¥ i /M s k o
KOPEK — 28. AVGUSTA 1959
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
LETO VIII.
ŠTEV. 31

Uhaja vsak petek. — Izdaja Časopisno založniško podjetje »Primorski ti>k« Koper. — Naslov uredništva In uprave-Koper. Cankarjeva ulica 1, telefon 170 — Posamezni izvod 10 din. — Celoletna naročnina ;,00 din, polletna 250 din «ttrtletna 130 din. Za inozemstvo letno 1000 din ah n..-| dolarja. — Bančni račun C02-70-1-1S1. — Rokopisov ne "vračamo.
OB TORKOVEM VEČERU ITALIJANSKIH VEDRIH POPEVK V KOPRU
Nad 2000 gledalcev je na Titovem trgu spremljalo izvajanje programa,
italijanska in jugoslovanska televizija
sta ga prenašali
Minuli torek zvečer je Koper spet doživel edinstveno prireditev: Večer italijanskih popevk. Izvajalci sosedne driavv so namenili to predstavo zlasti pripadnikom italijanske manjšine pri nas vendar pa m- je je udeležilo tudi veliko število Slovencev iz vse Slovenije in tudi tujih in domačih »o,tov. ki so na odd hu pri nas. Prireditev Je bila v organizaciji in na pobudo Primorskih prireditev, ob sodelovanju italijanske in jugoslovanske televizije. Ob spremljavi slovi-tesa odkestra Cergoli so peli Teddy Reno, Arturo Tesla, Anna IVAmico, Nunz.io G alio, Maria Paris, Kino Salvi al, Fausto Clgiiano in Nuccia lion-viovann:. Napovedovala sta Emma »anielli v Italijanščini in Saša Vuga v slovenščini. Prireditev je trajala od devetih (lo skoraj pol enajstih zvečer, prenašali pa sta Jo italijanska in jugoslovanska televizija.
Iz znanih razlogov, ki jih ne bi ponavljali in so sestavni del vse naše politike tako do italijanske jezikovne manjšine pri nas kot do sosednega italijanskega naroda kot celote, si na vseh področjih prizadevamo okrepiti sodelovanje In Čimbolj prisrčne stike. Prav na kulturnem področju je bilo v tem pogledu že precej storjenega — ne glede na uspehe na gospodarskem področju, kjer zlasti blagovna izmenjava in neposredni stiki v maloobmejnem prometu krepijo sodelovanje in prijateljske vezi med našima dvema deželama. Posebne vrednosti pa so seveda prireditve in manifestacije, s katerimi skušamo italijanski manjšini pri nas omogočiti doživljanje kulturnih dobrin v materinem jeziku.
Seveda bi to ne bilo mogoče, če ne ki tudi v državnem merilu bila politika takšna — prijateljska in usmerjena na aktivno .sodelovanje na vseh področjih. Tako je bilo mogoče izvesti torkovo prireditev v takem obsegu le zato, ker je bil prvič dosežen prijateljski stik in sodelovanje med televizijskima mrežama na-iih držav, s čimer je bil omogočen prihod Italijanskih pevcev in godbenikov v Koper, razen tega pa Je bil program dostopen zaradi televizijskega prenosa v obeli državah ne samo gledalcem na Titovem trnu v Kopru, marveč neprimerno širšemu krogu ljudi.
Kot Je bilo pričakovati, Je bila za vstopnice (čeprav so bilo tokrat dražjo zaradi kritja velikih stroškov pri organizaciji in obsežnih tehničnih pripravah za prireditev) pr?va gneča In na trgu sc je zbralo skoraj tri tisoč ljudi. Med njimi so bili podpredsednik Izvršnega sveta I.HS Jože Vilfan, član Izvršnega sveta Vladko Majhen in drugi predstavniki javnega življenja v republiki, dalje predsednik Okrajnega odbora SZDL Koper Albert Jakoplč-Kajtimlr, predsednik OI.O Koper Albin Dujc in drugi predstavniki koprskega okraja, generalni konzul republike Italije v Kopru g, dr. Guido Zecchin z osebjem konzulata in številnimi svojimi pohabljenci iz Trsta (med njimi n. pr. konzularni predstavniki raznih držav t Trstu), predstavniki javnega življenja v Trstu, Številni novinarji in drugI Kostjo. Vsi so navdušeno pozdravili začetek prireditve, ki sta jo najavila simpatična napovedovalca. Orkester CeriToli pod vodstom Cergoli-Seriiij in solistoma Glannijetn Safrcdom In Vrancescom Uussom pri klavirju Je i-kupaj z nastopajočimi pevkami in peve; bil deležen bogatih aplavzov. Posebno presenečenje večera je bil priljubljeni pevec Teddy Reno, ki je izven programa prihitel Iz. Salzburga na to prireditev in požel največ priznanja za svoji dve pesmi.
Ob zaključku prireditve »Primorsko prireditve« nastopajoče pevke In pevce z napovedovalcema vred obdarile s prelepim; šopki cvetja In drugimi darili. Občo odobravanje pa te je ob zaključku pri red t ve in tega mednarodnega televizijskega prenosa pred očmi skoraj treh tlsočev zbranih gledalcev In pred očmi sto tlsočev televizijskih gledalcev v obeh državah iie stopnjevalo, lu> sla lepa ital janska napovedovalka limmi Danlolijeva in ■ilnipatif ni Slovenec Saša Vu:a zame-
sreftiisšelci
S3
vračajo

12
V sredo, 2. septembra, se lx> Trr !a 7. avtoceste III. koprska MDb srednješolcev. Na cesti je dosegla pomembne uspehe in rato njeni člani vračajo vedrih lic in ponosni na svoje dolo. Vesel; smo jih tudi mi in jim bomo to pripravili prisrčen sprejV :n sredo opoklno v Postojni. Po-čan:. udeležite se ga!
t.
y s fcto
njala jezika: »Na svidenje!« In »Buo-na notte!« S tem sta na preprost, a simboličen način izrazila uresničeno ino/nost prijateljskega povezovanja med našima dvema deželama in našim, ljudmi, ki na najbolj odprti meji
sveta le-iemu dokazujejo, kako je takšno sožitje dveh narodov vendarle mogoče tud med državami z različnimi družbenimi sistemi — če so le njihovi ljudje in voditelji za to.
Pred »Večerom« je generalni konzul g. dr. Zecchin priredil v čast izvajalcev programa sprejem, po končani prireditvi pa je prav tako v njihovo čast povabil na sprejem v hotel Triglav številne domače in tuje goste predsednik upravnega odbora Primorskih prireditev tovariš Črtomir Ivo-lenc.
Danes — 2S. avgusta — praznuje naša največja kraška komuna svoj občinski praznik. To bo lepo praznovanje in hkrati pregled doseženih uspehov, ki so plod trdega in prizadevnega dela pridnih kraških ljudi. S svojim bogatim doprinosom spreminjajo odnose na skromni zemlji in ustvarjajo pogoje za lepše življenje. Mi vsi jim ob njihovem prazniku iskreno čestitamo in želimo, da bi svoje želje in načrte z umno glavo in pridnimi rokami čimprej uresničili!
PREBIVALCI NAŠE KRAŠKE KOMUNE OB 28. AVGUSTU
S
i—
Simpatična napovedovalca Emma Daníelli i ti Saša Vuga
Plamen žareč bo presekal temo, kakor zastava bo plapolal, človek bo dvignil obraz od tal, v bodočnost bo stopil z uporno
nogo.
S. Kosovel
Tako kraški pesnik, ki je z otož-nos;jo strmci na tiho kraško polje, ki jc 7. burjo klical borom: ». . . Bratje bori, ostanite, rasti te z uporom!«
Zgodilo se Je sred; poletja 1911. V neposredni bližini Gornje Branice so se u taborili Janez, Jovo, Benjamin, Peter, Milko in I.ojz.e. Pivška četa, ki je pravkar prišla z Mokrca pri Ljubljani.
2S. avgusta 1911 je bil v branlški kotlini prvi sestanek Osvobodilne fronte. Vodil ga je Janez — Evgcn Dolgan, prisostovali pa so mu: lle-rc:.e Cehovin, Viktor in Gizel.i Uk-111 ir ter I"\ gen, Milan in Antonija Kautc, Seme je bilo vrženo v plodna tla. Osvobodilna misel, misel organiziranega, oboroženega upora Je šla od hiše do hiše, od vas: do vasi. Plamen iaref . . .
Zo novembra 1911 sta se borcem pridružila Anton Ferjančič — Zvon-ko iz Vipave in Kario Maslo, 7. januarja 1912, ko jc četica taborila v bližini Jakove ¡11 Velikega polja, pa še Janko Premrl - Vojko
3. febr. 1912 zmanjkala italijanski
ZA OBČINSKI PRAZNIK
28, avgusta 1959
ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN VSEMU PREBIVALSTVU NA PODROČJU OBČINE IN ŽELIJO OBILO USPEHOV PRI DELU ZA NAPREDEK IN DVIG OBČINE, HKRATI POŠILJAJO BORBENE POZDRAVE OB 40. OBLETNICI KPJ:
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SEŽANA OBČINSKI KOMITE ZKS SEŽANA OBČINSKI ODBOR SZDL SEŽANA OBČINSKI ODBOR ZB NOV SEŽANA
IN OSTALE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE
posadki pri železniškem predoru v Štanjelu mitraljez n zaboj streliva.
12. februarja odjeknejo pri Grižah prvi partizanski streli. Partizanska četa Je šc številnejša.
Anton Sibclja-Stjenka zbira že 1911. leta prve skupine mladincev p» Krasu, Maks Dugulin organi/, ra odbore OF. Sledijo si sabotažne akcije. Sirijo se letaki OF, mladinke pletejo.. Bori so vzvršali . . . Sovražnik besni. Njegove posadke preplavijo vasi, nadzirajo promet po cestah, stikajo po gozdovih. Ječe se polnijo, policija in »Tribunale speciale« v Rimu delata s polno paro. Kaj pomaga? Tudi požigi posameznih domačij in celili vasi ne zaležejo. Tokrat gre zares. Ali sedaj ali nikdar več. Človek Je dvignil obraz . ..
Četica, bataljoni, brigade, korpus.
Zvesto in vse do konca... V bodočnost je stopil z uporno nogo . .. *
Svoboda vihra na konju, vsa goreča vse bleščeča . . . toda Jovo iz Doline pri Trstu, Benjamin Iz Gorenje Branice, Milko s rroseka, Peter s Tolminskega, Vojko iz Podnanosa, Evgcn in Milan Kante, Stjenka lz Toinačcvice in mnogi, mnogi niso videli njenega obličja. Ona pa Je zrasla iz njihove krvi.
»
Datum 2S, avgust 19ti pomeni Isto kot začetek narodnoosvobodilnega gibanja na območju sežanske komune. Dve leti kasneje — na sti dan — je bil v Tomaju ustanovljen prvi rajonski odbor OF za Sežano.
Pred dvema letoma je Občinski ljudski odbor Sežana proglasil ta datum za občinski praznik.
*
Potem ko Je zavedno prebivalstvo sežanske občine premagalo začetne
povojne težave in zlasti po lotu 1917, ko je stopila v veljavo mirovna pogodba, se jc, čeprav še z odprtimi ranami, lotilo z velikim poletom neposredne borbe na gospodarskem in kulturnem področju, Postaviti trdne temelje gospodarstvu na področju, kjer ni bilo niti enega industrijskega podjetja, niti večje obrtne delavnice, res n; bila lahka naloga. Le trdna volja In zavest, da so še vedno potrebni napori, Je rodila bogate sadove. Zgrajena je bila cela vrsta večjih in manjših podjetij. Na območju občine deluje danes osem kmetijskih zadrug, v sleherni vasi gori električna luč, zgrajenih Je bilo mnogo komunalnih objektov, popravljenih in zgrajenih Je bilo več šolskih poslopij, dva zdravstvena domova itd.
Iz leta v leto se večajo uspehi na vseh področjih. Tudi vprašanje strokovnega kadra, ki je šc pred leti povzročalo velike preglavice, je v glavnem rešeno. Vendar se Se vedno posveča velika skrb štipendiranju, zlasti učiteljiščnikov in kmetijskih strokovnjakov.
O tem, kar je bilo že storjeno in kar bo začeto letos, pravi predsednik Občinskega ljudskega odbora Se-ža-ua tovariš Janko Valentlnčlč takole:
Najvažnejši uspehi in načrti občine ter gospodarskih organizacij in zavodov so letos v glavnem naslednji: • Z elektrifikacijo Škocjanskih Jam so bili položeni še solldnejši temelji za razvoj turizma v občini. V najkrajšem času bo tudi asfaltirana cesta do Matavuna.
V Dutovljah bo s 1. septembrom začel obratovati nov velik objekt Mizarskega podjetja Divača, s čimer so bo proizvodnja dokaj povečala.
(Nadaljevanje na 1. strani)
DANES SE ZAČNE V KOPRU IV. REPUBLIŠKI
festival kmetijskih strojnikov
Danes, v petek 28. avgusta, bo ob 13. uri na ploščadi koprskega pristanišča član Izvršnega sveta ljudske skupščine Slovenije Julij Beltram odprl IV. republiški festival kmetijskih strojnikov. Otvoritvi bodo prisostvovali ugledni politični in javni delavci Slovenije ter številni predstavniki kmetijskih ustanov in organizacij. Po otvoritvi ho na pomolu tekmovanje mladih zadružnikov v spretnostni vožnji s traktorji, na zemljišču nasproti Stadiona pa bo tekmovanje traktoristov v oranju. V petek zvečer ob 20. uri bo v mali gledališki dvorani zborovanje kmetijskih strojnikov, na katerem bodo razpravljali o nekaterih najvažnejših vprašanjih s področja kmetijstva.
V soboto ob 7. uri bo v Bertokih pod Serminom nadaljevanje tekmovanja v oranju ¡11 v pristanišču tekmovanje v spretnostni vožnji. Tekmovalci bodo nastopili z. najmodernejšimi kmetijskimi stroji.
Zaključek IV. republiškega festivala bo v nedeljo ob 9. uri na pomolu, kjer se bo zaustavil sprevod vseli tekmovalcev s traktorji. Tam bodo tudi razdelili nagrade med najboljše tok-movalce-trak'jriste. Festival bo organiziral Glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije in udeležilo se ga ho okrog 70 tekmovalcev, ki so sc v republiško tekmovanje uvrstili po izbirnih okrajnih tekmovanjih.
, v': - ;! % it?,

P ogli
Titov trg v
Kopru med izvajanjem programa -Vcčcrn italijan en prostor v vseh ozirili za podobne prireditve na
;kih popevk; v organizaciji »Primorskih prireditev«, prostem in mu je težko najti par kjerkoli pri nas
Trg je edin-
DOSEDANJI USPEHI NAJ BODO VZPODBUDA
Pred sestankom: Nikita I-Iruščev — prav tako dobre volje: »Vendarle po moje!«
eisenhower v evropi
V sredo je prispel v Bonn predsednik ZDA Eisenhower in se s kanclerjem Adenauerjem razgo-varjal o berlinskem in nemškem vprašanju. V četrtek je odpotoval v London, kjer bo ostal do 2. septembra. Z britanskim predsednikom vlade Mac Millanom bo te dni verjetno razpravljal o ohladitvi odnosov, ki so nastali med Parizom in Bonnom na eni strani ter Londonom na drugi strani, kar povzroča ZDA veliko skrbi. Med svojim bivanjem v Londonu se bo Eisenhower razgovarjal tudi s španskim zunanjim ministrom. V sredo, 2. septembra, pa bo odpotoval v Pariz. Z de Gaul-lom bo verjetno proučeval probleme Atlantske zveze, saj bi rad odpravil nasprotja med Francijo
in ZDA glede enakopravnosti z Veliko Britanijo in ZDA v splošni zahodni strategiji in nuklearni politiki. Verjetno bosta Eisenhower in De Gaulle razpravljala tudi o alžirskem vprašanju, glede katerega Amerika odklanja francosko politiko. V Parizu se bo Eisenhower sestal tudi z italijanskim predsednikom vlade Se-gnijem in zunanjim ministrom Pellom.
radioaktivnost ogroža človeštvo
Komisija ameriškega kongresa za jedrsko energijo je izdala poročilo, v katerem pravi, da bo nadaljevanje poskusov z jedrskim orožjem povzročilo v zraku tako radioaktivnost, da bo človeštvo resno ogroženo. Zato je ta komisija zahtevala od ameriških strokovnjakov izjavo o sedanjih posledicah, ki jih povzroča radioaktivni prah, kajti znano je, da so te posledice močno usodne za človeštvo in v svetu vse bolj prevladuje zahteva po prekinitvi poskusov z jedrskim orožjem.
obnovljeno prijateljstvo
Generalni tajnik Arabske lige Hasuna je v Tunisu izrazil upanje, da bodo kmalu obnovljeni diplomatski odnosi med Tunizijo in Združeno arabsko republiko. Dejal je, da bo to prvi korak k poravnavi spora med obema državama in da bo velikega pomena za utrditev vezi med severno-afriškimi državami. Generalni tajnik Hasuna je iz Tunizije potem, ko je razpravljal s predsednikom Tunizije Burgibo o odpravi nasprotij med Tunizijo in ZAR, odpotoval v Kairo s prepričanjem, da se bo zasedanja sveta Arabske lige v Casablanci udeležil tudi najvišji zastopnik Tunizije.
večer jugoslovanske
poezije v angleščini
Kot smo že napovedali, so v okviru tritedenskega seminarja angleškega jezika v Piranu priredili tudi javni večer jugoslovanske poezije, prevedene v angleščino. Angleški predavatelji so izvedli ta večer pred zaključkom seminarja v četrtek, 27. avgusta ob 20.30 v »Domu društev« v Piranu. Predavatelji z nottinghaniske univerze in glavni
literarni inštruktor britanskega radia, g, Gilbert Phelps so v angleščini recitirali precejšnje število slovenskih, hrvatskih, srbskih in makedonskih pesnitev, ki bodo v Angliji v lira tkem izšle v novi antologiji jugoslovanskih pesnikov. Ob začetku reeitacij-skega večera je o antologiji in seminarju spregovoril nekaj besed dolgoletni docent na notting'-hamski univerzi, slovenski rojak Janko Lavrin, ki se trenutno mudi na počitnicah v Piranu,
mm\
iurr.yi -C, i^fjiar' V A
".'-•■ ■■:■■ X- û K ■ ■
miteils
'■Mit' ....
äm
«s
■
Pred sestankom: Divicjlit Eisen-hotoer ■— vesel in poln zaupanja: »Samo informativno!«
OB 40. OBLETNICI USTANOVITVE KPJ M
Najlepše bomo proslavili letošnje jubilejno leto, če bomo spoznali »Fra-njo«, smo menili. In smo se podali na pot. Petdeset po številu. Zgodnje jutro je obetalo lep dan. Na obrazih se je še pasel zaspanec. Sele veter, ki je plahutal ob bokih tovornjaka, ga je nekam odpihnil. Najbrž se je kar vrnil domov, v Zagorje. Res, ni ga bilo ves dan. Zvečer, pa nas je spet čakal doma, s široko razprtim objemom.
Skozi Pivko smo bili mimogrede in OM je nato dobesedno požiral asfaltno cestišče. V Ridah — pravzaprav še zdaj ne vem, če ni bil to samo odblesk v debeli ljubljanski megli, ki nas je prevalila — smo srečali prav tak voz in prav tako pisano druščino pod njegovo platneno streho, kot je bila naša. Oni so brze-Ii na našo stran. Nemara k morju. Oboji smo prepevali. Mar more biti kje petdeset mladih ljudi, pa da ni pesmi vmes?
Ko smo zavozilj z asfalta, smo se najprej bali prahu. Pa ni bilo nič s tem strahom. Mar nas je mogel dohajati? Po tisti divji cesti smo brž pridrseli v Idrijo,
Idrija vsekakor tišči v naš program, »Franja« je simbol upora teh krajev. In ali ni bil idrijski rudar tisti, ki je na Cerkljanskem leta 1941 prvi stisnil pest in zobe? Ti kraji so ostali vsa štiri leta središče partizan-stva na Primorskem.
Vse mesto živi z rudnikom, ki skozi enajst mesecev diha iz precleloval-nice svoje žveplene sapice nad strehe. V septembru je dimnik na dopustu. Takrat ga »amitajo«. Pa so domovi vseeno prijazni. Okna krasijo s čipkami, in kitijo s cvetjem. Mar je naključje, da je cvetje najraje v rdečem? V rdečem, ki pomeni upor, v rdečem, ki menda od vekomaj pomeni ljubezen ...
Ob rudniških napravah nas je zgovorno vodil tovariš tehnik. Mar vas ne mika spet slišati zgodbo o prvih začetkih tega podjetja?
Bilo Je nekoč — menda je že kar 450 let steklo mimo — ko je pred divjimi biričii strogega škofjeloškega
gospoda pribežal v to grapo reven kmet. Zemlja, ki jo je doslej znojen prekopaval, je ostala pusta. Jel je Izdelovati škafe. Potem, ko se je te ropotije nabralo, pa je tovoril ob semanjih dneh daleč v Tolmin, včasih pa tudi »predrzen« v Skofjo Loko. Preden se je podal na pot, ki Je bila dolga in vroča, je škafe dobro namočil v studencu pod bajto. Jezilo ga je, ko se je v njih nabiralo čudno težko blato. . , Sele čez več let je zvedel, kaj je to.. Tako se je začelo.
Potem smo obšli velike peči, ogromne cevovode, v katerih se ohladijo živosrebrne pare. V možgane se zapi-čijo stvari, ki nemara niso bistvene. A zanimivo jih je vedeti. Liter živega srebra tehta 13,60 kg. Kilogram je vreden 5000 dinarjev. Ena tona približno ga steče na dan. Idrijski rudnik je po količini proizvoda tretji, po kakovosti pa prvi v Evropi. Zaloge, ki jih še skrivajo nedra teh gora so neprecenljive.
Zajeli smo v pržišče svetle, tekoče kovine. Andrej je menil, da bi se bilo v njej lahko učiti plavanja. Toda, oprostite nam, pred nami je še nekaj kilometrov.
Čudno! Se niste pozabili na tisti krvavi januar 1944? Takrat je obležalo 43 naših. — Tudi v Cerknem je cvetje v oknih rdeče.
Pred 6poldansko pripeko smo se zalezli v tesni Pasice: ob hudournik, ki predrzno kolovrati med skalami navzgor. Tod ni bilo mostičev tiste pozne jeseni 1943. Dr. Viktor in Brane in Gašper so na ramenih znašali material za prvo barako, In drugega dostopa ni bilo. — »Franja«. Hlad, Barake, potuhnjene druga za drugo. Kot bi jim kdo ve kalco vtepall načela moderne taktike. Ce b; sonce kaj več, kot samo pokukalo v to glo-bel, bi košate bukve dobro zastiralo njihva plešasta slemena. Tako pa, kdo ve. čemu služijo. Ozek pramen modrine med skalnimi previsi vpija naše poglede.
Se niste pozabili na tisti krvavi januar v Cerknem? Ob iznenadnem napadu je obležalo 43 naiih. Malo
jih je ostalo. — 12 težko ranjenih so prinesli v »Franjo« — pripoveduje kronika. Njeni listi so prepereli, na- 1 čet>i od vlage.
»20, IV. 1944. Bolnica je napadena. Vsa grapa se trese od detonacij. Bolniki se držijo sicer junaško, a ne-pokretnim se bere groza na obrazih . Ponoči: ranjenci so evakuirani v pripravljene bunkerje.
5. V. 1944. Postojanka je »pogorela«. To vest je osebje bolnišnice namenoma raz.š,rilo, toda delo se je nemoteno odvijalo.
9. H. 1945. Bolnica je dobila lep rentgenski aparat. — Odprt Invalidski dom. Sestavljen je invalidski pevski zbor iz 20 pevcev — invalidov, z učiteljem »Čričkom«.
Marca je sprejela bolnica 91 pacientov . . .
V zadnji ofenzivi je bilo hrane le še za 14 dni . . ,
24. III. 1945, Ob pol osmih so padle prve mine v grapo, nakar so se bunkerji zakamuflirali. Poskus sovražnikovega predora so ustavili mitra-Ijezi. Mine niso mogle zadeti cilja. Sovražnik je poskusil z ognjem. Za-žgal je suho rušo in resje. Ogenj se je širil. Dim je grozil z zadušitvijo. Ranjenci so se zaradi dima one-sveščall , . . Minilo je . . .
5. V. 1945. S težkim srcem odhajamo iz, grape, ki nam je bila toliko časa dom . .
— Listi so porumeneli in prepereli. Toda za njimi je več kot poldrugo leto življenja. — Rad bi ga čimgloblje dojel. Prebiram stenčas. Karikature. Zafrkljivi verzi. Humor, ki zbija norce lz sebe, iz lastne nesreče in nesreče tovarišev, iz sovražnika. Izza njega udrte oči borca, uklenjenega v kramarjevo opornico . , . Stopnička pred vrati zaječi nemara vselej, ko stopiš nanjo. Le zakaj se mi je njen jok zdaj zazdel jok ranjenca! Enega tistih iz Cerknega. Enega izmed dvanajstih, 47 jih je tedaj obležalo. — Toda. zakaj ne bi v potočku, ki vre pod barakami, slišal tudi zvokov kitar, mrmrajočega partizanskega na-peva?
V torek so v Kopru predsedniki in podpredsedniki občinskih ljudskih odborov s predsednikom našega okraja in njegovimi sodelavci podrobno razpravljali o izvajanju letošnjih občinskih družbenih planov v prvem polletju. Pri tem so analizirali vso možnosti, da bi bili družbeni plani kar najbolje realizirani in ugotovili na podlagi izčrpnih podatkov, da lahko našt delovni kolektivi še prese: žejo letošnjo obveznosti in petletni perspektivni plan razvoja našega gospodarstva uresničijo v štirih letih, to je do konca leta 1960, če se bodo le potrudili.
Analize so liomreč dokazale, lcako zelo je bilo v prvih šestih mesecih letošnjega leta razgibano gospodarstvo, kar je brez dvoma očitna posledica uveljavljanja nagrajevanja po učinku in vedno boljše organizacije dela. Ta dva činitelja večata produktivnost delovne sile, ustaljenost poslovanja podjetij in postopno odkrivanje ter izkoriščanje doslej skritih možnosti povečanja proizvodnje. Na posvetovanju so bili med drugim prikazani naslednji podatki: družbeni bruto proizvod je za 21 odstotkov večji, kot je bil lani v prvih šestih mesecih in je bil okrajni družbeni plan — kmetijstvo in gozdarstvo pri tem nista upoštevana — dosežen s 40 odstotki, Realizacija narodnega dohodka je bila letos za 40 odstotkov večja kot lani in dosegla 49,7 odstotka letnega plana. Potrošniški fond še je povečal za 26,5 odstotka, število zaposlenih za S odstotkov (s tem je bilo doseženih že 98,5 odstotka plana) in delovna disciplina jo v primerjavi z delovno disciplino lani dosegla letos lep napredek.
Seveda pa ne smemo biti s temi rezultati tako zadovoljni, da bi v prihodnjih mesecih popustili v nadaljnjih naporih za izpolnitev plana. Predvsem je važno — to so v razpravi poudarili tudi predsednik OLO Albin Dujc, sekretar OK ZKS Koper Albert; Jakopič-Kajt.imir, predsednik OSS Koper Frane Klobučar in direktor okrajnega Zavoda za planiranje Milan Keršovan — naj občinski ljudski odbori in gospodarske organizacije takoj podrobno proučijo vzroke prekoračevanja in neizpolnjevanja plana, ker le tako bo možno dobiti realno osnovo programov za prihodnje leto. Istočasno bo potrebno tudi ugotoviti, kakšne Investicije bodo v
prihodnjem letu najbolj nujne in kje so še možnosti, da bi bil delovni učinek še večji. V razpravi je bilo zlasti močno poudarjeno dosledno Izvajanju tarifne politike. Boriti se bo treba proti zavlačevanju nagrajevanja za presežek norme in proti linearnemu izplačilu premij in nagrad. Le-te naj bodo resnično stimulativne in znak priznanja za izvršeno delo, no pa pavšalne po plačilni listi.
Posebno vprašanje je bil nereden dotok proračunskih sredstev, že to posvetovanje je dokazalo, da bo nujno podvzetl kar najbolj ostre mere proti tistim, ki ne odvajajo svojih, davčnih obveznosti, čeprav bi jih lahko. Občine so namreč v velikih težavah, ker no morejo po planu ia-vajati negospodarskih investicij, ker je dotok proračunskih sredstev' zelo slab
Ob zaključku tega posvetovanja s» predsedniki občin sklenili, da bode v torek razpravljali o kmetijstvu v našem okraju.
Washington: Z ameriškega vojaškega oporišča Wandcnberg na Kaliforniji so izstrelili pretekli teden nov ameriški umetni satelit, imenovan »Raziskovalec V«, Na Zemlji so že ujeli razločne radijske signale, ki jih oddaja satelit. V njem so naprave, ki proučujejo možnosti potovanja človeka v vesolje in njegov povratek na Zemljo.
Berlin — 12. septembra bodo odkrili v nekdanjem nacističnem ženskem taborišču v Ravensbrüc-ku spomenik žrtvam nacističnega terorja. V tem taborišču je med vojno izgubilo življenje 92.000 in-ternirank iz raznih krajev Evrope, med njim! tudi veliko število Jugoslovank.
Varšava: V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je obiskalo Poljsko okrdg 18.000 tujih turistov, med katerimi je bilo največ Američanov, Angležev, Francozov, Italijanov in Slcandinav-cev. Zelo malo pa je bilo gostov iz SZ, Češkoslovaške, Madžarske in Romunije.
Te dni bo odšla v Rim posebna delegacija, ki se bo razgovarjala z ministrskim predsednikom in raznimi ministri ter predložila zahteve za učinkovite gospodarske ukrepe. Komisijo je izbralo vodstvo krščanske demokracije in ministrski predsednik je odločil, kdo lahko pride v Rim. Zaradi tega so levičarske skupine v občinskem svetu nezadovoljne, saj so pred časom zahtevale, da bi bili v tej delegaciji predstavniki vseh političnih skupin in da bi se pred odhodom v Rim sestal občinski svet, toda vladna stranka je ta predlog odbila. Tržaško vodstvo ICD je obljubilo, da bo komisija predložila zahteve na podlagi raznih resolucij, lci jih je do sedaj odobril občinski svet, in sicer zahteve po okrepitvi "obratov IRI v Trstu in Tržiču, ureditev vprašanja
Z Zoro sva staknila pesem, In sva jo prepisala. Saj je čisto podobna vsem drugim partizanskim. Mat; čaka sina. Ob daljni zvezdi se v mrzlih večerih srečujejo njune oči. Mati čaka ... Zvezda se utrne. Mati, o mati, zaman !— Prav tako je polna vere v novo žetev kot tisoč drugih. In vendar se nama je zdela v nečem samosvoja in dragocena. Nemara zato, ker je mehka, kot jo mehka snežna noč. — In v nečem je dragocena. V toplem, intimnem sorazumevanju materinega srca, ki Šesto prav gotovo ni moglo razumeti in dopustiti tistega krvavega divjanja. Trd, neizprosen mož je pred uro. dvema, včeraj, predvčerajšnjim zrl sovražniku v oči, a zdaj šepeče — otrok:
»Morda takrat umela tudi ti
boš veličino naših žrtev,«
Kje Je zdaj fant, ki je v viharju postal poet? Kje Je poet, ki je bil borec in je ostal — človek?
Pred odhodom bi se radi še fotografirali, Kdo ne bi imel rad spomina na ta edinstveni kraj, A še sredi dneva komaj ujameš pramen sonca, ki rine čez skale, kot snov gledališkega žarometa.
Idrijca in cesta proti Mostu se kot za stavo kosata za prednost. Ozirali smo se v desno, v visoke rovte ,in laze. Po tistih fratah so rili trdi in uporni Bevkovi Tomiši, Juriji in Pavleti, ter često s pestjo odgovarjali na krutost tolminskega galjota. Ta zemlja, razsekana in razrita, je od vselej uporna! — Sele na Mostu si Idrijca izsili prednost. Brezobzirno se vlije v objem bistri Soči, »Krasna si, bistra hči planin,« je zapel Gregorčič. Mi pa smo ugibali, od kod Soči tako svojska barva, Je li imel pesnik prav, ko je zapisal: »Temno zelen planinskih trav — in vedra višnjevost višav — se v nji lepo Je zlila«? Pogledi so se vesill, na rožnate stene Julijcev visoko na severu. Mi pa smo bežali pred nočjo, mimo doblarskcga jezu, mimo anhovških cementarn. V Novi Gorici nas Je noč prehitela.
Kaj moremo zato, da so muzikant-je v Ajdovščini veselo zaigrali? Mar se je bilo mogoče upreti njihovemu ritmu? Mar Je kje 50 mladih ljudi, pa ni pesmi in plesa vmes? Utrujenost je bila šele na ogledih in zaspanec nas je čakal s široko razprtim objemom šele v Zagorju.
Silvo F.
ladjedelnice Felszegi v Miljah, okrepitev pomorskih zvez, carinske olajšave, ustanovitev avtonomne dežele itd.
* * *
Univerzitetni študenti in njihove družine so zaskrbljeni, ker je uprava tržaške univerze zaradi zmanjšanja vladne podpore sklenila zvišati takse, da bi krila stroške za ogrevanje. Študenti bi z novim šolskim letom morali plačati še novo takso v znesku 2000 lir, Delegacija študentov je bila pri vladnem generalnem komisarju in ga zaprosila, naj posreduje, da bi uprava univerze preklicala svoj ukrep in naj bi univerza dobila polno
gmotno podporo vlade.
* * *
Te dni bo kmetijsko nadzorništvo začelo razdeljevati podporo kmetom, ki so lani utrpeli veliko škodo zaradi suše. Razdelili bodo hrano in krmila za živino v skupni vrednosti 15 milijonov lir. Cenijo, da so kmetovalci na Tržaškem zaradi suše imeli približno 70 milijonov lir škode samo pri krmi in so mnogi morali zaradi tega prodati živino.
* * *
Pristaniški delavci so ta teden dva dni stavkali v znak protesta, ker so nekatera podjetja za delo v pristanišču uporabljala tujo delovno silo, ki ni vključena v skupine pristaniških delavcev. Krepka sindikalna akcija prizadetih delavcev Je dosegla uspeh in je bil s podjetji sklenjen sporazum.
JADRANJE Kvalifikacijska tekmovanja v Piranu
V soboto in v nedeljo je bilo v Piranu izbirno tekmovanje jadrnic Star za sestavo slovenske flote, ki nas bo zastopala na XVII. distriktu. Po treh regatah je zmagal v |skupnem plasmanu Svilan (Ljubljana) pred Zejem (Maribor) in Filipijem (Izola). Četrto in peto mesto so zasedli Pirančani. Svilan in Zej bosta skupaj s Fafangelom zastopala slovensko floto Star na prvenstvu XVII. distrikta.
KOBJEGLAVA
S prostovoljnim delom in deloma s sredstvi bivšega ObLP Komen so Kobjeglavci pred nedavnim popravili vaške poti, pot proti Hruševici in manjši del poti proti Lukovcu. Za to delo so opravili 1200 prostovoljnih ur, denar pa so potrošili za nabavo gramoza in za prevoze.
Urejuje uredniški odbor — Glavni i« odgovorni uredrïik Rastko Bradašfcj& — Tiska tiskarna CZP Primorski tisk
OB KRVODAJALSKI AKCIJI NA POSTOJNSKEM
i
J
B
o
Pod tem geslom prirejamo vsako leto po vsej Sloveniji krvodajalske akcije, ki jih organizira Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane.
Postojnski predel je eden izmed •tistih v naši republiki, ki se rad odzove temu klicu. Med Postojn-čani je tudi lepo štbvalo stalnih krvodajalcev, za kar so prejeli najvišje priznanje, to je, zlato značko krvodajalcev. Ti in še najmanj 600 drugih prebivalcev postojnske občine pa se bodo tudi letos udeležili krvodajalske akcije, ki jo bo skupno z Zavodom za transfuzijo krvi priredil v dneh 1., 2. in 8. septembra Mestni odbor Rdečega križa v Postojni.
Pretekli teden je upravnik postojnskega zdravstvenega doma dr. Franc Ambrožič na javnem predavanju v mestni kino dvorani

TOPLOVOD BO DO ZIME ZE DOGRAJEN
Ureditev središča Novega Velenja se bliža koncu, hkrati z njo pa tudi napeljava cevi. po katerih bodo odpadno vodo iz velenjske termoelektrarne spuščali v novo mesto, kjer bo ogrevala stanovanja in tekla tudi v "kopalnicah. To je prvi poskus toplovodnega gretja pri nas sploh.

KOMU SE BO NASMEHNILA SREČA?
Občinski; sindikalni svet v Kranju je že oredlanskim priredil veliko žombolo" Po dobljenih izkušnjah pripravlja zdaj še večjo tombolo, ki bo 13. septembra. Skupno bo 70 glavnih dobitkov. Največji dobitek bo montažna hiša, ki jo bodo izdelali ■v Beogradu. Prav tako bosta med dobitki dva avtomobila Fiat 000, večje število sesalcev za prah, pralni stroj, 30 koles, 15 radijskih sprejemnikov itd.
Cisti dobiček tombole je namenjen za nadaljnja gradbena dela pni sindikalnem domu, kjer (izvzemši opremo itd.) primanjkuje še okrog 10 milijonov dinarjev.
ZAČETEK GRADNJE HOTELA V NOVI GORICI
Prejšnjo sredo so delavci Splošnega gradbenega podjetja Gorica začeli kopati temelje za nov hotel, ki bo stal na doslej praznem prostoru med restavracijo in Erjavčevim drevoredom v Novi Gorici. V njem bo prostora za nekaj nad 00 postelj in naj bi bil zgrajen prihodnje leto. Nov objekt bo povezan v eno celoto z restavracijo in kavarno. Stal bo blizu SO milijonov dinarjev.

V	TEDNU DNI 52 MOPEDOV
V	Pomurju vlada precejšnje zanimanje za nakup mopedov. Pred enim tednom je dobilo trgovsko podjetje »Železo« 52 mopedov. Danes imajo samo še enega, pa še ta je prodan. Cena mopedu je 143,450 dinarjev. Pravijo, da imajo že 20 novih interesentov.
M
Ki
iSsuiiai

iisr
CoO»irt!«<3•	b*** coc-s*
IX. NOVOMEŠKA MDB ^ SE PRIPRAVLJA
Približno 30 lantov in deklet, kmetov, delavcev in vajencev, se je do včeraj prijavilo Okrajnemu komiteju LMS Novo mesto za delo v IX. novomeški MDB Karla Kolmana - Maroka. Brigada bo odšla na gradnjo avtoceste v Srbijo 30, avgusta zvečer ;iz Novega mesta.
OK LMS sprejema prijave za brigado do 23. avgusta. Brigada bo imela l"0 članov.
temeljito seznanil številne poslušalce o pomenu krvodajalske akcije in o vlogi, ki jo ima za rešitev življenja kri sodržavljana. Številne prometne nesreče, bolniki na operacijskih mizah, ki ostanejo pri življenju nc samo po zaslugi sodobne medicinske znanosti, pač pa tudi po zaslugi pravočasno prejete krvi, nas opozarjajo, da je pravzaprav dolžnost vsakega zdravega človeka, starega od 18. do 60. let, da da svojo kri za eno izmed najbolj humanih dejanj: za rešitev življenja znani ali neznani osebi.
Da pa bi ta akcija tudi letos kar najbolje uspela, je Mestni odbor RK poskrbel za čimboljšo organizacijo. Tako je zaprosil Zavod za transfuzijo krvi, naj bi s svojim avtobusom pripeljal v Postojno na odvzem krvi prebivalce iz oddaljenejših krajev, kot so Planina in druge večje vasi. Mestni odbor RK je tudi začel z veliko propagando med delovnimi kolektivi, ki bodo, kakor prejšnja leta tekmovali za oim-večjo udeležbo. Te živahne pri-IDrave na akcijo samo pa že kažejo na to, da bo tudi letos uspeh nadvse zadovoljiv in da je v prebivalcih postojnske občine začel prevladovati čut požrtvovalnosti in resničnega tovarištva. Oni vedo: zavest, da si nekomu rešil življenje je najlepša in je vredna prostovoljnega darovanja krvi.
A, B.
Na svoji zadnji seji je odbor aktiva Ljudske mladine Lokev sklenil, da bo vsestransko poživil delo mladinske organizacije. Lokev je največja kraška vas, zato bi v njej pričakovali živahno mladinsko dejavnost. Vendar je ni, čemur je vzrok ta, da je v tej organizaciji včlanjena pretežno kmečka mladina, ki je v poletnih mesecih močno obremenjena z delom.
Da bi dosegli čimvečjo in vsestransko dejavnost, se bo aktiv udeležil tromesečnega nagradnega tekmovanja v počastitev 40. obletnice ustanovitve SKOJ, ki ga je razpisal Okrajni komite LMS Koper.
Osnovni namen tekmovanja je povečati dejavnost mladine na
.....
mmm

Takole so ■mladi in stari v Ilirski Bistrici minuli petek pričakali ljubljenega maršala Tita in njegovega gosta iz Etiopije cesarja Haile Selasija. Ustavili so celo kolono, pionirji so visoke goste obsuli s cvetjem, predsednik občine Albin Kuret pa je cesarju podaril lepo oljnato sliko, i.i kaže začetek gradenj v novem koprskem pristanišču. Pozdrav pionirjev in predsednika Kureta je sam maršal Tito sproti v francoščino prevajal svojemu visokemu gostu. Pionirčki pa so s cvetjem obdarovali tudi tovarišico Jovanko in princeso Aido Desto. Tako se je koprski okraj dostojno poslovil od etiopskega cesarja in drugih gostov našega predsednika Tita. Prelepi dogodek bo ostal Bistriča-iiom prav gotovo še dolgo v spominu	-
Kmetijska zadruga Lokev je pred kratkim napravila obračun polletnega dela. ki se bistveno razlikuje od dela v prvem polletju lanskega leta.
Značilnost letošnjega poslovanja zadruge je vedno večja usmerjenost njene dejavnosti v povečanje kmetijske proizvodnje. Tako je letos kmetijska zadruga dala okrog 350 tisoč dinarjev za nakup umetnih gnojil in razumljivo jc, da. je uporaba nabavljenih gnojil povečala proizvodnjo in
i lil
vasi, utrditi aktive mladih zadružnikov, ustvariti boljše materialne pogoje za delo organizacije in zbrati čimveč prijav za mladinsko delovno brigado. Sedaj je v mladinski delovni brigani pet članov aktiva.
Vodstvo mladinske organizacije sedaj proučuje tudi možnosti poživitve dela TVD Partizan, saj so dani vsi pogoji za uspešno vadbo, le zanimanje za telesno-vzgojno delo je še vedno premajhno. Delo organizacije pa bi bilo neprimerno bolj uspešno, če bi imeli društvene prostore. Ti bi bili najprimernejši v zapuščeni stavbi sredi vasi — Taboru, kjer bi lahko s primerno adaptacijo uredili tudi prostore za delo drugih krajevnih organizacij.
s tem tudi odkup, lci ji predstavlja lep dohodek. Letos je zadruga prodala za približno 350 tisoč dinarjev krmil in zato sc je povečala mlečnost živine. V kar največji meri pa KZ Lokev skrbi za tesno sodelovanje s kmeti.
Pogodbeno sodelovanje je omogočilo rekorden pridelek sena na temeljito pognojenih travnikih in lep pridelek pšenice italijanske sorte in zato kmetovalci radi sodelujejo z zadrugo.
Akcijski program, ki je bil ostvar-jen v okviru občinskega plana, ni bil v celoti dosežen, kljub temu pa je bila realizacija dokaj uspešna. V prvem četrtletju letošnjega leta je potekalo izpolnjevanje družbenih obveznosti pravilno, toda s spremembo razmer na živinskem tržišču je promet v mesnici KZ močno padel. Vendar menijo, da bo plan zadruge v drugem polletju ne samo dosežen, pač pa celo presežen, saj so dani vsi pogoji za njegovo realizacijo in delovnemu kolektivu ne manjka volje do dela.
Konec lanskega leta jc zadruga s pomočjo KZ Vreme kupila traktor s številnimi priključki. Čeprav bi moral bili traktor močno rentabilen, žal ugotavlja strojno-traktorski oddelek, da dela z izgubo. Vzrok je v tem, da zadruga ni mogla dobiti stalno nameščenega traktorista in zalo je bil traktor v pretežni meri neizkoriščen.
Da bi v prihodnje in v skladu z našo kmetijsko politiko dosegli še boljše rezultate, se je vodstvo zadruge odločilo vložiti večja investicijska sredstva za izdelavo elaborata za melioracijo skupnega pašnika, za proučitev možnosti lastne ekonomije in za. temeljito obnovo strojnega parka.
D rami r
^ ™ fP
tg^jfK11»*
CMLM,
SEBBIN A
Kot vsaka vas, ima tudi Šltrbi-na vrsto vaških problemov. Toda zasluga agilnega krajevnega odbora je, če je teh problemov vsako leto manj. Lansko leto so napeljali v spodnji del vasi nov vodovodni odcep, dolg kakih sto metrov. Kopati so morali v živo skalo in s kompresorjem, ki so si ga izposodili pri podjetju »Mar-morindus«, so delo laže opravili. Zgradili so tudi 5 m dolgo korito za napajanje živine. Vsa težaška dela so opravili sami, bivši Ob-
tTBd^iff fi C! IFI
hG&UllalO
m W e
m
činski ljudski odboi Komen pa jc prispeval za material in za strokovno delovno silo nekaj nad 90.000 dinarjev.
Letos so prav tako s prostovoljnim delom uredili zid ob glavni cesti in popravili tri vaške vodnjake. V načrtu pa imajo še tlakovanje prostora pred koritom za živino v izmeri 60 m-.
K O M E N
Približno četrtina hiš v Komnu je še brez pitne vode. To povzroča krajevnemu odboru prccej skrbi.
•••-.• ".¿.v..

Minulo soboto zvečer je ■— kot smo najavili — znani jugoslovanski akrobat v zraku Aleksič izvajal nad Portorožem, Izolo in Koprom vratolomne akrobacije pod. letalom, obešen nanj samo za zobe. Na sliki: pod letalom nad, koprskim zalivom v starem pristanišču
Toda dobra organizacija in volja prebivalcev do sodelovanja bosta v kratkem rešili skrbi tudi tista gospodinjstva, ki so morala vse doslej čakati. V teku so že dela za napeljavo vodovodnih priključkov v petnajst hiš. Jarke bodo izkopali sami prebivalci s prostovoljnim delom, cevi pa, ki jih bo treba okrog 400 m, bo plačal Občinski ljudski odbor Sežana.
Krajevni odbor in množične organizacije v Komnu imajo letos v načrtu ureditev parka okrog sjDomenika padlim v NOV. Z delom nameravajo začeti v kratkem, dokončali pa ga bodo do konca meseca oktobra.
P L I S K O V I C A
Ne samo pozimi, ko so večeri dolgi, ampak tudi poleti, ko pridejo s polja in so trudni od celodnevnega dela, se redni obiskovalci radi zberejo v čitalnici prosvetnega društva »Sloga«. Tu so jim vselej na razpolago razni časopisi, revije in knjige. Zelo radi tudi poslušajo radijske oddaje, zlasti predavanja in narodne pesmi,
Dasi je ta kotiček tako obiskovan — včasih ni niti prostora za vse — je vendar še vedno zelo slabo opremljen. In tudi oprema, kar je je, jc stara in jo bo treba prej ali slej zamenjati. Misliti bo treba tudi na beljenje in še na marsikaj. Toda kakor koli že, bilo bi popolnoma napačno, če bi prostor služil v kake druge namene, o čemer se baje že govori,
-er
KOPER 110: V koprskem pristanišču je bil te dni živahen pomorski tovorni promet. Tako je japonska tovorna ladja »Kuroshio Maru — 28« izkrcala 303 tone zmrznjene tunine, etiopska ladja »Giusep-pina« 52 ton banan, japonska ladja »Nagasaki Maru« pa sedaj izkrcava 205 ton zmrznjenih rib. Konec tedna bo izto-varjala v koprskem pristanišču japonska ladja »Surniijo-shi Maru — 2S« 245 ton tunine.
POSTOJNA 14: Te dni bo poteklo 70 let od odkritja Otoške jame pri Postojni. Jamo sta leta 1SS0 odkrila domačina iz Velikega otoka Franc Dolenc in Jože Vilhar. V spomin na njeno najdbo bo 6. septembra v popoldanskih urah Zavod Postojnske jame razsvetlil Otoško jamo, nato pa bo zabava pri Pivki jami. Otoška jama je znana razen po svoji lepoti tudi po tem, da so v njej našli predmete iz staro-kamene kulture. Turistične organizacije si sedaj močno prizadevajo, da bi Otoško jamo elektrificirali.
KOPER 23: Nevihta, ki je v nedeljo divjala tudi nad koprskim okrajem, je zahtevala dvoje človeških- življenj. Med nalivom so se zatekli vod cerkveni stolp v Zajelšah pri Ilirski Bistrici delavci in ob 16.30 uri je strela ubila Franca Deklevo in Bruna Viteza ter težko poškodovala Jožeta Lakoto ter Jožeta Kovačiča.
ŠKOFIJE 12: V nedeljo so zabeležili v Ankaranu obisk, rekorden za ta letni čas, ko se turistična sezona že nagiba proti koncu. Ta znani letoviški kraj je obiskalo več tisoč kopalcev, predvsem domačih gostov. Niti kratkotrajna ploha ni skalila dobrega razpoloženja letoinščarjev, pač pa je gostincem napravila precej skrbi\ ker so komaj zmogli ustreči željam gostov.
Tudi tujski promet v Ankaranu ne kaže znakov bližajoče jeseni. Sedaj letuje v gostinskem podjetju Turist okrog 350 tujih gostov in uprava podjetja upa, da bo obisk zadovoljiv do pozne jeseni, če bo vreme naklonjeno.
KOPER 29S: Motorna jahta »Burja« je zaključila nekajdnevno krožno potovanje na progi Koper — Dubrovnik — Koper. Potovanje je zelo dobro uspelo in potniki so pobli-že spoznali tiste predele jadranske obale, ki so z ladjami rednih -prog nedostopne. Motorna jahta »Burja« je v letošnji sezoni opravila tudi več kot 50 enodnevnih izletov ob obali zahodne Istre in nekaj dvodnevnih izletov v Benetke. Udeleženci so bili pretežno tuji turisti. V začetku septembra bo jahta krenila na 14-dnevno potovanje v Grčijo, S tem potovanjem, ki se ga bodo udeležili študenti ljubljanske univerze, bo Bur ia zaključila program letošnjih križarjenj po morju.
Mapovežl vremena
za čas od 28. avgusta do 4. septembra V prihodnjem tednu bo v glavnem lepo in toplo vreme razen 29. avgusta, ki bo verjetno deževen in temperatura zraka bo zaradi toga nekoliko padla. Možne so tudi krajevne plohe, predvsem v popoldanskih urah. Visok zračni pritisk v Srednji Evropi pa bo zadržal v glavnem vdor vlažnih zračnih tokov vsaj do začetka druge polovice septembra. Oheta se nam lepa jesen brez večjih padavin.
(Nadaljevanje s 1. strani)
MehaniCna tkalnica v Senožečah, Id Je pred nedavnim nabavila in montirala deset novih strojev, pripravlja elaborat za dograditev novega trakta, tako da se bo njena zmogljivost povečala od dosedanjih 43 na ca. 170 strojev. Lokacija je že določena in investicija bo veljala okrog G0 milijonov dinarjev. Elaborat za povečanje delovnih prostorov pripravlja tudi Mizarsko podjetje Senožeče, Z realizacijo načrta bo proizvodnjo radioka-set, po katerih je veliko povpraševanje, podvojilo. To podjetje tudi adaptira G stanovanj, dočim si gasilsko društvo ureja svoj dom.
V	Divači bo konec leta dokončana lG-stanovanjska hiša ZTP, ki pa bo le malenkostno omilila pomanjkanje stanovanj za železniško osebje. V rekonstrukciji je pekarna v Divači, nad katero bosta, zgrajeni 2 družinski stanovanji. Tudi divaški obrat »Elekt.ro-prenosa« Ljubljana in občina pripravljata. gradnjo 7- oziroma 4-stanovanj-skega bloka. 2e letos se bo začelo v Divači graditi večje skladišče za umetna gnojila, v kratkem času pa bo asfaltiran trakt ceste od restavracije »RIsnik« do železniške postaje.
V	Avberu, v Dolu pri Vogljah in v Velikem Dolu bodo do začetka šolskega leta popravljeni oziroma adaptirani šolski prostori za oddelke nižjih razredov osemletke v Dutovljali,
Ker se Sežana, gospodarsko, politično in kulturno središče občine, naglo razvija, je razumljivo, da so tu tudi največje potrebe po stanovanjih in drugih objektih. Pri stanovanjski izgradnji so tu najbolj iniciativna sama podjetja. »Elektropodjetje« Sežana, ki je pravkar zgradilo novo moderno upravno poslopje, pripravlja gradnjo 7-st.anovanjskega bloka. V kratkem se bo začel graditi tudi 7-stanovanjski blok za potrebe obmejnega poverjeništva. Pravkar je bilo dograjeno novo upravno poslopje za obmejno veterinarsko inšpekcijo in fitopatološko službo. V nekaj mesecih bo vseljiva nova 10-stanovanjska zgradba SGP »Kraški zidar«, v gradnji pa je tudi 7-stanovanjslti blok izvozno-uvoznega podjetja »Jadran«. Letos je bila v Sežani zgrajena nova mesnica »Grude« — obrata KGPZ Sežana. Bolnišnica TBC ima v načrtu
gradnjo novega trakta s prostori za delovno terapijo lil 9-stanovanjski blok. Gradnjo 5-stanovanjskega bloka ima v načrtu tudi komunalna banka. Hotel »Triglav« predeluje in modernizira svoje prostore in bo ta inve-

■ - o;;

Pili

iiS


- 3
„v.;- • , ^
p« i t :
Novi del Sežane odlikujejo prikupne stanovanjske in poslovne zgradbe
sticija veljala okrog 20 milijonov din. Največji objekt, ki se že gradi sredi Sežane, bo trinadstropni komunalni blok, ki bo stal 50 milijonov dinarjev in v pritličju katerega bodo prostori za novo lekarno, pekarno in trgovino.
V malone vseh vaseh na Vrheli — od ICrtinovice do Vrbač — bo letos
na novo urejena javna razsvetljava, kar bo vsaj nekoliko pripomoglo k izboljšanju razmer tamkajšnjega prebivalstva.
Ko bodo rešene trenutne težave, bo občina posvetila posebno skrb razvoju podjetja »Aluminij« v Komnu, ki ima zelo dobro perspektivo.
Ce se ob tej priložnosti vsaj bežno dotaknemo letnih planov gospodarskih organizacij, lahko pri sedanjem stanju ugotovimo, da bodo skoraj vsa podjetja in kmetijske zadruge dosegle svoje plane. Po polletnih bilancah so najboljša podjetja: »Jadran«, ki je realizacijo preseglo za 11 odstotkov, dohodek pa za 31 odstotkov, Rudnik Vreme z 10,87 odstotno prekoračitvijo plana, »Tkalnica« Senožeče, »Vino« Sežana, Brivsko-frizerski salon Sežana, Elektro-Sežana ter kmetijske zadruge Sežana, Štanjel, Dutovlje in Senožeče. Mnogo je tud! podjetij, ki so plan samo dosegle. Nekatere organizacije se bodo morale še precej potruditi, da bodo izpolnile planske naloge. Glede na tako stanje je pričakovati, da bodo skoraj v celoti realizirani tudi dohodki občinskega proračuna in skladov. To pa je garancija, da bodo izvršena skoraj vsa letos planirana dela.«
Letošnja proslava občinskega praznika sovpada s proslavljanjem 40. obletnice ZKJ. Vsi uspehi in napori na območju kraške komune so tesno povezani z vztrajnim in organiziranim delom ZKJ za izgradnjo socializma, za lepši jutrišnji dan. Temu cilju bodo namenjeni tudi vsi nadaljnji napori teh marljivih in klenih ljudi našega Krasa.
*
Proslava občinskega praznika bo v soboto, 29. avgusta v Sežani. Dopoldne bodo tekmovanja partizanskih te-lesnovzgojnih društev, zvečer pa bodo po slavnostnem govoru nastopili godba na pihala DPI) Svobode iz Divače, pevski oktet PD Venček iz Dutovclj 1er zabavni orkester, recita-torji, pevci-solisli in folklorna skupina DPD Svobode iz Sežane.
Ob prazniku občine Sežana 28. VIII. 1959 čestita občanom kolektiv podjetja
TELEKOMUNIKACIJE
obrat Sežana

Za občinski praznik Sežane iskreno čestita
l i
vsem prebivalcem občine !
V SEŽANI
Grosistično detajlistično trgovsko podjetje
z vsemi poslovalnicami pošilja borbene pozdrave ob proslavi občinskega praznika občine Sežana Vsem cenjenim potrošnikom se priporoča za nadaljnje zaupanje.
Kolektiv Hotel »T R I G L A V« Sežana
pozdravlja vse prebivalce za občinski praznik ter se priporoča.
Občane Sežane za občinski praznik 28. avgusta 1959 prav lepo pozdravlja kolektiv trgovskega podjetja
¡L
m se priporoča.
Splošno gradbeno podjetje
želi vsem delovnim kolektivom in ustanovam Sežane za praznik občine mnogo uspehov
pri nadaljnjem delu
Delovni kolektiv
čestita vsem prebivalcem in jim želi prijetno praznovanje občinskega praznika 28. avgusta 1959.
Priporoča svoje kakovostne izdelke, ki so cenjeni doma in v tujini.
EXPORT — IMPORT
'¡0 fcm.
n

Z RAJONI V ILIRSKI BISTRICI, POSTOJNI, HRPELJAIi, DIVAČI, PIVKI,
PODGRADU IN KUBEDU
E Ž A N
TELEGRAM.I JADRAN SEŽANA, TELEFON INTERURBAN 6, G2, 66
POŠTNI PREDAL 24

POŠILJA ISKRENE POZDRAVE TER ČESTITA K OBČINSKEMU PRAZNIKU OBČINE SEŽANA 28. AVGUSTA 1959.
IN
T
ZA OBČINSKI PRAZNIK OBČINE SEŽANE ISKRENE ČESTITKE VSEM SODELAVCEM IN OBČANOM
IZ RUDNIKA ČRNEGA PREMOGA V VREMSKEM BRITOFU
Rudnik črnega premoga v Vremskem Britofu je ibil pred riekaj leti še problematičen. Opu-
jugoslavija bo imela leta 19G0 vec kot 20 milijonov prebivalcev
Danes živi v Jugoslaviji 18,5 milijona prebivalcev, medtem ko jih je bilo leta 1947 le 15,7 milijona. To so podatki statističnega letopisa FLRJ za leto 1959.
Na osnovi tega lahko sklepamo, da Se bo število prebivalcev v prihodnjih letih tako naraščalo, kot doslej, saj se je v 12 letili povečalo skoraj za 3 milijone, potem lahko računamo, da bo imela Jugoslavija leta 196G že več kot 20 milijonov prebivalcev.
Največ otrok se je rodilo leta 1952, saj se je takrat rodilo 499.280 otrok. Močno "pada umrljivost, število umrlih je nazadovalo od 199.900 v letu 1955 na 167.000 v lanskem letu. Razveseljivo je predvsem to. da je v omenjenem časovnem razdobju padla smrtnost dojenčkov od 53.000 na 37.000.
Največ zakonskih zvez je bilo sklenjenih v povojnih letih leta 1947, ko je bilo zabeleženih 205.800 porok. Lani jih je bilo le 170.000. Število razvez zakonske zveze pa v zadnjih letih narašča od približno 10.000 leta 1933 na 21.400 leta 1958.
V minulem letu je bilo zaposlenih 2,570.000 ljudi, od tega v družbenem sektorju 2,408.000, to je za skoraj G30 tisoč več kot leta 1953. To pomeni, da je v zadnjih petih letih vsako leto približno 125.000 novih delavcev in uslužbencev družbenega sektojra. V zadnjih petih letih je zelo narastlo število zaposlenih žena, najbolj v industriji in v negospodarski dejavnosti, medtem ko je v trgovini in gostinstvu sorazmerno majhno število ženske delovne sile. Od zaposlenih je 1,641.000 delavcev in 7G5.000 uslužbencev. Visokokvalificiranih delavcev je bilo lani spomlad; 141.000, kvalificiranih 614.000, priučenih 409.000, ne-kvalificranili pa 477.000.
. V ,
ščeno je bilo kopanje premoga v starih, izčrpanih jaških, poiskati je bilo treba novih plasti, medtem pa je podjetje prešlo v likvidacijo. Ustanovljeno je bilo novo podjetje, iti je bilo do konca leta — zaradi novih raziskovanj — šele v izgradnji.
Toda že lansko leto je bil postavljen rudniku .plan 3.200 ton premoga. Plan so prekoračili s tem, da so izkopali 4.836 ton. Letošnji plan znaša 5.400 ton, do 31. junija pa so dosegli že 3.070 ton, kljub temu, da jim j'o v januarju močno nagajala voda. V letošnjem prvem polletju so realizirali 34 milijonov dinarjev in •so od tega ustvarili 1,200.000 din dohodka. S tem so se uvrstili med najboljša podjetja v sežanski občini.
Prav v največjem zaletu je podjetje nenadoma trčilo na ovire. Eden glavnih odjemalcev vi-sokokaloričnega premoga, to je tovarna salonita v Anhovem, je zmanjšala naročila. Tako se je moralo podjetjb preorientirati na izvoz v Avstrijo in na drug domači trg.
Podjetje stalno izpopolnjuje svoje naprave. Tako je letos začel obratovati nov kompresor, ki so ga nabavili lani in Id je veljal 5 milijonov dinarjev, letos pa so nabavili 7 -novih črpalk za vodo in nekaj druge opreme. S sicer počasnim, a vendar vztrajnim številčnim porastom delovnega kolektiva nastopajo tudi novi problemi, o katerih često razpravljajo, Tako imajo v načrtu ureditev nove .kopalnice in dvorane. Za oba ob.fekta bodo potrošili okrog 4 milijone dinarjev. Prepotrebna pa so podjetju tudi nova družinska in samska stanovanja.	-er

Letošnji postojnski maturanti s profesorji
©o o
Tradicionalni maturantski izlet je nekako slovo od gimnazijskega študija in je prijetno ter hkrati zelo poučno potovanje po domovini, saj si na njem abiturienti izpopolnijo svoje znanje z živo, stvarno sliko širše domovine. Tak namen smo imeli tudi abiturienti postojnske gimnazije, ko smo z izkupički lastnih prireditev, predvsem pa z denarno pomoč-
Tovariš urednik!
Že mnogo je bilo besed, razprav in pisanja o novi avtobusni progi, ki naj bi jo vzpostavili v čast 40-letnice ZKJ na liniji Koper—Dol pri Hrastovljah. Va-ščani Dola in Hrastovelj so z veseljem žrtvovali mnogo delovnih ur za vzposobitev te ceste za avtobusni promet. Ko jim je to skoraj uspelo, je pripeljal Slavni-kov avtobus, toda ker se je pokazala še ena nepredvidena ovira, je bilo vzpostavljanje nove proge za nedoločen čas odloženo. Ko so končno tudi to uredili in hišo, ki je predstavljala glavno oviro, odkupili in jo nato s prostovoljnim delom vaščanov podrli, je prišel čas, ko so ljudje vsalc dan nestrpneje pričakovali prihod avtobusa. Čakali so in še vedno čakajo, obenem pa se razburjajo in se sprašujejo, kdo neki je kriv, da proga še vedno ne more steči, čeprav so jo tako za-trdno obljubili.
Apeliram na odgovorne organe, ki so vaščanom Hrastovelj in Dola obljubili avtobusno progo, naj ne odlašajo z vzpostavitvijo te proge ali pa naj odkrito povedo, da zamisli o tej avtobusni progi ne nameravajo uresničiti.
Kocjančič Drago Hrastovlje 16
' ■ - ' • • \
••• «Ks •>•: V"• g< -.'• ..v;j-
jo številnih podjetij nabrali dovolj gmotnih sredstev za potovanje po Jugoslaviji. Iz srca smo hvaležni vsem tistim ustanovam in podjetjem, ki so nam omogočili izleO, predvtsem pa Občinskemu odboru SZDL Postojna, Društvu prijateljev mladine v Postojni, podjetju Tobak, Elcktro-Sežani, podjetju Javor v Pivki, Mestnim trgovinam Postojna, Kinematografskemu podjetju Zarja, podjetju Nanos, Kmetijski zadrugi Senožeče, Bolnišnici v Postojni, Gozdnemu gospodarstvu Postojna in še nekaterim drugim kolektivom iz Postojne, Sežane, Pivke, Divače, Senožeč in Rakeka.
Naš namen je bil spoznati življenje in delo naših bratskih republik in v trinajstih dneh potovanja smo obiskali ljudske republike Hrvatsko, Bosno in Hercegovino ter Črno goro. Z vlakom, avtobusi in ladjami smo propo-

lovaii skoraj 2500 km. Daljši postanek smo imeli v Sarajevu, kjer novo nezadržno prerašča stare ostanke zgodovinske preteklosti. Navdušeni smo bili nad umetnim jezerom, katerega voda žene turbine največje hidroelektrarne Jabianica. Nepozabna nam bo ostala slikovita vožnja z avtobusom po neštetih serpentinah iz zaliva Boke Kotorske do Ce:inja. Nič manj pa nas nista navdušila prijaznost in prisrčen sprejem Črnogorcev, lepote Dubrovnika, Budve in Splita. Spotoma smo imeli mnogo možnosti, tla smo se seznanili z gigantskim delom graditeljev naše socialistične domovine in povsod smo čutili, kako močan je utrip dela našega ljudstva. Domov smo se vrnili prepolni prelepih vtisov in spoznali smo globoko resnico, ki je v besedah: Spoznavaj svojo domovino in še bolj' jo boš ljubil.	a. B.
Klub primorskih študentov je med svojim bivanjem pod platnenimi strehami v Ankaranu priredil tudi nekaj poučnih ekskurzij v bližnjo okolico. Tako so med drugim obiskali tudi tovarno TOMOS in se pred.
vhodom fotografirali
V mali galeriji koprskega okrajnega muzeja je te dni odprta razstava dveh Mariborčanov, kiparja Gabriela Kolbiča in slikarja Ivana Co-bala. Po razstavah domačinov in Tr-žačanov je to vsekakor razveseljivo in dokaz, da smo presegli lokalizem in segli s svojimi likovnimi razstavami v večjo širino.
Akademski kipar Gabriel Kolbič je sin Slovenskih goric. Akademijo je študiral v Pragi in razstavil svoja prva dela že pred drugo svetovno vojno v Mariboru in v okrilju Umetniškega kluba Brazda. 2e od začetka je hodil nekako svoja in tudi precej tiha pota Ukvarjal se je pretežno z malo plastiko v žgani glini, vmes
nemška mladina po sledovih svojih očetov
i
fe \ « H
Vsakodnevni prizor na taborjenju Primorskih študentov v Ankara-nu: za šahovskimi deskami bistrili six>j um
so
Ne pravijo zaman, da je izlet po morju ob zahodni obali Istro prava »turistična poslastica«. Številni mirni zalivčki, polni temne modrine in s plnijami ter borovimi gozdiči poraščeni rtiči, vzbujajo s svojo samoto blagi občutek miru, ki pritegne pozornost še tako zakrknjenega omalo-važevalca province.
Pač, na pramcu stare jadrnice, ki je hitela pod vročim julijskim soncem skoraj dan za dnem s turisti po vodni poti. je slonela mlada Iepu-ška kostanjevih las in vitke, nenavadno lepe rasti. Očitno tujka, kajti tako drzni bi kini si laliko omisli samo mladenka iz »svobodnega sveta«.
Oči mladega dekleta so srejio in brezčutno strmele nekam v daljavo. Za prelep obalni svet in slikovita stara mesta Piran, Umag, Poreč se ni zmenila. Tudi razposajena družba Švedov na promenadnem krovu ni pirtegnila njene pozornosti. Na roki ji je togo visel dragocen fotografski aparat in nič ni kazalo, da ga bo uporabila.
Opoldanska pripeka je postala skoraj neznosna. Gibčni natakar je le s težavo izvrševal naročila, kajti običajnega strežnega rekvizita — pladnja — na nemirnem podu jadrnico ni moč uporabljati. Toda zaloga osvežujočih pijač v velikem hladilniku je kljub temu hitro kopnela.
Tedaj je mlado dekle na pramcu ukazovalno naročilo v nemščini, ki je odkrivala v mladenki bavarsko poreklo:
»Coco-colo, prosim!«
Natakar se je opravičil, da te pijače pri nas ni, da pa ji lahko postreže s katerokoli drugo osvežilno tekočino.
Lepuška je vzrojila: »Taka revščina! Mar bi šla v Italijo, kjer človeka vsaj dostojno postrežejo.«
Nedvomno — mlada dama je tipična- predstavnica nove nemške generacije, zato me je zamikalo po-bliže spoznati to bitje in njene nazore.
»Torej vam ni všeč pri nas?« vprašam začudeno.
Ošiniia me je z nezaupljivim pogledom in prlmila:
»Pli! Všeč mi pa res ni prav nič. Dva dni sem v Jugoslaviji in vam lahko zatrdim, da Je vse zanič,« je odgovorila lakonično ter se zopet zazrla srepo čez pramcc.
Nisem odnehal: »Verjamem, da boste že čez nekaj dni spremenili mišljenje o moji deželi, gospodična.« Izzivalno je odgovorila: »Aaa, res. t'e se mi le prej ne bo zgodilo kaj neprijetnega; vem namreč, da pri vas ni treba dosti, da se znajde človek v kletki,«
»In vendar ste prišli k nam na oddih,« sem vrtal dalje.
»l'li — nikar ne mislite, da bom še kdaj storila tako neumnost. No, sicer pa me je zvabila semkaj radovednost, da se na lastne oči prepričam, če je vse to res, kar pri nas govorijo . . .«
.....in nizke cene v naših hotelih,«
jo prekinem.
»So na misel mi ne pride ta razlog. Sicer pa imamo v Niirnbergu veletrgovino in si lahko privoščimo potovanje tudi v najdražja letovišča,« je dejala ošabno.
»Tako, pravite, da ste iz Niirnberga? Potem ste gotovo bili priča zgodovinskemu proccsu proti nemškim vojnim zločincem 1915. leta,« poskušam drugo struno.
Začudeno me je pogledala in dejala: »Neumnost. Ne poznam nobenih vojnih zločincev. Siecr pa sem stara šele 17 let.« Neutrudno sem nadaljeval: »Torej vam niso znane grozote, ki so jih počenjale nemške armade po vsej Evropi skoraj celo desetletje?«
»Neumnost, če imenujete hrabre vojake zločince. Sicer pa vem, da so našo vojsko povsod, t.udi pri vas v Jugoslaviji, sprejeli kot osvoboditelje,« se je razvnela lepuška,
»Tako?!« se začudim. »Torej tudi 1,700.000 Jugoslovanov, ki so padli v bojih proti Nemcem ali pomrli najhuje trpinčeni v nemških koncentracijskih taboriščih — taboriščih smrti?«
Nejeverno me je pogledala in dejala: »Ne tvezite mi neumnosti, ko vendar vem, da so v taboriščih uničevali samo Zlile.«
»Torej Zidje po vaši logiki niso ljudska bitja?« sem vprašal.
NI odgovorila, zato sem Ji postavil drugo, "dokaj nenavadno vprašanje: »Povejte, gospodična, ali bi vi lahko umorili svojo mater?«
»Zakaj tako neumno vprašanje?« se je plaho zazrla vame.
Povedal sem jI resnično zgodbo dveh deklet, skoraj še otrok, ki sta
na ukaz nemškega taboriščnega rablja v Daehauu morali zapeljati v kre-matorij še živo mater, da je zgorela pred njunimi očmi.
Telo mladega dekleta, ki je z odprtimi usti poslušala grozljivo zgodbo. se je treslo od razburjenja.
»Lahko prisežete, da se je to zares zgodilo?« je vprašala tiho.
»Ne samo to,« sem odgovoril, »če želite, vas lahko soočim z dekletom, ki se je rešila iz tega pekla. Samo ena je še pri življenju, vsa uničena in živčna, medtem ko si je druga ne-dolgo lega vzela sama življenje. Ni se mogla otresti strašnega prizora iz taborišča smrti.«
V notranjosti mladega dekleta se je nekaj utrgalo. Očitno ji bližnja in neslavna preteklost nemškega škornja ni bila povsem neznana, toda kdo bi verjel lažni propagandi z »one strani«. Toda v ta resnični dogodek ni mogla dvomiti. Oči so ji napolnile solzo.
Na obzorju se je pokazal obris našega cilja: prelepi otok Sv. Nikolaj pred Rovlnjem.
»Gotovo ste žejni, gospodična. Želite steklenico naše domače »coca-cole«? sem vprašal.
Z veliko težavo je dvignila pogled.
»Prosim.«
S Ileidi sva postala dobra prijatelj:!. Ko nic je obiskala v Kopru, sem ji pokazal vrsto mogočnih gradenj in ji tolmačil naloge in pomen posameznih ustanov. Kmalu je bistroumna sedmošolka dojela, vse vrednote našega družbenega reda in visoko zavest ter delovni polet naših ljudi.
»Čutim, da sem ob tem velikem odkritju spoznala nekaj, za kar so prikrajšani mnogi moji vrstniki v Nemčiji. Bojim se, da mi ne bodo verjeli , . .« je dejala Ileidi.
Dva, tri dni pred odhodom v Nemčijo je zapela HcUli slavo in pravičnost tudi prirediteljem volitev »portoroške vile« kjer je nastopila v ožjem izboru po lepotni zmag! v Ankaranu.
In Heidi verjame, bolj kot kar koli drugo, da bo prihodnje leto zopet naš gost.
In ml: škoda, da je ena sauia zna-nilka pomladi že v naprej obsojena z našim starim, a, žal — resničnim ljudskim pregovorom.	B.
tucll reliefu, prežeto z dokajšnjo dinamiko in površinsko razgibanostjo. Njegovi kipi niso zato nikoli imeli gladkih površin. V vsem tem si je ostal zvest do dandanes, kar dokazuje vsa sedanja koprska razstava, z eno edino izjemo. Najbliže njegovi začetni ustvarjalnosti pa so tu še njegovi reliefi »Puti I« in »Puti II« ter reliefni friz »Letni ča^i«.
Napačno bi seveda bilo iz tega sklepati, da ne kaže razvoja. Nasprotno, vsi ti njegovi kipe. v žgani glini, gla-zirani glini in bronu izpričujejo jasno viden napredek, in sicer tako v kompoziciji in obdelavi kakor v dinamiki in notranji poglobitvi. To njegovo zorevanje dokazujejo zlasti te-rakota »Sedeča«, glazirana terakota »Sedeča«, bron »Deklica z mandolino« in še nekatere druge stvaritve. Medtem pa, ko je ostal skoraj v vseh teh delih zvest stvarnosti z rahlim nadihom impresionizma v obdelavi ni ekspresionizma v izrazitosti, je dal v mavcu »Razmišljajoča« celo davčni prispevek konstruktivistični stilizaciji, Zaradi tega izpada to delo precej vidno iz ostalega opusa. Ali naj razumemo to kot preobrat ali samo kot priložnostni poskus? Dvomim, da bi po tej poti dosegel več kot po dosedanji. Realistični relief predsednika Tita pa štejem le za komercialni dodatek razstavi.
Slikar Ivan (.'obal pripada mlajši generaciji kakor Kolbič in izhaja iz praktične šole življenja, ki je dobro izoblikovala njegov nedvomno prirojeni talent. V nasprotju s.»stvarnim« Kolbičem pa je Cobal izrazit modernist ter po tem bližji sodobnosti. Njegove monotipije — in samo te je razstavil v Kopru — segajo od stvarnost vsaj še nekako upoštevajoče stilizacije do čistega konstruktiviz-ma. Monotipije »Ogrodje« in menda »Ogrodje II« (naslova ni) ter Brazde so celo močno blizu podobnim Spa-ealovim delom, le da ga z njegovo mojstrsko tehniko in barvno harmonijo nikakor ni mogoče ena&iti.
Drugače se mu posreči vnesti v sliko dobro izraženo misel, kakor n, pr. grozoto vojne v »Posledicah« (ve-šala) ali simboliko v »Slovenskih goricah« (klopotač). Drugod ima posrečeno kompozicijo, zlasti v »Nočni tišini«, a najboljši se mi zdi v mono-tipiji »Usodno srečanje«, med kon-struktivistienimi deli pa v »Ogrodju II«, kjer je lepo barvno ubran. Sicer pa ljubi Cobal mrke, temne barve, med katerimi prevladujejo črna, temnomodra in siva, poživljene le rahlo z rjavo, zeleno, rdečo in lila,
Kolbičeva in Cobalova razstava v Kopru jc zalo dovolj zanimiva, čeprav nam na splošno ne nudi nobenih posebnih odkritij.
R. Rehar
2753 VAGONOV 2ITA JE LETOS PRIDELAL KMETIJSKO-INDU-STRIJSKI KOMBINAT BELJE. Dosežen je bil povprečni donos 55 metrskih stotov na ha,' pridelovalni stroški za kg pšenice pa so znašali 18,47 dinarjev. Na lia kmetijske površ ne so pridelali -1,500 kg ^pšenice, koruze pa bodo skoraj 7,000 kg na ha,
Djakarta: Indonezijska vlada bo zgradila na Javi dve jeklarnl z zmogljivostjo letne proizvodnje 50 tisoč ton. Za gradbena dela in opremo bodo porabili 30 milijonov dolarjev I;z 100 milijonskega posojila, ki ga je dala Indoneziji Sovjetska zveza
■Mlin

DVOKOLBSA od 7.000,— dalje, CIKLOMOTOKJI od 44.000.— dalje ter VESPE in MOTORJE,
nove ter rabljene, Vam nudi tvrdka MARCON, TRST, Ulica
Pieta 3 in nova trgovina na Trgu ospedale 6. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavije.
ADMINISTRATORKO z znanjem strojepisja in stenografije, zaželeno znanje italijanskega jezika, sprejmemo takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite na naslov Piranske soline Portorož.
MOTO-SKUTER kupim. Plačam z gotovino. Opis vozila in ceno pošljite na naslov: Mirko Mu-vrin, Delnice, Supilova 64.
Vodoravno: 1. televizijski zaslon, 6, ptica, ki živi 40 do 50 let, 11, mestece na vzhodni istrski obali, 12. konj rjave barve, 14. glavno mesto vzhodno-nemške dežele Turlngije, kjer je bila 1. 1919 izglasovana nemška ustava. 15. egipCanski sončni bog, IG. poslopje za spravljanje žila ai,i za siliranje krme, 18, ime pesnika Aškerca, 19. primorsko moško ime, 21. slovenski dnevnik, 22, naslovni junak znane Shakespearove tragedije, 23. znano vino iz Brd, 25. oseba iz Steinbecko-vega romana »Vzhodno od raja«. 26. rimski bog ljubezn'i, 23. del knjige, 30. oče, 33. najmanjši starogrški novec, 35. državna blagajna, 38. vmesna pokrajina, predel, 40. pokrajina v In-dokini, 41. rešiti, 42. osnovna mera, 44. števnik, 45. starorimski pisatelj, ki je napisal 20 knjig o vojnah med Rimljani in Germani (»Naturalis hi-storia«), 46. ljubljenec Afrodite, 48. iz debla iztesan čoln, 49. junakinja čudovite pravljice angleškega pisatelja Carolla (». . . v čudežn; deželi«), 50. mlada francoska pisateljica (»Tisti njen nasmeh«).
Navpično: 1. izbrana družba, 2, celica, zbornica, 3. zdravilna travniška rastlina, 4. gorski masiv v severni Nigeriji (glavno mesto Agades), 5. označba za neznanca, G, vnetje zobne korenine, 7- vzklik, 8. izrastek na glavi, 9. znamenit rimski pesnik Av-gustove dobe (»Metamorfoze«), 10. pripadnik bele rase, 11. spenjena tekočina, 13. stara dolžinska mera (pa-
lec), 14. angleški pisatelj kriminalnih romanov (»Mož iz Maroka«), 15. jadranski otok, 17. sončna ura, 19. italijanski slikar visoke in pozne renesanse (Paolo), 20. starogrška pokrajina na Peloponezu, 23. kramarsko blago, 24. igralna karta, 27, kemični znak za molibden, 29. prožna vez na loku, 31. utežna enota, 32. pozitivna elektroda, 34, tekstilna rastlina, 36- francoski zgodovinar in pisatelj (Ernest), 37. prvi znani rimski založnik, Cice-ronov prijatelj (Tiit Pomponij), 39. koralni otok, 41. kijevski knez z vzdevkom »Modri«, 43. ljubkovalno žensko ime, 45, predpona, ki označuje visoko starost, 47. začetnici našega največjega pisatelja, 48. kratica za »Delavski svet«,
ANKARAN: 28. avg. ob 20.30 uri VEČER JUGOSLOVANSKE FOLKLORE V PESMI IN PLESU PIRAN: 1. sept. ob 20.30 uri DON PASQUALE, SNG-Opera Ljubljana IZOLA: 2. sept- ob 20.30 uri DON PASQUALE, SNG-Opera Ljubljana KOPER: 3. sept. -ob 20.30 uri DON PASQUALE, SNG-Opera Ljubljana
je bil ustanovljen leta 1900 in je eden najstarejših sejmov na svetu. Velika gospodarska tradicija je dala temu mednarodnemu velesejmu poseben pomen. Poleg izredno ugodnega geopolitičnega položaja Zagreba kot gospodarskega središča ter zaradi svojih ekonomskih pogojev industrializirane države predstavlja sedanji ZAGREBŠKI VELESEJEM novo gospodarsko središče svetovne trgovine.
GOSPODARSTVENIKI, SODELUJTE
DRŽAVLJANI, OBIŠČITE to veliko mednarodno prireditev, ki je organizirana glede na polstoletno gospodarsko delovanje ZAGREBŠKEGA VELESEJMA.
JUBILEJNI MEDNARODNI ZAGREBŠKI VELESEJEM od 5.-20. IX. 1959
No, pa začnimo! Najprej sveže zadeve, potem ■— če bo ostalo še kaj prostora —■ pa Še drugo. Naš urednik je v torek prejel lepo pisemce — hvala za skrb — v katerem se »Bralec in rodoljub F. T. iz Bača 31, pošta Knežak, pritožuje nad »novopečeno slovenščino« v našem listič. Očita uredniku, da ga je z njo močno razo-očaral. Urednik pa je naprosil mene, naj vestnemu bralcu lepo odgovorim — seveda tako, da ne bo zamere — ali, kakor pravimo, da bo volk sil in koza cela! Ne bom trdil, da je vse prav in lepo z našim jezikom v listu, čeprav se vsi sodelavci močno trudijo, da bi našo ljubo slovenščino očistili raznih tujih navlak. Napaka se posebno lahko prikrade med oglasna besedila, ki so urednikom in novinarjem pravi pastorek, čeprav jim pomagajo k boljšim plačam. Vendar pa-v našem primeru ni stvar v tem. Dobronamerni kritik se je spravil nad glagol »otvoriti« v velikem oglasu »KLUZ« v zadnji številki lista, Res je, da zloženka »novo-otvorjeni« ni posebno posrečena, čeprav nismo hoteli popravljati naročnika in bi lahko bolje in krajše rekli kar »v novi«. Kar pa
zadeva sam glagol, pa prosim to-variškega kritika, naj pogleda še vedno veljavni in zadnji »Slovenski pravopis«, kjer bo našel pod črko O na 4SS. strani omenjenega priročnika, v drugem stolpcu v 41. vrsti, besedo »otvoriti« brez vsake pritikline —• se pravi, brez zvezdice ali celo smrtnega križca —kar seveda pomeni, da je to dobra slovenska beseda in se je lahko tudi časnikarji brez skrbi poslužujejo — brez skrbi in strahu za svojo slavistično repu-tacijo.
Ne glede na gornje pa mi je kolega urednik naročil, naj naprosim omenjenega tovariša in vse bralce, naj le pridno zasledujejo vse morebitne napake (kdor dela tudi greši in nismo toliko domišljavi, da bi verjeli v svojo nezmotljivost) in nam jih javljajo. Tako bi lahko z vašo ljubo pomočjo s pridom uveljavili znani slovenski pregovor: »Pometaj pred svojim pragom,« ki ga moramo ali bi ga vsaj 'morali vsi poznati.
Ne vem, od kod se je v naše mesLo letos priklatilo' toliko žab in žabic vseh mogočih vrst. Vsepovsod jih ima človek pod no-
gami — toda kar so si izmislile minido soboto, presega pa že vse meje dostojnosti. Ko sva jo namreč z Juco mahala v kino mimo Trgovskega doma, naju je pritegnila gneča tujcev in domačinov pred veliko izložbo te trgovske hiše. Pogledava še midva — in sva se prav prisrčno nasmejala — kot vsi drugi, V izložbi je bila prava žabja svatba ali kaj — kar pet skupaj jih je plesalo med razstavljenim blagom. Gotovo ženin in nevesta, pa dve priči in godec — prav kakor v pesmi »Žabe svatbo so imele.«
Se v daljni Maribor naj pokukam, oziroma pogledam naj v mariborski Večer, lep in prijeten list sicer, ki pa je 21. avgusta napravil krivico našemu Kopru. Pod fotografijo s sprejema etiopskega cesarja v našem mestu je namreč zapisal: »Vsa Gorenjska je svečano okrašena z zastavami pozdravila etiopske noste«. Če ne verjamete, kar poglejte list z omenjenim datumom: slika je objavljena na zadnji strani.
Že spet je treba končati, ne da bi do kraja opravil svoje delo. Na dolgu sem vam še za nekatere že obljubljene zadeve — upajmo, da že še pridejo na vrsto, preden zapadejo popolni pozabi. Brez.zamere za danes in do prihodnjič prav lepo pozdravljeni!
Vaš Vane
Letošnja uspešna turistična sezona se bliža koncu in zato sta T u r i s ti čno - ol epš e valn o d ruš t v o Koper ter Turistična služba podjetja Slavnik priredila pretekli teden poseben izlet za vodiče inozemskih potovalnih uradov, ki so letos spremljali skupine turistov po naši državi. Izleta so se -razen vodičev in nekaterih vodilnih predstavnikov znanih turističnih agencij, kot so Švedska Jarnva-gar, S eh a-rn o w-Rei sen, Kosmos, Reso itd. udeležile tudi kancli-

KOPER — 23., 29. in 30. avgusta italijanski barvni cinemascope film RIMSKE ZGODBE; 31. avgusta in 1. septembra ameriški barvni film GRAN HOTEL; 2. in 3. septembra italijanski film CONTE MAX.
IZOLA — 28. avgusta ameriški film USODNA NEZNANKA; 29. in 30. avgusta nemški film LISI; 31. avgusta italijanski film KONTE MAX.
ŠKOFIJE — 29. avgusta italijanski film CONTE MAX; 30. avgusta sovjetski barvni film MAHA.
POSTOJNA — 28., 29. in 30. avgusta francoski barvni cinemascopc film PEVEC IZ MEKSIKA; 1. in 2. septembra francoski film ČRNA MAPA,
PRESTRANEK — 29. in 30. avgusta kitajski film PREHOD PREKO REKE JANG-CE; 2. in 3. septembra jugoslovanski film BAKONJA FRA BRNE.
PIVKA — 29. in 30. avgusta mehiški film UMIRAM SREČNA; 2. in 3. septembra jugoslovanski film MILIJONI NA OTOKU.
SEŽANA — 29. in 30. avgusta ameriški film BRODVAJSKA USPAVANKA; 1. lin 2. septembra italijanski film KABIRJINE NOCI; 3. in 4. septembra italijanski film ŽENA DNEVA.
Ravnateljstvo GLASBENE ŠOLE v Kopru sporoča, da bo vpisovanje v vse oddelke v dneh od 1, do 3. septembra 1959. Vpisovanje bo v pisarni GLASBENE ŠOLE, in sicer od 9 do 12 in od 14 do 18. Število na novo sprejetih učencev bo omejeno.
—o—
Okrajni odbor Rdečega križa obvešča, da bo krvodajalska akcija v okraju Koper septembra po naslednjem razporedu:
V občini Postojna 1., 2. (in 3. septembra, v občini Ilirska Bistrica 3. in 4. septembra, v občini Sežana 9„ 10. in 11. septembra, v občini Koper 15., 16., 17. in 18. septembra, v občini Izola 22. in 23. septembra, v občini Piran
24.	septembra in v občini Hrpelje
25.	septembra.
—o—
Uprava Ljudske knjižnice v Kopru obvešča vse svoje člane, da bo knjižnica zopet redno poslovala od 27. avgusta dalje, in sicer vsak dan od 8.—10 in od 14,—18, ure razen torka in nedelje ter sobote popoldne, ko je zaprta.
P/l »BIHAČ« je 22. avgusta■ od-plula iz Amsterdama s tovorom za Jadran.
M/l »BLED« je 22. avgusta od-plula iz Bremena s tovorom za Sredozemlje.
P/l »DUBROVNIK« je 9. avgusta odplula z Reke v ZDA, kamor prispe S. septembra.
M/l »GORENJSKA« je 26. avgusta priplula na Reko, kjer razklada tovor.
P/l »LJUBLJANA« ie 21. avgusta priplula v Siilit, kjer razklada tovor.
M/l »MARTIN KRPAN« je 24. avgusta odphda iz Dubrovnika.
P/l »NERETVA« je 24. avgusta priplula iz Dubrovnika v Sfax, kjer manipulira s tovorom.
M/l »PIRAN« je 19. avgusta plula skozi Suez na poti v Rotter-dam.
P/l »POHORJE« je 16. avgusta priplula v Kalkuto, kjer naklada tovor do 1. septembra, ko odpluje.
P/l »ROG« je 20. avgusta odpula iz Sakaide v Niigato, kjer ma-nipulira s tovorom.
P/l »ZELENGORA« je 20. avgusta plula mimo Azorov na poti v Jugoslavijo, kamor prispe 31. avgusta.
datke letošnjih volitev »Portoroške vile«. Izletniki so obiskali farmo nutrijev v Rižani, kjer so bili pogoščeni s postrvmi in domačim vinom, v Ankaranu pa so bili gosti hiotela »Turist Ankaran«.
V priložnostnih zdravicah je bila izražena želja, naj tudi prihodnje leto potovalni vodiči skrbijo za svojce turiste tako, da jim bo potovanje v našo državo in bivanje pri nas čimbolj prijetno. Takšni sestanki .in skupni izleti inozemskih vodičev pa so zelo koristni, saj jim nudijo možnost, da izmenjajo svoje izkušnje in da v sodelovanju z našimi turističnimi ustanovami sestavijo podrobne načrte potovanj po naši domovini.	Jule
KONFERENCA AVTOPREVOZNIKOV
Prihodnji mesec bo v Portorožu II. redna letna konferenca avstrijskih in jugoslovanskih zastopnikov avtoprevoznišMh podjetij in potovalnih uradov, na kateri bodo razpravljali o ureditvi avtobusnega prometa med obema državama. Prva takšna konferenca je bila lani v Por-tschachu ob Vrbskem jezeru, kjer so sklenili, da se bodo sestali redno vsako leto izmenično enkrat v Avstriji dn drugič v Sloveniji.	Jule
Nedelja 30. avgusta G.OO Kmetijska oddaja: Nekaj misli o šolanju kmetijskih kadrov« — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko Jutro — 9.00 Nedeljska reportaža: >Na-svidenje Portorož« — 9,15 Zabavni zvoki — 13.30 Sosedni kraji in ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Vesti — 15 10 Spored zabavnih melodij.
Ponedeljek, 31. avgusta 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.39 Vesti — 13.30 Vesti —13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Zabavna glasba — 14.30 Športna oddaja — 14.40 Izbrane melodije — 15.00 Vest.i — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Igrajo kmečka godba, trio Avgust Stanko, Avsenik in Bardorfer, pojeta Dana Filiplič in Franc Koren.
Torek, 1. septembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti —13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Odlomki iz oper — 14.30 Sola in življenje: »Šolska vrata se bodo odprla« — 14.50 Glasbena med'igra — 15.00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba — 15.30 Narodne pesmi in plesi.
Sreda, 2. septembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti —13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14,30 Kulturni zapiski — 14.40 Narodni odmevi — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.40 Ruski plesi.
Četrtek, 3. septembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13.30 Vesti —13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Operetna glasba — U.00 Glasba po željah — 15.00 Vesti —15.10 Zabavna glasba — 15.30 Dalmatinske narodne.
Petek, i. septembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13,30 Vesti —13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14,30 Poje zbor Slovenske Filharmonije p. v. Rada Simonitija — 15.00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba — 15.30 Domače aktualnosti: »Zanimanje za koprsko .pristanišče« — 15.40 Igra češka godba.
Sobota, 5. septembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.SO Vesti — 13.30 Vesti —13.40 Kmetijski nasveti 13.45 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Zabavne melodije — 15.00 Vesti — 15 10 Zabavna glasba — 15.20 Iz delovnih kolektivov.
Komisija za razpis direktorskih mest pri Občinskem ljudskem odboru Hrpelje razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLSJ, številka 52-644/57)
MESTA UPRAVNIKOV ZA: Kmetijsko zadrugo Ilrpelje-Kozina Kmetijsko zadrugo Slivje Kmetijsko zadrugo Podgrad Kmetijsko zadrugo Pregarje
POGOJI: Dovršena srednja ali nižja šola in pet let prakse v vodstvu gospodarske organizacije.
Opis dosedanje zaposlitve in pravilno kolkovane ponudbe dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Hrpelje, najkasneje do 15. septembra 1959.
T1 L S S N A VZGOJA ^V g p © R T * § A H * T 1 L E S M A V Z © © J A * § P O K T ŠAH * TELESNA ¥ Z
V
I _ @ ® I
Danes ob 8. uri bo na koprskem stadionu slovesna otvoritev XII. grafičnih letnih športnih iger. Prireditelj je letos prvič primorsko grafično podjetje — Primorski tisk v Kopru. To priznanje je v počastitev desetletnice ustanovitve tega podjetja.
Spored predvideva, da bo zbrano grafičarje-športnike nagovoril častni pokrovitelj tega tekmovanja, predsednik okrajnega odbora SZDL v Kopru Albert Jakopie-Kajtimir. Takoj nato se bodo začela tekmovanja v sedmih športnih panogah na vseh igriščih v Kopru, nogometaši, strelci in kegljači pa bodo tekmovali razen v Kopru tudi v Izoli.
Kakor smo že poročali, bo nastopilo skupaj 120 moških, ženskih in mladinskih ekip. Število nastopajočih bo nad 250. Na račun bodo prišli tudi ljubitelji
športa v Kopru in Izoli, saj tekmuje v vrstah grafičarjev več znanih športnikov, ki so sicer vključeni v svoj klub Grafičar, tokrat pa bedo porazdeljeni po svojih kolektivih.
Domačin — Primorski t'sk je pripravil vse potrebno, da bodo gostje zadovoljni. Med drugim bo dramska skupina sindikalne podružnice tega podjetja uprizorila v soboto ob 21. uri v italijanskem kulturnem krožku v Kopru Ilen-nequinovo veseloigro »Sladkosti rodbinskega življenja«. Vstop bo brezplačen. Zlasti pa je treba pohvaliti domačina za odlično večbarvno brošuro, v kateri so navedli vse podrobnosti tekmovanja, razen tega pa je v njej vrsta zanimivih člankov o dosedanjih grafičnih tekmovanjih ter o značilnostih koprskega obalnega pasu.
V	soboto in nedeljo bo na sporedu prvo kolo jesenskih košarkarskih srečanj v obeh republiških in v okrajni košarkarski ligi.
Partizan iz Postojne, ki je spomladi brez zmage obtičal na dnu lestvice I. slovenske lige, se bo podal z nepopolnim moštvom v Maribor, kjer se bo v nedeljo srečal s tretjeplasiranim »Mariborom«. Tudi v tem srečanju se Postojnčanom obeta prej ko slej poraz, medtem ko imajo več upanja na uspeh košarkarji sosednjega Partizana iz Ilirske Bistrice, ki bodo v Škofji Loki skoraj zagotovo zmagali in se z desetimi točkami spet dvignili pod sam vrh prvenstvene tabele v II. ligi.
V	okrajnem prvenstvu je spored I. kola takšen: Partizan iz
Kopra, ki je najresnejši favorit prvenstva, se bo podal v soboto popoldan v Postojno, kjer bo v srečanju z drugim moštvom domačih visoko zmagal. Partizan iz Sežane bo v nedeljo ob 10. uri nastopil v Izoli in prav malo verjetno je, da bi mogel odvzeti domačemu Partizanu, ki ga vselej podpira le peščica gledalcev, vsaj eno točko. Tudi Partizan iz Pirana j'e na nedeljski tekmi favorit, kajti B moštvo Partizana iz Ilirske Bistrice ni na tujem igrišču osvojilo še nobene točke. M. A.
KOŠARKA
PORAZ V ZAGORJU Proletarec—Partizan (ii. b) 58 : 44 (26 : 26)
Košarkarsko moštvo Partizan iz Ilirske Bistrice je gostovalo v soboto zvečer v Zagorju ob Savi, kjer je s tamkajšnjim Proletar-cem odigralo zaostalo teluno spomladanskega dela prvenstva II. republiške košarkarske lige. Večerno tekmo pod slabo razsvetljavo je z manjšimi napakami, ki pa niso bistveno vplivale na izid srečanja, vodil ljubljanski sodniški pan- Wallas—Garzarolli. Partizan pa je nastopil z naslednjim pomlajenim moštvom: M. Grlj (4), R. Grl j (9), Štemberger (18), Lenarčič (6), Kopriva (2), Šuštar, Znideršič (5), Barone in Kopi-iva.
Prvi oolčas srečanja med favoritoma za osvojitev najvišjih mest v ligi je potekel v znamenju izenačene borbe. Partizan se je po 14-dnevnem treningu predstavil nekaj sto gledalcem kot vigrana ekipa, vendar ima največ zaslug za neodločen rezultat v 1. polčasu Štemberger, ki je z nepogrešljivimi meti od daleč dosegel že v začetku tekme 16 kos'ev.
V 2. polčasu je Proletarec, videč, da je sistem cone v obrambi kaj slabo orožje proti solidnim nasprotnikovim strelcem od daleč, spremenil taktiko igre in s prijemom »mož na moža« v celoti onemogočil igralce Partizana, ki so se morali poslej boriti le še za čim častnejši poraz.
S sobotno zmago se je Proletarec povzpel na čelo, Partizan pa je z osmimi točkami obtičal v sredini lestvice. V nedeljo bodo košarkarji iz Ilirske Bistrice nastopili v Škofji Loki, kjer se bodo srečali z moštvom, ki je bilo na vseh spomladanskih tekmah poraženo.	M. A.
berite in ŠIRITE slovenski jadran
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V BALINANJU
USPEH SEŽANE
Pred dnevi je bilo v Sežani balinarsko državno prvenstvo v dvojkah. Nastopilo je 8 najboljših ekip, ki so si priborile pravico do finalnega tekmovanja na okrajnih in republiških prvenstvih. Naslov državnega prvaka je osvojil balinarski klub Žaba iz Ljubljane, ki je v finalu premagal Istro s 13:0. Sežančani so se prerinili do polfinala, kjer so izgubili z državnim prvakom Žabo z minimalno razliko 11:13.
í3
¡3 /Ti«

/v!
Naj na koncu še enkrat navedemo vse udeležence grafičnih iger v Kopru: Ljudska pravica, Delo, Triglavska tiskarna, Blasnikova tiskarna, Moškričeva tiskarna, Tomšičeva tiskarna, Mlatlniska knjiga, Gorenjski tisk, Mariborska tiskarna, Celjski tisk, Pomurski tisk, Kartonažna tovarna, Kuverta in Primorski tisk.
, ;fKf
»¿sags?




1.
twm - >'*
Minulo nedeljo je bil nekakšen neuradni plavalni dvoboj med reprezentancama goriškega in koprskega okraja v plavalnem bazenu pri tovarni pohištva v Kromberku pri Novi Gorici. Zmagali so z lahno
prednostjo Koprčani
MED 30. AVGUSTOM IN 6. SEPTEMBROM 1959
V ponedeljek ob enajstih bodo na starem koprskem pomolu zaplapola-le zastave štirih držav — Zahodne Nemčije, Avstrije, Švice in Jugoslavije. To bo slovesen začetek prvenstva XVII. distrikta jadrnic mednarodnega razreda Star, lci bo pod pokroviteljstvom podpredsednika zvezno ljudske skupščine Franca Lesko-ška. Hkrati bo to tudi uvod v enotedensko tekmovanje najboljših domačih in tujih tekmovalcev z različnimi vrstami jadrnic.
Spored predvideva, da bo ob slovesni otvoritvi nagovoril udeležence XVII. distrikta predsednik koprske občine Miran Bertok, nato pa bo pozdravil tudi kapetan prve slovenske flote jadrnic Star Vinko Znidaršič. Tekmovanje bo odprl sekretar XVII. distrikta g. Walter Vettori iz Švice.
Prireditveni odbor je že sestavil dokončno listo udeležencev, Nastopilo bo 3D jadrnic z okrog 50 tekmovalci. Vse jadrnice so razdeljene po flotah, ki Jih je štirinajst. Jugoslavijo bodo zastopale tri flote: dalmatinska, lcvar-nerska in slovenska. V slovenski bodo Koprčan Fafangel, Ljubljančan Svllan in Mariborčan Zej.
Od naših tekmovalcev imajo največ možnosti za uvrstitev med prvih deset člani dalmatinske flote. Zlasti velja to za Minčeviča, ki bo tekmoval z Jadrnico Vumir ter za Mitroviča, kt bo nastopil s Podgorko. Ta dva objekta sta tehnično zadovoljivo opremljena in se lahko kosata z modernimi tujimi jadrnicami. V borbo za prvo mesto bi lahko vstopil tudi Koprčan Fafangel. saj spada po svojem znanju in izkušnjah v vrli evropskih Jadralcev, vendar ima preslabo opremljeno jadrnico. Res škoda, da klub ne premore sredstev za nabavo nove Jadrnice, s katero bi ta odlični tekmovalec enakovredno posegel v boj za prvo mesto. Na listi prijavljenih smo zasledili tudi znanega Švicarja Brynera, ki je bil leta 1955 že zmagovalec distrikta. Le-ta je s svojo odlično jadrnico »Ali baba« eden glavnih favoritov za prvo mesto.
Spored celotnega prvenstva XVII. distrikta je naslednji:
NEDELJA, 30. VIII. prihod tekmovalcev.
PONEDELJEK, 31. VIII.: ob 11. svečana otvoritev, ob 14. uri start prve regate,
NOGOMET
TOREK, 1. IX.: ob 10. uri start druge regate, ob M. uri start tretje regate,
SREDA, 2. IX.: ob 14. uri start četrte regate,
Četrtek, 3. ix.: izlet v Lipico in Postojnsko jamo,
PETEK, •!. IX. ob 10. uri sUirt pete regate, Ob 18.30 uri na koprskem pomolu svečan zaključek prvenstva.
Za zmagovalce je predvidena vrsta nagrad. Tako bo prejel zmagovalec XVII. distrikta zlato medaljo in pokal pokrovitelja Franca Leskoška - Luke, drugoplasiran; bo prejel srebrno medaljo in pokal ObLO Koper, tretje plasirani pa bronasto medaljo in pokal predsednika Brodarske zveze Jugoslavije Miroslava Dragutina. Pokali so predvideni tudi za četrto, peto in šesto mesto. Razen tega so določili priznanja tudi za zmagovalce posameznih regat. V ta namen so dali pokale Turistična podzveza Koper, Turistično društvo Koper, JK Jadro
Koper, Republiška jadralna komisija Koper in TVD Partizan Koper.
Takoj po zaključku prvenstva XVII. distrikta se bo začela tradicionalna koprska regata, ki bo letos na sporedu že četrtič. Tekmovali bodo udeleženci XVII. distrikta ter številni drugi domači in tuji tekmovalci. Zlasti veliko prijav pričakujejo iz Trsta, Milj in Tržiča. Tekmovalci iz teh mest so tudi med glavnimi favoriti za prva mesta, saj razpolagajo s tehnično odlično opremljenimi jadrnicami, hkrati pa so znani po svoji spretnosti in izkušenosti.
Spored predvideva, da bo slovesna otvoritev mednarodne koprske regate v soboto, 5. septembra ob enajstih. Istega dne ob 14. uri bo prva regata, v nedeljo ob desetih bo na sporedu druga in ob 11. tretji, regata. Slovesen zaključek prireditve bo v nedeljo ob IS. uri. Tudi za udeležence četrte mednarodne koprske regate so pripravili vrsto pokalov in drugih priznanj.
PLAVANJE
V nedeljo, 23. avgusta-, so se plavalci in \vaterpolisti TVD Partizan iz Pirana in P.K. Koper kot gostje udeležili plavalnega in waterpolo prvenstva, ki ga je organizirala Okrajna zveza Partizan iz Nove Gorice v bazenu Tovarne pohištva v Kromberku. Prvenstvo je pokazalo, da imata Piran in Koper najboljše plavalce in plavalke pa tudi \vaterpolistc v Slovenskem Primorju. Zmagali so v vseh plavalnih točkah razen v točki 100 m prosto člani, kjer je dosegel prvo mesto Goričan Ivan Arčon.
REZULTATI:
1. 50 m prosto pionirji: 1. Svetina Mirko (Pi) 35,3; 2. Pahor Radivoj (N. G.) 35,5; 3. Vuga Lado (K) 35,6: 4. Pahor Dragan (N. G.) 45,2.
2.	50 m prosto pionirke: 1. Koršič Katja (K) 37,9; 2. Vučko (Pi) 42,1; 3. Pahor Jadranka (N.G.) 50,2.
3.	100 m prosto mladinci l. Klanjšček Jože (K) 1:14,1; 2. K veder Lovro (Pi)
O \J
V nadaljevanju priprav na je-.sensko prvenstvo v primorski nogometni ligi so imeli Postojnčani v nedeljo v gosteh enajstorico kranjskega Triglava in jo premagali z visokim rezultatom 4:0!
Postojna : Triglav 4:0 (1:0)
Obe moštvi sta prikazali izredno slabo igro, kar pa v ničemer ne zmanjšuje izrednega uspeha domačih, ki so zadali Triglavu, ki je sicer stalni član slovenske conske lige, najtežji .poraz, kar
y
Leto za letom naraščajoči obisk domačih in še zlasti Uljih turistov v slovenskih obmorskih letoviščih, posebno v Portorožu in Ankaranu, je pokazal, da so bili načrti za razvoj v sedanji petletki nezadostni. Obiski so namreč pričakovanja daleč presegli in povzročajo v času glavne sezone že stisko. Zaradi tega je nastala potreba po izdelavi načrtov za hitrejši in širši nadaljnji razvoj turističnih središč Portoroža, Pirana in Ankarana z istočasnim večjim upoštevanjem tudi ostalih krajev, kot so Fieso, Strunjan in Izola.
Republiški sekretariat za blagovni promet, turizem in gostinstvo je zaradi tega naročil Turistični zvezi Slovenije in Koprski turistični zvezi izdelavo elaborata o dosedanjem razvoju in položaju. Na tej podlagi pripravljajo
v okviru občin in okraja predloge perspektivnih načrtov za prihodnja leta. Predlogi bodo priporočali nadaljnjo modernizacijo že obratujočih hotelov, restavracij, kavarn, gostiln in ostalih podjetij ter naprav, ki služijo turizmu, kakor tudi gradnjo novih. Dalje pa bo treba urediti^še nove parke in športna igrišča ter poskrbeti, za boljše prevoze po morju.
Ker posvečajo vedno večjo pozornost razvoju turizma tudi zvezne oblasti, smemo pričakovati, da bodo za uresničenje končnih načrtov zagotovljeni ■vsi potrebni krediti. Tako se nam torej obeta v prihodnjih letih še vse večji razmah turizma kakor v dosedanjih, zlasti v Portorožu in Ankaranu, Jci postajata v tujem svetu i>sako leto bolj privlačna.
-tu-
jih je doživel zadnja leta v srečanjih z moštvi iz podzveznih lig
Tekmo je sodil pred 500 gledalci, ki so odšli z mestnega stadiona v Postojni kljub visoki zmagi domačih nezadovoljni, Matic, gole pa so dosegli Vidmar, To-mič, Kranjc in Braj.ič. Sredi drugega polčasa je sodnik zaradi ne-športnega obnašanja izključil iz igre najboljša igralca obeh enaj-storic Kaljanca in Brezarja.
Z nedeljsko zmago nad renomi-ranim nasprotnikom je moštvo Postojne ponovno dokazalo, da bo po skrbnih pripravah najresneje poseglo v borbo za eno najvišjih mest v primorski nogometni ligi.
M. A,
SLAB BAN PRIMORSKIH ZASTOPNIKOV V CONSKI ligi
Primorska zastopnika v slovenski conski nogometni ligi Izola in Nova Gorica se že več tednov pripravljata na začetek prvenstvenega tekmovanja. V nedeljo pa je v prijateljskih tekmah obema spodletelo. Izola je izgubila na domačem Igrišču z ljubljanskim Papirnlčarjem z 1:2, še hujše presenečenje pa je pripravila svojim pristašem Nova Gorica, ki je Izgubila tekmo z domačim Branikom z 1:3. Upajmo, da ta dva poraza nista znak krize v moštvih, marveč gre le za »črn dan«.
1:16.6; 3. Mozetič Dragan (N.G.) 1:25,2; 4. Arčon Dragotin (N.G.) 3:04,2.
4.	50 m prsno pionirji: 1. Slapenvk R. (Pi) 39,0; 2. Plesničar M. (Pi) 42,3; 3. Mozetič Vojko (N.G.) 50,7: 4. Mozetič Marjan (N.G.) 51.0.
5.	50 m prsno pionirke: 1. Beve MÍ-lenca (Pi) 53,5; 2. Lukežič Staz/ica (N. G.) 1:06,2.
6.	200 m prsno mladinci: 1. France Kuki (K) 3:12,4; 2. Slapernik BoruS (Pi) 3:24,2; 3. Arčon Davorin (N.G.) 3:54,5; 4. Mozetič Stojan (N.G.) 3:55,9.
7.	100 m prsno mladinke: 1. Moškon (Pi) 1:37,2; 2. Breda (Pi) 1:41,5.
100 m prosto člani: 1. Arčon Ivan (N. G.) 1:13,2; Jazbec Roman (K) 1:18,3; 3. Skrt Marko (K) 1:18,7; 4. Lukežič Dušan (N.G.) 1:30,1.
9.	50 m hrbtno pionirji: 1, Vuga Lado (K) 47,4; 2. Bradaškja Rastko (K) 49,0.
10.	50 m hrbtno pionirke; 1 Koršič Katja (K) 49,7; 2. Beve Milena (Pi) 1:03,3.
11.	50 m hrbtno mladinci: 1. Svetina Mirko (Pi) 46,1.
12.	100 m hrbtno člani: 1. Svetina R. (Pi) 1:28,5.
13. 4 krat 50 m prosto mladinci: 1. Koper (v sestavi Trčon Saša. Jazbec R. Skrt M. in Klanjšček J) 2:19,2; 2. Nova Gorica (Arčon D., Mozetič D., Kokelj V,, Lukezič Darko) 2:20,9.
V	waterpolo tekmah so bili doseženi sledeči rezultati:
Renče: PK Koper 12:5 (7:3); TVD Piran : Renče 10:7 (4:3); P.K. Koper : TVD Piran 2:12 (1:7).
OKRAJNO PRVENSTVO
V	PLAVANJU IN WATERPOLU
V	nedeljo, 6. septembra, bo ob novem pomolu v Kopru okrajno prvenstvo v plavanju in waterpolu.
Program tekmovanja; Pionirji: 200 m, 50 m in 4 krat 50 m crawl, 50 m prsno, 50 m metuljček, 50 m hrbtno in 4 krat 50 m mešano.
Pionirke: 50 m 4 krat 50 m crawl, 50 m prsno, 50 m metuljček, 50 m hrbtno ln 4 krat 50 m mešano.
Pravico do nastopa imajo vsi, rojeni leta 1945 ali kasneje, ne glede na to, ali so člani kakega kluba ali ne.
Mladinci; 400 m, 100 m, 4 krat 200 m crawl, 200 m prsno, 200 m metuljček, 100 m hrbtno in 4 krat 100 m mešano.
Mladinke: 100 m, 4 X 100 m crawl, 200 m prsno, 200 m metuljček. 100 m hrbtno lin 4 X 100 metrov mešano.
Pravico nastopa imajo vsi tisti, ki so rojeni leta 1941 ali kasneje.
Člani: 400 m, 100 m, 4 X 200 m crawl, 200 m prsno, 200 m metuljček, 100 m hrbtno, 4 krat 100 m mešano.
(-nniee- 100 m, 4 krat loo m crawl, 200 m prsno, 200 m metuljček, 100 m hrbtno 4 krat 100 m mešano.
Klub katerega tekmovalci bodo zbraU največ točk, ho dobil naslov »Pwak okraja Koper za leto 1959«.
Waterpolo;	waternolu.
Pionirsko P^nswo v v,'^rpoi^
pravico naf' Inj« TVD Partizan
navale?, ki so rojeni 1943. leta
aVadtnslo prvenstvo v vr^olu. Sva T VD° ^P a r tizan ¿«M ^Sio^rv"3Plavžu
?lo ° Plavalna podzveza, Koper.
Plavalna podzriia
NEMŠKE LETALSKE SILE
S pristankom zahodnih sil se Zahodna Nemčija nenehno obcrožuje na kopnem, na morju in v zraku. Njena letalska sila razpolaga že z nad 700 najmodernejšimi letali in 40 tisoč letalci, moštvom in častniki. Med piloti je najmanj 80 odstotkov bivših Hitlerjevih letalcev. Formalno so zahod-nonemžke letalske sile pod nadzorstvom vojaške zveze NATO, imajo pa lastne poveljnike. Mimo ameriških, angleških in francoskih reaktivnih letal, bodo po izjavi njihovega vrhovnega poveljnika tudi Nemci sami kaj kmalu pričeli izdelovati lastna reaktivna letala. In vse to se dogaja pod geslom: »Za mir!«
TJKANJENE RIBE
Neko ameriško podjetje je za strastne lovce 'izdelalo posebno 'kovinsko vabo, ki se jo lahko naviije. V notranjščini ima pero kot otroška avto-igračka ter se giblje v vodi plašno in razburjeno kot ranjena riba. S svojim nervoznim početjem privablja vaba večje ribe, stikajoče tjs. plenom. Požrešno hlastnejo po njej in obvisijo na trnku.
Mogočni sklad Velebitskili planin, ki spremlja našo jadransko obalo ocl Sen j a do izliva Zrmanje v Novlgradsko morje, je s svojo dolžino 165 km najdaljše gorovje v Jugoslaviji Liki okrenjeno pobočje mu je pokrito z bujnim zelenjem stoletnih gozdov, proti Jadranu padajočo strmine pa kažejo samo golo pe-čev.ie, grozljivo fn slikovito. Najslikovitejše so dolomitne stene v osrednjem delu Vele-bita v bližini Oštarijskih vrat, važnega sed.a, preko katerega se vije cesta iz Karlobaga v Gospie. V njih se zrcali razpoloženje dneva: vzhajajoče in
SUEŠKI PREKOP BO VEČJI
Korito 161 km dolgega Sueškega prekopa je zdaj na vodni gladini široko 120 m, na dnu 42 m, globoko pa 12—13 m. Za sodobne zahteve v pomorskem prometu je poslal preozek in preplitev. Uprava prekopa je zato v letošnjem juniju z nekaterimi belgijskimi in nizozemskimi podjetji sklenila pogodbo o razširjenju in poglobitvi prekopa, da se ga bodo lahko posluževale ladje do 65 tisoč ton nosilnosti. Dela se prično v oktobru in bodo predvidoma zahtevala 1.6 milijona egintovskih funtov.
zahajajoče sonce jih pobarva škrlatnordeče, oblačno nebo jim daje rumenkasti nadih, oh deževnem vremenu so sive, v nevihti, grozeče črne. Pravi kamniti kameleon, ki mu občudovalcev ne manjka.
ŠPANSKA SVOBODA
Med španskim katoliškim svetom vedri in oblači kardinal Enrique Pia y Deniel, ki je nedavno izdal stroga navodila predvsem glede obnašanja mladine: sprehajanje roko v roki, tajno sestajanje, skupno kopanje, ženske s kratkimi rokavi in globokimi izrezi, moderni plesi — vse to vodi v pohujšljive misli in smrtni greh, zato je katoličanom strogo prepovedano. Kardinal ima 82 let.
S ŠESTIMI ROGOVI
Po starem običaju se rogata živina Dalmatinskega Zagorja čez poletje pase po Dinari in po bosenskih planinah. Letos je med njo tudi nenavaden črni oven kmeta Lavirovlča iz Petrovega polja pri Drnišu. (Tam blizu je bil rojen Ivan Meštrovič. k'par svetovnega slovesa!) Oven ima šest rogov; gornja dva mu rasteta pravilno. ostali štirje pa so močno ukrivljeni.
Srednji vzhod je neizmerno bogat z nafto. Tako je te dragocene tekočine v Kuivaitu toliko, da. se njen izvoz — čeprav je tamkaj silno poceni in gre le del izkupička zanjo v domačo blagajno — zelo pozna celotnemu gospodarstvu te male deželice. Vendar pa je tamkaj neka tekočina še bolj dragocena — ker je za življenje bolj neobhodna: voda. Ker je primanjkuje, stane dvakrat toliko kot nafta: za dva litra nafte liter vode. Pitno vodo s posebnimi pripravami pridobivajo iz morske vode, nato pa jo s kamioni in cisternami razvažajo potrošnikom po Kuivaitu. Da pridejo v poštev le bogatejši sloji in v a naftnih poljih zaposleni delavci, ni treba še posebej pripovedovati. Na sliki: poseben voziček-cisterna nataka vodo, da bodo z njo napolnili hišni rezervoar na strehi
Svet ima spet svojo pravljico o princu in Pepelki. Gre za mladega Steva Rockfellerja, sina new-yorškega guvemeja in najbogatejšega Američana. Dedič milijard se je zaljubil in zaročil s svojo sobarico, mlado Norvežanko Marijo Rasmussen. Na sliki ju vidimo, kako se peljeta na motociklu na obisk k dekletovim staršem v Soeg-neju. Pravijo, da bo poroka te dni v Oslu. V Ameriki so iz lega ljubezenskega romana na.pravili pravo senzacijo; zlobni jeziki trdijo, da je to kot naročena reklama za bližnje volitve, na katerih namerava stari Rockfeller spet kandidirali
TEKMA V ŽRETJU
Neki dr. Flox je v državi Arizona, ZDA, priredil tekmovanje cvetic v žretju. V to svrho se je posiužil 20 komadov rosike — mesojede rastline. Hranil jih je z mušicami. Zmagovalka je stisnila petdeset mušie, večina rastlin pa je opustila tekmovanje že pri tridesetih, V času, ko tekmuje ves svet .in na vseh mogočih poljih, tudi Floxova tekma ni nikogar presenetila.
MOSKVA—NEW YORK NON-STOP
Nedavno je prvi namestnik ministrskega predsednika SZ Kozlov s sovjetsko delegacijo poletel iz Moskve v New York. Razdaljo 31S1 km je »TU-114«, največje letalo na svetu,v nepretrganem poletu premerilo v 11 urah in 6 minutah. Povprečna brzina je znašala 740 kilometrov na uro.
Ameriški listi so o tem obširno poročali in poudarjali, da presega »TU-114« tako po merah kakor po teži. »BOEING 707«, največje raketno letalo ZDA in da je znatno večje kot britansko turboprop-letalo »BRISTOL BRITANNIA« in ameriško »LOCKHEAD ELECTRA«,
UDOMAČENI MARTINČEK
v neki mizarski delavnici v Kaštelili blizu Splita imajo že od pomladi vsakodnevno zabavo z mladim martinčkom. Nekemu mojstru, velikemu prijatelju živali, se je posrečilo, da je udomačil martinčka, ki na njegov klic »Micika, Mici-ka«! prihiti iz skrivališča in mu z odprte dlani zoblje muhe.
DVANAJSTKRATNA KAMERA
Neka angleška tovarna optičnih predmetov je zgradila dvanajstkratno kamero, ki sestoji iz tucata samostojno delujočih fotoaparatov in lahko upodobi potek najbolj zapletenih fizikalnih dogajanj, kot n. pr. eksplozije. Žariščno razdaljo je mogoče naravnati za vsako lečo posebej.
BREZ BESED
vere« z našim znancem Vittoriom De Sico v glavni vlogi. Na ocenjevalnem sporedu bo 29. avgusta zvečer. Na sliki: Vittorio De Sica v vlogi lažnega generala, ki ga Nemci vrinejo kot provokatorja v ječo med zaprte italijanske višje oficirje, pa se v zaporu nenadoma zave samega sebe in svojega domoljubja, nakar ga Nemci ustrelijo z drugimi zaporniki vred. Film je v Italiji zlasti med »plemenitaško« soldatesko vzbudil veliko prahu in besne kritike
Železnica je stara že 134 let, razpredena pa kot pajkova mreža po vsej zemeljski krogli. Niso pa železniške proge povsod enako široke. Tako so jih včasih gradile države iz varnostnih razlogov, da bi v primeru vojne sovražnik ne mogel vdreti v njihovo deželo, Zdaj si organizacija Združenih narodov prizadeva, da bi se po vsem svetu vpeljala enaka širina železniških tirov. Normalna širina tirov, ki jih je nekako 75 »/o, znaša 1,435 m, Najširšo železniško progo ima v Evropi Španija, J,G76m, sledi ji Irska z 1,6 m, tej pa Sovjetska zveza. Finska in Turčija z medsebojno razdaljo obeh
KAKO SE ČLOVEŠTVO HRANI
Neka njujor.ška novinarka je izračunala, koliko ljudi na svetu sprejema tako ali drugače svojo vsakdanjo hrano. Po njeni statistik, je 530 milijonov ljudi na kitajsko-japonski način, torej s paličicami. 320 mi-slijonov ljudi uživa hrano na najbolj neroden način — z nožem, vilicami in žlico; 20 milijonov ljudi se mimo prstov poslužuje noža, vse ostale stotine milijonov pa jedo le s pr.ti. In teh je do 800 milijonov.
KRSTO S SEBOJ
V Chicagu je bilo kar zapovrstjo vlomljeno v več trgovin, ne da bi bili dobili storilce.. Po zadnjem vlomu v neko trgovino z dragulji so tatovi pustili na miz,: list z napisom: »Pridemo spel kmalu i« Trgovec je list obesil v izložbo, nanj pa je pripisal: »Prinesite pa krsto s seboj!«
PARADIŽNIK IN POL
Letos so paradižniki obrodili povsod izredno dobro, kar pa je na svojem vrtu vzredila gospodinja File Radilovičeva v dalmatinskih Tugarih, pa je preseglo tudi letošnje mere. Na steblu z več paradižnikovimi plodovi je največji dosegel težo 2,75 kg.
tirov 1,524 m. Mnoge države, med njimi Jugoslavija, imajo tudi ozkotirne železnice in to spet z različno širino. Najožje železniške proge so speljane v gore z razmahom 00 cm ali pa še manj.
KITAJSKA SE MODERNIZIRA
Razen latinice, ki jo uporablja ves civiliziran svet, je po sklepu Državnega sveta LR Kitajska nedavno odredila tudi uvedbo mednarodnega metrskega sistema. Doslej so bile tam v navadi poleg, krajevnih še japonske in angleške mere.
V ZNAMENJU DEVIC
Od 23. avgusta do nastopa jeseni se giblje sonce v znamenju devic. To je čas žetve. Klasje pobirajoča dekleta so se že v davnih dneh ob tem času sklanjala nad polje in po njih je sozvezdje dobilo ime.
Pravkar se je začel znani beneški filmski festival, na katerem se bo tudi naša filmska industrija predstavila z nekaterimi stvaritvami (žal le izven konkurence za nagrado, v tako imenovanem »informativnem odseku«) — Vlak brez voznega reda in Osma vrata. Med najboljšimi filmi omenjajo »General Della Ro-
»Morda se bo slišalo neverjetno, ampak njegov migljaj je meril na Char!cya Hudournika. Jajc se mu je zahotelo. K Slavoviču je prišel in mu ponujal pet dolarjev za komati; preden je odšel, mu je pa ponujal že osem. Slavovič pa nima niti enega več. Ko je Hudournik odhajal, mu je zapretil, da mu (Slavoviču) odbije glavo, če izve, da jih ima kje skrita. Slavovič mu je sicer povedal, da je jajca prodal, pa mu je tudi rekel, da je ta kupec tajna oseba. Slavovič pravi, da bi biio dobro, če bi mu midva dovolila šepniti Hudourniku, kdo je dawsonski jajčni kralj. ,Čok,' je rekel Slavovič, ,če mu povem, bo pridirjal k vama v bajto in drugo k drugemu plačal po osem dolarjev.' Figo, pa ne osem dolarjev, sem mu rekel. Še preden bova udarila v roke, mi bo dajal deset. Sicer sem pa Slavoviču dejal, da si bom stvar zrelo premislil in mu jutri zjutraj sporočil, kaj naj stori. Da pa Hudourniku lahko namigne, kje so jajca, to mu bova že dovolila, kajneda?«
»Kakopak. Zgodaj zjutraj poišči Slavoviča in mu povej, kako stvar stoji. Naj Hudourniku tudi nove, da sva midva oba udeležena pri tej jajčni kupčiji.«
Dirnao je zadremal, pa ga je Čok čez pet minut zopet prebudil.
»Slišiš? Dimač, hoj, Dimač!«
»A?«
»Deset dolarjev za jajce. Niti centa mu ne odnehava. Razumeš?«
»Seveda, niti centa,« je zaspano godrnjal Dimač.
Drugo jutro je Dimač zopet naletel na Lucilo Arral v prodajalni A. C. družbe.
»Najina zarota se plete, da je kar veselje,« ji je veselo naznanil. »Hudournik je že bil pri Slavoviču in zlepa in zgrda poskuša dobiti jajca. Danes mu je pa Slavovič zaupal, kdo jih je v Dawsonu vsa pokupil.«
Luciline oči so se radostno zasvetile. »Pravkar grem zajtrkovat,« je vzkliknila. »Naročila bom jajca in ko mi bo natakar povedal, da jih nimajo, bom tako obupno zrla predse, da bi se kamnu omečilo srce, če bi ga imel. Veste, Hudournik je bil pri Slavoviču in je po vsej sili hotel kupiti jajc. Česa vsega bi ne dal zanje! Cel rudnik, če bi bilo treba. Saj ga dobro poznam. In držite se visoke številke! Bog obvaruj manj kakor deset dolarjev. Če mu jih boste prodali ceneje, Dimač, vam nikoli ne odpustim.«
Opoldne je v koči Čok napravi,jal na mizo. Postavil je nanjo lonec fižola, vrč kave, skledo mlincev, surovega inasla, škatlo zgoščenega mleka, krožnik kadečega se los-jega mesa, naperjenega s slanino, skledo breskvove čežane in zaklical: »Zdaj pa le kosit! Samo prej bi pogledal, kako je s Sally.«
Dimač je odložil vprego, ki jo je popravljal, odprl vrata in zagledal Sally in Svetlina, ki sta srdito podila od hiše tolpo sosedovih psov. Zagledal pa je še nekaj drugega, kajti zaloputnil je duri in šinil k peči. Naglo je nastavil nanjo ponev, ki je bila šc vroča od losje pečenke. V ponev jc vrgel izdatno kepo masla in ko se je razlezla, je vzel jajce, ga ubil in kanil na cvrčečo maščobo. Ko jc segel po drugo jajce, je skočil Čok k njemu in ga pograbil za roko.
»Ti!« je zaklical. »Kaj pa počenjaš?«
»Jajca cvrcm,« mu je pojasnil Dimač, ko se je ctrcsel Čokove roke in ubil drugo jajce. »Kaj pa je s tvojimi očmi, da ne vidiš več? Menda vendar nisi mislil, da se češem?«
»Mar ti ni dobro?« je vprašal Čok skrbeče, ko je Dimač ubil tretje jajce in odrinil Čoka. »Morebiti se ti je pa zmešalo? V ponvi je že za trideset dolarjev jajc.«
»Pa še za trideset jih bom potolkel,« je odvrnil Dimač in mirno ubil četrto. »Beži no s poti, Čok. Hudournik jo maha sem gor. Čez pet minut bo tukaj,«
Čok se je globoko oddahnil. Spoznal je, kam Dimač meri, in sedel za mizo. Kmalu sta zaslišala trkanje. Tedaj sta že sedela za mizo in pred vsakim je stal krožnik s tremi vročimi, ocvrtimi jajci.
»Noter!« je zaklical Dimač.
Vstopil jc Hudournik, krepak in visok fant, kolikor ga je bilo. Meril je šest čevljev in tehtal čiste teže sto devetdeset funtov. Prijateljsko je stisnil roko Bimaču in Čoku.
»Sedi, Hudournik,« mu je rekel Čok, »boš malo prigriznil. Dimač, ocvri še njemu nekaj jajc! Stavim, da jih že dolgo ni pokusil.«
Dimač je vstal, ubil v vročo ponev tri jajca in jih čez nekaj minut stresel na krožnik pred gostom.
Hudournik je tako čudno in pozorno strmel vanje, kakor da bi jih hotel stresti v žep in odkuriti z njimi kdo ve kam.
»Veš, tisti bogatini v Državah nas kar nič ne posekajo, kar se tiče hrane,« se je bahal Čok. »Trije smo in se ma-stimo z devetdesetdolarskim cvrtjem, pa še z očesom ne trenemo.«
Hudournik je kakor okamenel zrl na hitro izginjajoča
jajca.
»Domač bodi in jej,« ga je silil Dimač.
»Ampak po deset dolarjev pa že niso vredna,« je počasi dejal Hudournik.
»AH ni vsaka stvar toliko vredna, kolikor lahko zanjo dobiš?« ga je vprašal Čok.
»To je res, ampak ■—«
»Nič ,ampak'. Povem ti le, po čem jih lahko prodam. Natanko po deset dolarjev. Midva z Dimačem sva jajčna kralja, nikar tega ne pozabi. Če rečeva po deset, bodo šla po deset.« Otrl je krožnik s kosom prepcčenca in nadaljeval: »Še nekaj bi jih lahko pojedel.« Vzdihnil je in si naložil fižola.
»Kar tako bi jih pa že ne smela jesti«, je ugovarjal Hudournik. »To — to ni prav.«
»Veš, mrtva sva na jajca, midva z Dimačem,« se je opravičeval Čok.