■ 302. tovila. v LliMim, t uttfo, in 24. optortn 1910 4 vinarje. Letnik XUII. Jutranja ix*a|a ▼ leto...............K 12-- pol Icu...............„ t- — četrt Icu...............„ 3-— na mesce...............M 1 10 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vra£*K> i-eiaištvt: ksaftovi ohci it. S, (? ■ritlićjt lc?t>, UlefM It. M. Izhaja ¥sak dan ljotra} 4 vinarja. Inserati t>5 mm široka petit vrsta 14 vin Pri večkratni lnserdji po dogovoru. Nt pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira Jatramfa Izdaja po »osti za Avstro-Ogrsko: vse leto............... K 18 — pol Icu............... „ 9-— četrt kta............... „ 4 50 na mesec...............„ 1*60 Za inozemstvo celo leto.........„ 28 — Upravo, so o: Kaaflova alica 5, (spodaj« dvorišče levo), telefon št. 85. Najnovejše Testi. — Brzojavna In telefonska poročila „Slov. Narodu". Program za d* lega* i j^k<» zasedanje. Dunaj, 24. septembra. Iz dobro informiranih krofov izve |h»n»čeva-S..\«»nskcga Naroda«, da j** prvotni naerl. «la bi — - danje zaseda «• d< iejracij bavilo U > pr.»račumun /.a leto liMO iii se potem pečalo z zu-:.anj«> avstrijsko politiko, izpreme-v t >!:k.>. da ho že v tem zasedala lKiveiju;k a\^trij>ke mornarice _ •( Montecucuili delegacijam pred-ožil tudi popolni načrt, kako naj bi - • avstrijsko vojno brin!«»vje v bodo-ih desetih letih razširilo. Ta program se deležu;jam predloži radi tepa, da bodo delt*fracije ž«' sedaj lahko tele *voje stališče napram tem zahtevam. Proračunske zahteve za inornarični pr*>gram same I »a se bodo -tavile š#dc v proračun za leto 1911. Dunaj, 24. septembra. Minister zunanjih zadev grof Aehrenthal bo predložil sedanjemu delegacijskemu zasedanju takozvano »rdečo knjigo«, \ kateri iiodo predloženi vsi politični i lok u men t k ki se nanašajo na aneksi-15 -r;.* in Hercegovine i*» A\striji. Prvi d«»kun* nt. ki se predloži, je av--t rijeka nota avstrijske vlade evrop-velesilam glede nameravane ueksije B«»Mie in Hercegovine, na-»• -e predloži tudi protokol med -rijo in Turčijo radi aneksije in »Ukodnine. katero mora plačati -•»-ija Turčiji za anektirani deželi. io se pred h »ž i tudi nota. v ka-svetuje Avstrija Srbiji, da naj one pogoje, kateri ~<> bili za • • merodajni. da »e je rešil av--k«--rbski -j-.r za časa aneksije e in H»-r»-» irovine. Ilnev ni red prve seje češkega dežel-n»ta zbora. I'raca, -4. septembm. * Narodni >ty« javljajo včeraj, da je višji de-ni maršal princ Lobkowitz že <|o-V-iI dnevni red prve seje češkega delnega zU>ra in sieer tako-le: 1. n dsedstvena naznanila; 2. prvo • \ ladne predloge o oprostitvi hno-dohodninskih davkor od de-naklade; prvo branje vladne »dloge o zakonu glede .»premen i t ve "dtega deželnega reda; 3. prvo bra-a glede novega volilnega /a kraljestvo Teško, prvo bra-vladne predloge o zakonu o za-lopih in prvo branje ladne predloge o zakonu, ki na mera-urediti jezikovno vprašanj** pri -n . nih nemških oblastvih; 4. branje n« -;i predb»ga gle- r»-membe češkega deželnega r»-prvo branje preti loge mladoče • ga fioslanca dr. Kornerja glede nl»e d<*želnega reda, 6. prvo ranji- dr. Fortovega r*re«l|oga gletle PBMmW dež. reda. 7 prv«i nra • r r**dloga dr. Baze glede spre-»♦-mbe volilnega re*la in irletle uved- ^ splošne, enake in direktne volilne rav:«-#* za ee^ki deželni z!k»t. w pr\o bran je dr. Komer je vega predloga de novega volilnega reda za ceski »!ni z!n»r. Dnevni red *dis**ga torej toeke. ki zaposlujejo deželni zbor • dobro PtdjnLi glasov i o tV*Lo - n« inški sprav i. Lvo%, J4. >eptembra. O eesko-nem^ki spravi se v i*>ij*kih politie-uih krogih jako razlieuo >o«ii. H«-lorma povtlarja. da ima ee>>kt»-iieiii- >pra\ a svoje tU»bre. pa tudi miu-tsiio jako rifc>ne reflekse, je namreč /.»[•«;. da iiiii.-rva »-irukeija vetliio in po\>od zmag.!.)«' n Tak«» tudi r^edaj na t l škem. \' tem ozirn }»a .ie veliko zakrivila na|ia< . - \an>ka politika. Ce-za e:t^i K« laj drži h' '* leta na krmilu in slovarski |h»litiki nimajo izIuMla iz t* ijjT-i«- ter se voditelji v zadiijeip f-a>u že eelo posvetujejo, ali ne bi ka/;?io i »pustit i ne samo obstrukei>». temveč tudi opozicijo. Volilni shotl isislanca Klofaea. Praga, *J4. S4'f»tembra. Poslanee Klofae je imel včeraj volilni >h-ui n-* Mali Strani ter pri Tej priliki govoril o taktiki češke • egaeije v dreni zboru ki mora biti jh. njegovem naziranju strogo ofNizieijonal-na. Prva naloga reške delegacije in -♦•ii Slov ano^ \ A vst riji je, (ia odstrani sedanjo Bienerthovo vla-<;-». Bodoči 1mij Cehov in sploh vseh avstrijskih Slovanov pa bo jako težaven, zaradi tega je najprvo treba določiti premišljeno taktično pot, ki omogočuje dosego teh ciljev. V na-cSaljuem Nvojem govoru izjavlja po-■danee Klofae. o!a je proti vsaki politični negaeiji in da želi delomožiiost (iržavneira zbora, tako da ga »nora t ač kdo drug razumeti, kaj pravzaprav hoče. navaden politik ne more tega u met i. Praška formula — nevtralni delavni pri»er;:m \ m j. deželnem zboru. Celje, L'4 ^"ptembra. V tukajšnjih |mMitični i krogih se ne veruj* na možnost, i bi Slovenski klub v štajerskem d« Inem zboru privolil v rJelozrnožno^t k<.rpora«|H»d po-gojeru. ila sestavi uevtralni< dnevni red in -nevtralni« delavni program in se za sedaj odložijo preporna vprašanja in predloge. Kajti ve*"-i na zahteva, naj se sprejmejo v ta -nevtralni" dnevni red tudi proračun in finančne predloge, to je /višjinje deželnih doklad in doklad na pivo. Proračuna pa m* bodo mogli klerikahi tolmačiti za »nevtralnega«, ker je v njem preveč kričečih krivi** napram Sloveneem : za zviša nje deželnih doklad pa ne b<>do hotel: prevzeti vsaj sedaj ne soodgovornosti prvič zaradi o*|ija. ki bi padel na nje med volilei in drugič zato m\ ker bi ne mogli f>*»kazati za nje prav r.oU-nih kompenzm*ij Okoliščina, da ^< sl*iv. klerikal*#i znatno ttovisali * •«. zahteve «l#'Itt\»" dež. solsk. -\eta i rt de/, k u Iturnefra sveta, ki pa l»i m^iral š#«le ustan*»viti, ni bilo v znani K*»r*»ščevi izjavi v »Sloveneu« in »Vaterlandu*' s#* smatra tu za znamenj«*, da dr Korosee n«' misli na Spravo, lesa Teč na nadaljevanje bo- ja. lk» razpusta za s*-daj š»- ne l»o ilo-šh>, ker s«* ga boj«' u« n.-ki naeijonal-ci. Bilo bi pa bolje, da bi došlo do njega. ko da bo nadaljeval deželni ciIIht svoje čudno go*»|x>darstvo z tležt Inim denarjem. Za razpust /lasti trudijo nemški klerikalci, kateri upajo. e b nadali** -rb:»-la iieinškoiiaeijiuialii li za korak svojim «*i!jem bliže. Krat-komalo: izlio-sojen na Tlet no ječo in letos 4. aprila izpuščen na svobodo, je včeraj v Pragi umrl. Ministrski svet na Ogrskem. Budimpešta, °4. septembra. Ministrski predsednik grof Khuen - He-dervarv in finančni minister Lukacs sta se včeraj vrnila z Dunaja od skupnih ministrskih konferenc. Listi javljajo, da lw> danes seja ministrskega sveta, na kateri se bodo posvetovali ogrski ministri o rezultatih skupne ministrske konference, ki se je vršila na Dunaju, in obenem tudi najbrž s proračunom za leto 1911. Nov velelzdajniški proces na Hrvaškem? Zagreb, 24. septembra. Učitelj Peter Petrovič v Zgornjem Skradu, ki je bil radi veleizdaje pri zadnjem zagrebškem veleizdaju iškem procesu olisojen na 7 let ječe. v sled odloka s« pleni\ iralnoga stola zagrebškega pa pogojno izpuščen na svobodo, je bil včeraj, ker se je brez vednosti preiskovalnega sodnika oddaljil iz svojega bivališča in ker je imel baje z*»f>et nove veleizdajniške govore, vnovič aretiran, ter izročen zagrebškemu sodišču. Post Testom veleizdajstva na Hrvaškem. Budimpešta, 24. septembra. Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se je včeraj vršila razprava o tožbi ur* 11 n i ka srbskega lista »Zastava« J*>sa Tomiča proti bivšemu srbskemu poslancu Politu, ki je v budimpe-štanskem listu »Pester Lloyd« obdolžil Tomiča, da dobiva njegov list subvencijo od bolgradske vlade. Fo zaslišanju obtoženca se je sklenila poravnava, in sicer na ta naein, da je Poiit izjavil, da se je prepričal, da s*i njegov« trditv« neresnične in da jih radi tega obžaluje. Kolera na Hrvaškem. Zagreb, 24. septembra. Dne 18. septembra je umrl kočijaž Knežek na sumljivih znakih kolere. Bakte-riologična preiskava pa je sedaj dognala, da je res umrl na eolera asia-tie?i. To je prvi slučaj kolere na Hrvaškem. Nečloveški mož. Ormož, 24. septembra. Posestnik Frane Marin v Brebrovniku je tako pretei>el svojo ženo, da je v sled hudih notranjih telesnih poškodb v tukajšnji bolnišnici umrla. Nečloveškega moža so zaprli. Pasivna rezistenca na bosanskih železnicah. Sarajevo, 24. septembra. Pasivna rezistenca, ki se je pričela opolnoči, že kaže velikanske posledice. — Osebni vlaki imajo 6—Turne zamude, tovorni promet pa je skoraj popolnoma oviran. Pasivna rezistenca se je raztegnila tudi na tramvajski promet Sarajevo - Ilidže. Včeraj opoldan je izdala železniška direkcija dodatek k služtvenim predpisom, v katerem ravnateljstvo izjavlja, da smatra pasivno rezistenco za službeni prestopek. Sarajevo, 24. septembra. Deželna vlada je razpustila vseh 5 bosanskih železničarskih organizacij, ker eo organizirale sedanjo pasivno rezistenco. Sarajevo, 24. septembra. Z ozi-rom na pasivno rezistenco bosanskih železničarjev se |H>roča, da so 1. januarja izročili bosanski železničarji železniški direkciji v Sarajevu spomenico, v kateri zahtevajo povišanje plače. To povišanje plače bi letno za 4 1 2 milijone kron obtožilo deželni bndget. Vršila so se pogajanja in nazadnje so zahtevali železničarji od direkcije, da jim da do 1. oktobra definitivni odgovor. Ker se pa železniško ravnateljstvo ni nič ganilo in ni pokazalo nobene volje, vsaj deloma zadostiti zahtevam železničarjev, ali se vsaj resno pečati z njih zahtevami, jo že sedaj izbruhnila pasivna rezistenca. Jubilejna sadjarska razstava v Brnu. Brno, 24. septembra. Včeraj se je tukaj otvorila češka jtibilejska sadjarska razstava. Srbski Usti proti ministrskemu predsedniku Milovanovića. Bel grad, 24. septembra. Tukajšnji listi brez izjeme jako strogo obsojajo vstop min. predsednika dr4 Milovana Milovanovića v upravni v vet francosko-srbske banke. Clara pacta — slovenski sodniki! Članek \ ••oerina fedaje »Slov. Naroda« x dne 14. septembra 1910 »Se enkrat Klsner zahteva odgovor, ker v svojem zaključku n zbuja u aioven-nih s«dmkdi napam* inasnje, katev ro pri sednsjih rniturfnh nteprve >ko dovaM na>i pravični /aht. vi, da za> -e,fc» I^evi« rtiko\ i mi4o z«ipet Složen« h Kone«- on . njen« ga članka di povedano, da naši sodniki — vstajajo! Dejstvo, da je Klsner — nemško - naeijonalni politik d«>i«»a Klsner po statusu ni na vrsti za Levičnikovo mesto, je bilo ie zadnjič dokazano in to okolnost še enkrat iMiudarjauio. Sicer \k\ vprašamo, zakaj bi ne sm«l enkrat Slovenec presk<»čiti Kl^nerja. kakor se to vsakem sodnem ime?* .\a-nju kakemu Slovencu!? Ekseelenea Pitreich! ali takrat ni bilo statusa, ko >ta Klsner in dr. \Vagner postala vi^jesodna svetnika v (jrai!<-i in sta ]re-k»«*ila celo vrsto starejših, spo-sobnej-h -vetnikoi ? Poglejmo najnovejše imenova-i;je! Ravnokar je bilo zasedeno mesto sodnika v Ptuju: iz zanesljivega vira smo izvedeli, da se je za to mesto potegoval tudi sodnik dr. Seiičar. dobil pa je isto se\ ♦ »!:i Nemec tir. Mallv. čeravno ranžira po statusu dr. Sen-čar kot 66.. dr. Mallv pa kot — 93.; zakaj pa tukaj ni bil merodajen status? Ziito n»-. ker j»* štajerski Volk^rat« rekel: sic iubeo!« Zadeva »Levičnik - KNner« je rodila pri slovenskih sodnikih prepri-• mje. da je pri takih razmerah pred vsem rmtrebna trdna organizacija. «»b-» _ i.i \ s«. slovenske sodnike. Taka organizacija b«» |M.m-.!a Klsiier-ja. Pitreieha in H« »eheiibiirirer ia. da mora biti večnih zapostavljanj sla venskih sodnikov enkrat konee. po-učila \p*> pa osobito te ir«»s|>ode tudi. da mora biti imvoljcno slovenskim sodnikom, kar je dovoljeno nemškim I s' :i ro škaadali nekaterih sodnikov, kakor se gode osobito na Spodnjem Štajerskem, n. pr. slučaj Teltsehiek in Wre*saiajra v Ptuju, brez zasluzene kazni, bodo iatosmko nadzorovali združeni slovenski sodniki, ker je treba nreaobslmo varovati čast ta ugled sud niši v a, kar pa jc uaivu: **-ilio |e4*j, fes* da tfMnodo** Is TVdtsVfcfcSfc if* fTressnigm — n*T laV aluzija (Sodnik Teltschtsk v Ptuja ss .ie s' ženo tamošnjega mestnega Orni ko vea)* stražnika toa javnom oro^tofu vpričo otrok spolno u zojiet •a Koroškem kategorično sili k taki reviziji. >Tages|»ofd« L dlle 14. septembra P.MO priohčuje z nebeskim veseljem sklep deželnega sodišča v Celovcu, s kateriui je bila zavrnjena slovenska vloga ml vet. dr. Brejca, • •s... die Partei (Slovenee) kann .';?-:ui:' keitu-n Atispruch erhelien, in ihrer von der gerichtsiibliehen ver sehiedetieti Mutterspraehe l>ei Ge rieht Kingaben zu iilierreiehen umi 7ii behandelm Škoda, da naši list. takih slučajev ne pri občujejo dolie - Ino: upamo, da se to zgodi, ko baj govorilo o navedenem sklepu de-- »dišča v Celovcu najvišje v na Ihinaju. Slovenski sodni ki pa bodo med tem premisli*' \:ili. «'e ne velja za nemške v bure. n l r. pri -odiščih na Kranjskem isto. Var pravi deželno sodišče v ('»»loven o slovenskih tamošnjih vlogah. (Mara pacta!... Obravnava zaradi »Sifije«. Obravnava proti odgovornemu uredniku našega lista R. Pust osi em-šku. ker je bil baje meseca julija v Sitiji", ne da bi bil tega naznanil oblasti, bo v torek dne -7. t. m. ob : • - pred tukajšnjim okraj- nim sodiščem. Kot priče IkkIo zasli-i: Bojan Drsnik, dr. Ivan O r a ž e n . Avgust Š t a m c a r , Slavoj Škerlj in France Belič. Akt je prišel šel-- te dni iz Gradca, kamor ga je rekviriralo višje državno pravdništvo. Čemu je ta oblast akt |N>trebovala, iz akta ni razvidno, nemara so gospodje v Gradcu študirali, če bi s*» ne dala iz stvari izkon--trnirati kakšna »veleizdaja« ali kaj sličneca. Nadejamo se, da se bo pri • •bravnavi pojasnilo. zakaj je višje »'r/avno pravdništv«* v Gradcu hotelo imeti \|h»gled v akt. Kdo se vladi suženjsko meče pod noge ta ji lize podplate? Škofovega glasila ni sram trditi, da ss mečejo suženjsko vladi pod £o#s ss ji ližejo podplate — slovenski naprednjak i To si upajo trditi ti-sti ljudje, ki opravljajo daa za dne. mmym ^MaJ + v^ilefco Mm, če* da sodMavi s^nsjao^evarat lafpog«^ bes Majelj! Oa, da, Usto k<* avakiven-skraa|>radiijakf ^vtulli suženjftko me-eejii poj bo^e in ji ližejo podplate«, vlada ni predlagala izvolitve Ivana Hribarja Za župana, mata je racpusti-1« napredni oMimski tvet ljubi jate frki, znto je pojilu n« magistrat svojega komisarja, zato hoče tudi sedaj z zakonolomstvoin pripomoči klerikalcem, ila bi dobili v roke napredno Ljubljan«' Gospodje v Kopitarjevi uliei, vse ima sv«»je meje. tudi hinavstvo- in Heemerstvo. Vsakdo že dandanes ve za vade razmerje k vladi, vsakomur je znano, da ni j>od soln-ee-p Im>Ij ps<*je ponižnih hlapeev vlade, kakor ste klerikalei, zato bo tiho in nikari si ne prisvajajte poze kljubovalcev«, ker je ves svei prepričan, ila niste ničesar druircjra. kakor čisto naveu trdo ležišče. Pri- »•no mu kazeti bo Hladnik odslužil v Kaznilnici v Gradiški. > Prazne vaše proti nam so steke!« 4>raški Humorist ieke Listv« prinašajo sliko ljubljanskega Narodnega doma. Okoli Narorlnega doma ie ]K>lno Nemcev in nemčurjev, ki n ečejo na poslopje tintnike in z hrizgalnicami brizgajo nanj blato in gnojnico. Nekaj nemških junakov je zlezlo na lestve, da ž njih mečejo črnilo v Narodni dom. drugi so splezali eelo na streho, odkoder opravljajo svoj posel. Pod sliko je tiskana ta-le pes*. : <-a: Marne vaše proti nam jsoti vztekv! . . . Kultura Nemcu za-tici v Lublani plvtva munici. Špinou babnetn ze stokv liazi da v šmoku divokv. /V charakter na Slovinec. jim vel m i protivna je vec. A ž k si-lenstvi je dohani. a |>roto fadi v Lnblani. Jen Pravdu dal tepejte v lic, a kalu vem te jeste vic, ulevte stoee /ne patie Lublan phv bilou zustane . . .« (Slovensko: Kultura reniška v Ljubljani se javlja v tekoči municiji. Z gnojnico in z blatom iz jarkov obmetava Ljubita no šm okov silna množica. Da značaj ima Slovenec, to jim je silno zoprna stvar. Da bi Slovenec vzrojil, zato divjajo po Ljubljani. — Le bijte nadalje Resnici še v lice, meeite blato vanjo še bolj, izpraznite polne svoje golide, — bela ostane Ljubljana vselej.) Asseričfca* ki se hoče učiti slo- vensko. A^seučiliški procesor iz Chika&e v Severni Ameriki t>orsey je bival meseea junija letošnjega leta* V Ljubljani, da sevinformira o slovenskih razmeraJi. o izseljenlikem Vprašanju in o stanju slovenske kultilW. O svojih opazovanjih je ttapisal članek v enem fzined najuglednejših almeri-ških listov ^The Chicag^ Tribune«. Ta članek je čitati drv1 Frank Oane. Simpatično pisani članek je ameriškega doktorja tako navdušil, da je sklenil se učiti slovenskega jezika. Obrnil se je na naše uredništvo s prošnjo, naj mu preskrbimo potrebno slovnico za učenje slovenskega jezika. Razume se samo ob sebi, da bomo njegovi želji prav radi ustregli. Vlom v nabiralnik. V St. Vidu nad Ljubljano je dne 13. septembra dosedaj še neznan storilec vlomil v župni cerkvi v nabiralnik, ter iz njega potem ukradel, kakor se domneva. 4—5 K denarja. Ukradena kolesa. Posestniku Ivanu Križaju iz Zg. Seniee pri Medvodah je bilo iz veže Boh inče ve gostilne v Svet ju ukradeno črno pleskano »Torpedo« - kolo. vredno 90 K. — V Celovcu je bilo ukradeno inženirju Jožefu Priseju 140 K vredno kolo tvrdke »Ram-blau«. Tudi dr. Maverhoferju in dijaku Kaflu Schw^igerju je v Celovcu na glavni pošti nekdo odpeljal kolesi. Prvo je bilo tvrdke »Brittania«, drugo pa tvrdke »Puch«. — V Spiel-feldu je bilo imetniku mlinov Karlu Ruppeju z južnega kolodvora ukradeno dobro ohranjeno »Puchovo« kolo. Tat se je z njim odpeljal proti Mariboru, od tam pa zopet dalje po Tržaški cesti. 800 K nagrade! Od 6. septembra 1909 se pogreša 22-letni pravnik David Bernard Maver iz Požuna, za katerega se domneva, da je zapadel kaki hudodelski roki. ali pa se je kje ponesrečil. Pogreša-nec je srednje postave, dolgoličen. črnolas, ima rjave obrvi, primeren nos in usta, precej velike ustnice, majhne črne brke. dobre zobe, ter je imel na desnem prstane u tesen, zlat pečatni prstan z rdečim kamnom. Oblečen je bil pri odhodu v temno-nodro obleko, je imel mehak, zelenkast klobuk, zelenkasto - rjavkast p< vršnik in črne čevlje. Perilo je imel LISTEK. Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka. Roman; spisal F. K. C Dalje.) Major žmm je bil na svojem stanovanju. Ležal je na stari zofi, tolkel s palico, ob katero se je navadno opiral, no svoji leseni nogi. in se 1 jut i I. tla mora čepeti v Ljubljani, med tem, ko so njegovi tovariši \ vojni. Ta dan je bil posebno slabe volje. Slišal je bil namreč, da se je Snoj vrnil z ho-jiščav, in ljutil se je, da ga mladi oficir še vedno ni obiskal in da je svoje vojne doživljaje povedal vsem prej kakor njemu. K<» je Snoj vstopil v sobo, se je majorju lice razjasnilo. Kar planil je s svoje sofe in hitel Snoju z razprostrtima rokama nasproti. Snoj—dečko — junak pojdi na moj** sr • Tako je kričal major £nn na vea glas in Snoja objemal ter ga stiskal S — f»ij in govori. mu je končno velel. »Vse h«*ceni vedeti9 prav natančno mi moraš vas povedati. Hoj si lahko misliš, tla sem radoveden.« Naj se je Snoj tudi ustavljal, moral je vendar vnovič povedati vse, kar je vedel o vojni proti Turkom in *» -vojib la-stn doživljajih. Sieer mu je to ponavljanje že presedalo, t«* major ni ie hal. Zanimal je za ^ako najmanjšo stvarico. Celo aarisati je moral Snoj, kako so stali j>osa ieni oddelki v bitkah, in vea turši tabor, a major se ni bil /adovoljei in je vedno kaj novega . pra š;i I Še natančnejši pa je bil major pri izpraševanju o Snojev i čudežni rešitvi. Vprašal je za sto in sto stvari, na katere mu Snoj ni mogel dati odgovora, a vendar ni nehal. Major je bil pri tem izpraševanju očividno razvnet in razburjen, kar si je Snoj tolmačil kot izraz |m»sehne nakit »lijenosti starega oficirja do njegove osebe. Xa|m»ded je bilo to pripovedovanje vendar končano, in zdaj je Snoj vprašal za Cerina. Majorjev obraz s*« je hipoma vresnil in sieer tako zgovorni mož je postal malo-U sedeli. Cerin? Nič ne vem, kje da je,« je bil ves odgovor, ki ga je dal na Snojev o vprašanje. Pravijo, da ste bili vi. gospod major, zadnji človek, s katerim y* v L ju bi jani govoril.« Zadnji ! Mogoče, da sem bil zadnji, mogoče da ne.« Pravijo, da je vam gotovo povedal, kam je odšel in zakaj je odšel.« Pravijo! K, ljudje pravijo marsikaj!^ Kadar je major 2un ponavljal liesede kakega vpraševalca, tedaj, p> so ve«bdi vsi, neče z barvo na dan. Tudi Snoj je tankoj vedel, pri čem da je. \ikar ne mislite, da vprašujem iz gol« radovednosti,« je rekel majorju. v\i mi mar, kam je Cerin •šel in kaj počenja. Rad bi pa nekaj drugega vedel, če so je res razroeil z Leonoro (rornikovo in zakaj se je razločil. Ali mi morete na to dati odgovor !« »Odgovori Ne!« Snoj je postal nepotrpežljiv; kajti prepričan je bil, da major vse ve, a da neče ničesar povedati. »A to ste vendar slišali, da sta se Cerin in Leonora razročila!« Slišal! Da. slišal seru.« »Ljudje govore grdo o Cerinu,« je zopet |h>vzel Snoj. »Dolže ga, da je Leonoro zapustil, ker je ogenj uničil premoženje njenega očeta.« Major se je zganil. LTdaril je zojiet z vso silo po svoji leseni nogi in potem srdito zaklical: »Ne! To ni res! Meni sicer nič ni mar, zakaj sta se Cerin in Gornikova Leonora razšla, a zaradi premoženja se nista razročila. Cerin sploh ni ve- del, da je pri Gornikovih gorelo, ko je zapustil Ljubljano.« Nastal je molk. Snoj je gledal v strop, major pa je tolkel po svoji leseni nogi in gledal skozi okno. Dovolite, da vas kakor očetovskega prijatelja vprašam za svet,« je končno izpregovoril Snoj. »Morda vam je znano, da sem bil jaz pri Gornikovih prej znan, kakor Čerin in drugi tovariši. Od prvega dne, ko sem spoznal Leonoro, sem jo ljn-bil . . .« »Vi tudi?« se je začudil major. »Da! Od prvega dne sem jo ljubil in imel sem poštene namene. ^ t-del sem pa, da je Leonora svojo ljubezen naklonila Cerinu in zato sem se molče umaknil. Sedaj pa, ko ^ govori, da sta se Cerin in Leonora razšla, bi jaz rad vedel, če je Leonora resnično in popolnoma svobodna in če se ji smem zdaj kot posten človek zopet približati, ne da bi "J* mogel Cerin očitati, da sem izrabil njegovo odsotnost in ga izpodrinil-Odgovorite mi samo na to: ali smeffi. ali ne smem?« Major je naslonil glavo na zid m gledal dolgo časa, kakor zamakaj«?11 v zrak. V duhu je videl od krvi poro-šene planjave Slavonije in južne Ogrske, videl turške in cesarske vojake in videl med njimi begati ud^ dega človeka s plavimi očmi, ki ^} rad dosegel, da bi njegovi nekdanJ1 zaznamovano s črkama M. B. in li K. — Kdor pove podatke, ki bi »luži H V njegovo izsleditev, naj ti bode in §hrf ali mrtev, dnfci 800 K nagrada. Razne stvari. • Rib je bilo ulovljenih v Primorju in Dalmaciji leta 19U9 — 32, 194. '201 kg; leU 1908 — 311,407 910 kih»gramov; leta 19U7 okolu VI milijonov kilogramov. Lep napredek v ribarstvu in dokaz, kako je nase morje bogato na ribah. A vzlie temu so pa ribe pri nas tako silno drage? * Cadaa osveta. V Braunsebwei-gu se je ljuto osveti 1 te dni neki gospod nad svojim krojačem, ker mu je skvaril obleko in je ni hotel vzeti nazaj. Z velikimi črkami je dal napisati na i*apir. ki si ga je pripel na hrbet: »To slabo na pra vi je uo obleko je izgotovila tvrdka ». N. X.« za 88 mark.« Tako je hodil maščevalec svoje obleke po najbolj živahnih ulicah. • Vnetje slepega črevesa — kužna bolezen. V angleškem listu »Te Laneet« je dr. Donald Hood trditev, da je vnetje slepega frev infekcijska bolezen. Izjavlja, da je pripravljen \ -»v«»j \ VI letih nabrani materijal o krog ."410 opazovanih slučajih bolezni, ki naj dokažejo nalazi ji vost. ozir. prenosnost te bo-leni. Najstarejši zakonski par na svetu. l'ri ljudskem štetju v Združenih državah se je pa tudi pokaza-I k da živi v kalifornskem mesni Flo-renee star zakoniki par. ki utegne b»ti pa najstarejši na svetu. Mož je namreč dovršil že llo. leto ži\ ljenja, žena i»a je stara 107 let. Poročena sta 1*J let- On je bil rojen v Novi Mek-siki leta 1HX) kot *in francoskih roditeljev, ona je zagledala luč sveta tri leta |h>zneje v Meksiki. L*eta l**--<>. sta »dia stopila pred oltar v Sante F6. Imela sta 10 otrok, od katerih živi še eden. ki je dočakal častitljivo starost, let. * * Zarota na Japonskem. Te dni je bil baje japonski cesar v smrtni nevarnosti. Povodom obiska neke voja-ke šole v bližini mesta Tokio, so ga nameravali zarotniki umoriti. \ sled U.žje previ«in-sti in p-dkijske /nosti pa je m i kado srečno odnesel zdrave pete. Pogreb ruskega mornarja na Reki. I Dopis z Reke. I Skoro teden dni je bilo v tukajš-priManišču usidrano rusko bro-. ki je prepeljalo zastopnika ru-earja na črnogorskih jubilej-• avin stih. vel :;t sneza Nikolaja Nikolajevima z Reke v Bar in pet nazaj. Ru*ko b rodo v je je štelo oklopmco vt esarjevič« ter knžarke »Rjurik«, »Bogatin« in »Admiral Makarov Na vseh teh ladjah je bilo uad Jtusj mornarjev. Povsem naravno je, da no ti mornarji ob svojih prostih urah prisil iz laka na hV ko in Susak. Povtsud so se vedli tako fino m vzorno, da so si mahoma pridobili aiiiifiatije vsega prebivalstva, p red v s*-m pa slovanskega. Ko pa so :u*ki mornarji ob požaru ua Sušaku bili me.) prvimi, ki »o prihiteli na po moč, so so simpatije reifcih in suša skib Slovanov lzpremenile v pravo ljuliezen in i»dkritot»reiio t*\* »št o vanje: Kiiski mornarji so bili odslej pred me Lskreuih ovaeij t s^p« • vsodi, kjer so se |m»javili. Ko se je pretekli teden raznesla |io mestu vest, tla se je pri nakladanju premoga ponesrečil podeastntk * krizarke Kjurik lhiii trij Kurjutka. *4ieu*t\ ovali z ru skimi mornarji v si freski slovanski i rebivalei ter takoj sklenili, da se udeb /.«■ h*» je mrtvaški sprevod. Prvi za vozom oal admiral Mankovskij, za njim pa ruski konzul, reški guverner, ru-ki častniki, avstrijski častni ki, sušaški gasilei. ruska vojaška god-?t. ruski mornarji z »R ju rika«. »Ce-^rjeviča<' in Bogat i na na koncu pa avstWKogrski vojaki in mornarji Me«i sprevodom so peli pevei i T t je igrala godba žaio.tinke. Prišedši na |n»kopalisče so ru>ki mornarji radje nazaj zahtevali poslana ru u peresa. V duhu ga je videl celo v bleki turškega vojaka, kako reši ce-• ira k i rasi rja gotove smrt L Spomnil pa se je tudi svoje obljube, iane ob slovean. »Nikomur na svetu ne smete ničesar povedati — le čez •ri b-ta šele mojemu očetu . . .« \ / ravnal se je na zofi, trdo je ogledal Snoju v obraz in odločno rekel: Smete! l>*onora je svobodna in jo vadil 11 ljubite, jo smete tudi zasnubiti.« Hvala vam za to izjasnilo,« je rekel Snoj in je staremu vojaku stisnil roko. Z«laj vem. da bi mi tudi * • rin ne mogel očitati ničesar.« Ničesar! j*- potrdil major. Kilo ve, ee je Cerin sploh še živ.« Dan |s> tem pogovoru se je po-r«*'-nik Snoj odpeljal na Notranjsko. Od Postojne dalje je šel peš. Ho-L« • noro pr» netiti. f> bi ga tako nenadoma videla pred seboj, bi se gol . izdala, kaka častv » goji do njega in če si je zanj obranila kaj prijateljstva, potem, je menil, se ga bo hitro privadila in ga vzljubila. Skromna je bila hiša, v kateri je — • i■ j prebival stari fiornik S SVOJO rjo. P«—I op je Je stalo sredi malega vrta in je bilo \obraslo «h1 divje trte, da je izgledalo mičoo in prijazno. Okro* vrta je bila po kraškem običaju zložena ograja iz kamnov. Po ozki poti je prišel Snoj do hi-Kinet.ska dekla, ki je stala na vratih, ga ni \ prašala kaj da hoče in kdo da je. »Gospodična je v lopi na vrtu,« je namest odzdrava -»-kla d*'kla. kakor bi lo samo ob -*bi umljivo, da išče tu e Leonoro. Snoj je sel okrog hiše. Iz vrtne lope ne je dišalo tanke vrl asove mandoline, r* «ee melanholične akorde. Snoju je postalo topi«, pri »reii in naglo je stopil v lopo. »Ah. vi ste prišli, gtispod Snoj,« je vzkliknila Leonora. »Mislila sem •■i. da nas obiščete Odložila je mandolino in dala Snoju roko. Videlo ae ji je, da je vesela njegovega prihoda. Zapazila je, da j** vreel Snoj nagel pogled na nje-rio mandolino in z ljubkim -m* hlja . ii ga je vprašala: -Ali jo se spoznate? Lani ste mi jo poslali za lio/ie. Ta mandolina je sedaj moja edina prijateljica. Nekaj časii se je pae nisem dotaknila; pre-\e« mi je klieala v spomin, kar bi rana i »ozn bila; a sedaj sva ie zopet dobri in kadar prebiram te tanke strune, tedaj mislim vedno tudi na vas m vesela, da ste moj prijatelj.« dvignili krsto z voza in jo spustili v jamo. Ruski svečenik je opravil eerk-vsasi molitve, pevei so še enkrat zapeli Sv o jat i Bose« in obred je bil končan. Svojega tovarila so ruski mornarji zakopali sv oje ročno. »Novi List« je zakljnčil svoje poročilo o pogrebu s teuii-le besedami: »£e je ie sla usoda hotela, da je mladi ruski vojak moral umreti med nami, daleč od svojih dragih in od svoje domovine, mu želimo, naj mu bo lahka ta gruda naše zemlje, ki je sprejela vase njegov prah.« S teini I sosedami zaključujem tudi jaz. —r. Najnovejše vesti. Ogorčeni nemški soei jalni de mokra t je. Magdeburg, 24. septembra. Včeraj je stavil na tukajšnjem socijalno-demokratičnem kongresu poslanec Liebkneeht resolucijo, v kateri se izraža ogorčenje nad tem, da je Nemčija dovolila ruskemu earju prestopiti nemška tla. Nadalje se je sprejela resolucija glede pruske volilne re-torinc, ter se je sklenilo, propagirati, ako treba, v to volilno pravico tudi z generalnim štrajkom, ako se na drug način ne bi dal doseči uspeh. Pape* proti županu rimskega mesta Nathanu. Rim, L'4 septembra. Radi govora, ki ga je imel dne septembra, I >o v odom 40letnice zavzetja Rima po italijanskih vojakih rimski župan Natnan in o kater* smo Še poročali, da je vzbudil v vatikanskih krogih veliko nevoljo in vznemirjenje, je papež poslal kardinalnemu vikarju v Rimu lastnoročno Mj-mo, v katerem izraža svoje največje ogorčenje radi navedenega govora \.it ha novega in nlienem opoaarja katolike kraljestva Italije in sploh eelega sveta, kaj si že vse upajo italijanske oblasti nasproti katoliškemu poglavarju. Vojaška konveneija med Rumunsko in Turško. Pariz, 'J 4. septembra. Mat in« poroča iz Sofije, da se tudi v bolgarskih političnih krogih zatrjuje, da ol»sToja vojaška konvencija med Rumunsko in Turško. Ter da se vsled tega priporoča ožja zveza Bolgarske z Rusko. Kolera. Budimpešta, 24. septembra. Iz V<»hača došla poročila javljajo. da tamkaj kolera strahovito razsaja. Včeraj je nanovo na koleri obolelo 8 c seh, od katerih sta dve takoj umrli. Oblast \ a so brez vsake moči. Vse sanitarne odredbe ne zadoščajo. Semkaj je došlo vojaštvo, da podpira sanitetna oblastva pri izvrševanju njih posla. Budimpešta, *J4 septembra. Trgovinski minister je odredil, da se morajo vsi donavski parniki in ladje, ki vozijo v Budimpešto, ustaviti pred me*tom in se tam podvreči kontroli pojmih sanitetnih parnikov, ki jih natančno preiščejo. Petrograd, 24. septembra. Kolera na Ruskem oči vidno pojema. Do-čini je v času od 7. do 14. septembra obolelo na Ruskem na koleri 13.330 o«*eb in jih umrlo f>lS7. je v času od 14. do 21. septembra obolelo na koleri le 7551 oseb. umrlo pa 3557. Od prvega začetka j»a tlo danes je zahtevala kolera na Ruskem 83.702 žrtvi. Budimpešta, *J4. septembra. Včeraj «*o tuka i nanovo ol>olele 4 osebe na sumljivih znakih kolere. Raer A Ima«, 24. seotembra. Vče-mi ie tukaj obolela neka fvtletna žena na koleri. Msdvar Kanizsa* 24. septembra. Tukaj je obolel nek kmet na sumljivih enakih kolere. i Budimpešta. 24. septembra. Včeraj ie tukaj aretirala policija neko služkinjo 7 imenom Roza Horvat radi kraje. Ko so ]i^ privedli na policijo. »♦ Horvat nenadoma zbolela in do-gnalo se je, da ima kolero. Polet z letalnim strojem čez Simplon. Berolin. 24. septembra. Včeraj se je posrečilo avijatikom ]>oleteti orvokrat čez Simplon. Francoski avi-jatik Chavez je poletel iz Briga opol-cme ter ob 2. uri 20 minut popoldne dospel na južno stran Simplona v Do mod osso lo. ^ Finski deželni zbor. Petrograd, 24. septembra. Iz Helsingforsa se poroča, da se je tamkaj včeraj otvoril finski deželni zbor, in sicer ga je otvoril finski guverner. Deželni predsednik je imel govor, ki pa je bil jako hladno sprejet. Poslanci so se nato podali v cerkev k svečanostni službi božji, katere se pa ni udeležil generalni guverner in njegovo spremstvo. Službo božjo je opravil pastor, ki je obenem deželni poslanec. Ta je imel obenem pridigo s tekstom: »Kaj pomaga človeku, če podjarmi cel svet, ako pa je njegova duša zasužnjena. Helsingfors, 24. septembra. VčerajŠnemu deželnemu zboru je j redložil predsednik vladne predloge ruske vlade ter obenem izjavil, da so to predlogi ruskega ministrskega sveta, ki pa po finski ustavi ni opravičen staviti v finskem deželnem zboru nikakih predlogov. Zaradi tega predsednik tudi ne more prepustiti, da bi se razpravljalo o teh predlogih. ._ I Za kratek čas. Izklicatelj: Vstopite, gospoda, vstopite. Samo 20 vinarjev velja. Vstopite in videli bodete naravni čudež brez primere. Tu je vi-deti tele z dvema glavama. F a j m o s t e r Jaka: Prava reč! Izklicatelj: No, vi imate samo eno glavo! Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pust osi emšek. Borzna poročila. Dunaj, 24. septembra. Včerajšna l»orza je začela neveselo. Razpoloženje se je sicer proti poldnevu izboljšalo, proti koncu pa je zopet popustilo. Precej kupcev so našle le kre-ditke. Predvčerajšnji favoriti, zlasti akcije državnih železnic pa so zaostali. Denar za ultimo je bil dobil po 5 do 51 4^. Neugodno je vplivala vest, da je privatni diskont v Berolinu nategnil na 4 . Trg se je končal brez vse živahnosti. Rente mirne. Divizije vztrajnejše. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani44. I radii ksrzi iinajske borze 23 septembra 1*1 BUf*T*t 93-60 97*45 9360 92 — 97 — 95- Balstfrsai psslrfl. 4'o majeva renta . . . . 429 i srebrna renta .... 4* * avstr. kronska renta . . 4* t kranjsko deželno posojilo 4° * k. o. češke dež. banke . 93*40 97-25 93 40 9180 96 - 94 — Srečke Iz 1. 1860 11 . . m m f !8§* .... m tiske..... „ zemeljske 1. izdaje m ** 11 »» m ogrske hipotečne . „ dan komunalne „ avstr kreditne . . „ ljubljanske . . . avstr. rdeč. krila „ ogr. „ „ m bszfflika .... n tnrike..... n«ilfiloe. Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske t uvne druZbc . Južne železnice .... Državne železnice Alptne-Montan .... čeSke sladkorne družbe . Živnostenske banke. . . Cekini Marke Franki Lire Rnbijl 226 — 322 — 156 50 298 — 279 50 249^35 531--520— 89-— 6275 38 i 0 2870 25525 444 — 66425 551 75 117 75 761 50 766 — 261 — 272 — 11 37 117 45 95 35 94 60 254 50 232 — 328--162 50 304 — 285 50 255 35 54P— 530*— 95-— 66-75 42 50 32 70 258 25 448 -665 25 552 75 11875 762 50 767 — 263 50 273 50 JL2 I 11-40 117*65 95 50 94 80 255 25 Žitne cene v Budimpešti. Dne 23 septembra 19ia T a r ss I n« P*enica za oktober 1910. . za 50 kg 10 06 Pšenica za april 1911... za 50 kg 10*41 KI za oktober 1910 ... za 50 kg 731 Koruza za maj 1911 . . za 50 kg 5 69 Oves za oktober 1910. . . za 50 kg 7 95 C f • k 11 v. 5 v in. višje. » Kupujte večerno Izdajo J« Eng. Franchettl v Ljubljani. Sodnijska ulica 2. priporoma svojo elegantno in higijcnifao urejcao 3 t>r»ivvatoo ti trscajs nnA tttiav is fce*oetrtsj» svtaactsv. Sro|i k trroiun! R. /ne previde 11 nemiftlne v oloveni&lnc irkaiariev, pisem m aragifi Usfcovu •krbi OOoN v t«i stroki lsveibmi radnik. Naslov * earavuietva »Stw, •amda- I 44 Uradili prostori: SsiEatnnni iiia it. i ussnii elavae itšie 3 ': cii vlot^c na knjižic«; ter ,ih obrestuje v>d d"»e vtuje Jo dae dviga p*S 4 , ; rentni davek plačuje zadruga uma Sprejema v.oge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno katižico - Pa je ssssjfla na najrazti'nejle načine. — olaa-notano smas^alasaa: zamenia t J) denar, prodi ta vsakovrstne vredn pa—j e. % r ev kc Nasadila v Ameriko — tata dokumentov itd. na Matvc Presarsaif v \ -!enje menic, nakaznic, tu- in inozemska tržišča - liiaja mkaznue Vsa pojisitfi se d)bc bodisi istoeno ali pismenu v zadružni tO Uradi! m rak In iBBillie sH 9 te n mm M J. ii r „Slovenski Jlaroi" izhaja dnevno ivakrat. X Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel Um umi JR bfe' x 9 X te, X "ajesnajsi zavod na kontinentu. X "kf Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno ^m X S vsakovrstna posojila in kredite # Jsj£ kaKor : trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. X Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1, nad str. J XXXX X XXXXXX X X X X X X X *^ X X Ustanovljena leta 1882. 23 »mehka posojilnina f sgtatrapsna zadruga i neonejeao zavezo t tatica zadraiica doaa ▼ L|nbl|ani na Dunajski cesti št. 18 N- imela koncem leta IM09 denarnega prometa.......a 83,116.121*11 upravnega premoženja............... a 20,775.510-59 obrestuje hranilne vloge po 41|20|0 tiakaja odbitka rontnago davka, katerega plačuje posojilnica •asia ta vložnike. Sprejema tudi vlaga na tekoći račun v zvezi s čekovnim prometom ia Jih obrestuje od dae vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad . ...........K 2 0,0 0 0.0 0 0 P«to|M|t na aeaaljiaea po 5 a 1' na amortizacijo ali pa po S1 . brez amortizacije j na menice po 6 Posojilnica sprejema tod? v*ak drugi nacrt glede amortizovanja dolga. D 1ABRE URE: vsa* dan od 8. -12. in od 3.—4. izven aedelj In praznikov. Telefon st. tS5. Postne hranilnice račun it. 828.405. Leta 1873. ustanovljena delniška družba Kranjska stavbinska družba v Ljubljani Stavbeno podjetništvo; pisarna ia arkitektnro in stavbenotehnlika dala; teiaritvo la mizarstvo i strojnim obratom za stavbena in Una dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Vičn; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste. 163 Telefon štev. 16. Telefon štev. 16. 3 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubuam. Stritarjeva ulica štev. 2. Sprejema vloge na knjižice ia na tekoči racu tor jih obrastale Delniška glavnica: K 5,000.000*— Rezervni zaklad: K 450 000-— od dne flOfO po 4* . * ©isto. Eupuje ia prodajo «roaaostae _ . . _ _ . _: papirio »sen wat po d^ovaih knnik. —— Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. 3E Dolžnost vsakega Slor^noa je, da ■klen* zavarovalno pogodbo bodisi za življenj*, ali pa proti požara le pri slovanski banki .SLAVIJI*. Fodpirajmo torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti ▼ najširšem obse?a. 33 ajemn Banka Banka Ogromni .sumur s „SlAVIJA o zavarovalna banka - največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. Pragi Banka ..SLAVIJA ezervni fondi S 40,012.79?-— jaasoij ima osebno ugodne in prikladne na' za zavarovanje življenja. raz* aga z najcenejšimi ceniki za prt rvrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom M razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. toki4UVUl Inda JMUA Muka JUVUA •no varnost. •* je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo, •s gmotno podpira narodna društva, organizacije in prispeva k narodnim dobrodelnim namenom. M stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. ha utonili bil Imt nljt mM bjIm kaki juiur i Ljuljui. Mestna hranilnica ljubljanska Največji, najvarnejši slov. denarni zavod. LJUBLJANA 0bstojećih vlog nad 38 mili|oaov 4o3L ulica itev. 3. 19M ul SIS milil LJUBLJANA Največji, najvarnejši slov. denarni zavod. zaklad nad 1 mili Jon kron. Za varnost vloženega denarja jamci zraven mevtna občina ljubljanska z v>em premOtOosfom lat S Iz§nba vloženega denarja je •MnaO0Ota9 k^r je p*, pravilih t potrjenih po c. kr. deželni vladi, lftkl|«*OaO vOOka OfokolOOi|a * vloženim denarjem. — Vloge se sprejemajo v*ak dan "» ^ o*>r«->tu » \j*> hra»»i' n brez odbitka ; nevzd»dojene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu Svirejetna vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. ' na leto Daj«* posojila na menice in vrednostne papirje Z* vatč-tvan; i:;ia vpeljane lične sloven>kih trgovcev in obrtnikov pa Pusoia na remliisca po 5° 9 obresti in proti amortizaliji po najmanj 4 V v podpiranje Laataiaa in tii»k »Narodne tiskarne«. 30 SX 33 9A 17 ^747 78