'ELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA „NOVOLES" STRAŽA PRI NOVEM MESTU LETO XV ŠTEVILKA 12 STRAŽA, 23. DECEMBRA 1977 novoles un 0 vrednotenju dela v Novolesu UVAJANJE INTEGRALNEGA SISTEMA ZA VREDNOTENJE DELA V Novolesu smo se odločili, da bomo uvedli integralni sistem za vrednotenje dela. Ker ima Biro za industrijski inženiring iz Ljubljane bogate izkušnje na tem področju, je OZD Novoles pritegnila v sodelovanje pri uvajanju tega sistema prav ta biro. Da bi bili s potekom te velike in zahtevne akcije seznanjeni vsi Novolesovci, objavljamo sledeči tekst. Celotna akcija uvajanja integralnega sistema za vrednotenje dela je sestavljena iz naslednjih aktivnosti: 1. Izdelava in svetovanje pri samoupravnih sporazumih in pravilnikih. 2. Vodenje projekta in oblikovanje javnega mnenja z izobraževanjem. 3. Analiza organizacije in sistemizacije delokrogov. 4. Ugotavljanje sestavljenosti delokrogov in delovnih nalog in izdelava kataloga za proizvodnjo operacije. 5. Vrednotenje delovne učinkovitosti. 6. Oblikovanje delitve osebnega dohodka. 1.IZDELAVA IN SVETOVANJE PRI SAMOUPRAVNIH SPORAZUMIH IN PRAVILNIKIH Sodelavci Biroja za industrijski inženiring so skupno s komisijo delovne organizacije izdelali predlog samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje delovnega prispevka in pridobivanje OD. Ta predlog je sedaj v javni razpravi v kolektivu in na podlagi predlogov iz kolektiva bo izdelana končna oblika samo- Na naslovni strani je posnetek nove hale TOZD TDP v Straži. — Naslovnico, kot vse ostale fotografije: V. K. upravnega sporazuma, ki se bo sprejemal na referendumu. Sodelavci BII bodo svetovali pri izdelavi pravilnikov za pridobivanje OD po posameznih TOZD in DSSD. Osnova za graditev teh pravilnikov je samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje delovnega prispevka in pridobivanje OD. 2. VODENJE PROJEKTA IN OBLIKOVANJE JAVNEGA MNENJA Z IZOBRAŽEVANJEM Uvajanje integralnega sistema za vrednotenje dela bo potekalo po izvajalno izobraževalnem načinu. To pomeni, da bodo posamezne aktivnosti izvedli sodelavci BiH v sodelovanju Novo-lesa, ki se bodo izobrazili za delo v posameznih komisijah. Izobraževanje bo potekalo po komisijah za naslednje aktivnosti: — sistemizacija delokrogov, — ugotavljanje sastavljenosti dela, — vrednotenje delovne učinkovitosti. Pri aktivnosti oblikovanje javnega mnenja so sodelavci BII sodelovali na zborih delavcev po posameznih TOZD, kjer so tolmačili projekt uvajanja integralnega sistema. Sodelavci BII bodo sodelovali tudi na tistih zborih delavcev, kjer bo potrebno tolmačiti vsebino posameznih aktivnosti iz programa uvajanja. Naloga vodenja projekta pa je usklajevanje nalog iz projekta med sodelavci BII in sodelavci naročnika. 3. ANALIZA ORGANIZACIJE IN SISTEMIZACIJE DELOKROGOV Namen aktivnosti „analiza organizacije in sistemizacije del“ je predvsem: a. Prikazati obstoječo delitev in organizacijo dela v TOZD in delovni organizaciji s popisom del oz. delovnih nalog in njih medsebojno povezanost. b. Prikazati plansko razporeditev nalog po organizacijskih enotah v TOZD in DO in to od najmanjše organizacijske enote — delokroga delavca, pa do obrata, oddelka oz. službe. S tako prikazanim planom dela za tekoče plansko obdobje bo podana osnova za nadaljnje planiranje dela v TOZD in DO. Razen tega, bomo pripravili tudi predlog „pravilnika o organizaciji dela v TOZD“, ki bo plan dela dopolnjeval tako, da bo povzemal in preciziral tista določila iz samoupravnih splošnih aktov TOZD in DO, ki predstavljajo izhodišča za operativno organizacijo dela v TOZD. 4. UGOTAVLJANJE SESTAVLJENOSTI DELOKROGOV IN DELOVNIH NALOG Sestavljenost delokrogov in delovnih nalog se bo ugotavljala z analitično metodo vrednotenja zahtevnosti dela. Analitično metodo sestavljajo naslednje osnovne zahteve: — pripravljenost, — odgovornost, — napori, — vplivi okolja, — vplivi človeškega okolja. Vrednotenje zahtevnosti dela bodo izvedli sodelavci BII, komisije po TOZD in centralna komisija pa bodo sodelovale pri usklajevanju, objavi rezultatov in reševanju ugovorov. Za proizvodne operacije bodo sodelavci Biroja v sodelo- vanju s tehnologi in komisijami TOZD izdelali katalog sestavljenosti delovnih nalog, v katerem bodo opredeljene naloge po vsebini dela in izvrednotene po metodi VZD. 5. VREDNOTENJE DELOVNE UČINKOVITOSTI Namen ugotavljanja delovne učinkovitosti je ugotoviti kako je delavec izpolnil delovno dolžnost in dosegel delovne cilje. Komisije v TOZD-ih bodo izvedle akcijo vrednotenja delovne učinkovitosti, sodelavci BII pa bodo v akciji svetovali in skrbeli, da bo akcija potekala v okviru sprejetih načel. Pri individualni učinkovitosti se bodo ugotavlali naslednji kriteriji: — poraba delovnega časa, — kvaliteta izdelkov, — poraba surovin in drugih materialov, — uporaba družbenih sredstev. 6. OBLIKOVANJE DELITVE OSEBNEGA DOHODKA Pri tej aktivnosti se bo izdelala najprej analiza obstoječe delitve osebnega dohodka z namenom ugotavljanja odstopanj v obstoječi delitvi. Na osnovi rezultatov sestvljenosti delokrogov ali delovnih nalog in vrednotenja delovne učinkovitosti se bo izdelal predlog delitve osebnega dohodka. Celotna akcija uvajanja integralnega sistema bo tekla od avgusta 1977 in se predvidoma zaključila julija 1978. Roki za izdelavo posameznih aktivnosti so razvidni iz priloženega mrežnega plana. Mrežni plan uvajanja integralnega sistema za vrednotenje dela Ter min s k •nota . f. Dblikov. SS o skupnih osnovah in merilih izdelavo, pravilnikov : za OD ^—’ pridobivanje OD f' ----------G> ir Mi kobri Sprejetje končnih Ugotavljanje sestavljenosti delokrogov * rezultatov ^ ^Vzdrževanje — T T kobralev. komisij ~Q>- izdelavo, kataloga Vrednotenje delovne učinkovitosti KŽ> ♦ ■ — Oblikovanje delitve OD Sdtema. i>- Vodenje projekta in obikovagje javnega mnenja Opreti se moramo na lastne moči DELO ZVEZE KOMUNISTOV V „NOVOLESU11 Bližamo se koncu dokaj razgibanega leta. 00 ZK TOZD in svet ZK Novoles so v tem času velik del svojega političnega dela usmerile v dve smeri: spremljanje gospodarske situacije in razprave v zvezi z uresničevanjem zakona o združenem delu. Prav tako nismo zapostavljali organizacijskih vprašanj o reorganizaciji Zveze komunistov iz enovite organizacije v več 00 ZK v TOZD in DSSS. Čeprav smo se reorganizirali v lanskem letu, smo morali in bomo morali še delati za še večjo akcijsko sposobnost Zveze komunistov. V okviru te aktivnosti je tudi kadrovska politika glede sprejemanja novih članov. Že na začetku leta smo se morali aktivno vključevati v delo za utrjevanje gospodarske situacije. Ze sam gospodarski plan nas je silil v zavzeto delo. Dohodek, ki bi ga sicer dosegli, bi bil premajhen, da bi na njem lahko gradili razširjeno reprodukcijo, odnosno planirali nadaljnjo rekonstrukcijo TOZD, ki naj bi potem povezale svojo proizvodnjo in akumulacijo. Rebalans plana je vse to upošteval, slonel pa je na največjem prizadevanju slehernega zaposlenega v delovni organizaciji. Ni bilo problema, ki se je v tej težki bitki za čas in gospodarno delo v TOZD pojavil da ga ne bi 00 ZK sproti obravnavale in sodelovale pri iskanju boljših in učinkovitejših rešitev. To so bile koordinirane akcije na nivoju sveta, vendar tudi zelo samostojne v 00 ZK TOZD. 9-mesečni obračun sicer še ni pokazal vseh pozitivnih sprememb na tem področju, vendar obstaja dokaj močno zagotovilo v trendu proizvodnje in prodaje, da bomo do konca leta dosegli najboljše rezultate. Razprava o uresničevanju zakona o združenem delu in o osnovnih izhodiščih v osnutkih samoupravnih sporazumov je pokazala precejšnje zanimanje in organiziranost družbenopo- litičnih organizacij TOZD in DSSS. Lahko trdimo, da smo dojeli pomen nalog, ki jih zahteva zakon in da poglobljeno razmišljamo in razpravljamo o nalogah, ki smo jih zapisah v samoupravnih sporazumih. Ugotovili smo, koliko dela zahteva takšna preizobrazba družbenoekonomskih odnosov. Prav tako smo sprevideli, da nam ne bo nihče pomagal pri reševanju naših problemov, ker nam tudi ne more. Opreti se moramo na lastne moči, saj je že dosedanji razvoj samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov ustvaril zelo heterogeno sestavo delovnih organizacij s specifičnim tržnim, ekonomskim, proizvodnim, tehnološkim ter socialnim razvojem, ki terja izvirne rešitve vsake delovne organizacije in vsake TOZD. Ne bomo se mogli zadovoljiti z dobro sestavljenimi sporazumi in dogovori, uresničiti jih bomo morah v celoti. Samo tako se bo vsak zaposleni vključeval v družbenoekonomske tokove, samo tako bomo lahko uresničili politični sistem samostojne, svobodne sociahstične demokracije. O tem in drugih vprašanjih teče tudi razprava na volilnih konferencah 00 ZK, katerim ne bo težko postaviti še trdnejše temelje za nadaljnje učinkovito in uspešno delo. Sindikat v letu 1977 V letu 1977 so vse sindikalne organizacije v naših TOZD in obratih temeljito lotile dela. Najtežje je bilo uresničevanje nalog, ki nam jih nalaga zakon o združenem delu. Takoj v začetku leta smo v vseh TOZD organizirali politične aktive; ti so najprej sami analizirali gospodarsko in politično stanje, po več razpravah pa sprejeli sklepe v skladu z zakonom o združenem delu in z realnimi možnostmi TOZD. S sklepi in predlogi političnih skupin so se pričele razprave v delovnih enotah, ki so tudi prinesle mnogo pozitivnih predlogov in pripomb. Po vseh teh razpravah so se vse predloge obravnavah na skupnem zboru razširjene sindikalne konference ter določih naloge sindikata in drugih političnih organizacij za nadalnje delo pri uresničevanju ZZD. V aprilu smo z ZK in mladino organizirali TV Oddajo „Mi med seboj“, na kateri smo razpravljali o uresničevanju ZZD. Ta oddaja je pokazala rezultate dela sindikata, saj je v oddaji sodelovala četrtina vseh zaposlenih novolesovcev. V razpravah v delovnih skupinah smo ugotovili, da morajo biti akcije za uresničevanje ZZD, zlasti za najvažnejši del zakona, to so dohodkovni odnosi, strokovno in dobro zastavljene; pravice in dolžnosti morajo biti točno določene in vpisane v sporazumih in pravilnikih. Zato smo na konferenci določili tri strokovne komisije. Še pred tem pa smo določili tudi program dela, ki smo ga obravnavah ter sprejeli na zboru delavcev v vseh TOZD. Komi- sije morajo pripraviti vse samoupravne akte ter druge potrebne dokumente za razprave v TOZD. Člani izvršilnih odborov osnovnih organizacij in predsedstvo konference in delovnih komisij so organizirah še mnogo drugih akcij v Novolesu in zunaj Za 27. april, dan OF, smo pripravili kulturno prireditev, posvečeno tudi 40-letnici KPJ in 85-letnici rojstva maršala Tita. Sodelovali smo pri reševanju stanovanjskih problemov. Prav sindikat je dal pobudo za gradnjo dveh stanovanjskih blokov v Straži v katerih bo večji del stanovanj za delavce Novolesa, ter za nakup nekaj kadrovskih stanovanj v Novem mestu. Komisija za rekreacijo pri sindikalni konferenci je razporejala delavce v počitniških domovih. Letos smo kupili tudi tri nova stanovanja na morju za oddih naših delavcev. Sindikat je bil tudi pobudnik za bolj organizirano zdravstveno varstvo v Novolesu. Na novo sta opremljena laboratorij in ginekološka ambulanta. Še bi lahko naštevali, kaj vse je sindikat delal v letošnjem letu. Zavedamo pa se, da je veliko dela še ostalo, zato se bomo morah prihodnje leto še bolj resno lotiti dela, posebno pri uresničevanju zakona o združenem delu pa tudi drugih nalog sindikata. Akcije mladih Delo mladih v Novolesu bi lahko v letošnjem letu razdelili na dva dela. Predsednik koordinacijskega sveta v prvi polovici leta je bil namreč mnogo aktivnejši in organizacijsko sposobnejši mladinec, kot pa je sedanji. Po odhodu tov. Krštinca je delo v mladinski organizaciji skoraj popolnoma zamrlo. Šele sedaj, v jesenskih mesecih, smo se nekoliko prehudih in pričeli delati. — Deset let se nismo videli in glej, zdaj imate psičkat V začetku leta smo izdelali okvirni delovni načrt, toda skrajna neodgovornost vseh je pripeljala do tega, da mnogo začrtanih akcij nismo izvršili tako, kot smo jih zastavili. Res smo sodelovali na področju interesnih dejavnosti in na družbenopolitičnem področju, toda vse to je premalo. Zastavili smo si precej delovnih akcij in jih do neke mere tudi uspešno uresničili. Sodelovali smo na republiški delovni akciji v Suhi krajini ter na dveh zveznih akcijah na Kozjanskem in na M DA Plačko-vica v SR Makedoniji. Skoraj vsi KAKO SMO PRAZNOVALI DAN REPUBLIKE Kot vsako leto, smo tudi letos širom po domovini s proslavami počastili dan republike. Letošnje proslave ob 29. novembru so bile toliko bolj slovesne, ker prav letos slavimo obletnice KPJ in visok življenjski jubilej tovariša Tita. In kako smo 29. november praznovali v Novolesu? Na pobudo komisije za kulturo pri konferenci ZS Novoles smo organizirali proslave v temeljnih organizacijah združenega dela. Vsekakor gre pohvaliti 00 ZS v TOZD, ki so pripravile proslave, v katerih program so vključili recitatorje in pevce. 00 ZS v TOZD se povezujejo z življenjem izza tovarniške ograje; tako so na proslavah sodelovali poleg delavcev Novolesa še učenci bližnjih osnovnih šol. Prijetno so presenetili s svojimi recitacijami in pesmimi. Čeprav so bile proslave ob 13. uri, torej pred iztekom delavnika, so bile lepo obiskane in uspešne. mladinci so prišli iz teh akcij ali kot udarniki ali s pohvalami in priznanji. Tudi posamezne 00 so organizirale nekaj delovnih akcij v TOZD, za kar zasluži največ pohval 00 ZSMS TOZD Žaga. Težko je razumeti da se marsikateri mladinec brani sodelovati na delovni akciji. Organizirali smo pohod ,,Po poteh Gubčeve brigade,“ katerega namen je bil oživljenje in prenašanje revolucionarnih tradicij na mlade. Najaktivnejša 00 je bila vsekakor 00 TOZD TSP, saj je sodelovala v akciji „NAJBOLJŠI DELAVEC-SAMO- Kaže, da smo bili tako sami, kot naša okolica preveč nestrpni. Nismo upoštevali, da je za popolno vpeljavo nove tehnologije potreben določen čas. Če pri tem upoštevamo, da smo v prvem polletju začeli proizvajati tudi nekaj novih izdelkov iz programa Nancy, je že to dovolj ovir, da lahko govorimo o moteni proizvodnji. Ker predvsem pri doseganju plana proizvodnje nismo bili uspešni, so samoupravni organi sprejeli sklep o saniranju stanja. Sedaj, po štirih mesecih delovanja sanacijskega odbora, lahko ugotovimo, da je bilo tako stališče samoupravnih organov popolnoma na mestu in zastavljeno v pravem času. V avgustu, septembru, oktobru in novembru smo plan proizvodnje in prodaje dosegli (celo malo presegli), tako da so tudi ostali rezultati pozitivni. Pred nami je še december, v katerem se moramo posebej potruditi, predvsem zato, da bomo vse proizvedeno tudi prodali in seveda, dobili plačane. Načrte za prihodnje leto podrobno obdelujemo, sicer pa menimo, da je vsaj s proizvodnega stališča najhujše za nami, tako da bi naj bilo 1978 leto stabiliziranega dela. Pri tem pa UPRAV L J ALEC “ in NAJ- BOLJŠA 00 v občini" in še v nekaterih akcijah. Izdali so tudi nekaj številk lista „GLASILO". Za ostale 00 pa bi lahko rekli, da so spale. Na pobudo KS 00 „STOL" Kamnik smo sodelovali na posvetu predstavnikov KS 00 ZSMS v okviru UNILESA, katerega namen je spodbuditi sodelovanje in ustanovitev za to koordinativno telo. Ta posvet je popolnoma uspel in bliža se ustanovna konferenca KS na nivoju UNILESA, v katerem je devet delovnih organizacij. seveda ne smemo pozabiti na tržišče, saj sedanje konjunktura ne more večno trajati. Da ne bomo v prihodnjem letu doživljali neprijetnih presenečenj, se je treba pripraviti sedaj. Širok izbor izdelkov in skrajna prilagodljivost trgu sta bila tudi do sedaj naš izhod iz marsikatere krize. Na isti način se bomo z eventuelnimi zastoji v prodaji spopadli tudi v prihodnje. Pro- Sredi decembra pripravljamo izlet oziroma obisk delovne organizacije „GLIN" Nazarje, kjer bomo navezah stike z mladino v tej DO. Želja mladih je, da bi prihodnje leto aktivno delali vsi mladinci, saj bomo le tako omogočali 00 lažje in boljše delo. Samo tako bomo lahko uresničili delovni načrt za prihodnje obdobje in pomagali naši delovni organizaciji pri uresničitvi njenih načrtov in planov. Predsednik KS 00 ZSMS „NOVOLES" SLAVKO DAMJANOVIČ izvajati je pač treba vedno le tisto, kar zahteva trg. Tako bomo program Nancy razvili do zadnjega elementa (podobno kot Como), v pripravi pa je tudi novi program Marseille, ki je bil deležen na sejmu pohištva v Beogradu številnih priznanj. Vsekakor preteklo leto, kljub vsem slabostim ni bilo neuspešno, verjetno bi mu najbolj pristajala oznaka prehodno. Vsi delavci TSP si moramo prizadevati, da bomo prihodnje leto dosegli čim boljše rezultate. SLAVKO MEDLE ■•'jr Ob otvoritvi lakirnice. Oznaka prehodno Po dokaj uspešni rekonstrukciji lakirnice si je TOZD TSP za leto 1977 postavila zelo ambiciozen plan. Pri tem je predvsem računala na nove kapacitete, manj pa na zmožnost ljudi, da zastavljene obveze speljejo. Presenečenje za naročnike Predstavljamo Vam slovensko izdajo Komunista, ki izhaja v 80.000 izvodih, poleg tega pa Vam predstavljamo tudi njegovo založniško dejavnost, ki izda na leto kakih 30 knjig in brošur. Glasilo Zveze komunistov Slovenije in Zveze komunistov Jugoslavije prinaša v vsaki številki sestavke o najbolj aktualnih problemih razvoja in aktivnosti naše samoupravne družbe in njenih subjektivnih sil ter o aktualnih mednarodnih dogajanjih in gibanjih tako v posameznih delih sveta kakor tudi v mednarodnem delavskem gibanju. V njem so nadalje sestavki iz vseh krajev Slovenije in Jugoslavije. Časnik piše tudi o aktualnih teoretičnih problemih, posebno v Teoretični prilogi, ki jo pripravlja Marksistični center pri CK ZKS. Kakor je znano, sproži časnik vsako leto akcijo, imenovano „Teden Komunista". Doslej je zelo uspešno organiziral dva, prav zdaj pa se je začel tretji „Teden Komunista", namenjen „človeku, znanju in produktivnosti" ter „družbi in knjigi". V okviru letošnjega tedna Komunista se bo s številnimi akcijami vključila tudi slovenska izdaja. Tako pripravlja razne simpozije, okrogle mize, tribune, tim. panelne razprave, pogovore o raznih temah iz našega socialističnega razvoja ter še z drugih področij našega življenja in dela. V časniku sodeluje trenutno nad 250 dopisnikov iz vse Slovenije, s časnikom in založbo pa je povezanih nad 2.000 poverjenikov Komunista v osnovnih organizacijah ZK. Založba Komunist je izdala doslej naslednje knjige, ki bodo prišle prav vsakemu našemu delovnemu človeku in občanu, posebno pa tistim, ki so aktivni in odgovorni za sedanji in prihodnji družbeni razvoj. To so naslednje knjige: 1. Zgodovina revolucije XX. stoletja II. III., IV. knjiga 125,00 2. O minulem delu 8,00 3. Minulo delo 10,00 4. Pomen ustavnih pravic iz minulega dela in doh. odnosi 20,00 5. Pre šernova z dravljica 35,00 6. VII. kongres ZKS 150,00 7. Po meri našega človeka 65,00 8. Kako vzgajati za socializem kljub idej. razlikam 30,00 9. Statut ZKJ in ZKS 5,00 10. Program ZKJ 25,00 11. Spomeniki revolucije in NOB — I. knjižica 6,00 12. Kultura in SLO 90,00 13. Enotni trg 25,00 14. Zasedanje ustavodajne skupščine 500,00 15. Tito pred nalogami zgodovine 100,00 16. Idejnopolitične osnove novega sistema planiranja 7,00 17. V areni življenja 200,00 18. Dialektika 130,00 19. Kumrovec Trebče 25,00 20. Na poti od vizije do stvarnosti 45,00 21. Vprašanja obrambe in varnosti neuvrščenih držav 15,00 22. Marksizem in vojaštvo 35,00 23. ZKJ in socialistično samoupravljanje 140,00 24. Misel in akcija ZK 130,00 25. Idejno delo in politična praksa 50,00 26. ZBIRKA TEMELJI MARKSIZMA (8 knjig) 289,00 I. Komunistični manifest 24,00 IV. Osemnajsti Brumaire 10,00 VI. Mezda, cena in profit 15,00 VII. Socializem in osvoboditev žensk 55,00 VIII. Marksist;pojmov, polit, partije delavskega razreda 50,00 IX. Kritika gothskega in erfurtskega programa 30,00 X. Izkušnje in nauki pariške komune 45,00 XII. Nova ekonomska politika 60,00 27. III. zasedanje AVNOJ-a 200,00 28. Velikani kapitala 50,00 29. Delavci in kultura 20,00 30. Smeri razvoja političnega sistema soc. samoupravljanja 17,00 31. Dokumenti o kulturi 15,00 32. Konf. komunist, in delavskih partij Evrope 50,00 33. Sodobni svet in mi 180,00 34. Moralnopolitična in druga vpraš. kadrovske politike v vis. šol 18,00 35. Značke posamezne (Človek, delo, kultura) 10,00 36. Značke kompleti (Človek, delo, kultura) 50,00 37. Spričevala 2,00 38. Colombo 50,00 39. Vloga in delo komunistov v krajevni skupnosti 35,00 40. Temelji delegatskega sistema 35,00 41. Uresničevanje ustavne zasnove združenega dela 200,00 42. Razglednice ob 40-letnici KPS 2,00 Letos bo založba Komunist sestavila tak program za naslednje leto, v katerem bodo imela glavno mesto Titova zbrana dela. Na to akcijo založbe Komunist ne smemo pozabiti. Te dni so direktor naše delovne organizacije in direktorji tozdov, kakor tudi predsedniki sindikalnih in mladinskih organizacij dobili pismo glavnega in odgovornega urednika slovenske izdaje Komunista, ki se nanaša na razširjanje časnika med delovne ljudi in občane. Pomagajmo jim, da bo ta akcija uspela. Prav tako smo pooblaščeni, da tudi naše glasilo vključimo v to akcijo kakor tudi v vse druge akcije glasila ZKS in ZKJ. Zato pozivamo naše delovne ljudi, da izpolnijo priložene naročilnice in jih pošljejo našemu uredništvu. (Naš naslov: UREDNIŠTVO glasila „Novoles" — 68351 Straža) Cena tednika Komunist je trenutno 2,00 dinarja za izvod ali 100,00 dinarjev na leto. Od 1. januarja 1978 bo časnik po sklepu vseh izdajateljskih svetov vseh izdaj Komunista veljal 3.00 dinarje za izvod oziroma 150.00 dinarjev na leto. Naročnike časnika ter knjig in brošur, ki bodo izpolnili spodnje naročilnice, čaka presenečenje, ki ga pripravlja uredništvo Komunista in njegova založba. Pohitite! >4' Naročilnica za slovensko izdajo Komunista Nepreklicno se naročam na slovensko izdajo Komunista, ki mi ga z dnem.......začnite pošiljati na naslov: .. Račun bom poravnal v enem ali dveh delih (neustrezno prečrtaj). Lastnoročni podpis: Naročilnica za knjige in brošure Komunista Naročam naslednje knjige in brošure, ki so izšle pri založbi Komunist, in sicer: Knjige (brošure) pošljite na naslov: i Račun bo poravnan v enem ali dveh delih (neustrezno prečrtaj). Lastnoročni podpis: V..............., dne ............................... V__________________________________________________—J Minulo leto in TOZD TAP V tem članku bom skušal na kratko prikazati izpolnjevanje plana TAP za 1. 1977 V tovarni sta dve vrsti proizvodnje: 1. proizvodnja litih akrilnih plošč in 2. proizvodnja zasteklitvenih in fasadnih elementov za potrebe gradbeništva. Proizvodnji se sicer precej dopolnjujeta vendar imata med seboj bistvene razlike tako v načinu izdelave, še bolj pa v načinu plasmaja. Za pretečeno obdobje treh let je značilna visoka rast proizvodnje: LETO Vrednost Indeksni porast Iz tega izhaja, da se je vrednost proizvodnje v treh letih potrojila. Povečanje gre izključno na račun fizičnega obsega, saj so cene že ves čas nespremenjene. Iz take dinamike in skromnih izkušenj, ki jih imamo o obnašanju trga, pa izhaja cela vrsta problemov, med katerim se kot osrednji nakazuje problem planiranja. Zaradi na- ročniške proizvodnje in sezonskih nihanj je zanesljivo le kratkoročno (tedensko in mesečno) planiranje. Problematična pa je sestava realnega letnega plana. To se je potrdilo tudi letos, ko je bil plan dokončno sprejet šele na osnovi podatkov prvega polletja in ocena za drugo polletje. PLAN PROIZVODNJE IN PRODAJE ZA LETO 1977 TER DOSEGANJE ZA ' OBDOBJE JANUAR - OKTOBER Zap. ELEMENT št. KALKULACIJE PLAN = 100% PRVO % POLLETJE L. P. DRUGO POLLETJE % L. P. SKUPAJ 1977 V OBDOBJU JANUAR -OKTOBER % LT. 1. VREDNOST PO PROIZVODNJA 32.114.060 43,9 40.993.761 56,1 73.107.776 59.537.529 81,4 PLANSKIH CENAH PRODAJA 31.167.520 41,8 43.432.959 58,2 74.600.479 60.135.613 80,6 2. RABATI IN PREVOZI 3.369.905 41,8 4.696.086 58.2 8.065.991 6.501.189 80,6 3. NETO VREDNOST PRODAJE 27.797.615 41,8 38.736.873 58,2 66.534.488 53.634.424 80,6 4. DIREKTNI PROIZVODNJA 21.148.653 45,2 25.622.078 54,8 46.770.731 39.440.349 84,3 STROŠKI PRODAJA 19.240.641 41,2 27.451.350 58.8 46.691.964 37.697.083 80,7 5. KRITJE 8.557.001 43,2 11.285.523 56,8 19.842.524 15.937.341 80,3 6. FIKSNI STROŠKI 7.236.671 48,0 7.838.260 52,0 15.074.931 12.553.234 83,3 7. OSTANEK - REZULTAT 1.293.998 27,3 3.453.263 72,7 4.747.261 3.329.247 70,1 OPOMBE: 1. Podatki bazirajo na planu TAP-a za 1. 1977, ki je sinteza doseženega v prvem polletju in planske kalkulacije za proizvodnjo in prodajo za drugo polletje 1977 ter na mesečnih obračunih. 2. Podatki o rabatih in prevozil za prvo polletje in realizacijo v obdobju januar — oktober so dobljeni z interpolacijo in so zato le približni. Iz prikaza je razvidna velika razlika v dinamiki po polletjih, še posebno je izrazita v prodaji in rezultatu. Če upoštevamo še dejstvo, da se je stanje prvega polletja nadaljevalo tudi v mesecu juliju, se šele zavemo, kakšno angažiranost so od vseh dejavnikov v proizvodnji, še po- LETO 1975 Vrednost po planskih cenah v 000 din 24.227 O tega plošče 17.990 Predelava s kooperacijami in mont. 6.237 Fizični obseg plošč v tonah 350 Standardni elementi v kom. 1.636 — kupole domače 1.183 — kupole uvožene 112 — elementi trakovi 341 Fasadni elementi in plafonijere v kom. — Profilne plošče v m2 — Ostala predelava v kg — Število montažnih objektov 4 Predelane plošče v predelavi TAP v tonah 51 — uvoženih plošč — domače plošče 51 sebej pa v prodaji, zahtevali postavljeni cilji. Na osnovi doseženih rezultatov za obdobje januar - oktober (kot tudi ob nekaterih že znanih podatkih za november in opredeljenih del za december) ocenjujemo, da bo: — plan proizvodnje malo presežen (vrednost po planskih cenah bo znašala pribl. 73.500.000 din); — vrednost prodaje bo možno doseči le z maksimalnimi napori; — direktni stroški imajo glede na plan trend porasta, predvsem izdelavni osebni dohodki in pomožni material (kamor sodijo tudi podnožja, katerih dejanska cena pa že nekaj mesecev presega plan- 1976 1977 59.109 73.500 22.359 33.153 36.750 40.347 435 645 5.236 6.128 3.270 2.855 511 20 1.456 3.064 354 462 7.726 4.779 2.500 3.00 104 132 172 211 43 20 129 191 sko) zato bodo le-ti preseženi; — kritje bo zaradi večjih direktnih stroškov za pribl. 2 % manjše od planiranega; — fiksni stroški se bodo gibali v mejah plana. — rezultat bo zaradi vpliva direktnih stroškov za pribl. 300.000 din manjši od plana. Naslednja tabela ima namen prikazati vrednosni in fizični obseg proizvodnje po letih in nosilcih — proizvodih. Tudi ta prikaz potrjuje razmeroma visoka stopnja rasti proizvodnje v preteklih treh letih. Razveseljivo je dejstvo, da se povečuje proizvodnja plošč in zmanjšuje uvoz plošč in kupol. Vse večji obseg dobiva tudi lastna predelava plošč. Razumljivo je, da tako rast spremlja cela vrsta problemov, od katerih pa so osrednji naslednji: 1. organizacijsko-kadrovski: Začetna shema organizacije, ki je bila postavljena na predpostavkah bodoče proizvodnje, se ni sistematično dopolnjevala s spoznanji o zakonitostih pojavov, pač pa se je več ali manj uspešno improvizirala glede na trenutne potrebe. Tudi kadrovski vidik se ni reševal skladno s potrebami, kar potrjuje dejstvo, da je število strokovnih delavcev od takrat, ko je tovarna proizvajala le plošče v eni izmeni, porasla le za dva delavca s srednjo tehnično in enim delavcem z delo-vodsko šolo. 2. Plansko-analitski: O pro- blemu planiranja je bilo že rečeno v začetku le nekaj besed o problemu analiz. V tovarni zajemamo vrsto podatkov, ki bi jih bilo za uspe- (Nadaljevanje na 7. strani) r Na obisku v kuhinji Moj obisk pri oddelkovodji obrata družbene prehrane Z ozirom na to, da je vse več delavcev, ki se na delo vozijo, družine, v katerih sta oba starša zaposlena, šolske mladine in samskih oseb, dobiva danes vse večji pomen družbena prehrana. V zadnjem času si družbena prehrana počasi in zanesljivo vtira pot tudi k nam, vendar pa bo potrebno rešiti še mnogo vprašanj, da se bo povzpela na zadovoljivo višino. Kakor domača kuhinja, morajo tudi gostinski obrati in obrati družbene prehrane zagotoviti dovolj pestro hrano z vsemi snovmi, ki so za organizem nujno potrebne. V obratih, kamor prihajajo predvsem prehodni gosti, je delo nekoliko lažje, saj je izbira hrane bolj ali manj prepuščena njihovemu okusu. V kolikor pa gre za stalne goste, so prehrambeni delavci odgovorni za zdravje gostov, zato jim morajo nuditi hrano, ki ustreza njihovim fiziološkim potrebam. V gostinskih obratih in obratih družbene prehrane mora biti prehrana sestavljena po bioloških normativih. Hrana mora vsebovati vse hranilne snovi v pravilnem razmerju, pa tudi posamezni obroki morajo imeti določeno hranilno vrednost. Prehrambni obrati v delovnih organizacijah morajo upoštevati načelo dopolnilne prehrane, kar pomeni, da morajo nuditi obroke, v katerih so hranila, ki jih v prehrani najčešće primanjkuje (živalske beljakovine, vitamini, mineralne snovi). Še večji pomen imenovanih obratov pa je v tem, da nudijo delavcem tople obroke med delom, saj so le-ti za večino (vsaj v dopoldanskem času) prvi obrok. Ti topli obroki so zahteva zakona in sindikalne organizacije. Z vedno večjo skrbjo za delavce je tudi organizacija združenega dela Novoles skušala zagotoviti delavcem čim boljše delovne pogoje in s tem dobro počutje pri delu. Z ugotavljanjem vseh prednosti in pomanj- kljivosti prehrane med delom so v posameznih delovnih enotah pričeli organizirati malice. Prvi koraki so bili naporni, saj delavci še niso spoznali pomena prehrane med delom. Število ljudi se je postopoma večalo, majhna stara kuhinja ni zmogla pokrivati vseh zahtev, zato so delavci hitro spoznali, kako potrebna je zidava novega obrata družbene prehrane. Vse od leta 1975 do danes novi prehrambeni obrat pripravlja 24.500 malic in 3500 kosil na mesec. Kot drugi javni obrati družbene prehrane pa ima tudi No-volesov izdelan prehranjevalni program, s katerim planira hrano za določen ciklus dni naprej. Jasno pa je, daje treba ob določenih ovirah in pogojih, ki so pogostokrat zunaj „mreže OZD“, jedilnik tudi korigirati, kar pa večkrat sproži pri abonentih precej negodovanja. Zavod za socialno medicino in higieno izračunava kalorije obrokov in hrano pogostokrat analizira. Ocene analiz so zelo pohvalne. Hrana je biološko polnovredna, skrbno in sveže pripravljena, kalorična in kulturno postrežena, le v večini primerov s preveč kruha. Kljub temu pa zaposleni obroke večkrat kritizirajo. Analiza prehrane (zlasti toplega obroka) z leta 1976 je na primer pokazala, da delavci z obroki niso bili zadovoljni, in so osebju kuhinje očitali slabo kvaliteto obrokov (obroki so preveč začinjeni, vsebujejo preveč prežganja, premalo je sadja (Nadaljevanje s 6. strani) šno vodenje proizvodnje potrebno stalno analizirati. Ker za to ni ljudi na časa, se analize ne opravljajo. 3. Prostorsko-tehnični: Kakršna koli večja nadaljnja rast proizvodnje je brez vlaganj v dodatne delovne in skladiščne prostore ter v določeno opremo (cisterne za monomer, dodatne kadi in večji reak- torji v proizvodnji plošč in preša v predalavi) nemogoča. Menim, da podani oris daje vsakemu možnost za lastno presojo in oceno v program TAP-a. Meni pa ostaja za zaključek čast in dolžnost, da se vsem sodelavcem zahvalim za sodelovanje, v prepričanju, da bomo v obdobju, ki je pred nami, uspešno rešili nakazane probleme. Hkrati pa želim vsem delavcem Novolesa srečno in uspehov polno novo leto 1978. in zelenjave, nekateri obroki so nehigiensko pripravljeni, obljubljene hrane „na izbiro“ ni, tudi cena ni povsem zadovoljiva za takšno kvaliteto obrokov). To so vsekakor precej ostri očitki v primerjavi z oceno analiz zavoda, zato se moramo zaposleni, ki se v obratu hranimo, vprašati ali je krivda za takšno kvaliteto obrokov res samo v kuhinji in na kuharicah, naš odnos do hrane pa je povsem zadovoljiv, še več, ali smo sami dovolj disciplinirani. Ali morda ne dajemo samo ostre kritike na račun drugih, sami pa za izboljšanje nismo pripravljeni storiti veliko (niti toliko, da bi bila naročila dnevnih obrokov točna). Osebje kuhinje se prav gotovo trudi, da bi bili obroki kar najboljši, pripravljeno je vnesti različne spremembe, kot npr. hrano na izbiro, vendar kljub temu veijetno ne bo zadovoljilo željam 2000 delavcem. Od nas nihče ne zahteva, da bi kuhinjsko osebje hvalili, zato pa bodimo tudi sami toliko kulturni, da bomo prenehali z „neokusnimi" opazkami, namenjenimi kuharicam. Prepričana sem, da bomo le na ta način prišli do skupnega jezika, s tem pa rešili vsaj tiste 1 probleme in nesoglasja, ki niso povezani s povečanjem materialnih sredstev. D. H. r n TOZD TG TOZD ŽAGA STRAŽA ( \ 10-letniki POTOČAR JANEZ GRM EDVARD 20-letniki ^ J HAĐAN MUSTAFA \ J PEJIČ TUNE TOZD TVP F ALEŠ KINI BRANE GAZVODA JANKO KASTELIC IVAN KOŠIR CVETO LUKŠIČ ANTON LJUBI ALOJZ MESOJEDEC METODA MEZEK MARJANA MOJSTROVIC ANGELA OMERZEL AMALIJA RAVBAR ANTON ŠERCELJ JANEZ TOZD TSP PETAN DARKO PUREBER BRANKO VONIC VLADO BUKOVEC IVANA KUMELJ DANICA TOZD TAP FLUHER MARTINA TOZD TDP HROVAT JULIJANA MERVAR MARIJA MIRTIČ MARIJA MUHIC MARJAN TURNŠEK JANEZ ŠPELIC HELENA DSSS JAKLIČ SLAVKA BRADAČ MATIJA NOVAK ZMAGO PIRC JOŽE REBERNIK DRAGO ŠPEC ANTON POPLAŠEN IVAN 1942 POPLAŠEN IVAN 1939 VOVK IZIDOR TOZD TPP MURN STANKO NOSAN FRANC TOZD TES LOJK MARICA STOPAR IVAN TOZD TPI GRABNAR JOŽE TOZD TVP GOLOB IVAN JAKŠE DRAGO MERVAR FRANC MERVAR IVANKA ROZMAN DRAGA TOZD TSP VESELIC VINKO ERPEJULKA JERMAN JOŽEFA TOZD TG HOČEVAR JULIJANA POREBER EMA TOZD TDP BAN ANTON HROVAT SLAVKO JORDAN MARTINA KASTELIC JOŽE PIRC FRANC VIDMAR FRANC DSSS JAKŠE ALOJZ r 30-letniki L TOZD ŽAGA STRAŽA TOZD TVP POGLAVC PETER JAKLIČ ALOJZ BRADAČ JOŽE JADJCAlflr TOZD TPP ROZEMBERGER ŠTEFKA TOZD TDP SAJE ŠTEFKA TOZD TES ERPE ANTON TOZD TPI KUMELJ FRANC D Rezultat se izboljšuje Že več let se večina jugoslovanskih tovarn vezanih plošč bori za svoj obstoj, saj leto za letom zaključujemo z izgubami in nizkimi osebnimi dohodki. Za ilustracijo naj navedem podatke za 12 največjih tovarn vezanih plošč: 1975 1976 Indeks Število zaposlenih 6.620 6.666 101 Izguba na delavca 15.032 21.574 144 Povpr. mes. osebni dohodek 2.225 2.233 105 Za temeljno organizacijo xvp v Straži (po isti informaciji) pa so podatki naslednji: 1975 1976 Indeks Število zaposlenih 380 356 94 Izguba na delavca — 3.110 — Povpr. mes. osebni dohodek 2.490 2.881 116 Tudi leto 1977 ne bo bistveno drugačno, vsaj polletni in devetmesečni periodični obračuni kažejo tako. V letu 1977 sta prenehali delati vezane plošče dve tovarni več pa jih je zmanjšalo proizvodnjo, predvsem zaradi pomanjkanja surovin in zadržanih prodajnih cen. V naši tovarni se srečujemo skoraj z enako problematiko kot v ostalih jugoslovanskih tovarnah. Prvotni letni gospodarski načrt je nakazoval preko 8 milijonov dinarjev izgube. Zaradi tako kritičnega stanja so strokovne službe, samoupravni organi in zbor delovnih ljudi o tem razpravljali in se takoj lotih gospodarskih ukrepov za izboljšanje stanja. Vsi ukrepi v programu so bili podrobno obdelani, ocenjeni njih efekti in dane zadolžitve službam, oddelkom in posameznikom. Vse ukrepe lahko združimo v naslednje: — povečanje proizvodnje, — zamenjava določenih proizvodov z donosnejšimi, — prestrukturiranje proizvodnje vezanih plošč (iz multiplek-sov na 3 mm) v največji možni meri, — maksimalno varčevanje pri vseh materialnih in ostalih stroških, — intenzivno delo za nove proizvode, ki bodo donosnejši kot sedanji. Vse te ukrepe moramo imeti stalno pred očmi in iskati možnosti za boljše rezultate. Ti ukrepi so nas pripeljali do pozitivnega rezultata. Ko ob koncu leta pregledujemo v aprilu sprejete gospodarske ukrepe, lahko ugotovimo, da so v celoti zadovoljivi, saj rezultat kaže to, kar je bilo predvideno. Po internih obračunih se je že polletje prevesilo v pozitivni rezultat, medtem ko periodični obračun še vedno kaže izgubo. Rezultat se iz meseca v mesec izboljšuje. Ob izrednem naporu za doseganje obsega proizvodnje, stroškov, posebno pa plačil nas zaključni račun pripelje do pozitivnega rezultata. To bi bilo izredno razveseljivo, saj bi bili gotovo med redkimi tovarnami vezanih plošč, ki bi leto zaključili s pozitivnimi rezultatom. Zasluga za to gre predvsem delavcem v temeljni organizaciji TVP in delavcem v delovni skupnosti skupnih služb. Že pri sestavljanju srednjeročnega plana 1976-80 smo upoštevali, da je treba opraviti rekonstrukcijo v temeljni organizaciji, ki naj zmanjša porabo bukove hlodovine, zmanjša porabo energetskih medijev, pripelje iz delovno intenzivne v delovno ekstenzivno proizvodnjo in predvsem izboljša donosnost oziroma akumula-tivnost. Iskali smo proizvodni program, ki bi ga lahko čim hitreje uresničili. Izdelali smo več variant. Dokončen osnutek predloga je bil pripravljen v oktobru 1977 ter vsebuje tri proizvodne linije: — proizvodnja vezanega lesa z delno finalizacijo, — proizvodnja plastificirane iverke in — proizvodnja sanitarno predelnih sten. Proizvodnja prvih dveh linij bi tekla v sedanjih prostorih proizvodnje vezanih plošč, tretja linija pa v prostorih zabo-jarne. Vsi pomožni prostori, kot so skladišče izdelkov, delavnice za vzdrževanje, garderobe, pisarniški prostori itd. ostanejo nespremenjeni. Po tem predlogu bi se ekonomičnost temeljne organizacije TVP močno izboljšala, najvažnejši indeksi pa so: celotni prihodek 188 dohodek 180 čisti dohodek 195 Iz tega se lahko vidi, da bo po rekonstrukciji življenje za nas nekoliko lažje in da bo tudi za osebne dohodke ostalo nekaj več. O tem programu sta razpravljale delavski svet TOZD TVP in delavski svet NOVOLE-SA. Delavska sveta sta se s predloženim proizvodnim programom strinjala. Centralni delavski svet je okvirno potrdil investicijo rekonstrukcije ter opozoril na nekatere elemente (energetiko, mešano proizvodnjo itd). To je samo del pregleda težav v letu 1977 in kratek oris načrtov za 1978. Ob načrtovanju tehnologije nove proizvodnje, zbiranju finančnih sredstev, premeščanju strojev, izobraževanju ljudi bo treba tudi veliko razumevanja in potrpljenja, da bo naš jutrišnji dan boljši in lažji. Na koncu se zahvaljujem vsem delavcem TOZD TVP in delavcem celotnega NOVOLE-SA za sodelovanje v letu 1977 in vsem skupaj želim zdravo, zadovoljno in uspešno leto 1978. EDO TAVČAR Vse kaže, da... Poslovanje TOZD TES je letos potekalo dokaj razburljivo. Začetek leta se je dobro začel, pozneje pa se je izkazalo, da brez ureditve nekaterih stvari ne bo šlo. Družbena prehrana je namreč do zadnje seje CDS poslovala po cenah iz marca 1976. Fiksne stroške smo uspeli zadržati na planirani višini. Osebni dohodki so kljub velikemu številu nadur porasli samo za 16 %. Količinske plane bomo dosegli v okviru planiranih, ravno tako transportne usluge. Kljub težavam, ki so nas spremljale v tem letu, bomo zaključili leto s čistim dohodkom. V naslednjih letih pa nas v TOZD TES in skupni „NOVOLES" čakajo velike in težke naloge. Urediti bo potrebno energetsko vprašanje. Tu gre predvsem za komprimiran zrak; sedanja količina ne zadostuje več, kompresorska postaja je na neprimernem mestu in ne ustreza zahtevam. Graditi bo potrebno novo kompresorsko postajo z dodatnimi kapacitetami. Ureditev „mazutnega gospodarstva" pa bo treba verjetno zopet odložiti. Z novim drobilcem za lesne odpadke bo rešeno vsaj vprašanje kurjave. Največji problem, ki nas tare v TOZD TES, je razdrobljenost naših in ostalih delavnic v „NOVOLESU". Delovni pogoji so zato izredno slabi, zato smo manj učinkoviti in dragi. Upam, da bomo zmogli toliko moči in sredstev, da bomo postopoma začeli reševati tudi probleme v TOZD TES in obenem probleme vsega „NOVO LESA". Vsi vemo, daje vzdrževanje ravno tako potrebno in nujno kot redna proizvodnja. Vse kaže, da bomo imeli v letu 1978 v „NOVOLESU" bolje organizirano in učinkovitejše vzdrževanje kot sedaj. To težko nalogo nam bo strokovno pomagala urediti ISKRA—IPDM, TOZD-Biro za industrijski inženiring iz Lju- bljane, mi pa bomo morali precej trdo delati, da bomo vse to izpeljali. Marsikdo bo moral opustiti stare navade in način dela in se naučiti novih in stroko vnejših načinov dela. Delo za izboljšanje sedanjega stanja in uvajanje novih dohodkovnih odnosov vsekakor ni lahko; bo pa tem bolj uspešno, čim bolj strokovno, množično in z zavzetostjo se ga bomo lotili. Inž. ANDREJ ŽNIDARŠIČ Pričakujemo razumevanje TEŽAVE IN NAČRTI TOZD SIGMAT Ko se izteka leto, pregledamo gospodarjenje v preteklem letu in načrtujemo prihodnje plansko obdobje. Prav je, da tudi za naš TOZD ob tej priliki podamo nekaj ocen in načrtov za bodoče. Zastavljenih planskih nalog za tekoče leto ne bomo izpolnili povsem tako kot smo si želeli. Razlogov za to je več, naj navedem le nekaj najbolj bistvenih. Naš proizvodni program je preveč naročilniški in imamo premalo lastnih izdelkov. Razmerje je 70 : 30 v korist naro-čilniške proizvodnje. Slabost take proizvodnje so nihanja v naročilih, ki povzročajo neenakomerno zasedbo kapacitet in s tem kampanjsko proizvodnjo. Posledica tega je nizka produktivnost in dostikrat tudi slaba kvaliteta. Pomanjkanje delovnih in skladiščnih prostorov ne omogoča dobre organizacije dela in povečuje stroške notra- njega transporta. Pomanjkljiva in zastarela strojna oprema povzroča preveč izpadov in nas spravlja v odvisnost od raznih kooperantov. Glede na povečevanje poslovnega sodelovanja z ostalimi TOZD se nam naročilniška proizvodnja povečuje, s tem pa tudi določene težave v zvezi z organizacijo in planiranjem. Vzporedno s tem je potrebno povečevati tudi proizvodnjo lastnih izdelkov, kar bi poleg ekonomskih rezultatov omogočalo tudi večjo prilagodljivost izrednim naročilom s kratkimi roki. Nekatere nove izdelke, kot so cvetličnjaki in rastlinjaki, bomo že v januarju vključili v redno proizvodnjo. Žal pa bo ta proizvodnja improvizirana, ker nimamo za to primerne opreme. Z investicijo, ki jo načrtujemo za leto 1978, pa nameravamo proizvodnjo najmanj potrojiti. Po naših predvidevanjih bi morah doseči tako rast bruto dohodka in zaposlenih: Leto: Bruto reahzacija: Zaposleni 1977 20 milijonov 82 1978 30 milijonov 97 1979 60 milijonov 124 1980 80 milijonov 135 To bomo dosegli le, če bomo uresničili naš investicijski načrt, ki predvideva 24 milijonov din naložb v osnovna sredstva in 6 milijonov v obratna sredstva. Prepričani smo, da nam bo za uresničitev tega načrta uspelo pritegniti k sodelovanju poleg bank, poslovnih partnerjev, dobaviteljev opreme, tudi ostale TOZD naše delovne organizacije. Pričakujemo razumevanja na vseh nivojih znotraj delovne, organizacije, kajti to ne bi smel biti le program Sigma ta, marveč sestavni del koncepta razvoja Novolesa. IVAN JENKOLE „Le kaj počno v Metliki, da...” Za občinski praznik občine Metlika konec novembra 1976 so si gostje ogledali proizvodno dvorano. Od takrat do danes je preteklo že več kot leto dni in prav gotovo si marsikdo zastavlja vprašanje: „Le kaj počno v Metliki, da še ni stekla proizvodnja začrtanega kopalniškega programa? “ Vsem tem, ki si zastavljajo taka in podobna vprašanja, želim pojasniti, kaj smo v tem letu naredili in katera dela bo še potrebno opraviti, da bo lahko stekel začrtani program kopališke opreme „Kolpa". Proizvodno dvorano, ki meri 2.300 m2, smo morali najprej preurediti za tako zahtevno proizvodnjo, kot je lesna (ogle-dalne omarice, kopalniške omarice, boksi), akrilna (kopalna kad, tuš kad, umivalniki, obloge) in poliestrska (ojačitev akrilnih izdelkov). Najprej smo določili tehnologijo dela in nabavili strojno opremo. Pregradili smo halo po dolžini in tako ločili lesni del proiz- vodnje od nelesne proizvodnje. Ogradili smo prostor, kjer bo potekala akrilna proizvodnja. Ogradili prostor za poliestrski del. Zgradili smo trafo postajo in kotlovnico in napeljali razne instalacije (elektro, vakuum, zrak, telefon in montirali odse-sovalne naprave. Našteta so lf največja opravila oziroma dela. Zavedati se moramo, da je bilo veliko truda in dela v letošnjem letu vloženega v izdelavo vzorcev in eksponatov za sejem (Ljubljana, Zagreb, Sarajevo in Beograd) in iskanje raznih dobaviteljev materiala. Veliko je bilo posvetovanj, kolegijev in sestankov, da bi razčistili nejasnosti oziroma določili tehnologijo in design. Poudariti moram, da smo vseskozi tesno sodelovali s TAP pri preiskušanju sanitarne akrilne plošče, ki jo je razvil dipl. ing. Marn v sodelovanju z dr. Jagodicem. Ta plošča je preizkuse odlično prestala in v ničemer ne zaostaja za uvoženimi; nadalje s TPI kot dobaviteljem plastificirane iverice, — s SIGMATOM kot dobavi- teljem podnožij za luči, nosilcev za kopalne kadi in prhe. TES je izavajalec raznih električnih in gradbenih del in uslug. Proizvodnja ogledalnih omaric je stekla septembra. Takrat smo jih izdelali 395 v vrednosti 562.000 din, novembra pa že 1.770 v vrednosti 1.103.000 din. Za vse zaposlene je organizirana družbena prehrana, prav tako so urejeni avtobusni prevozi. Ustanovili smo osnovno sindikalno organizacijo in se udeležili sindikalnih športnih iger v Metliki. V letošnjem letu in v začetku naslednjega leta moramo usposobiti poliestrski del proizvodnje. Ko bo to urejeno, bomo lahko program „Kolpa" v celoti začeli izdelovati in se z njim pojavih na trgu kot prvi proizvajalec kompletnih kopalnic z zaščitnim znakom lesnega kombinata „Novoles" Straža. V naslednjem letu bo treba več storiti na družbenopolitičnem področju. Ustanoviti moramo OO ZK, mladinsko organizacijo in formirati samoupravne organe. Malo sva se skrila. Akril v obliki kopalne kadi. Pa jo še malo vzdigniva. Brizganje vlaken. TOVARNA Tovarna kopalniške opreme leži v neposredni okolici Metlike. V njej je sedaj zaposleno 38 delavcev in 8 delavk. Poleg proizvodnih prostorov imajo tudi razstavni prostor. Paziti moramo na mere. Stiskamo tudi ročno. Montaža svetilk. Omarica je dobila obleko. Vsak kos pazljivo pregledamo. Mi smo štirje. Tokrat ni bilo po prstu. Spajanje delov. Kontrola svetilk. KO V tovarni predelujejo akrilne plošče v elemente za opremo kopalnic. Program so poimenovali Kolpa. Kaj več o njihovem delu pa si preberite na enajsti strani. (Tekst in fotografije; V. Kastelic) Kot feniks Srednjeročni razvojni program Novolesove TOZD v Soteski je bil lepo zastavljen: manjša razširitev proizvodnih in skladiščnih prostorov in strojna oprema še za drugo proizvodno linijo plastificiranih iveric ter zamenjava enega izmed starih polnojermenikov z novim. To bi bilo vse, da bi konec leta 1978 TOZD Soteska proizvajala za 105 % več kot v letu 1976. Ukinjeno bi bilo nočno delo, zaposlenih pa bi bilo okoli 100 delavcev. Vse to je bilo že zelo blizu uresničitve, toda prišel je usoden četrtek 4. avgusta, ko je ostalo od žage le še nekaj zidovja, ostalo pa je zgorelo ali pa bilo uničeno. Trenutno samevata na bregovih Krke v Soteski dve pogorišči: na levi strani zidovje starega gradu, na desni pa nekaj betonskih stebrov in sten 112 let stare žage. Kmalu zatem smo se v Novo-lesu dogovorili in na zadnjih sejah DS TOZD in DS Novolesa sklenili, da žago čim hitreje obnovimo. Bila naj bi modernejša, mehanizirana in bi razža-govala predvsem jelove in smrekove hlode. V dveh izmenah bi razžagala 36.000 m3 hlodov na leto, vendar bo zaradi pomanjkanja surovin obratovala le ena, občasno pa dve izmeni; razžagala bo 27.500 m3 hlodov na leto. V zameno za hlode začasno odstopamo drugo proizvodno linijo za plastificirane predale TOZD Tovarni vezanih plošč v Straži. Toliko se torej zaradi požara spremeni razvojni program TOZD TPI in Žage Soteska. Za leto 1977 lahko rečemo, da sta bili proizvodnja in prodaja v prvih 7 mesecih dobra, in sicer 10,7 % nad planirano; v zadnjih mesecih pa sta bili zaradi izpada žage mnogo manjši, vendar smo si zadali nalogo, da bi se ob koncu leta le približali 100-% izpolnitvi nerebalansira-nega plana, kar nam je skoraj popolnoma uspelo. Spodnja razpredelnica nam to nazorno dokaže. Proizvodnja po mesecih je tekla v primerjavi s planom in ukrepi za izpolnitev plana takole: Del. dni JANUAR 21 FEBRUAR 23 MAREC 23 APRIL 22 MAJ 22 JUNIJ 23 JULIJ 21 AVGUST 23 SEPTEMBER 23 OKTOBER 23 NOVEMBER 21 DECEMBER (ocen) 23 Leto 1977 268 V ukrepih za izpolnitev letnega gospodarskega načrta je bilo predvideno tudi 6-% povečanje cen za plastificirane iverice. Tega nismo uresničili, marveč so se podražile iverne plošče, kar ni bilo zajeto v ukrepih. Izpad zaradi nepovečanih cen plastificiranih iveric predstavlja 1.700.000 din, zato je tudi letni plan vrednosti proizvodnje dosežen samo z 99.1 % sicer bi bil s 101,5 % Končni rezultati dela bodo še slabši kot smo predvidevali z ukrepi za izvršitev letnega gospodarskega načrta, in sicer zaradi podražitev ivernih plošč za 2.000. 000,— din in enakih cen naših izdelkov za 1.700.000,— din. Skupno torej 3.700.000 din. Prav za toliko bo tudi letni rezultat uspešnosti slabši. Potrebe po plastificiranih ive-ricah so v tem letu zelo porasle, zato bo tudi celotna letna proizvodnja za 15 % višja od zastavljenega plana. V marcu smo začeli z rednim triizmenskim delom, v novembru in decembru pa tudi to ne zadostuje več. Prisiljeni smo delati ob prostih sobotah, delno pa tudi ob nedeljah in državnih praznikih. V letu 1976 smo proizvedli 325.000, letos pa 460.000 m2 ali 3,5 milijona obodov predalov, kar je za 42 % več. V obdobju marec-april in november-december nismo mogli zadostiti potrebam naših kupcev. Kaže, da bomo do začetka obratovanja druge pro- Planir. vredn. upošt. delovne Dosež. vred. dni in letni proizvodn. plan DIN DIN 5.494.000 5.600.000 6.017.000 6.850.000 6.017.000 6.661.000 5.755.000 6.961.000 5.755.000 6.037.000 6.017.000 6.412.000 5.494.000 6.356.000 6.017.000 4.857.000 6.017.000 4.609.000 6.017.000 4.539.000 5494.000 5.080.000 6.017.000 5.500.000 70.112.000 69.462.000 izvodnje linije v TVP morali izkoristiti vse kapacitete ob prostih sobotah, nedeljah in državnih praznikih, in to v nadurnem ah 4-izmenskem delu. Vsaka malo večja okvara na strojih nam bi povzročila nepopravljivo škodo. Za boljšo predstavitev naše proizvodnje plastificiranih iveric, kjer je v vsaki izmeni zaposlenih 13 delvcev, nekaj podatkov o letošnji porabi, proizvedeni količini in kupcih: poraba ivernih plošč 7.000 m3 poraba PVC folije 1.380.000 m2 poraba lepila 275.000 kg poraba moznikov15.500.000 ko proizvedeno plast, iveric 5.600 m3 posameznih serij (del. nalogov) 2.300 povprečna serija 1.450 kom. štev. kupcev (proizv. pohištva) 113 V 80 odst. pohištva, izdelanega v Jugoslaviji, so vgrajeni naši obodi predalov iz plastificirane iverice. Poleg proizvodnjega dela je bilo v tem letu opravljenih tudi nekaj investicijsko-vzdrževalnih del: — dokončan je manipulativni prostor pred žago in dokončno urejeno skladišče žaganega lesa — urejeno je mehčanje vode za parni kotel in s tem odpravljeno večkratno letno čiščenje kotlovca v kotlu — nabavljen in montiran je nov čelilnik v proizvodni liniji oblačenja iveric — preurejena in na novo opremljena je kuhinja in jedilnica — v izgradnji je varnostna ograja okrog tovarne plastificiranih iveric. Dokončno prenovitev stare žage in izboljšanje delovnih pogojev v njej pa nam je preprečil požar. Kaj in kako pa v letu 1978? Poleg zavzemanja za čim večjo proizvodnjo plastificiranih iveric mora biti osnovna naloga, da vsaj do sredine prihodnjega leta dokončamo investicijo v novo žagalnico in zač- % izp. % izp. z oz. na let. mes. plan v dnevih 101.9 101,9 113.8 108,2 109.9 109,0 120.9 112,0 104.9 110,6 106.7 109,9 115.7 110,7 80,7 106,8 76.6 103,3 75.4 100,5 92.5 99,8 91.4 99,1 99,1 KADROVSKE VESTI TOZDTSP: prišli: Franc ŽURA, Janja DA VIDOVIČ, Zvonko STRUNA (iz JLA), Sabaheta ČAVKA, Sanija MUSTAFIČ, Milka STOJIČ. Odšli: Cvetka RAJK (dis. izključ.), Bogdan KUM (sporazum), Franc ŽURA (samovoljno). TOZD Žaga Straža: prišli: Franc GAČNIK, Anto BARTULOVIČ, Filip BARTULOVIČ, Anto DA VIDO VIČ’ TOZD TDP: prišli: Jože KREN (iz JLA), Mile RAJAK (samovoljno), Pavlina ČAMPA (sporazum), Nada OSTERMAN (sporazum), Marta JAKUBOVIČ (sporazum). TOZD TVP: odšli: Ivan HOČEVAR (sporazum), Jožica GORIŠEK (v TOZD TG). TOZD TPP: prišli: Franc RETELJ, Franc KLOBUČAR. Odšli: Janez BRULC (sporazum), Marjan ŽITNIK (v času pos. dela), Jože KRUH (sporazum). TOZD TES: prišli: Mira ĐURĐEVIČ. TOZD TAP prišli: Nebojša SOLAK, Tone ŠEPIČ. Odšli: Nebojša SOLAK (samov.). DSSS: prišli: Igor VIZJAK, Lidija ŠPELKO, Slobodan MITROVIČ. Odšli: Sonja BLAZNIK (sporazum), Radovan CETINA (sporazum), Jovan MITROVIČ (sporazum), Matevž BAMBIČ (sporazum), Viktor BRADAČ (upokojitev). TOZD TG: prišli: Jožica GORIŠEK (iz TOZD TVP) Jože KRAKAR, Jože KRAŠEVEC (iz JLA). Odšli: Jožica MIRTIČ (sporazum). Metlika: prišli: Jože KUZMIJAK, Anton TRČEK, Peter VOLF, Ana DRGANC, Slobodanka TUDJAN. nemo redno proizvodnjo žaganega lesa, da dokončno uresničimo vse naloge iz zakona o združenem delu, sprejmemo vse akte in po njih tudi delamo, ustvarjamo ter po teh določilih tudi pravično delimo rezultate dela. Velika želja nas vseh v TOZD pa je, da bi bilo leto 1978 srečnejše od tega, ki se pravkar končuje. STANE ŠOBAR Težave in želje Tudi leto 1977 je imelo v delu in življenju Tovarne drobnega pohištva svoje značilnosti. Začetek leta je bil zelo dober. V prvih mesecih letošnjega leta se je nadaljevala visoka rast produktivnosti iz leta 1976. V drugi polovici leta se je rast produktivnosti ustavila, v zadnjem času pa celo nekoliko pada. Vzroki za taka neugodna gibanja produktivnosti so različni. Uvajanje novih proizvodov. V letu 1977 smo uvedli v proizvodnjo nekaj novih tipov gugalnikov (Fireside, Saratoga, Super de lux) in stolov (tip 1205, 1210, 1220). Poleg tega smo v letošnjem letu močno razširili mesečni asortiman v proizvodnem planu. Število izdelkov v mesečnem planu se je v primerjavi z lanskim letom povečalo za 30 %. Pripravljenost za delo je bila na področju uvajanja novih izdelkov premajhna, kar vsekakor izhaja iz nedovoljne angažiranosti enega dela strokovnega kadra pa tudi neposrednih proizvajalcev. Treba je poudariti visoko zavest in pripravljenost velike večine delavcev pri izvrševanju plana v podaljšanem delovnem času (dodatne delovne izmene, nadure v ozkih grlih v proizvodnji in podobno). Z delom v podaljšanem delovnem času smo delno kompenzirali večji del (tudi po nepotrebnem) izgubljenih delovnih ur pri proizvodnji novega asortimana. Kooperacija je bila v preteklem letu eden važnih činiteljev pri naših proizvodnih uspehih. V letošnjem letu se je delo na tem področju poslabšalo. Neiz-vrševanje obveznosti našega glavnega kooperanta (Centar 8. maj), predvsem pa stalno zamujanje rokov nas je v skoraj vsa- kem mesecu tega leta močno prizadelo. V bodoče bo treba uvesti večje medsebojne obveznosti pa tudi eventuelno razširiti asortiman v kooperaciji in število kooperantov. Preskrba s surovinami. Kljub občasnim manjšim težavam lahko rečemo, da je bila v letošnjem letu preskrba s surovinami Čeprav smo že na začetku vedeli, da letošnje gospodarsko leto ne bo lahko in smo že na začetku pripravljali ukrepe za boljše gospodarjenje, nam to ni popolnoma uspelo. Napovedali smo boj za zmanjšanje stroškov, tako na področju fiksnih stroškov, kot na področju variabilnih stroškov. Čeprav smo jih v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšali, pa so glede na zastavljeni plan še preveliki. Bolj smo bili uspešni pri variabilnih stroških, predvsem pri prihrankih pri surovinah, manj pa pri repromaterialu. Prav gotovo pa smo pri zadnjem do kraja „navili" normative. Čeprav točnih podatkov pred zaključnim računom nimamo, lahko govorimo o pozitivni oceni, vsaj kar se tiče stroškov. V prvi polovici leta nismo v nobeni postavki uresničili planskih predvidevanj, zato ni bilo odveč, da smo se reše- dokaj dobra, vendar še ne taka, kot si jo želimo. V prihodnjem letu bo treba to občutno izboljšati. Pogoji za to bodo kljub povečani proizvodnji in razširitvi asortimana zagotovljeni (investicija^ v decimirnici in v sušilnici). Želje za delo v novem letu, ki bi jim lahko rekli tudi naloge, so: — Doseči načrtovano produktivnost dela tudi pri uvajanju novih izdelkov v proizvodnji. To je osnovna naloga za strokovni kader in neposredne proizvajalce. — Boljše in predvsem širše dojemanje povezanosti strokov- vanja problema lotili zelo resno. Predvsem so to resno vzele družbenopolitične organizacije v TOZD, zlasti ZK in sindikat. Same so analizirale stanje v TOZD in predlagale širšo komisijo, ki naj pripravi ukrepe za saniranje stanja. Tudi DS in nato zbor delavcev sta uvidela potrebo po razglasitvi izrednega stanja. Kmalu je bila osnovana tudi ožja komisija za odpravo motenj. Program, ki ga je pripravila komisija, je bil izveden in tudi uspehi niso izostali. To je terjalo od delovnih ljudi maksimalne napore v avgustu, ko je večina delavcev opravila po trideset in več nadur. To je bilo potrebno tudi zato, ker je bilo več delavcev na letnem dopustu. V prvih treh mesecih druge polovice leta nam je uspelo nadoknaditi izpad v planu proizvodnje. Tudi oktober in november sta bila po nega in ekonomskega mehanizma v TOZD. - Vzpostavitev kvalitetnih dohodkovnih in delitvenih odnosov, kot jih nalaga zakon o združenem delu. - Obdržati ekonomiko in aku-mulativnost iz leta 1977. - Še nadalje dobro sodelovanje in razumevanje med vsemi delavci v tovarni. Na koncu želim vsem delavcem Tovarne drobnega pohištva v letu 1978 veliko sreče in uspehov v zasebnem življenju in v delovnem kolektivu. Direktor TOZD TDP: ING. ANDREJ BAJT proizvodnji rekordna. Plan v enajstih mesecih je dosežen, lahko rečemo, da bo tudi letni plan. Moram pa pripomniti, da plan iz kooperacije ne bo dosežen, predvsem zaradi menjave programa, ki ga je narekovalo tržišče. Torej za letos lahko rečemo, da smo dokaj uspešno premagali težave. Za naslednje leto, ko nas čaka še mnogo več nalog, ki nam jih nalaga zakon o združenem delu, se moramo že letos pripravljati. Nekateri sporazumi so že v razpravi, potrebno je, da se z njimi seznanjamo in prispevamo konkretne predloge. Sporazumi so osnova za boljše medsebojne in delovne odnose. Na koncu naj vsem delavcem TOZD TPP zaželim uspešen zaključek leta, v letu 1978 pa veliko delovnega elana in osebne sreče. Enake želje vsem delavcem Novolesa. Direktor TOZD TPP ing. STANE ŠTAVDOHAR Ob zaključku leta 1977 Le še nekaj dni nas loči od novega leta. Zopet je prišel tisti trenutek, ko se začenjamo ozirati na prehojeno pot, na težave, ki nam jih je uspelo premagati, in na one, katerih nismo mogli obvladati. Ginekološka ambulanta in laboratorij — letošnji pridobitvi Novoiesa — sta vsekakor odraz visoke samoupravijaiske zavesti Novoiesovcev. Pričujoči posnetek dokazuje, da se močno naslanjamo tudi na surovine iz Afrike. «|J V Ureja uredniški odbor Bojan Bencik, Stane Bukovec, Stanko Hodnik, Ana Košmerl, Jože Novinec, Igor Slak, Emil Trampuš, Boris Vovk. Predsednik uredniškega odbora Franc Redek. Glavni, odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja lesni kombinat „NOVOLES" v Straži pri Novem mestu. Naklada 2.500 izvodov. Stavek, filmi in montaža ČZP DOLENJSKI LIST. Tisk KNJIGOTISK Novo mesto.