Ameriška Javnost na čangkajškovi strani New Tork, 2. aprila j. (United Preski AmeriSki tisk beleži zelo odklonilno vesti o aeatavi nove Vančinjrveieve kitajske vlade. Tako piSe rNew York Herald Tribune« zelo ostro oroti novi centralni i^taisk: vladi, o kateri pravi, da ne nredstavlia drugega kakor ponovno '.aponsko nasilstvo nad pogodbo devetih sil. List pravi, da eoii Jrponska pač mnogo prevelike 1 uzi le glede na praktične posledice, ki jih bo imela ustanovitev te lutkovne vlade. List »New York Daily Ne\vs« zahteva, da bi mora'a vlada Zedinjenih držav kot cdgovor na ustanovitev nove centralne kitajske vlade razglasiti takojSen embargo nad vsemi potrebščin-.mi za Japonsko. Priprave za japonsko ofenzivo v šansi j u Cungking, 2. an-r. s. (Havas) Po informacijah kitaiske vlade pripraviliao Japonci za bližnjo bodočnost večlo ofenzivo lužr.o od Sansiia. kier se *e drže večll kitajski oddelki. Zadnie čase se tu ooaža večja koncentracija lanonskega vojaštva. Vojna na morju Ottawu, 2. aprila s (Reuter) Angleška petroiejska iadja »HI Cijervo«, ki jc dospela v luko Halifiuc v Novi .škotski, ie javila, da jo jc 4. marca pri Trm.dadu napadla nemška podmornica ki se jc pojavila na morski površini le v razdalji 40 m od ladje Angleška ladja jc obstreljevala podmornico s topovi in mislijo mornarji, da jo je potopila London. 2 aprila s. (Rcurcr) -\ng1e>ka ribiška ladja -AValthinGham« je v bližini ■vzhodne obale po nesreči zadela \ neko nevtralno ladjo in se potopila. Vseh osem Članov posadke je bilo rešenih. Tuja letala nad Belgijo in švedsko Stockholm. 2. aprila s (Reuter) Švedski radio javlja, da je davi nemško letalo tipa lleinckel preletelo švedsko ozemlje pri Tra'leboriju. Švedski protiletalski topovi so pričeli streljati, nakar je letal»» odletelo proti jugu. Bruselj, 2. aprila s. (Reuter) V okolici Bruslja so včeraj belgijski protiletalski topovi obstreljevali več tujih letal. Baje je bilo ugotovljeno, da je bilo eno izmed opaženih letal angleško, drugo pa nemško. Sestava nove novozelandske vlade Wellington, 2. aprila, s. (Reuter) Novo-zeiandski generalni euverner je imenoval desedanjeea podpredsednika vlade Frazer-ja za ministrskega oredsednika. Frazer je sestavil provirorično vlado, skoro dopoI-noma enako, kakor pod umrlim ministrskim predsednikom Savageom. Def nit vna vlada bo imenovana žele. ko bo odobrila sestavo vlade delavska stranka. Izredna pooblastila južnoafriške vlade Capetovvn, 2. aprila, s. (Reuter) Južnoafriški parlament je včerai z 29 slasni večine v tretjem čitanju končno vel j avne odobril izredna pooblastila vladi generala Smutsa. Draginja na švedskem Stockholm, 2. aprila, br. (Štefani) Listi napovedujejo novo povišanje cen raznh vrst življenjskih potrebščin. Predvsem se bo plin. čigar konzum je na Švedskem zelo velik, podražil za 100 odstotkov. Tramvajske vozovnice se bodo podražile za 25 odstotkov, dvignile pa se bodo tudi cene najnujnejših življenjskih potrebščin kakor sladkorju, moki itd. Omejitev konzuma v Belgiji Kodanj, 2. aprila, br. (Štefani) Trgovinsko ministrstvo je obnovilo ukrepe o raznih omejitvah konzuma. ki so včerai potekli. Ukrepi prepovedujejo v orvi vrsti izvoz določenih vrst blaga in dviganje denarja iz bank in hranilnic ter omejujejo tudi uporabo raznih vrst pogonskih sredstev. Nova letalska zveza z Ameriko Ne\v York, 2 aprila, br. Včeraj so v tukajšnji luki otvorili novo letalsko pristanišče. Stroški so znašali 7 milijonov dolarjev. Ob otvoritvi je startalo za Evropo ogromno letalo > Yankee Clipper«. Na njem je 2500 kg pwš:^ za Evropo. Predsednik za-padnoameriške letalske družbe je izjavil, da bo v kratkem otvoriena nova letalska zveza z Evropo, ki jo bodo vzdrževala ogromna letala. Letala bodo rabila za pot čez Ocean le po 12 ur. Polet Štirih letal iz Pariza v Rio de Janeiro Pariz, 2 aprila, o. Štirje francoski piloti so uspešno izvršili polet z letalom najnovejšega tipa v stratosferi iz Pariza v Rio de Janeiro. Pclet ne pomeni nikake^a rekorda. Imel je nalogo podat: dokaz, da morejo tudi trgovinska letala leteti v takih višinah. Družba Air France bo sedaj vzpostavila promet na tej pro^i. Stavka na newyorskili železnicah Xew York, 2. apriLa. s. (Ass. Press) Na treh newyorških podzemeljskih železnicah je včeraj Izbruhnila stavka. Te železnice prevozijo vsak dan povprečno milijon potnikov. Newyorski župan La GuardLa bo posredoval, da bo stavka čim prej končana. Poostritev kontrole nad tujci v Bolgariji Sofija. 2. apr. s. (Havas) Bolgarsko notranje ministrstvo je izdalo nove. zelo ostre ukrepe Rlede bivanja tujih državljanov v Bolgariji in potovaniu po državi. Odslej tuji državljani ne smejo v Bolgariji potovati iz enega mesta v drugo brez posebnega policijskega dovoljenja Ce s takim dovoljenjem dospe tuji državljan v kraj potovanja, se mora takoj javiti policijski oblasti, po vrnitvi v svoie stalno bivališče oa mora zopet vrniti policiji izdano dovoljenje za potovanje. Prestopki proti tej odredbi bodo v* prvem primeru kaznovani z globo 2000 do 4000 levov, v primeru ponovitve pa z izgonom. Ali je mogoče živeti od izgube? se vprašujejo avtomobilski prevozniki Ljubljana, 1. aprila Zdaj, ko so glasovi o težavah z nabavo tekočih goriv že skoraj povsem utihnili, se oglašajo naSi avtomobilski prevozniki. Poslali so nam članek ter v njem opisali zelo prepričevalno, da tudi oni ne morejo živeti od poslovne izgube. Dolgo so molčali, ko so se oglašali vai drugi prizadeti; niso hoteli obešati svojih težav na veliki zvon, čeprav bi imeli pravico. Prevozništvo postaja pri nas ena izredno pomembnih gospodarskih strok, saj prometu že delj časa ne služi le železnica. Dobro organiziranega prometa si dandanes ne moremo več misliti brez prevozništva. Pri nas sicer ni velikih prevozniških družb kakor v državah z dobro razvito motorizacijo in pri nas tudi še ni primernih cest, da bi se večina prometa usmerjala po njih ter da bi tovore prevzemali predvsem tovorni avtomobili. Toda prav zaradi tega bi nas morale poklicne težave naših prevoznikov še tem bolj zanimati, saj nikakor ne gre le za obrt samo na sebi. temveč za splošen gospodarski razvoj. Ščititi bi morali to podjetništvo že zato, ker je res domače, razvijajoče se iz naših skromnih razmer. Dopis naših prevoznikov nam pa dokazuje, da je eksistenca marljivih, poštenih podjetnikov resno ogrožena. Kakor rečeno, ne gre samo *.golj za nje. Ce bo prevozništvo propadlo, to nikakor ne bo ostalo brez posledic za vse gospodarstvo. Vsi vemo, kako silno vpliva na gospodarsko življenje železniška blagovna tarifa, in sicer predvsem na cene. železniška tarifa bi pa nedvomno ne bila nižja, če bi železnici več ne >konkuriralii nemoteno delali. To pa ni b;lo lahko, p nai filci so morali r.njti nekoga. Irl bi vse to delo vodil in nadziral in ki bi B*z' ku n Poglajženu olajšal bi-vanie v tujem mestu. Pa tudi to je bi7o kaj kmalu storjeno. Ponarejevalca sta nasla udtibno zavetišče z Brocovi i n c:. kjer sta najela delavnico avtomehaaika Prana Geftca. Vloga Viktorja Marica je v ponare jeva Jaki aferi 7y.r\ o i Por^.iž^novo. ob- enem Jv> pn delala preiskovalnim organom v?Č preglavic. Marile je namreč dobav! "js! za nnkup vseh potrebnih pripo-močfooi denar. Preskrbeti ga je moral precejj ker so stroji za ponarejanje denarja dragi. VsHiuie se vprašanje, od kod je mogel čobiti šofer toliko denarja. Vse kaže, da je stal za njim še nekdo, ki je imel dovolj d narja in ga policija še ni izsledila. Ttvkot Ljubljana — Maribor — Zagreb Družba ponarejevalcev ni delala samo- , stojno in izolirano. Sporedno z njo sta po- | s'ovali tudi podružnici v Ljubljani in Zagrebu. Središče je bilo v Mariboru. Zato .se vodi preiskava v vseh teh mestih. Preiskava se vodi paralelno in vsa afera pride pred sodJšoe kot celota. V tem smislu je mariborska policija tudi sklenila odpeljati v Zagr3b dva osumljenca, čeprav gre za veliko družbo ponarejevalcev in čeprav obsega ta afera ves severni del države, so bili ponarejevalci najbolj podjetni v Zagrebu. Da-li je Franjo Galle kriv? Zanimivo jc. da ni med doslej aretiranimi ponarejevalci denarja nobenega Zagrebčana Samo skupna, ki je delala v Zagrebu, je iz Maribora. Aretacija avto-mehanika Franja Galica in njegove žen? je zanimiva izjema v tej preiskavi. Ta edini v afero zapleteni Zrgrebć-n nI neposredno sodeloval pri ponarejevinju denarja. Njegova krivda je samo v tem, da mu je b8o znano Bezjafcovo početje in ds. je nudil ponarejevalcem zavetišče, za kar je seveda dobil precej denarja. Prav tako je obremenjena njegova žena Marija. Ga-lič sicer trdovratno zatrjuje, da ni kriv. toda Bezjakove izpovedbe so ga zelo obremenile. Ponarejevalci so delali že od januarja in zato ni verjetno, da bi Galič in njegova žena o tem ničesar ne vedela. Pred velikimi odkritji Preiskava zelo hitro napreduje in v kratkem pridejo v javnost zanimivi podatki in podrobnosti ob tej vel;ki aferi. Objavljena bodo mnoga imena., ki morajo ostati zaenkrat v interesu preiskave pr.krita. Javnost bo spoznala, kako dobro je bila orgamzdrana tolpa ponarejevalcev in kako široko so bile razpredene njene mreže. Lapa skupščina sokolske žit«:® K?an] Za staresiisa je bil ponovtao izvoljen Jaka spicar — Prireditve v tekočem letu Kranj. 1. aprila V n»deljo dopoldne se je v Kranju vršila glavna skupščina Sokolske župe Kranj. Z vseh strani ponosne Gorenjske so prihajali številni sokolski delegati, da slišijo poročila župnih funkcionarjev. Raz pročelje Narodnega doma jim je v pozdrav vihrala velika državna zastava Velika telovadnica je bila lepo in okusno okrašena. Na pročelju dvorane je visela mogočna državna trobojnica. na steni pa je visela slika so-kolskega starešine Nj. Vel. kralja Petra II. ter slike sokolskih ustanoviteljev dr. Tyrsa in Fugnerja in dolgoletnega župnega starešine pokojnega Janka Sajovica. ^^^^^^^^^ Skupščino je otvorll župni starešina brat Jaka Spicar iz Radovljice. Brat Spicar je naslovil prvi pozdrav sokolskemu starešini Nj. Vel. kralju Petru II., navzočnemu odposlancu Saveza SKJ bratu Smertniku iz Celja ter vsem bratom in sestram širom slovanske zemlje, kar je bilo sprejeto z burnim odobravanjem. Brat Spicar je omenjal 30-letnico obstoja sokolske župe Kranj, omenjal najvažnejše sokolske dogodke v teku zadnjih 30 let ter se spominjal zaslužnih sokolskih bratov in sester, ki so umrli in katerih spomin so počastili navzoči s trikratnim Slava klici. Prečita na je bila udanostna brzojavka, poslana dvornemu maršalatu, ministru vojske ln mornarice arm. generalu Nediću, mi- nistru za telesno vzgojo naroda dr. Jevre-mu Tomiću in starešinstvu SKJ. V zanosnom govoru jc nato brat Spicar pozival navzoče k točnemu izvrševanju prostovoljno prevzetih sokolskih dolžnosti in poudarjal sokolsko bratstvo, ki naj nas veže v dobrih in težkih časih. Pozival je vse na složno delo rned narodom in za strnitev vseh narodnih sil, kar narekujejo težke razmere in čas. Sokolstvo nai se z vsemi silami bori proti prišepetovalcem, ki širijo vznemirljive vesti in malodušnost med narodom. Burno pozdravljen je prevzel besedo zastopnik Saveza SKJ in starešina sokolske župe Celje, stari borec brat Jože Smertnik, ki je v imenu Saveza in celjske župe pozdravil vse navzoče in se spominjal svojih mladostnih let, ki jih je preživel med starimi sokolskimi borci pred 40 leti v Kranju. Poudaril je, da je le v državni skupnosti moč in da brez Jugoslavije ni Slovenije. Pozival je vse gorenjsko sokolstvo. naj se polnofitevilno udeleži sokolskega pokrajinskega zleta, ki se bo vršil 29. in 30. junija 1.1. v Celju. Brat Smertnik je za svoje zanosne besede žel burno odobravanje. Vsa poročila župnih funkcionarjev, ki so bila natisnjena v Vestniku sok. župe Kranj, so bila brez debate soglasno sprejeta. Soglasno je bilo sklenjeno, da se bodo vršile splošne župne tekme v prostih vajah, na orodju in v lahki atletiki dne 26. maja v Kranju in da se bo vršil župni zlet vseh sokolskih oddelkov v dneh 15. in 16. junija v Kranju. V svrho sanacije župne blagajne, je bilo soglasno sklenjeno, da se letos pobere poleg običajnega župnega prispevka, še po din 5.— na vsakega člana na leto. Savezu SKJ je bila poslana v potrdilo nova uprav, v kateri so: starešina: Spicar Jakob, Radovljica, I. podstarešina: dr. Obersnel Maks, Jesenice, H. podstar ešina: Benedik Prane Stražišče, m. podstarešina: Horvat Rudolf, Sk. Loka, tajnik: Jože Cvar Kranj, H. tajnik: Zmago Likar, Kranj, blagajnik: ing. Jakob Mlakar, Kranj, prosve-tar: Spicar Jakob, načelnik: Vinko Beznik. Kranj, nač. namestniki: Nande Majnik, Pristov Janez in Albin Zavrsnik, načelnica: Lojzka Horvatova, Radovljica, namestnice: Emica Pečnlkova, Marija S krtova ln Marica Sušteršičeva. Prl otvoritvi skupščine so sokolski pevci lz Kranja zapeli himno »Bose pravda« cH da ne ve kako je prišlo to v njegovo hišo. Se važnejše pa je vprašanje, kdo je klišeje delal, kajti znano je, da so bili bankovci, ki jih je spravljal zuraj v promet v Zagrebu, tako fino izdelani, da jih je le vešče oko razlikovalo od pravih. Zelo zanimiva je zurajeva izjava, češ, da ni vedel, da je Grašič lažni ini. Dvorak, nabavljal Majhencu materijal za ponarejanje petstotakov lz inozemstva ln to šele v zadnjih dveh letih, d očim je Majhenc prenehal dopisovati z Zurajem odnosno lažnim inž. Mijo Miletičem ob koncu leta 1937. Baš tu se bo morala voditi točna preiskava. Ni izključeno, da bo spravila na dan še presenetljive podrobnosti. Najvažnejše se zdi, da sta oba lažna Inženirja vsak po svojem načrtu ali tudi sporazumno goljufala naivnega Majhenca ter mu za visoke vsote dobavljala materijal iz centrale, ki je bodisi v Zagrebu ali Mariboru imela celo tovarno aparatov za ponarejanje bankovcev. Verjetno je, da je Grašič ali njegov pajdaš prinesel nekaj klišejev ali podobnega, morda tudi kak ponarejeni petstotak. ki je Majhenca navdušil, da je zopet globoko segel v žep. Pisana družba ponarejevalcev. — katerim se pripisuje precejšnja izobrazba, med njimi je celo neki odpuščeni učitelj M. V., ki je pred leti še služboval v mariborskem okrožju —, je bila večkrat pri Majhencu na Vrhovem. kamor se je pripeljala z avtomobilom ter vzbujala med domačini splošno pozornost. Toda nihče nI niti slutil, da so to ponarejevalci denarja. zaključku pa himno »Hej Slovani', ki so jo peli vsi navzoči. Glavna skupščina sokolske župe Kranj je pokazala odločno voljo vseh sokolskih voditeljev, da bodo sokolsko delo nadaljevali po določeni poti. Mokronog in vprašanje obrtne šole Mokronog, 28. marca. Mokronog, ki je večji trg in celo industrijski trg na Dolenjskem, še nima obrtne šole, dasi bi mu bila nujno potrebna. Pred leti je bila sicer tu že obrtna šola, v kateri so si obrtni vajenci priučili vsem potrebnim vednostim, da so mogli zadostiti svojim obrtnim zahtevam, čemu se je pre-potrebna obrtna šola ukinila, je pač še danes neumevno. Sedanjost pa nujno zahteva in klice po otvoritvi obrtne šole. V Mokronogu je mnogo obrtnikov, ki imajo vajence, v tovarni usnja so mladi fantje, ki se uče strojarstva, in tudi trgovine imajo vajence in vajenke. ki jih je pa premalo, da hi se zanje ustanovila trgovska šola, vendar bi tudi v obrtni šoli marsikaj dobili, kar bi jim keristilo v trgovskem poklicu. Ker je v Mokronogu in njegovi okolici nrecej vajencev, ki so potrebni strokovnega pouka za svoj bodoč: poklic, je pač sveta dolžnost mojstrov kakor tudi obrtne zadruge in drugih v to poklicanih činiteljev, da se že vendar enkrat predramijo in spoznajo važnost in potrebo, nuditi obrtnemu naraščaju izobrazbo, ki jim jo more dati le obrtna šola. Naš narod potrebuje spretnih rokodelcev, ki jim ne sme biti dovolj, da so vešči in spretni v izdelavi obrtniških izdelkov, priučiti se morajo vsemu, kar posamezna stroka potrebuje in usposobiti se. da bodo v stanu dvigniti ugled svojemu stanu z umnostjo in spretnostjo. Mokronoški obrtniki, zdramite se in dajte svojim vajencem možnost obrtniške izobrazbe. Iz — Lep doka2 t°varištva. V Zavrstrvku pri Litiji je pogorela h':?a. kier sta do-movali sestri Urbar1 ići vi. Začelo je goreti kar sredi neci. ko sta obe trdno spali. V zadtnjem trenutku sta skrčil1' iz gere-če hiše skozi okno in sta si oteli le golo življenje. Vse jima je pogorelo. Tmeii sta ravno novo pohištvo. Francke UrbanČiče-ve so se spomnili njeni stanovski tova-iši in tovavišiee iz nase predilnice. Nabrali so zanjo okroGf 1500 din. Naši vrli predvlni-Čarji so nam iahko za vzgled, kako je treba pomagati bližnjemu v nesreči. — Marcev Sneg — bcrHšKf im^j. v četrtek popoldne je zabele mežiti mrd d"ž-iem, pozneje pa je prenehaj dež in je snežilo v debelih gostih kosmih. Sneg ie bil moker. V petek zjutraj je bilo vse pod snegom. Po hribTh je b\'o toliko snega, da so ca morali šolarji ga-iti do kolen. Pretežak mepr je n—>r?v;l precej Škode na drevju Nekatera črevesa je zlasti v Tišje ležečih gozdovm podrl. Ofcrtniške zborovanje Škofja Loka. 29. marca V sredo 27. t. m. je polagalo svoje račune Obrtniško društvo v Škof ji Loki šc vsem dobro znana organizacija, ki je pred leti priredila obitno-industrijsko razstavo. Lani je preživljalo društvo hude notranje bejo. ki so se obravnavali na dveh izrednih skupščinah. Radi društvenega premoženja se jc vtihotapilo med članstvo več škodiji-vih ljudi, ki so trdovratno skušali dobiti vodstvo društva v svejf reke ter s? pri tem posluževali najrazličnejših metod, da odrinejo prave ustanovitelje društva od njihovih naravnih pravic, Na izrednem občnem zboru meseca julija lanskega leta se jim je zadnji poizkus popolnoma ponesrečil in to menda za vedno. Vodstvo društva je prišlo v roke onim. 1 i so to zaslužili. Na občnem zboru, ki ga je vodil g. Ca-dež Jože je društvo kupilo parcelo tik glavne ceste na kolodvor v izmeri 1.500 m2 z namenom, da bo obrtništvo škofje Loke in njene okolice dobilo končno svoj lastni krov in svoje lastne prostore. Društvo ima odobreno veliko tombolo, ki jo priredi v mesecu juliju, na kar javnost že danes opozarjamo. Blagajniško poročilo je podal g. Klun Jože, ki je podrobno navajal vse poslovanje društva v številkah ter končno zaključil, da je imelo društvo v toku njegovega nekaj mesečnega blagajniškega poslovanja okrog 100.000 din prometa. Za nadzorni odbor je poročal njega predsednik g. Lotrič Ivan, ki je potrdil pravilnost vseh prilog z blagajniškimi zapiski ter predlagal blagajniku in odboru zaupnico, ki je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah novega odbora je bil izvoljen za predsednika g. Klun Jože, za podpredsednika pa g. Kalan Tine. Tajniška funkcija je bila poverjena g. Kavčiču Jožetu, v odboru so pa še drugI delavni člani, ki jamčijo za popoln uspeh dela v tekočem letu. Društvu želimo pri njegovem nadaljnjem delu, zlasti pri izvedbi velike obrtniške tombole, najlepše uspehe! Nepojasnjena afera Novo mesto. 1. aprila. Pred dobrim letom je dnevno časopisje poročalo o priletni ženici Pugelj M. iz Ru-manje vasi, ki je na zelo premeten način oškodovala več petionih in pobožnih starih ženic za precej visoke vsote v nabožne namene. Prislep^rlia je baje nad 70 tisoč din. Sleparka je bila obsojena pred okrožnim sodiščem v Novem mestu na 5 let zapora in zdaj je zaprta v ženski kaznilnici v Begunjan. Marsikomu se je čudno zdelo, da bi že priletna žena. dasi samica o kateri nikoli ni bilo slišati nič slabega, — znana je bila kot zelo pobožna, saj je rada obiskovala cerkve in božja pota — kar naenkrat zašla na kriva pota. šušljalo se je sem in tja marsikaj po Rumanji vasi, vendar ni mogel nihče nič točnega povedati. Sušijanje je prišlo na uho tudi sod:šou. Baje je nekdo svoj sum sporočil sodišču, ki je začelo zadevo preiskovati, da dože-ne kaj več o tem. Cuje se, da je zapletena v nečedno zadevo v zadnjem času precej vplivna oseba, ki je marsikje igrala dokaj vidno vlogo na častnih mestih. V koliko je sumničenje utemeljeno, bo dognalo sodišče. Iz Kamnika — Kolo jngoslovenskih sester v Kamniku bo imelo v Četrtek, 4. t. m. ob 20. svoj redni letni občni zbor. Kolašice iskreno vabijo vse, ki se zanimajo za delo te naše edine ženske nacionalne humanitarne organizacije, da se udeleže občnega zbora. — Občni zbor bo v bralni sobi Narodne čitalnice. — Zadeta od kapi je nenadoma umrla gospa F. Rodetova, bivša gostilničarka v Kamniku. Pokopali smo jo včeraj popoldne. Zapuščn užaloščenega soproga in sina, ki jima tudi mi izrekamo Iskreno sožalje! 1 Tarzan in njegov sin Johnny Weisssmiller in mali čudežni deček JOHN SHEFFIELD Ogromno zanimanje, vse dosedanje predstave razprodane. — Nabavite si vstopnice v predprodaji! Predstave ob 16., 19. in 21. nri Otroci nad 5 let morajo imeti svoje vstopnice KINO UNION, tel. 22-21 | »Ljubljana« bo dvignjena v začetku maja Stroški dviganja bodo znašali okrog osem milijonov din Rušilec »Ljubljana« po svečanem krsto Šibenik, 2. aprila. Priprave za dviganje potopljenega rušil-ca »Ljubljana« so toliko napredovale, da je zelo verjetno, da bo rušilec dvignjen iz morja že v začetku maja. Rušilec leži na dnu morja na levem boku, nagnjen za 120 stopinj proti svoji normalni legi. Preden ga bodo spravili v normalen položaj, ga bodo morali obrniti. To je pa zelo nevarno delo, ker se lahko rušilec prevali z leve na desno stran. Ce bi se to zgodilo, bi se ladj i lahko močno poškodovala, ker morsko dno ni ravno, temveč skalovito. Zato so morali najprej poravnati morsko dno, in sicer tako, da so navozili kamenja in ga nametali okrog potopljenega rušilca. Kamenje so pokrili z vrečami peska, da se bo potopljena ladja lahko naslonila nanj, ko :o bodo dvigali in naravnavali. Nad 10.000 vreč peska je deloma že na morskem dnu. deloma ga pa še dovažajo. i To delo bo končano do 15. t. m. Potem pa začno takoj dvigati in naravnavati rušilec. Potopljeno ladjo bodo dvigali iz morja s pomočjo cilindrov, ki so jih že pripeljali iz Italije. Podjetje, ki daje na razpolago vse potrebno orodje in stroje in za dviganje potopljenih ladij izvežbane ljudi, dobiva za to primerno odškodnino. Ko bo pa ladja dvignjena, dobi še posebno nagrado. Računajo, da bodo znašali vsi stroški za dviganje rušilca 8,000.000 dinarjev. Ljudje so prvotno govoril, da bodo stroški mnogo višji, da bodo znašali okrog 30.000.000 din, a tudi 8.000.000 ni malo. Toda brez stroškov dviganje ladje ne gre, saj bodo stale same vreče brez peska okrog 150.000 din. Nad potopljenim rušilcem stoje naši in italijanski remorkerji, štirje potapljaški aparati v posebnih ladjah s posadko in potapljači ter druge pomožne ladje in osebje. %% pl&mtsski đom 33 £S0CU Poljčanc, 1. aprila V nedeljo se jc vršil pri Mahoriču ob lepi udeležbi članstva občni zbor podružnice SPD Poljčane. Vsa poročila funkcionarjev in tudi razprava, ki se je razvila ob njih, pokazala, da jc potreba in želja po planinskem domu na Roču od leta do leta, od dne do dne večja. Zc iz poročila predsednika g. Volfcctla, ki jc pred dvema letoma prevzel vodstvo podružnice, je razvidno, da je podružnica tudi v preteklem letu marljivo delovala in ni držala križem rok tudi glede priprav graditve doma na Boču. Planinski dom na Boču bo nedvomno znatno oživil in povečal dotok turistov v naš kraj, kar bo v korist tudi za tukajšnje prebivalstvo. Predsednik je dalje glede zadeve graditve planinskega doma na Boču pojasnil sta! i-ce domače podružnice v zvezi s sosedno podružnico SPD Rogaška Slatina, ki skupno upravljata bocke postojanke. Izrazil je željo, da bi zadeva čim prej krenila z mrtve točke in da bi se gradnja primernega doma na Boču kar najhitreje začela. Sledili sta izčrpni poročili tajnika g. Ri-tonje in blagajnika g. Šolarja. Klub težkim razmeram, v katerih živimo, zaznamuje dru:tvo v preteklem letu lep napredek. Gospodarsko stanje se boljša. Glede Boča samega omenja tajnik, da je bil obisk za 50 odstotkov slabši od preteklih 'let, to pa zaradi zunanjih dogodkov m pa tudi zaradi vremenskih neprilik. Boč ima novega agilne ga oskrbnika in bo letošnji obisk gotovo spet dober. Tudi on je mnenja, da se bo z dobro voljo obeh podružnic dom na Boču v kratkem pričel! graditi. Sej je imel odbor 10 in 3 upravne. Društvo je priredilo z* zbiranje gradbenega fonda 3 veselice. r*o-družnica šteje 74 članov. Blagajna tafattjjjl 7904 din dohodkov in 2539 din izdatkov. Imovinsko stanje je od lanskih 12.000 din naraslo na 19.000 din. Med predlogi je bilo omenjeno, naj se pri »Formilah« na Boču namesti kažipot s smermi: Boč, Slatina, Studenice. V dosego večje skupnosti in medsebojne povezanosti in za širjenje naše lepe pesmi, ki bo med prebival stvom prdkrcpila tudi narodno zavednost, se bo pod vodstvom učitelja Alojza Zivfca osnoval planinski pevski zbor, kar so vsi navzoči topilo pozdravili. Iz Maribora — Nočno lekarniško 8lužbo imata tekoči teden Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi 18, telefon 27—01, ter Kdnigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi ceeti 1, tel. 21—79. — Sp°rtne novice. V nedeljo 7. aprila se prične pomladanski del prvenstvenega tekmovanja Slovenske nogometne zveze. Na področju mariborskega podsaveza SNZ bodo naslednje tekme: v Mariboru ISSK Maribor : SK Železničar, v Čakovcu Grad-janski : Rapid. v Murski Soboti SK Mura : Čakovečki SK, v Ptuju SK Ptuj : SK Slavi ja, v Dolnji Lendavi pa SK Lendava : SK Drava. — 10.000 do 15.000 din ftKode. K včerajšnjemu poročilu o požaru v delavnici God-Čeve trgovine na Kralja Petra trgu dodajemo, da znaša škoda, ki je nastala zaradi ogn,ja, 10.000 do 15.000 din. — Pokojninski zavod je kupil Tavčarjevo hišo in vrt. Pokojninski zavod je kupil od mesarja Janka Tavčarja in njegove žene Josipine hišo z zemljiščem v Kopališki ulici in sicer za 1,500.000 din. V načrtu je zgraditev stanovanjske hiše. Zaradi prilik pa se zdi, da ne bo pokojninski zavod tako kmalu zazidal omenjenega zemljišča. — - Obešene© na skednju. V Stojnclh so našli obešenega na skednju 371etnega posestnika Franca Meznariča. Varok njago- aamomora ni Stran 4 »SLOVENSKI NARODc, torek, «. Raznašalca (ko) kolesarja za okraje Vevče, Dev. Marija v Polju in Zalog sprejmemo takoj. V poštev pridejo doma iz navedenih krajev. — Zglasite se v četrtek, dne 4. t. m. ob ^2. uri popoldne v upravi »Slov. Naroda«. DNEVNE VESTI — Vioeguverner dr. Beiin v Londonu. Včeraj je prispel v London vice^uverner nase Narodne banke dr. Ivo Belin. Z zastopniki angleške vlade se bo pogajal o gospodarskih stikih med obema državama. V Londonu prevladuje prepričanje, da je prihod dr. Belina v zvezi s poglobitvijo trgovinskih zvez med Anglijo in Jugoslavijo. Prva pogajanja o trgovinski pogodbi med obema državama so se vodila v Beogradu in vse kaže, da se bodo zdaj v Londonu nadaljevala. Z jugoslovenske strani je bila izražena želja, da bi se plačilni pogoji olajšali. Glede na bližnji prihod ru-munske delegacije v London na konferenco angleških poslanikov iz balkanskih držav 2 zunanjim ministrom lordom Halifa>:om spadajo angleško-jugoslovenska gospodarska pogajanja v okvir energičnejših diplomatskih akcij, ki sta jih pokrenili zavezniški državi v jugovzhodni Evropi. — Oddelek za vrhovno kontrolo v finančnem ministrstvu. V finančnem ministrstvu se ustanovi namesto dosedanjega odseka za kontinlu državnih dohodkov oddelek za vrhovno kontrolo. Njegova pristojnost in organizacija bosta odrejena s posebno uredbo. Obenem bo izpi omenjen zakon o organizaciji finanćne uprave. — 1'redba o pokojninskem skladu pogodbi-nih poštarjev. Na temelju točke 10. § 125 finančnega zakona za 1039, 40 je poštni minister v .sporazumu s finančnim ministrom izdal uredbo o pokojninskem skladu pogodbenih poštarjev. Uredba določa, da se ustanovi v postnem ministrstvu ta sklad, ki ga bo upravljal mirister sam. Sklad bo služil izključno za izplačevanje pokojnin pogodbenim poštarjem in njihovim rodbinam. V nobeno drugo svrho se sklad ne bo porabljal. - Trgovinska pogodba 7 Madžarsko podaljšana. Dosedanjn trgovinska pogodba i Madžarsko je prenehala veljati 31. marca. Veljala je od 17. decembra 1936. V petek sta vladi izmenjUi noti o pod1. r...ju tt ^.t trgovinskega sporazuma do 30. t. m, — Izkoriščanje oljna Mh Skril jevcev. S tem vprašanjem se zadnje Čase pečajo zopet nekoliko boli intenzivno. V ta namen so odposlali v inozemstvo posebno strokovno komisijo, da bi proučila, kako izkoriščajo bituminozne škrtljevce tam. Upamo, da ne bo ostalo vse zopet pri komisijah in potovanjih v inozemstvo. Po sodbi nekaterih strokovnjakov so ležišča oljnatih skriljevcev v naši državi posebno bogata, tako da bi lahko iz njih pridobivali dovolj pogonskih goriv, a kot stranski produkt bi še celo izvažali parafin, ki je zdaj zelo drag. Za vsedržavni industrijski načrt. Zadnje čase se kaže pri nas vedno večje zanimanje za vsedržavni industrijski načrt. Za to vprašanje se posebno zanima banovina Hrvatska. S splošnim industrijskim načrtom bi se uredilo tudi vprašanje selitve poedinih industrij, ki postaja vedno bolj pereče. Vse kaže, da bo v kratkem sklicana konferenca, na kateri se bo obravnavalo to vprašanje. Konferenca bi morala biti že lani v septembru na Bledu, pa je bila odgođena. — likvidacija Zavodu za zunanjo trgovino. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je z včerajšnjim dnem prenehal delovati kot samostojna ustanova. Po Členu 1. uredbe o direkciji za zunanjo trgovino preide zavod z oddelkom za zunanjo trgovino in trgovinske sporazume v sestav direkcije, ki prevzame vse njegove posle in tudi njegovo gospodarsko informacijsko službo. — POdi-a-žitev zlata Cena zlata na domačem trgu zadnje čase naglo naraščajo. Pred začetkom vojne se je dobilo zlato približno po conah, določenih z zakonom o denarju in .sicer za okrog 37.700 din za kg. V privatni trgovini se pa plačuje zdaj zlato že po 120.000 ddn. * — Pod kontrolo cen spada ves premog. V spisek življenjskih potrebščin, ki spadajo pod nadzorstvo nad cenami, je uvrščen premog vseh vrst. Ker doslej ni bilo jasnosti, ali spada pod kontrolo cen le premog za kurjavo, je trgovinsko ministrstvo izdalo pojasnilo, da spada pod kontrolo cen ves premog, ne glede na to, v kakšen namen je uporabljen, torej tudi premog za industrijske namene. — Reorganizacija SUZORja. Na seji ministrskega sveta so razpravljali o reorganizaciji Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Za reorganizacijo je bil imenovan poseben odbor ministrov s predsednikom dr. D. Cvetkovićem. V odboru so še dr. V. Maček. dr. L. Markovič, dr. M. Krek, dr. S. Budisavljevie dr. Smoljan in K onst an tin o vid. — Parnik »Princesa Olga« dobi hue »Šerpa Pinto«. V nedeljo zvečer je prispel v spbtsko piistaniSče italijanski prekooceanski parnik »Saturnia-r. iz Ne\v Yorka V Splitu se je izkrcalo 3S potnikov in sicer 5 naših povratnikov in 33 portugalskih mornarjev, ki prevzemajo parnik ^Princesa Olga t. Ta parnik je prodal Jugosl o venski IJoyd Portugalcem. Imenoval se bo odslej »Šerpa Pinto« in plul bo pod portugalsko zastavo. — Novi podporočniki. V Beogradu je bila včeraj lepa vojaška svečanost. V čin podporočnika so napredovali gojenci 65. razreda vojne akademije. Med drugimi so postali podporočnik v pehoti: Kukovec Franc. Oton škerl, Jožef Perme, Julij Soban, Janez Vogrinec. Anton Arko in Miroslav Kraljic, v artileriji Frančišek Ko-renčan, v konjenici Milan Fajdiga kot najboljši gojenec, ki je dobil kraljevo sabljo, dalje Valentin Hdrvatič in Stanko Bašlin. v inženirski stroki Rudolf Ramljak, Prot. Jeglič in Alojz Pihelka, v zrakoplovstvu pa" Radomir Bole, Dušan Gabrijelčič, Josip Rebula in Ernest Jenčič. — N°vi poročniki korvete. v čin poročnika korvete so napredovali absolventi pomorske vojne akademije naredniki Karlo Prhal, Rudolf Deželin, Karel Kos, Mili-voj Auer, Marko Česen, Velirnir Skorn*. Karel Vilke. Anton Požeg m Franjo Ru-stja. — Natečaj za plakat za IX. mariborski teden. Uprava Mariborskega tedna razpisuje nagradni natečaj za plakat IX mariborskega tedna, ki ae bo vršil v času od 3. do 11. avgusta i 940. Razpisane so štiri nagrade: I. din 2.000. IX 1.000. ITI. 500 in rv*. 300 din. Z geslom opremljeni osnutki se morajo poslati najkasneje do 30. aprila 1940 upravi Mariborskega tedna. Man bor-Grad. Posebni razpisi s podrobnimi pogoji za ta natečaj so na razpolago v vseh poslovalnicah Putnika in v pisarni M. T. — Obi.^k praškega velesejma. Obiskovalci praškega vzorčnega velesejma letos ne bodo imeli do sedaj običajnega popusta na železnicah. Pač pa bo izdajal nemški konzulat obiskovalcem sejma brezplačen vizum. Priporočljivo je, oskrbeti si za izdajo brezplačnega vizuma priporočilo Zbornice za tigovino. obrt in industrijo. — V Zagrebu umrl ru^ki general Frai-lin. v soboto je zadela v Zagrebu srčna kap bivšega ruskega generala A na toli ja Frailina., predsednilca ruskega pevskega zbora. V Rusiji je bil divizijski general donske kozaške vojake. Pokopan bo danes popoldne. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in stanovitno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu in Kumboru 14. v Dubrovniku 13, v Sarajevu 12, v Zagrebu in na Rabu 11. v Ljubljani 10.8. v Mariboru in Beogradu 10. na Visu 9. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 770.0, temperatura je znašala —1.0, na aerodromu —5.3 stopinj Celzija. — Ne« reče. Na progi med Jevnico in Kresnicami je včeraj popoldne povozil br-zovlak 301etnega delavca Jožeta Zavrla iz Kresniških Poljan. Zavrl .se je vračal po progi domov in se ie prepozno ognil prihajajočemu vlaku, ki ga je podrL Našel ga ie ob progi železniški uslužbenec Mali, ki ga je odnesel do bližnje Godčeve gostilne, kjer so ga za silo obvezali. Kmalu je prispel na postajo tovorni vlak, s 1 katerim so odpeljali Zavrla v Zalog, odtam pa z realnim avtom v .^cšno bolnico.— BPjucavnlčaralceRiu pomočniku Mr.^c^n Raihu iz Ljubljane je pri delu spodletelo rezilo, s katerim se je ranil na desni nogi. — Sletni posestnikov sin Alojzij Go-stiša iz Logatca je včeraj doma sekal drva. Pomagal mu je posestnikov sin France R., ki je tovariša po neprevidnosti vsekal v levo roko in mu poškodoval kost. — V Podgorju pri Kamniku je slamoreznica odrezala posestnikovi hčerki Berta Mur Prste na desni roki. — Delavca Franca Matoša iz Litije pa je pograbila za roko cirkularka in mu razmesarila prste na levici. — Ljulmvna tragedija. O ljubavni tragediji, ki se je odigrala v Bački Topoli, smo že poročali. Zdaj je pa prišlo do senzacionalnega preokreta. Prvotno je namreč kazalo, da je Franc šandor-Ramar v razburjenosti streljal na svojo ljubico, ženo finančnega preglednika Kato Staničičevo. Sandorjeva vdova, ki jo je zapustil tik o red samomorom, je pa pokazala novinarjem njegovo poslovilno pismo, iz katerega se vidi, da se je nezvesti mož pripravljal na zločin. Svojo ljubico je hotel ustreliti. V pismr prosi ženo, naj mu odpusti, češ da ji je storil mnogo zla. Pripravljal se je tudi na samomor. Svojo nezvestobo je plačal z življenjem. — Zagonetna smrt novorojenčka. 191etna natakarica Marija Pongrac iz Donjega Mi-boljca je v šibeniški bolnici porodila nezakonskega otroka, V nedeljo ponoči je odšla na parnik Ugljan v pristanišču, kjer je z otrokom prenočevala. Novorojenček je pa ponoči nenadoma umrl. Nezakonsko mater so osumili detomora in jo aretirali. — Bivšemu rudarju zaplenili 300.000 dinarjev. BeogrcjekB policija je odkrila v Subotici protizakonito trgovino z valutami. V Grand hotelu je policija aretirala beograjskega indtustrijca Jankovi ca in bivšega rudarja Rado VareŠa in mu zaplenila 300.000 ddn. Vares je delal 12 let v Ameriki kot rudar. Domov je prinesel 8 tisoč din in v Bački je hotel kupiti posestvo. V ta namen je hotel menjati dolarje in domenil s*» je z Jankovičem. da mu jih bo menjal. Policija je pa to kupčijo preprečila. — Tatinski cigani. V Dobruško vas pod Rako je prispela oni dan ciganska družina Nikoličev. Cigani so se mudili v okolici več dni in oblezli vse vasi. Neki cigan in ciganka sta prišla tudi do Strita pri Bučki, kjer sta zavila v hišo posestnika Josipa -Novaka. Tam sta se nekaj časa sukala okrog domačih, slednjič pa izginila nazaj v* dolino. Novakovi so kmalu po njunem odhodu ugotovili, da sta jim cigan in ciganka ukradla iz predala omare v sobi 2500 din, tretji cigan pa, ki se je skril za hlev, je od jahal na Novakovi kobili. Tatinske cigane, ki so jadrno izginiH iz kraja, zasledujejo orožniki. Iz Ljubljane —lj Adaptacija Sokolskoga doma na Viču. Društvo za zgradbo doma in uprava Sokola sta si nadela v okviru sokolske Petrove petletke, da svoj dom, ki je bil zgrajen prvi po vojni leta 1920, preuredita tako, da bo odgovarjal vsem današnjim prilikam tako v tehničnem. kakor tudi kulturnem pogledu. Društvo je zbralo v ta namen že primerno vsoto, ki pa seveda še zdaleka ne odgovarja, da svoj dom ▼ etapah preuredi. V prihodnjih dneh ai bodo dom ogledali strokovnjaki in napravili potrebne načrte za popolno predelavo doma. V načrtu je zgraditev male dvorane, prh, kopalnice in drugih prepotrebnih prostorov. Kot prva etapa tega dela se je izvršila popolna prenovitev gc«tilnikih lokalov, ki so postali sedaj izredno mikavni in prijazni. Obe gostilniški sobi sta nanovo preslikani in prepleakani, prav tako ae je modernizirala kuhinja, ki odgovarja svojemu namenu. Društvo za zgradbo doma, ki ima koncesijo za gostilniško obrt je dobilo sedaj novega najemnika v osebi ge. Peršinove, ki je vodila dolgo let znano Bergantovo gostilno v Trnovem. Prepričani smo, da bo sokolsko članstvo in in naši prijatelji poeečali nado novo preurejeno gostilno, kjer bodo postrezeni v svoje popolno zadovoljstvo. Ga. Peršinova je prevzela gostilno v nedeljo, Ortala predelava sokolskega doma se bo začela še sedanja pomlad, tako da. bo prenovljeni sokolski dom do jeseni popolnoma gotov. V proslavo 20-letnice otvoritve doma bo v jeseni slavnostna predstava, akademija in druge prosvetne prireditve. —lj Umrli so v Ljubljani od 22. do 28. t. m.: Pečnik Marija, roj. Trampuš, 78 let, kmetovalka; Judež Josip, 74 let, zasebnik; šušteršič Marija, 6 mesecev, hči delavca, S tepanja vas: Franki Štefan, 70 let, veterinarski pomočnik v p,; Puanik Angela, 29 let, zasebnica; Tancek Franc, 77 let, posestnik; Fritsch Olga, 28 let, modasti-nja; Jankovic Tereaaja, roj F&ipia, 74 let, vdova kovaškega mojstra; Strah Uršula, 76 let, posestnica; Samardžič Mara roj. Sala ti C, 75 let, vdova trgovca; Zakotnik Anton, 62 let, kamnoseški mojster in posestnik; Kušar Janez, 78 let, krojaški pomočnik; Lavrenčič Terezija, roj. Peris- sini, 79 let, žena zasebnika; Sušnik Ivan. 76 let. prevžitkar, Vič. —- V ljubljanski bolnici umrli: Minelj Milena, 3 leta, hči delavca; žerjav Alojzij, 61 let, progovni čuvaj v p.; Nečemer Neža roj. Glažar, 46 let. žena delavca pivovarne Union; Rara-šak Marija, roj. Koren, 70 let, žena vpok. železničarja Josipa; Premrl Rajko. 6 mesecev, sin ključavničarja, Žiri; Leve-c Marija, 61 let, vdova rudarja, Znojile pri Zagorju; Podlipnik Ivana. 3S let, žena zidarskega pomočnika, Bled; Usnik Ivan, 36 let, služi tel j drž. bolnice; Antonič Jožefa. 70 let, vdova čevljarja, Laverca pri Ljubljani; Jaklič Jožica, 7 let, hči posestnika, R.osalnice pri Metliki; Pavčnik Valentin, 44 let, kolar. Šmartno ob Savi, srez Ljubljana, Repanšek Ivana, 41 let, žena hišar-ja, Savinja peč pri Kamniku; Gams Ivan, 57 let, posestnik Crna vas. u— Kontuniac psov in mačk. Z magistrata smo prijeli naslednje pojasnilo: Ker se je po deželi pojavilo več sumljivih nsov. je kontuniac razglašen v okrajih Kamnik, Logatec. Kočevje in Ljubljana okolica. 2e v prvi polovici marca se je namreč po Blokah klatil majhen črn pes kočatega repa, ki je ugrizel neko osebo in nekaj psov ter ušel proti Iški. Isti ali podoben pes se je klatil tudi po kamniškem okraju na Jer a novem ter so ga videli tudi v Godiču, Zduši. Ne vi ju. Vrhpolju, nato je tekel skozi Kavran, Porhruško, Srednjo vas, Loke. Potok, Buč, Šmartno do Lazov, kjer je bil ustreljen. Klal se je vsaj z 10 psi in ugrizel 7 oseb. Prav mogoče je torej, da je bil isti pes 17 marca tudi na Jezici, kjer je napadel več psov in ljudi. Iz Iške je v kamniški okraj najbrž prišel ekozi Ljubljano, kar pravijo tudi na Jezici, in je zato najbrž tudi v ljubljanski občini s steklino okužil kakega psa. Sama previdnost in skrb za zdravje prebivalstva nalagata i 'asti. da je razglasila kontumac. —li A'bum planinskih slik izda Osrednje društvo SpD v Ljubljani mesca maja. Ob-javljenin do 50 pi /ovrstnih posnetkov z naših planin, dela naših priznano najboljših planinskih fotoamaterjev. Prednaročba traja do 1. maja t. L ter so v tem času nižje cene kakor kasnejše knjigotržne cene. Album bo okras v hiši vsakega planinca. Pohitite z naročili v društveni pisarni Slovenskega planinskega društva v Ljubljani. Aleksandrova cesta 4/L —lj »Fjež« dvalndvajsetič na Šentjakobskem odru. šentjakobčani bodo ponovili to zabavno Nušičevo veseloigro v soboto 6. t. m, ob 20.15. Igra je skrbno pripravljena in je imela senzacionalen uspeh, saj je šla že 21 krat v eni sezoni preko odra in vselej pred razprodano hišo. Ker je bila tudi poslednja predstava popolnoma razprodana in je odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, se je uprava odra na željo številnih obiskovalcev odloČila še za eno predstavo. T nedeljo 7. t. m_ ob 20.15. pa bo ponovitev izvrstno uspele veseloigre s petjem in godbo ^Pekovska«, ki osvaja gledalce tako, da prekinjajo igro pri odprti sceni z navdušenim aplavzom. Preskrbite si pravočasno vstopnice, ki jih dobite od danes dalje v društvenih prostorih v Mestnem domu. —lj Solila PetrovčlČ Roman rn Tone bostasodelovala na koncertu pevskega društva KraJsovo-Trnovo kot zvesta in navdušena Trnovčana v okrilju domačega pevskega zbora. Povsod sta znana in priljubljena kot odlična naša solista. Tem večjo priljubljenost imata v svojem rojstnem delu ljubljanskega mesta. Zato je popolnoma naravno, da se pevci društva Krakovo-Trnovo posluži jo njihovega prijaznega sodelovanja za svoj koncert, ki bo v petek 5. t. m. v veliki FilharmomJni dvorani. Na klavirju bo spremljal dirigent, operni zborovodja Drago Simoniti. Pred-prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. —lj Pianist Ivan Noč, ki s« je pravkar vrnil s potovanja po Nemčiji in Italiji, kjer je imel več izvrstno uspelih solističnih koncertov bo sodeloval na jubilejnem simfoničnem koncertu ob priliki proslave 20-letnice Orkestralnega društva naše Glasbene Matice. Pianist Ivan Noč je splošno priznan umetnik in bi bilo odveč poudarjati njegovo izredno tehnično spretnost in umetniško klavirsko igro. Zanimivo bo slišati v letošnji sezoni Rahmaninov klavirski koncert sedaj po drugem interpretu t- j. Ivanu Noču. Koncert bo odigral s spremljevanjem velikega orkestra, ki bo poleg tega izvajal ae dela Saint-Saensa, Faureja in škerjanca. Koncert bo 8. t. m. t% ob 20. v veliki unionski dvorani. —lj Univ. prof. dr. Marij Rebek bo predaval v sredo dne 3. aprila o temi: Premog in organska kemija. Ker bo predavatelj ves čas eksperimentiral, bo predavanje v kemični predavalnici L realne gimnazije v Vegovi ulicL Vhod z dvorišča. Začetek ob 20. Vstop prost. 177—n —lj Bolničarji in bolničarke, danes ob 18.30 bo v dvorani Delavske zbornice predavanje prof. dr. Zalokarja o nenadnih obolenjih v zvezi z nosečnostjo. Udeležba je obvezna. —lj Planinci, pozor! Občni zbor Osrednjega društva SPD bo v petek 5. aprila ob 20. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, člani društva so vabljeni, da se ude-ležija zbora v obilnem številu. —lj Gledališče mladih. 12. aprila bo >Gl"dal:šče mladih« v frančiškanski dvorani uprizorilo Cankarjevo igro sLepa Vida«. Delo bo zaradi svojevrstne režije in tolmačenja tega dela. gotovo vzbudilo pozornost vse kulturne Ljubljane. Delo pripravlja in mu je oskrbel scenski okvir Sintič Zvonirnir. —lj Ukradena kolesa. Izpred hotela štrukel v Dalmatinovi ulici je bilo ukradeno poštnemu uslužbencu Ivanu Mihaliču 800 din vredno, črno pleskano kolo znam- | ke »Kucman«. — Vojislav Novovič je prijavil, da mu je tat odpeljal 900 din vredno kolo, znamke >Styria« iz veže kavarne Zvezda. — Na Trnovskem pristanu je bilo ukradeno iz veže št. 4 500 din vredno, črno pleskano žensko kolo Mariji Wei-sovi. —lj l'kraden denar. Alija Demirovič, stanujoč v Kapiteljski ulici 4. je prijavil, da mu je oni dan zmanjkalo iz stanovanja 1700 din, ki jih je hranil v nekem predalu k Samo par dni na sporedu! Maria Antoinetta KINO MATICA, tel. 21-24 Naj krasne jat zgodovinski film o žaloigri zadnje francoske vladarice. NORMA S1IEARKR TVRONE PO\VER Ob 16., 19. in 21. uri. I MICKEY ROONEY in FREDDIE BARTHOLOMEVV kot mlada mornarska gojenca v zabavni filmski pustolovščini W Samo §e danes ob bVMI * 16., 19. in 21. uri. KINO SLOGA, tel. 27-30 Za denar je najbrž vedel njegov tovariš, ki je izkoristil lastnikovo odsotnost in mu s a ukradel. Iz Celi a —c Tujski promet, umrljivost In brezposelnost. V mesecu marcu je obiskalo Celje samo 862 tujcev (787 Jugoslovenov in 75 inozemcev) nasproti 1044 v letošnjem februarju in 1061 v lanskem marcu. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 39 r;seb in sicer 19 v mestu in 20 v javni bolnici. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 981 brezposelnih (S28 moških in 151 žensk) nasproti 1061 (903 moškim In 158 ženskam) dne 20. marca. Delo dobi 10 hlapcev. 1 mkid kovaški pomočnik, 10 kmečkih dekel. 8 kuharic. 2 sobarici ter po 1 hotelska kuharica in postrežnica. SLOVANSKI VEČER — 6. april — Celje —c V celjski bolnici so umrli v nedeljo ofi-letna zasebnica Slava Kokaljeva iz Celja, 54-letna posestnikova žena Marija Novakova od Sv. Petra na Medvedovem selu m petletni posestnikov sinček Henrik Dvor-Aak z Lesičnega pri Pilštanju. Istega dne je umrl v Lokrovcu pri Celju delavčev sinček Osvald Lojanec. —c Koncert CPD preložen. Za 13. t. m. določeni koncert Celjskega pevskega društva v proslavo 80-letnice skladatelja Rista Savina je zaradi odhoda pevovodje na vojaške vaje preložen na drugo polovico meseca maja. —c Divjaški napad na Bregu. Ko so se vračali trije delavci, med njimi tudi 26-letni Josip Remih iz Creta pri Celju, v nedeljo popolne z ribolova domov, so 3reča!i na Bregu pri Celju štiri vinjene moške. Ti vinjeni moški so brez povoda napadli orne-njenne tri delavce in eden izmed napadalcev je zabodel Josipa Remiha v hrbet in j nogo. Remiha so prepeljali v bolnico. Na- j padalci so potem še razgrajali po Bregu, končno pa. oo kremli v neko gostilno n j Polulah. Kmalu je prispela policija, ki je tri moške aretirala, eden pa je pobegnil. —c Celjski šahovski klub jc spet zmagal. V tekmovanju za prvenstvo Slovenske šahovske zveze je sedanji zvezni prvak Celjski šahovski klub v nedeljo v revanžnem finalnem tekmovanju proti Šahovskemu klubu Gaberju kot zmagovalcu savske skupine zmagal s 6Vj : 1%, pri prvem srečanju 17. marca pa je zmagal s 7 : 1. Skupn: rezultat je torej 131L. : 2'L- za Celjski šahovski klub. Tako pride Celjski šahovsku kiub sedaj v borbo z zmagovalcem dravske skupine v Mariboru in v primeru zmage potem še z državnim prvakom v Ljubljani. —c Nesreča ne počiva. Ko se je peljal 27-letni, v železarni v štorah zaposlen' delavec Ivan Trbovc iz Vrhnega pri 61 Juriju ob juž. žel. v ponedeljek zjutraj s kolesom na delo, je privozil v Opoki pri štorah nasproti osebni avtomobil in treščil v kolesarja. Pri karambolu je Trbovcu počila lobaiija, dobil pa je tudi hudo 4w -škodbo na negi. Na Ostrožnem pri Celju se je 11-letni posestnikovi hčerki Mariji Hriberškovi z Ostrožnega pri Celju vnela pri štedilniku obleka. Deklica je dobila težke opekline po vsem telesu. Istega dne je padel 37-letni trgovski potnik Anton Bregar iz šmarjete pri Rimskih Toplicah na cesti v Arji vasi pri Petrovčah s kolesa in se močno poškodoval po obrazu. V Breznu pri Vitanju si je 28-letni posestnik Anton Brodej pri padcu zlomil desno roko v zapestju. V soboto se je zvrnila z opeko naložena samokolnica na 55-letnega delavca Franca Pečnika od Sv. Tomaža pri Vojniku in ga hudo poškodovala po glavi. Istega dne se je pri delu vsula plast zemlje na 'S6-letnega posestnika Jožeta Rednaka ix Lipja pri št. Juriju oh juž. žel. in mu zlomila levo nogo. V soboto je padel enoletni delavčev sinček na Zg. Hudinji pri Celju doma tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. V nedeljo je kolo pri vodnjaku zgrabilo 10-letnega Silvana Leskovška, sina zlatarskega pomočnika v Celju, za levo roko in mu zmečkalo dlan. Vse ponesrečence so oddali v celisko bolnico. »Turške glave« Iz štepanje vasi K 80 letnici rojstva dr. Josipa Mantuaialja Ljubliana. 30 marca. O. S. Marden sloveči ameriški filozof za praktično življenie Dravi nekie da se ima največji napredek zahvaliti v Drvi vrsti največjim — napakam. Ni praveea lovca, tudi brez »kozla« in tudi sicer naiboli vešča roka znanstvenika zagrabi tudi za — smolo. Kemik in zdravnik izumi tel i morata najpreie sama rx>£oltniti marsikatero — grenko pilulo. Ta življenjski nauk ie moral na seb. preizkusiti tudi bivši šef našeffa deželneea muzeja, dr. Josip Mantuani. Ce bi bil zda i — 28. marca — še živ. bi se naibrže celo hvaležno spomini al poles golega in nesrečnega nakliučia tudi onih. ki so Dred niim ozir. namesto niega dozdevne človeške slave spoznali za — želve. In to i e bilo ored 30 leti meseca marca Kratko Dred tem ie dr. Mantuani — dotedai arhivar v dvorni knjižnici na Dunaju, sicer pa v znanstvenih krogih čislan umetnostni in Glasbeni zgodovinar — zasedel izprazni eno mesto ravnatelia deželnega rmuzeia v Liubliani. Kdor ie že tedai poznal Mantuaniia — in Ljubljančani so ga lahko poznali, vsai ie bil domačin — ie imel težke pomisleke proti temu nameščeniu. ker Mantuaniieva dotedania poklicna stroka in vodstvo velikega muzeja tudi na prazgodovinskih izkopaninah bosa te dežele, ie pač prevelika razlika, da bi i o mogel izpopolniti sicer v svoji stroki še tako priznani veščak. Toda od gotove strani so baš Mantuaniia hoteli imeti na tem mestu in tako smo ea pač dobili. Naključie je hotelo, da se ie v tistem času — kakor se stare i ši Liubliančand še spominjajo — zopet pričelo s pripravami za poglobi j enje Gruberjevega prekopa in da ie Daš tedaj začel prekopavati svoi ob mostu v Stepanji vasi ležeči vrt posesc-nik Florjan Lesjak. ki ie že oreie večkrat prišel na sled raznim kostem za katore pa ni našel 2^imanja. To pot ie bil boli srečen. Odkril ie večio količino dozdevnih človeških lobani. med niimi tudi neka i pasjih in koniskih okostii. Na prvi hip m pogled je to vse skupai res bilo podobno zgodovinskemu grobišču. In orve vesti so res hotele vedeti, da gre tu za izrobišče izza francoske voine. Baš te prve vesti pa so dr. Mantuaniia še najbolj zapeljale na že izoočetka nieeo-vega poizkusa napačno sled. Grobišče ne more biti izza francoske voine, ker Francozi v vojni vendar niso rezali glav. to so marveč počenjali — Turki. Torei ie to grobišče še izza turških voin okoli LJubljane. Turki so našim porezali glave, trupla zmetali v vodo (tedai še tam mimo tekočo Ljubiianico). glave so nasadili na kole, a ko so odšli, so naši odstranili kole. 4lave pa kar tam v vrstnem redu zakopali. Vmes so pometali tudi živalska okostia. iPsi so najbrž glodali človeške glave a ljudje so jih pobili ki tam pustili). V glavnem tak ie bil dejanski položai. ozir. tako ga ie naslikal Mantuani i u blizu stoječi list. To bi še ne bilo nič posebnega. Niti to ne. da je Mantuani osebno ogiedal to -turško grobišče«, tam tudi kopal dozdevne človeške glave, pa še ni spoznal — zmote. Kočljivo zani ie Šele postalo, ker so še pred niim te »turške glave« za želve razkrili — novinarji, predvsem časnikar, ki ga ie Mantuani postavil pod »—«! S tem razkritjem, ki ga ie Mantuani naknadno priznal. Šele ie vsa zgodba o »turških glavah« o.išia v širšo iavnost tudi v inozemstvu. Kakor ie bilo to razkrit ie >zorva neprijetno za Mantuaniia kot novega šefa deželnega muzeja ie imelo na druffi strani tudi svoje dobre posledice. Predvsem ie bila stranka, ki je Marttuaniia postavila na to mesto, neka i časa jrevidneiša z novimi nameščen h in ie morala uvideti, da rr kakor ne zadošča gola strankina nr i vrednost, da ~>i n. or. zobozdravnik mogel na -domestovati prvega kirurga v iavnd bolnici. Največ pa ie ta preskusni a koristila dr. ] Majituaniju samemu. Postal te na tem J zanj novem polju previdnejši in se ie vani j resneje poglobil. In končno na ie ta ori-: mer sam na sebi rudi v najširši iavnopt: I tudi vse ljubljanske okolice vzbudil fie i večje zanimanje aa domačo zgodovino. Strahovale! Slovenskih goric pred sodišcei Na vesti imajo 93 vlomov in tatvin — Z ukradenurf lestvicami so prirejali pojedine Maribor, 2. aprila V Slovenskih goricah so bili lani izvršeni nešteti vlomi in tatvine, ki pa so ponehali, ko se je orožnikom posrečilo, da so po vztrajnem poizvedovanju ln preiskavi zajeli in aretirali štiričlansko tolpo, ki so jo tvorili 53-letni posestnik Jernej Zimič, 34-letni posestnik Janez Kos, 42-letni Prane Zelenko in neki 16-letni mladenič, val iz Sv. Antona v Slovenskih goricah. Z zajetjem omenjene tolpe so ae tudi pojasnili vsi vlomi in tatvine, ki so bili izvršeni zlasti na Peščenem vrhu, ▼ Andrencih, Brengovi, Stanetincih, Krarjevcih. Oseku, Ciglencih, župetincih in na Ivanjskem vrhu. Dolga je vrsta zločinov, ki jih je zagrešila tatinska in vlomilska tolpa, ki so ji orožniki dokazali nič manj kakor 93 vlomov in tatvin. Kradli pa so prav vse, kar jim je piišlo pod roko. Specialisti pa so bili v vlarr.ljanju v vinske kleti, od koder so odnašali vino in razne jest v ine ter zatem uprizarjali na svojih domovih pravcate gostije. Kradli pa so tudi kokoši, svinje, razno perilo, obleke in druge predmete, ki so jih potem prodajali. Skoda, ki jo je tolpa povzročila na svojih pohodili, gre v težke tisočake, že pri zaslišanju pri orožnikih so aretirani zlikovci priznali svoje grehe, toda le tiste, ki so jih jim dokazali. Danes dopoldne pa je sedela tatinska ln vlomilska tolpa na zatožni klopi v razpravni dvorani Štev. 53 tukajšnjega okrožnega sodišča. Zagovarjati se je morala pred malim kazenskim senatom. Razprava ob č%m poročila še ni eakljuflen*. Pred tremi sodniki pa sta 9* danes dopoldne morala zagovarjati tudi 41-letni posestnik Franc Erhatič ter njegova 22-letna hčerka Antonija Erhatič iz Sodincev. Prišla sta na zatožno klop zaradi svojevrstnega greha, ki se le redkokdaj obravnava pred sodniki. Erhatiča je namreč obtožil držav ni tožilec, češ da sta 18. decembra 1939 dala po četrt litra žganja 10-letnemu Ivanu Mundi in 12-letnemu Frideriku Skvarci, ki sta se tako napila, da sta obležala nezavestna s težkim zastrupljanjem z alkoholom. Dečka sta bila na potu v šolo in sta se zgrudila na tla. Obležala sta v snegu in mrazu, dokler ju niso našli sošolci, šolski upravitelj je takoj polica! zdravnika, ki je s takojšnjo Injekcijo rešil dečkovi življenji. Obtoženca sta se pri zaslišanju zagovarjala, da sta dala dečkoma le malo žganja, da bi si namočila kruh. ne vesta pa, kako in ob kakšni priliki sta se dečka do nezavesti napila žganja. Sodba ob Času poročila Se nI bila Izrečena. ŠAH — Drugo moštvo LAK igra dre vi s Centralnim šahovskim klubom II ob 20. ▼ kavarni Zvezdi — Tretje moštvo LiK Igra jutri 3. t. m. s Šahovskim klubom 2elez ničarjem. Zbirališče ob pol 20. v kavarni Ob podražitvi mesa v Ljubljani Nevarnost je, da bo začelo primanjkovati mesa za domačo prehrano Ljubljana. 2. aprila Že jeseni smo se več ali manj upravičene bali, da se bo prej ali slej podražilo me- so, ko so nekateri gospodje začeli zagovarjati predlog, naj bi rudi pri nas uvedli »brezmesne« dni Mesarji so že do-lgo tožili, da ie nakup živine '■»te? koč en. V mnogih krajih, kjer so bili pr. lja leta redni sejmi, jih že dolgo ni zaradi slinavke in parkljevke Živinorejci so utrpei; \eliko škodo zaradi te nevarne živalske bo'ezn'. Mnogo živi-ne so morali pobiti, živali n«, ki so bolezen prebolele, so postale ^elo mršave. Znano je. da kra\L izgube tudi mleko zaradi te bolezni. Bolne živali navadno zakolje- jo. že zaradi tetja. ker je ta bolezen zelo nalez iiva in je velika nevarnost za druge živali iz rodu parkljarjev. Tako ie bilo že zaradi slinavke in parkljevke zadnja leta čedalje mani živine naprodaj, zlasti malo je bilo opitane. Potem so sledila tudi slaba leta za pridelavo krme Kmetje so morali prodajati neopitano živino sponVadi. ko še ni bilo paše. stara krma pa ie bila že porab! jena Na^a ?;virf>reja bo občutno prizadeta tudi v tej pom'adi. ker je zima izredno dolga in na Gorenjskem in Dolenjskem še zdaj leži sneg Paše še ne bo več tednov N'ekater: bi pričakovali, da bi morala biti prav tedaj živina posebno poceni, ko so io kmetje prisiljeni prodajati zaradi pomanjkanja krme. Toda živine kljub temu n* tob'ko naprodaj, da bi se lahko pocenila. Onitana živina je bila že zdavnaj razprodana Kar pa je je še naprodaj, ne glede na kvaliteto, je nameniena skorai vsa za T2voz Ze ieseni smo poročali, kako meše-tarji izvoznikov nakupujejo živino pri samih kmetih Konkurenca med nakupovalo je zelo ostra in razni prekupčevalci pokupijo pogosto vso živino mesarjem pred no s< m Ker ni več izbire, kupujejo vse, kar rac kmet hoče prodati Glavno je, da zbe rejo predpisani kontingent. Samo po sebi se razume, da jih povsem nič ne zanimajo interesi živinoreje Zato tudi kupujejo vsevprek mršavo in plemensko živino, če ne dobe npitane. kakršna bi bila edino primerna za zakol. Mesarji trde, da Se ni bilo nikdar naprodaj tako malo primerne živine za zakol kakor zdaj, niti med svetovno vojno ne. ko je bilo izredno mnogo goveda rekviriranega. Nevarnost je, ne le, da se bo meso še po-draževalo, temveč tudi. da ga bo začelo primanjkovati za domačo prehrano. Name-stu, da bi izvoz živine zavrli, ga še pospešujejo. Se zdaj. ko je nastopilo takšno pomanjkanje živine, izvažamo teden za tednom velike kontingente živine in mesa, a razen tega se zastopniki tujih izvoznikov še vedno skoraj neprestano pogajajo za nove kontingente. Pri vsem tem se pač ne smemo čuditi, da ie pri "Jo do podražitve mesa v Ljubljan« K sreči se meso — razen prokaienega — ni podražilo že pred prazniki, s čimer bi bui meščani še bolj prizadeti Sveže meso in slanina sta vpisana na listi življenjskih potrebščin, ki spadajo pod nadzorstvo cen. zato so morali mesarji prej zaprositi za dovoljenje, preden so smeli meso podražiti Banska uprava je dovolila podražitev 30. ma rca. Podražila se je predvsem govedina T. vrste, in sicer za 2 din pri kg Pod besedo govedina I. vrste je treba razumeti meso pitanih volov. Doslej jc bilo to meso po 12 do 14 din kg. zdaj je pa po 14 do lo din (prednji del 14 zadnji 16). Prav tako se je podražilo prašičje meso za 2 din pn kg Doslej je biflo po 18 do 20 din. odslej pa bo po 20 (vratina) do 22 (kare) dira. Najbolj so bili ljudje pnzadeti zaradi podražitve slanine kajti masti ni mogoče pogrešati, medtem ko se je mesu že prej marsikdo odrekel ter sam uvedel brezmesne dni. Slanina domačih pra:ičcv je hiTa po 17 din. zdaj je po 18. slanina hrvaških prašičev se je pa podražila od 18 na 20 din kd. Podražila se je tudi teletina T. vrste za 2 din pri kg od 14 (pleče, hrbet) na 16 in od 16 (stegno) na 18 din kg. K sreči se ni podražilo meso volov II. vrste in krav I. vrste. Podražitev mesa bo nedvomno vplivala na konzum. kar seveda ne gre v račun mesarjem, a si ne morejo pomaanti, ker je živina predraga, da bi lahko obdržali dosedanje cene mesa. šola za zdravstvene pomočnike v Zagrebu je dala prvo strokovno osebje za pregled Živil ter za sanitetne in administrativne uradnike v socialnih ustanovah Ljubljana., 2. aprila. Slovencem je malo znana šola za zdravstvene pomočnike v Zagrebu, katero je ab-solviralo že mnogo Slovencev. Nedavno so bili na tej šoli diplomski izpiti, katere je napravilo z najboljšimi uspehi tudi šest Mariborčanov in en Ljubljančan. Ob tej priliki hočemo prikazati delo te šole, ki je edina te vrste v Jugoslaviji. Po vojni, ko so se v Jugoslaviji širile velike epidemije trebušnega in pegastega tifusa, dizenterije itd., se je videlo, da pri organizaciji preprečevanja teh kužnih bolezni ne zadostuje samo individualno delo poedinih sreskih in občinskih zdravnikov, nego so vrhutega potrebni še drugI ukrepi, šele z neumornim delom unlv. prof. dr. štamparja je dosegla organizaeija zdravstvene službe svojo adekvatno obliko in metodo. Med mnoge ukrepe pri dviganju splošnega zdravja naroda spada tudi ustanovitev šole za zdravstvene pomočnike v Za-crrebu. 2e leta 1931 in 1935 sta bila podobna enoletna tečaja, v katera so sprejemali kandidate z dovršenim 4. razredom srednje Sole. Kmalu se je uvidelo, da je potrebno vzrojiti zdravstvene pomočnike z večjo strokovno izobrazbo. Zaradi tega je izftla leta 1937. uredba, da ta šola traja dve leti, da ima stopnfo popolne srednje šole z napravljenim zrelostnim Izpitom in imajo absolventi kvalifikacijo za uradniški položaj v soeialno-medieinalni službi. Sedaj ;'e bila potrebna za sprejem v to šolo večja šolska izobrazba. Zahteva se šest razredov srednje šole. Prvi lijaki, ki so pod temi pogoji bili sprejeti. s0 bili diplomirani 1. marca* 1940. 1'čni načrt je bil razdeljen v teoretični in praktični del. V praktičnem delu so poučevali: kemijo, organsko in anorgansko, inž. dr. Krainčevic; anatomijo, fiziologijo, higieno živil dr. Prebeg: fiziko inž. dr. Ive-kovič- biolo-ji^ dr. Voričak: narodni jezik prof. Jelenović. specialno kemijo, tehnologijo živil univ. prof. dr. Roglna; bakteriolog! jo dr. Fitipovič: splošno in socialno higieno dr. Maloičič in dr. Rasuhin; higieno mesa in mesnih izdelkov univ. prof. dr. De-belič; epidemiologijo dr. Cernozubov; des-infekcijo in dezinsekcijo dr. Transmttller; zakonodajstvo dr. Kraljevič, sanitarno tehniko Inž. Petrik in inž. Kolarič; prva pomoč, vojni plini, zdravstvena prosveta dr. Chloupek; administracija g. Rišljavi. Vodstvo te šole je bilo v rokah direktorja Higienskega zavoda dr. Borčiča. Vsi dijaki so bili na epidemiološki praksi mesec dni pri zdravstvenih domovih In srezih v Osijeku, Vukovaru, na Sušaku, v Ogulinu, Virovitici in na Cetinju. Potem so nadaljevali prakso na oddelkih: bakteriološkem, pa-razitoloSkem, kemijskem, epidemiološkem, administrativnem, tehničnem, fotofilmskem in v klavnici pri pregledu mesa. Praksa je trajala šest mescev. Sola usposablja strokovno osebje za pregled živil, za laborante v kemijskih in bakterioloških laboratorijih, za administrativno delo v socialno-medic*nskih ustanovah, kakor pri okrožnem uradu za bolniSko zavarovanje delavcev, Brafovski skladnici, kjer lahko vršijo laično kontrolo. šola za zdravstvene pomočnike je uvedena v seznamu drugih srednjih šol pri ministrstvu prosvete. absolventom je z odlokom ministra vojake in mornarice dovoljen dijaški rok. Slovenci, diplomirani zdravstveni pomočniki, so prišli v Slovenijo, polni idealizma in rednih teženj, da pridobitno znanje o^ivotvorijo v soeialno-medicinski službi, a bili so razočarani. Izgledov na službe ni, čaka jih mučna brezposelnost. Od sedmih diplomiranih zdravstvenih pomočnikov je dobil samo eden mesto, ostali pa so prepuščeni čakanju. Dolžnost banovine je, da jih namesti nri srezih. v bom'c**h itd. Dolžnost je tudi samoupravnih občin, da na mestnih flzlkatih in v tržnih uradih nastavljajo le strokovno osebje, ne na, kakor se že dolgo prakticira, da se za tržne nadzornike postavljajo strokovno neizobraženi ljudje, kakor je to v Mariboru, Celju. Ptuju. Zdravstveni pomočniki so edini usposobljeni za kontrolo živil pri občinah. Istotako so oni poleg zaščitnih sester edini pokMcanl. da vrše laično kontrolo pri bolniških blaerajnah In da se uporabljajo pri sanitetni administraciji. A. Čitajte „Slovenski Narod" ! Koroški borci so zborovali Tržič, 1. aprila V nedeljo 31. marca so zborovali bival koroški borci, včlanjeni v Legiji koroških borcev v Tržiču. Zbrali so se ob tri četrt na osem pred farno cerkvijo, nakar so počastili spomin padlih bivših borcev za našo severno mejo z maso. Po končani maši so se podali ni svoj občni zbor, kjer je uprava podala obračun za preteklo poslovno leto. številna udeležba Članstva priča, ča se bivši berci zanimajo za delo, kateremu posveča t^egija koroških borcev obilo pažnje. Po običajnem dnevnem redu uprave je poročal o delu in ciljih glavnega odbora tudi delegat iz Ljubljane, tovariš Pire ter pozival vse navzoče na skupno delo v dosego ciljev. Z občnega zbora so bile poslane tudi pozdravne brzojavke takratnim voditeljem oziroma poveljnikom Ljubeljske skupine, ki se je formirala ravno v Tržiču, da brani meje proti takratnemu sovražniku. Občni zbor je potekel v splošno zadovolj-nost vseh navzočih ter v soglasnosti vseh tovarišev-borcev. Tovariš predsednik Anton Ahačič je bil ponovno izvoljen za predsednika te nase krajevne postojanke, ker se je že do sedaj izkazal kot neumoren delavec za našo organizacijo. Tudi ostala uprava je po večini v rokah dosedanjih bivših borcev. Po končenih slučajnostih je tovariš predsednik z vzklikom: »Naj živi kralj j Peter n. ter ves kraljevski domf« zaključil i tako lepo uspeli občni zbor. Posebno priznanje našim f 3toamater]em Salo razstava Kor tri cevi H del v De breci« u sta Madžarskem Ljubljana, 2. aprila Tujina že delj časa zelo ceni naše fotoamater je. Zato so tudi povabljeni na vse znamenitejše svetovne razstave, da razstavljajo svoja dela, ki dosezajo najboljše ocene in prva odlikovanja. Ko bi se naši ljudje udejstvovali na svetovnih poprisčih s takšnim uspehom v katerikoli drugi stroki, n. pr. v športni, bi o njih nedvomno mnogo več pisali in bili bi mnogo bolj popularni kakor naši fotoamaterji. S tem sicer ni rečeno, da se naši fotoamaterji pritožujejo nad brezbrižnostjo naše javnosti ter da pogrešajo njenega priznanja. Tega od nje ne terjajo in niso še tudi zahtevali, i bi jih podpirala v njihovem plemenitem prizadevanju za prestiž naše domovine v svetu. Potrebno pa je vsaj, da kot kronisti navajamo njihove uspehe, ne da bi jih poveličevali. Tudi širšo javnost bo nedvomno zanimalo, da je zdaj v Debrecinu na Madžarskem prirejena doslej edinstvena razstava fotografij, in sicer so razstavljene slike le enega fotoamaterja; razstavljenih je samo 25 slik, a razstava bo trajala mesec dni. Naši fotoamaterji so bili zelo počaščeni, ker so prireditelji te solo razstave povabili predvsem enega naših najboljših fotoamater-jev, ki je dosegel s svojimi deli izmed vseh naših mojstrov fotografije glede na število odlikovanj na svetovnih razstavah največje uspehe. Ker so dela le enega mojstra razstavljena po ves mesec, so se prireditelji lahko odločili le za nekaj svetovnih mojstrov, da jih bodo predstavili javnosti ter natančno proučili njihova dela. Doslej so Imeli v programu, da bodo razstavili le dela treh mojstrov. Ko bo končana prva solo razstava, bodo razstavili dela drugega mojstra in razstava bo zopet trajala po mesec dni. Kot prvi je prišel na vrsto naš mojster Ante Kornič. Madžari, ki imajo Izredno dobre foto-amaterje — treba jih je prištevati med prve v Evropi — znajo dobro ceniti naše mojstre. Posebna počastitev za nas je, da so povabili na to razstavo, kjer bodo predstavili res največje mojstre, našega Kor-niča. Pogoj za udeležbo na tej solo razstavi, kakršne doslej še ni bilo prirejene nikjer v svetu, je bil, da ima mojster najmanj 25 svetovno priznanih del, nagraje- nih na svetovnih razstavah. V naši državi ni fotoamaterja, ki bi se lahko ponaSal s tolikimi odlikovanji kakor Ante Kornič, zato so prireditelji izbrali res najboljšega zastopnika naših fotoamaterjev. Veliko priznanje za nas pa je že v tem, da niso prezrli naše države. Solo razstava Korničevih del je bila slovesno otvorjena 17. marca. Trajala bo do 17. t. m. Razstavo obiskujejo predvsem madžarski fotoamaterji in ob tej priliki priredi*-dji prirejajo predavanja in ocenjujejo posamezna razstavljena dela. Pobudo za prireditev razstave je dal predsednik debrecinskega fotokluba Ferenc Aszman. Po razstavi Korničevih del bodo razstavili slike italijanskega mojstra Bertoglia. potem pa barvne fotografije mojstra za barvno fotografijo, Nemca Hermana Har-za. Da madžarski fotoamaterji zelo cenijo naše fotoamaterje, dokazuje tudi povabilo šopronjskega fotokluba. naj bi naši mojstri poslali do 100 diapozitivov svojih posnetkov, značilnih za našo fotografijo in pomembnih tudi v tujsko prometnem pogledu. Ljubljanski fotoklub bo do 5. t. m. zbral najlepše diapozitive ter jih odposlal na Madžarsko, šopronjski fotoklub bo poskrbel, da bodo ti diapozitivi krožili okrog dva meseca po Madžarski ter da se bodo z višino naše fotografije in z značilnimi lepotami naših krajev seznanili v vseh večjih madžarskih krajih. To je posebnega pomena zlasti letos, ko pripisujemo največjo pozornost pospeševanju tujskega prometa med našo državo in Madžarsko. občinstva, družina pokojnikova, zastopstva TPD. županstva ter raznih društev in Korporacij. Iz oočLnske hiše, iz hisc Po#o-j idili ce in Sctooteikjega doma so plajpolal« žalne zastave, na vseh obrazih je odsevala trpka roanoba, saj se je sleihonuk živo zavedal, da je odšel iz naše sredine mož redV k^h lastnosti, podjetnosti, vztrajnosti, steber nacionalnega dela. ki je in bo še že]o priznanje in obcuOovanje. Poslovil pa se je od nas tudi mož, ki ga je življenje bridko iakušalo :n zr sekalo rane. Ob odprtem grobu se je v imenu Sokola in javnosti poslovil v vznesenih besedah starosta zagorskega Sokol ske^a društva Lojze Koienc, nakar so se nagnili prapori trboveljskega in zagorskemu Sokola ter ra- dars'^i prapor, godbi sta odigrali žalost n-ki in zemlje je sprejela vase neoctavbn~$ra moža redkih in vzgleinrh lastnosti. Naj ti bo, dragi Karel lahko donaća zemljica, nikoli te ne bomo pozab'21. Zdravo! — V I^ljsakov sokolski »°clalnl rKlad so darovali namesto venca pokojn-rnu Dragotinu Korbarju Glasbeno društvo Zagorje in Sokolsko društvo Zagorje po 200 d.~a. zakupnik Korbarjeve gpostilne Ko-stevc Jože bi ga. Ivanka Po'jSokova vsak 100 din. Vsega posnemanja vredno, saj je sklad namenjen za podporo potrebnih so-kolsk h pripadnikov. Vsem darovalcem izrekamo bratsko zahvalo. posicpje Lju<*:Ke stavbne zadnure ob glavTrj cesti je prišlo ta teden na dražbo. Za nakup sta se potegovala upnica farna posojilnica in zaf-topnki druge rudarske skup'ne. Slednjič je ves kompl:ks iz dražil a Posojilnica za vsoto 240.550 lin* V splošnem prevladuje vtis. da je prodajo smatrati za represaliie proti krSč^nsk m socialistom, ki so se bili Idejno odcepili od matičnega tabora pri cerkvi. — Aškerčev večer pr: pravi ja Sokolsko društvo za ta mesec. Na sporedu bodo predavanje. recitacije in dramat'z'rani prizori del velikega pokojnika, čisti lo-biček pa je namenjen akciji za odkup Aškerčeve domačije. Na ta večer opozarjamo na*e narodno občnstvo že danes s prošnjo, da s svojim obiskom položi svoj prispevek za ta plemeniti namen. Iz Rpdeč Iz Zagorja — Zadnja pot D rago t i na Korbarja, ki smo ga v petek spremili do prezgodnjega groba, je ž.vo izpričala vel;ko priljubljenost, ki jo je užival nepozabni pokojnik ne samo med krajani, temveč daleč okrog. V sprevodu so se razvrstili na čelu deca. naraščaj in člani s številnimi venci in šopki, godba Sokolskega društva Iz Trbovelj v krojih, zagorska rudarska godba, gasilci, močna četa Sokolov z zastopniki bratskih okoliških društev, pred in za mrtvaškim vozom s krsto pa nepregledna vrsta Odprta noč in dan so groba vrata. Pretekli teden je nenadoma umrla ga. M;!ena dr. Matkova, soproga banovinskega zdrav-j nika dr. Karla Matka v Radečah. Ze nekaj : časa je bolehala, zato je Šla malo pred ve-j hkonočnimi prazniki v neki zagrebški sanatorij. Proti vsakemu pričakovanju pa se je bolezen tako poslabšala, da je včeraj teden zjutraj nenadoma izdihnila svojo blago dušo. Na veliko nedeljo smo jo spremili na njeni zadnji poti in pokopali na župnem pokopališču v Radečah. Njen pogreb je bil zelo lep. Poleg domačih Sokolov in gasilcev v krojih se je udeležilo pegreba nešteto znancev in prijateljev ugledne rodbine iz bližnjih in daljnih krajev. Pogrebci so nosili 35 vencev, ki so jih darovali razna nacionalna društva in privatniki Poleg užaloščenega soproga io bodo pogrešali številni siromaki, do katerih je imela vedno odprto srce. Pogrešala pa I jo bodo tudi razna nacionalna društva, ka-, terim je bila vedno velika podpornica. Po-kojnico bomo ohranili v častnem spominu! Naj ji bo zemlja rahla! Preostalim naše iskreno sožalje! MALI OGLASI Beseda 60 par, davek posebej preklici izjave oeseda din 1,— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit) znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo. RAzno Najmanjši znesek a.— cUu, SPLOŠNO KKOJASTVO specialist za otroške obleke, se priporoča. Kavškova 13 — Sp. Šiška. 968 ZA VSAKO PKIL1KO aajboljsa in oajceoejsa ooiacus 81 nabavite pri P8ESBER ti v. Petra oesta 14. Oglašuj male oglase v Slovenski Narod ker so najcenejši! TKAJ N O ONUl L.* VU O s 6-mesečno gaianeijo, v mo dernih trizurab Vam napravi 2 aajnovejšiin aparatom za cene din 50.— »Salon MeriaK«. Sv Petra c. 76. 321 niši je 1 EMO TRGOV INO z mešanim blagom oddam poštenemu — po dogovoru tudi obrtno pooblastilo — brezplačno v najem za daljšo dobo. Za informacije priložite znamko. Klanjšček, Poljčane. 983 POHIŠTVO gostilniške stole — pol i tiram pohištvo in vsa popravila najceneje Zorman, Breg 14. 986 POLK Beseda 50 par. daven poseoe., Najmanjši znesek 8.— din Strojepisni pouk (desetprstni *tstem) Večerni tečaji, oddelki od ^7 do 8 in od V28. do 9 ure zvečer za začetnike in izvežbance Tečaji od 1 do 4 mesece Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se p*^3-lo z. a~*'**1~ ftninina najnižja Največja strojepisn.ca s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. — Ohristofov učni zavod, Domobranska c 15. tei. 48-43. 924 PRODAM teseda 50 par davek posebe-Najmanjši znesek 8.— din OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDA R XI Ljubljana, židovska ul. 6. 18/L DAMSKO KOLO prodam ali dam v račun za šivalni stroj. Sv. Petra 76. 9S9 ŠPORTNI KOLESI damsko in moško, ter šivalni stroj prodam. ZORC, Marenči-čeva 3, Moste. 987 VILO V BREŽICAH štirisobno, visokopritlično, s pralnico, drvarnico, svinjskima hlevoma in 1000 kv. m prvovrstne zemlje prodam takoj zelo ugodno za 95.000 din. Ponudbe na naslov: Vaš Antonija, Brežice. 982 Beseda 50 par 3avek posebej. Najmanjši anesek a. din STASA Zadnjič sem Čakal pol ure. Stvari drugim nisem hotel izročiti, čeprav sem imel pripravljeno. Skoda tudi za nedeljo. Poljube ves tvoj. 985 SAMOSTOJNA GOSPA srednje starosti išče starejšega situiranega gospoda za popoldanske ure. Ponudbe poslati na upravo »Naroda« pod »Prijateljstvo, Ljubljana«. 988 Inserirafte v »Slov. Narodu« l Vratar Alf Terusillian je spoznal Ino Rackstra-wovo na dobrodelni prireditvi, ko je prodajala za šestnajstkratno ceno medvedke in maskote. Alf je kupil žoltega plišastega medvedka in druge stvari in ta čas, ko mu je Ina zavijala nakup v papir, ji je priznal ljubezen. Dala mu je svoje srce in obenem zavitek. Ob šestih zvečer se je vrnil mladenič z mnogimi zavitki domov. Alfova mati je bila rojena Trotter iz Chicaga in od dohodkov njene dote, ki je zna?ala okrog sto tisoč funtov, je skromno, toda zadovoljno živela vsa rodbina. Mladenič je našel roditelja v knjižnici. Mati je bila dobila histeričen napad, oče pa je sedel ves skrušen na divanu. Kot debro vzgojen sin ni rekel Alf niti besedice in segeil je po r.ovinah. — Alf! — jc vzkliknil stari lord, pot'ej si je pa premislil in zopet obmolknil Pomislil je: naj sporoči žena sinu to novico. — Alf! — se je začul materin g^as — Cuj, Alf: ob vse smo, uničeni smo. — Povsem. Ne nreostane nam niti 60.000 dolarjev letno. Tvoj ded je pravkar poslal ka-blogram iz Chica«a. Špekuliral je na dvig cen. Bil jc vedno neukrotljiv, stari tepec Storiti mora* nekaj Alf. — Jaz? — je vprašal Alf prestrašeno. — Da. — Delati? — Delati! — Na svetu so tudi ljudje, ki delajo. — je dejal Alf zamišljeno in vzdihnifl. — Kaj ne znaš prijeti za nobeno dedo? — 2ogo znam brcati. In pri Zeusu: poklicni nogometaš postanem Toda pod lažnim imenom: imenoval se bom Johnes. Vsak klub me bo sprejel z odprtimi rokami. In to ni bila nobena bahavost. Od mladih nog se je bil Alf osredotočil na to, da bi postal nogometaš. In res je bil postal iz njega odličen vratar. Sluga je poklical Alfa k telefonu. Klicala ga je Ina vsa v solzah m žalosti: — Srčno ljubljeni Alf, zgodilo se je nekaj straSnega. Moj oče noče niti slisati o zaroki. Ni mu prav, da je tvoj oče lord. — Saj je lahko tudi lord pošten človek, — je odgovoril Alf ne brez dostojanstva. — Glej, to mi ni priSk) na misel, sicer bi mu bila takoj povedala Toda to bi ni* ne pomagalo. Moj oče je radikalen liberalec. Bodi srečen, — je končala naglo, — očetove korake slišim. Čez nekaj dni je angažira« Alfa vodilni klub Houndsdith. Alf je padel v nogometni svet kakor meteor. Od tistega dne, ko je branil vrata svojega kluba, ni bil klub nikoli poražen. Med Alfove navdušene občudovalce je spadal tudi sivolas možiček, koščene postave, ki ni zamudil nobene nogometne tekme. To je bil radiikal-milijonar Rackstraw, ki je imel edinstveno zbirko nogometnih spominov, s katero se je mogla kosati samo zbirka njegovega prijatelja J. Dodso-na. Ta dva tekmeca sta pokupila za ogromne zneske vse redkosti, kar jih je bilo na trgu. Rackstraw je bil kupil žogo, s katero je Bloomer prvič tekmoval za svojo domovino. Dodson je pa imdl barvasto žogo, s katero se je igral slavni nogometaš Merc-dith kot otrok. Prišla jc zima, v kateri je Ina redko videla Alfa. Tolažila se je s tem, da je stri-gla iz listov njegove fotografije. Temu njenemu športnemu navdušenju je sledil oče z veseliem kajti skrivaj se je ze'o ža ifutil. vkleV njegova edinka ne razločuje desne zveze od »redine napadalne vrste in — pri tem je bM povsem zadovoljen. Ko so se prčele pokalne tekme in ko )* postajalo vedno jasneje, da prideta v finale ena j stori ca Houndsdith in priljubljeni Dodsonov klub, je postal Racksrraw hripav, ker je neprestano z navdušenimi klici vzpodbujal svoje moštvo, tako da je povsem izgubil glas. Potlej je pa prišla katastrofa. Alf-Johnes je dobil vnetje priušesne slinavke, tako da ni mogel več igrati. Klub Houndsdith je izgubil svojega vratarja in bil je poražen. Nihče si ni vzel tega udarca usode tako k srcu kakor Rackstraw. Ves iz sebe je stopil k svojemu prijatelju m tekmecu Dod-sonu in mu izjavil, da bi se to ne bilo nikoli zgodilo, če bi ne bili njegovi dečki brez vratarja Johnesa. — To trdijo vsi — ga je zavrnil Dodson jezno. — Johnes, Johnes — kdo pa je ta Johnes? Tedaj je pa šinila Rackstrawu v glavo nova misel: Pozval je Dodsona. naj stavi, da bo Houndsdith zmagal, ko bo zopet igral Johnes. — Staviti hočete? — je vprašal Dodson. — Za koliko? Za milijon, za dva, za tri? — Za milijon! — je ponovil Raokstraw zaničljivo. Kaj z milijonom stavim svojo Rloomerjevo žogo proti vaši Meredithovi žogi. — Velja — je pritrdil Dodson Moža sta prispela pred obedom v Rack-strawovo vilo zunaj mesta. Alf Johnes zopet svež m zdrav kakor riba, je bil porabil prvo oridiko za skriven sestanek z Ino toda dobro uro potem ga fe prijel Rack-straw za rokav rekoč: Iščem vas že celo večnost, da vam pojasnim za kaj gre na današnji tekmi. Stavil sem svojo Bloo- mer j evo žogo, Johnes, branite vrata kakor lev, dobite še 4000 funtov. Johnes je odgovoril: Nočem denaTja. gospod Rackstravv. Hočem samo vaše dovoljenje, da se smem poročiti z vašo hčerko. Rack5traw ga je pogledal in odgovoril: — Znam ceniti drznost, mladi gospod, toda vse ima svoje meje. In vi ste jih prekoračili. — Torej nočete izpo'niti mojega pogojaV — To ste dobro uganili. Misel na ženi-tev si kar izbijte iz glave. — Vi si pa izbijte iz glave Mercdithovo žogo. Rackstraw Je jel kolebati in popuščati: Torej hočete izsiliti nekaj od sivolasega očeta kraljice svojega srca? '— Da, in ne dam se omehčati, ne popustim. — Če je pa tako, ste pa pravi zet, kakršnega potrebujem. Sprejmem vas za družabnika v svojo trgo.ino. 2e dolgo iščem takega vrlega bandita kakor ste vi. Alf je še nekaj časa ok'rval potem je pa zmagal njegov boljši »jaz« in deja! je: Gospod Rackstraw, mo.am še nekaj priznati: sera lordov sin. — To mi je vseeno — je odgovoril Rack straw. če dobi človek v rodbino takega vratarja kakor ste vi, odtehta to vse dru. ge nedostatke in napaka Ptice selivke se vračajo z juga Dolga, nevarna je vsako leto njihov a pot In nusoge £aka na nfl Selitvena, nagon preš:ne ptice selivke, čim jim začne primanjkovati hrane. To je njihova rešitev pred smrtjo od lakote, kajti njihov polet proti jugu služi v prvi vrsti prehrani. Ko odleti kukavica, leže njeni mladiči še v gnejdih drugih ptic. šele čez tri ali štiri tedne postanejo samostojni in kmalu krenejo mlade kukavice, ki niso nikoli poznale očeta ne matere, same na pot. Pri drugih vrstah ptic nastopijo pot prvi mladiči, tako da jim ne pripravijo vedno stari poti. ki letajo v Krogih tako visoko, da se malone izgubljajo v sinjem etru. Lastovke se drže nižje, zlasti če love nad vodo mu-šice. Spuščajo se nizko nad vodo in letajo zelo hitro. Ptice selivke imajo poti, ki jih dobro poznajo. Največkrat se izogibljejo pogorjem in drže se večinoma vo nih poti. Samo lastovke lete najprej čez Alpe in mnoge zadene tragična usoda v mrežah, nastavi jenih v alpskih prelazih. Koliko nevarnosti Jih čaka na njihovi poti! Cele ja te mrtvih prepelic leže vsako leto na obalah Sredozemskega morja in mnogo štorkelj Lastovke se zbirajo pred selitvijo Mnoge ptice roparice lete posamič in večina ptic nastopi prvi del poleta le v neznatnem številu in šele ko se približajo jugu se združi rodbina z rodbino kakor da imajo razne vrste ptic različna zbirališča. In res se v močvirjih ob izlivu Dunava zbero ogromne jate prepelic preden krenejo na pot čez Sredozemsko morje. Proti jugu lete zamišljeno, tiho in brez posebne naglice. Njihova pot vodi tako sigurno proti jugu. da je za ladje bolje, če se ravnajo po njihovem poletu nego po magnetični igli. Vrstni red med poletom je rr.zličen. Kako lete gos: in jastrebi je znano. Vedno redke iši so pa žal mogočni poleti štorkelj, ki lete najdalje na jug in pogine na dolgi poti proti jugu. Mrtve štorklje leže po puščavah. Mnoge ptice selivke se ubijejo tudi, ko se zaletavajo v brzojavne droge ali mostove. Ali ni nerazumljivo, da človek, ki se mu morajo zahvalit: škorci po povratku za lesene hišice, ubije na tisoče drobnih pokorno frfo-tajočih kljunačev na njihovem poletu Čez kopno in čez morje, da zadosti svoj slado-kusni jezik? V skandinavskih državah trdovratno preganjajo vrane. S strupom posuta polja postanejo bojišče in vsak dan najde tam svojo smrt 2.000 do 3.000 vran. Človek bi mislil, da pogine mnogo ptic selivk od lakote. To se pa zgodi redko, čeprav ptice med poletom malo jedo, čeprav lete mnoge s povsem praznim želodcem, da jih je sama kost in koža, ko pri-lete na jug jim zadostuje nekaj dni počitka, da se zopet zrede. Na plitvem morju so opazovali tako počivanje voJnih ptic. Globoka tišina je vladala nad utrujenimi sestradanimi pticami. Na tisoče jih je bilo zl ranih, glave so imele povešene in s kljuni so iskale po blatu rake. Nekaj dni pozneje se je pojavilo na mehkem črnem blatu na tisoče sledov, ki so jih bile zapustile tam med kratkim bivanjem ptice. Govorilo se je nekoč, da je drobna pt;-ca pevka priletela v eni sami noči iz Egipta na s kraju, sever. To je seveda nemogoče. Zdaj se dolgost in višina poleta ptic selivk točno meri na opazovalnih stanicah na Helgolandu in Rosittenu. Mnogo ptic selivk v ta namen med poletom ujamejo in jim pritrdijo na noge obročke. Piloti slede poti ptict čijih hitrost na poletu je odvisna od svetlobe in vremena. Večina ptic selivk ne sme leteti s hitrostjo nad 50 km na uro in čeprav jih varuje toplo perje mraza, se drže povprečno v višini 400 do 500 metrov. V oblakih ptice kaj lahko izgube orientacijo. Vse ptice selivke ne odlete enako daleč. Najdaljšo pot imajo kakor rečeno štorklje. Mnoge vrste ptic so pa izpremenile svojo selitev. Poleg taščice, ki preživi zdaj zimo večinoma v Evropi, ostane po razpoloženju eno ali dve leti v svoji domovini tudi kljunač. Tudi ščinkovec posije včasi na pot čez Sredozemsko morje svojo samico. O kosu pravijo, da ni selivec. O poljskem kosu pa ta domneva ne drži. Vsako leto se vrača na milijone ptic pevk s svoje dolge in nevarne potL Najtoplejše solnce juga. najpestrejše razkošje tropične narave jim ne more nadomestiti domovine, čim nastopi čas, ko ležejo ptice jajca, začutijo, da se odeva njihova jni dragocenih spomenikov beneške republike. Burna skupščina gasilske župe Kranj Del zborovalcev v znak protesta zapustil zborovanje Zaslužen gasilec vrnil odlikovanje Sonce Se nahaja v nebesnem znamenju ovna in je v tem znamenju i vzvišeno s, kakor pravijo astrologi. Njegova blagodejna in prebujajoča moč se kaže v vsej mrzvi in živi naravi, kateri pripada tu-ii človek. V znamenju ovna sta letos v aprilu tudi še planet Jupiter, ki mu pravijo astrologi ^veliki dobrotnike, in pa lunin vozel ali zmajev rep. Po tej konstelaciji je soditi, da bo življenje na vseh pjdročjih v teku aprila izredno razgibano, živahno. V reku letošnjega aprila rojeni otroci bodo po astroloških pravilih najbrže ljudje z \isokimi idejami in močno voljo. Glav ne poteze v njih značaju bodo ponos samozavest m odkritosrčnost. Najbolj izrazito utegne biti. ko doiasejo, njih nagnjenje do pravnih in literarnih ved ter ljubezen do priitxie. Okoli 10. aprila dohiti Sonce Jupitra in nekaj dni se nahajata oba v tako zvani konjunkciji. V splošnem je ta konjunkci-ja dober aspekt. Dnevi okoli 10. aprila bodo ugodni za posle in spekulacije s kapitalom za ljudi, ki imajo dober oseben horoskop za take zadeve. Cas bo ugoden tudi za velikopotezne diplomatske akcije. Upamo, lahko, da nas bodo diplomati razveselili s spretno izpeljanimi in uspelimi manevri. Glede zdravja pa konstelacija ni ugodna, svoje zdravje naj čuvajo zlasti tisti, ki imajo slabo srce. Do 15. aprila bo učinkovala konjunkei- ja Venere in Marsa, ki se stvori že v začetku meseca v znamenju bika. Pod vplivom te konjunkcije se utegnejo v človeku sprožiti silne ljubezenske fantazije. Kdor ima po svojem osebnem horoskopu srečo v tem pravcu. Lahko v tem času mnogo doseže, drugi bodo pa doživeli samo pustolovščine in ljubezenske avanture dvomljive vrednosti. Od 20. aprila naprej se Sonce naglo bliža Saturnu in dne 24. aprila stvori z njim konjunkcijo v znamenju bila. Ta konjunk-cija bo držala do konca meseca aprila. Tisti, ki imajo v svojem horoskopu slabe znake za gospodarske podvige, bodo imeli desetdnevno dobo gospodarskega zastoja in neuskehe v špekulacijah. Od 20. aprila do konca meseca naj bodo previdni v svojih poslih. Kritična bo ta doba tudri za zdia.vje in za ljubezenske zadeve. (Po podatkih astrologa B. Kollerja). Voda v človeku človek, ki tehta 70 kg, nosi v sebi 45 kg vode. v različni obliki. Morda bo to marsikoga presenetilo. Človek obstoji iz 65r( vode in samo 35 % gostih snovi. Seveda je količna vode v poedinih človeških organih različna. Tako obstoja v očesu okoli 9996 vode, kri iz 80, možgani, koža in vranica iz 75, jetra in kosti pa iz pičlih 50TĆ- Ce izgubi človek 10^c vode, nastanejo važne motnje v njegovem zdravju, pri izgubi 20Cr: vode pa nastane smrt. V Srednji Evropi živeči človek potrebuje dnevno okrog 3 litre vode, ki jo dobiva v obliki živil. Seveda je tudi hrana bogata na vodi. Tako vsebujeta sadje in sočivje 85 9< vode. libe 80. krompir 75. meso pa 70C$. Voda se izloča iz teh snovi med prebavo. Razen tega zastaja voda v človeškem telesu z oksdacijo vodika, zapopadenega v poedinih živilih. Tako nastane dnevno približno 3 decilitre vode. Zanimivo je, da imajo otroci v sebi več vode nego odrasli. 2eja skrbi za to, da prihaja v organizem dvolj vode. V 10 letih porabi človek približno en vagon vode. Iz telesa odhaja voda skozi ledvice, kožo in pljuča. Nekatere v morju živeče živali obtsojajo iz 99.75rr vode. Rastline imajo v sebi do 95% vode. Pomen vode za živlejnje je bil znan že v starem veku. Tako je grški filozof Thales v Atenah učil. da je voda edini element vse zemlje, iz katerega nastaja vse drugo. Neka) o bolhah Največja bolha je dolga 5.5 mm. Karakterističen znak bolhe je skakanje. Bolha ima namreč izredno močne zadnje nožice. Bolhe se dele približno v 800 vrst in od teh jih živi v Srednji Evropi okrog 140. Razen človeških poznamo še bolhe na mačkah, podganah, kurah, golobih, domačih zajcih, lastovkah, papigah in drobnih pticah. S prometnimi sredstvi se je zanesla v Evropo tropična bolha nazvana tudi kužna ali peščena bolha, človeška bolha je razširjena po vsem svetu, kjer živi človek. Ta bolha lahko znese v 1—3 mesecih 400 jajčec. Odrasla bolha se razvije iz jajčeca v 4 tednih poleti, pozimi pa v šestih. Bolha živi 3—i mesece. V posebnih okol-nostih so ohranili bolho pri življenju tudi poldrugo leto. Bolhe same imajo zopet svoje parazite. Sovražniki bolh so nekatere vrste mravlje, vreme in smotrna stanovanjska higijena, tako da lahko tu in tam govorimo o izumiranju bolh. Bolhe lahko prenašajo nalezljive bolezni, zlasti v kopališčih. gledališčih, šolah, vojašnicah, bolnicah m kaznilnicah. Nekateri ljudje menda z nekimi posebnimi snovmi bolhe odbijajo, drugi jih pa privlačijo. Francozi so se med krimsko vojno hitro iznebili bolh. tako da so se zavijali v konjske plahto. Evsell je to izkušnjo potrdil v vojni leta 1870 do 1871. Velike prostore, recimo Kranj. 2. aprila Včeraj ob 10. uri dopoldne se je vršila v gimnazijski telovadnici skupščina gasilske župe Kranj, katere se je udeležilo 68 delegatov čet. Predsednik g. Japelj je pozdravil zborovalce in zastopnika sreskega načelstva načelnika g. dr. Vidica V svojem govoru je omenjal potrebo po čim večjem delu v organiza ijah. ki jim je novi čas naložil še posebno skrb za čuvanje in branjenje narodne imovine. Ob koncu govora je pozval navzoče naj zakličejo dinastiji gasilski pozdrav Po govoru starešine je skupščina prešla J na dnevni red. Čitanje zapisnika zadnjega • občnega zbora je od pa .lo in je starešina I poročal o neurejenih razmerah administra-I cije v župi. ki pa se bodo kmalu zboljšale. Nadalje je govoril o Za jedni enem delu. k: je organizirala nabavi jalno zadrugo in ' snuje tudi kreditno zadrugo Veliko skrb j je posvečala Zajednica tudi strokovni literaturi- Nato je poročal tajnik g. Tvrdy. ki se je zaradi kratke dobe svojega poslovanja omejil le na statistične podatke. Tako je omenjal, da ima krnajska župa 34 Čet s 1423 člani in da je poraslo članstvo za 59 članov, naiaščaja je 142 in 767 podpornih članov, mlade gasilke ima le četa na Primskovem. Nova četa se snuje v tovarni >Jugočeška« in bo to prva poklicna industrijska gasilska četa. čete razpolagajo s 26 motorkami. več avtomobil: 8.000 m pr-rovrstnih cevi, 27 lestvami in z Magi-rusovo lestvo gasilske čete Kranj. Blagajniško poročilo je bilo kratko in je navajalo le 11.000 dohodkov in je prebitek znašal 121 din. Po teh poročilih je več delegatov zahtevalo, da se otvori debata, toda starešina je dal besedo revizorjem, ki so predlagali odboru razrešnico. Med hrupom in medklici je starešina zagotovil, da bo debata po poročilu revizorjev. V hrupu, ki je postajal čedalje večji in so člani zahtevali, da se da beseda prosilcem je tudi g. Rici Mayr, starešina kranjske čete prosil za besedo, že po prvih besedah pa ga je starešina prekinil in mu ni pustil govoriti. G. Rici Mayr je kot dober poznavalec razmer v gasilstvu zahteval predvsem, da se preneha s politiko v gasilstvu. V svojem kritičnem poročilu je Mayr omenjal plodnost dela prejšnje župne uprave. Ugotovil je, da ni bilo v zadnjih treh letih nikakega napredka Prišlo je celo tako daleč, da niso bili v Zajednične tečaje sprejeti oni člani, ki nekaterim odbornikom niso bili po volji. Upravno poslovanje je bilo v neredu, izdanih je bilo komaj 12 okrožnic, nujnih spisov pa zaradi stalnega seljenja pisarne ni bilo mogoče dostavljati, važne vloge čet na ban. upra- vo ali na Zajednico so bile protokoli rane, niso pa bile dostavljene na določena mesta. K blagajniškemu poročilu je pripom-nil. da župna blagajna ne izkazuje dobička temveč, da ima dolpn i krog 10.000 din. Posamezne postavke dolara so bile navedene. Kako postopa župna uprava, je razvidno tudi Iz razrešitev čet v Dupljah in Šenčurju. Kljub zatrdilom, da Be bo prenehalo s politiko v gasilstvu, je dejal g. Mayr, in častni izjavi starešine samega pa je starešina še isti dan sklical sestanek nekaterih gasilcev župne uprave In tam so v prisotnosti nekaterih negasilcev sklenili kako naj poteka današnja skupščin <. se je sestavila lista in je bilo določeno, o čem bo dovoljeno razpravljati in o čem ne. Na ta dejstva sta reagirala starešina in med skupščino došli delegat zajednice g. dr. šmaji. Nobeden pa ni ovrgel naštetih nepravilnosti pač pa je zlasti delegat zajednice tolmačil velike zasluge Zajednice za organizacijo gasilstva. Razumljivo jc. da se g. Mayr ni mogel zadovoljiti s takim odgovorom in je prosil ponovno za besedo. Ker tudi na ponovno prošnjo ni prejel dovoljenja je v imenu čete in gasilstva, ki ga čakajo zlasti v narodno obrambnem pogledu težke naloge, zahteval, da se spor razčisti. Med hrupnim prerekanjem in pozivom, da se da g. Mavru beseda je ta zaradi čudnega postopanja izročil v prisotnosti vseh delegatov vsa svoja gasilska odlikovanja. V še vedno razburljivem ozračju je g. Mayr in veliko število delegatov skupščino zapustilo. Po tem dogodku je starešina g. Japeij, ne da bi se izglasovala razrešnica odboru, prešel na volitve. Predlagana je bila lista, ki jo je imenoval v svojem govoru g. Mayr, sestavljena že prej na sestanku. Zanimivo je bilo, da so delegati po izvolitvi te liste zahtevali, da se dolgovi, ki jih ima župa. poravnajo, da pa ni nihče zahteval pojasnila, zakaj blgajnik ni tega navedel in govoril o pribitku, ki ga ni. G. Sajovic je tudi zahteval, da bi se moralo prepustiti delegatom, da kritizirajo, saj je to namen skupščin. Ker se k slučajnostim ni nihče več javil je bila burna skupščina zaključena. NESPO RAZUM — No, stri ček, kako ti je bila všec papiga, ki 9em ti jo poslal za god? — Všeč mi je že bila, všeč, samo malo trda je bila. — Za boga, pa je vendar nisi pojedel? Saj je govorila štiri jezike! — Zakaj mi pa tega nisi pravočasno povedal. Danici Lesueur Krinka i—-Ijubeini Somu Civilizacija se še ni dotaknila tega ogromnega deviškega gozda, čigar vegetacija, pospeševana po vlagi in toploti, tako nevarni zdravju belokožcev, je pri tleh tako gosta in prepletena, da niti velike divje zveri tam ne morejo živeti. Poleg ptic lahko žive tam samo opice in mali četveronožcL Ah, ptice — za nje je to prava domovina. Žive tam v najštevilnejših in naj krasne jših vrstah. Toda nama tu ne gre za prirodopis. Morate samo razumeti položaj, da boste mogli spoznati stvari v njihovih velikih obrisih. — No, torej ta gozd amazonskega porečja je in ostane še dolgo zadnje pribežališče divjakov. V njem namreč žive indijanska plemena. Tam, kjer težko žive zveri, si zna človek pomagati. Nešteti potoki, tekoči skozi Selvo. mu delajo pot. Po njih se vozi s čolni, iztesanimi iz enega debla. Ob njih gradi svoje kolibe, včasi na koleh nad valovi, zlasti če se vode razlijejo v široka jezera. Ribe mu nudijo dovolj hrane. Sicer ima pa v pragozdu tudi rastlinske hrane dovolj. V to, belokožcem tako nevarno kraljestvo, — nevarno bolj po podnebju nego po sovražnosti dokaj mirnih domačinov, se je najprej napotil Renaud de Valcor v svoji znanstveni radovednosti. Potem je pa ostal tam. kjer mu je ugajalo. — Vi veste, kakšen vir bogastva nudijo ti tro-pični gozdovi. Tam se dobiva kavčuk, potreben kakor premog naši moderni industriji. Poznamo dva načina pridobivanja kavčuka, dva načina po vrsti drevesa in po krajevnih običajih. Najbolj barbarski toda najbolj razširjen sistem je ta, da se izčrpa sok rastline tako temeljito, da drevo usahne. Tako pridobimo hkrati 14 do 15 kg soka, kolikor ga je v deblu. Drevo potem kot rečeno usahne. Črvi prodro v njegove rane in drevo je izgubljeno. Čakati je treba petnajst let, da ga nadomesti eden izmed njegovih poganjkov. Bolivijci ne ravnajo drugače. Njihovi caucheros se potikajo po gozdovih in prodirajo tako daleč, kolikor le morejo v iskanju novih dreves, ki jih izsesavajo in pokonča vajo. V Braziliji pa postopajo servngueiros počasneje, tam pridobivajo kavčuk iz nekoliko drugačnih dreves : tam delajo stalno na mestu in tam traja večkrat tudi dvajset let, preden izčrpajo sok iz drevesa. Ko sem slišal govoriti o markizu de Valcoru in ko sem sklenil napotiti se k njemu, so pridobivali kavčuk še po bolivijskem načinu. Takrat so že imeli na bregu reke Madre de Dios dobro urejeno podjetje, segajoče daleč v deviški pragozd. Toda ta zavod ni bil nič drugega, nego nekakšen glavni stan, kamor so mu prinašali Indijanci kavčuk od vseh strani. Valcor jim je dajal namesto plače, predmete, ki so imeli v njihovih očeh pravljično vrednost: rože, obleko in okraske, ki jih je dobival iz La Paza in Santa Cruza. Stopil sem v stik z njim. Poskusil sem prodajati mu razne drobnarije. Pri tem sem izgubil še tisto malo, kar sem imel. To je bil trenutek življenja, ko stavi človek svojo bodočnost na edino karto. In bal se nisem niti najhujšega, — niti domačinov, niti podnebja, kajti po mojih žilah se pretaka kri Inkov. Tu je krenil J ose Escaldas nekoliko v stran. — Inki, — je jel pojasnjevati, — so bili dinastija bivših Peruvijancev, plemena, ki je veljalo za božansko približno tako, kakor indijski brahmi. Ker pa na Gilberta to ni napravilo posebnega vtisa, je pripomnil: — To je bila približno taka aristokracija, kakršno bo vaše cesarsko plemstvo, ko bo trajalo tisoč let. Pri teh besedah se princ de Villingen ni mogel ubraniti smeha. — Pa naj bo, — je dejal. — Recimo, da so bili Inki tudi duhoviti ljudje. Toda nadaljujte svoje pripovedovanje, plemeniti tujec. Bolivijec je nadaljeval: — Divjih prebivalcev gozda se nisem bal. Mi, Bolivijci, ki nas navadno v otroških letih vzgajajo domače dojilje, govorimo že od otroških let avmaro in guicno, obe glavni narečji, ključ do vseh drugih in mi se tudi spoznamo na indijanske vraže. — Blodeč po Selvi sem jel iskati tisto Valcorio, o kateri se je že govorilo, čeprav kot podjetje priseljencev še ni bilo mnogo večje od vasice Humho-sov. Čim sem prišel do markiza, sem takoj spoznal, čemu sem se hotel pridružiti temu človeku, on sam je pa spoznal korist, ki bi jo mogel imeti od mene. Moje znanje domačih narečij mu je postalo neobhodno. Ob njegovi strani sem si mogel preskrbeti sredstva za vse življenje, da, mogel s« m si pridooiti tudi premoženje. — Bil sem tudi takoj navdušen za njegove načrte. Čujte, kaj je nameraval storiti in kaj je bil storil dotlej tako širokopotezno. — Izmed dveh načinov, po katerih se kot rečeno pridobiva kavčuk, je najdonosnejši prvi, po katerem se izsesa drevo, da usahne. In ta način je tudi najlažji. Valcor je sklenil izpremeniti to nomadsko pridobivanje kavčuka v stalno. Poseke v pragozdu je dal zasaditi z mladimi drevesci. Ta drevesca so rabila petnajst let, da so dajala sok. Toda na razpolago je bilo ogromno zemljišče in tako je Valcor upal, da bo lahko zasadil petnajst zaporednih pasov dreves tako, da bi lahko vsako leto pridobival kavčuk iz enega, in da bi torej vir nikoli ne usahnil. Ali razumete to, princ? — Razumem dobro. — Toda to je pomenilo zasaditi na tisoče dreves, izsekati na tisoče hektarov prej, preden bi... Ureiuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskamo* Fran Jeran // Za upravo in "mseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljublianl Afera ponarejevalcev denarja se razpleta Jože Majhenc je hotel priti brez dela do denarja, pa je bil opeharjen za težke Vrhovo pri Radečah, 1. aprila Posestnik Majhenc Jože na Vrhovem pri Radečah se je že več let pečal z mislijo, kako bi prišel do denarja. Zato se je tudi družil z ljudmi sumljive preteklosti, jih vabil na svoj dom in jim izkazoval vso gostoljubnost. Pred štirimi leti se je z njim seznanil prosluli in zaradi prevar že 14-krat kaznovani Anton zuraj, ki je znal kaj hitro izkoristiti njegovo gostoljubnost. Dočim je čez dan pri ljudeh na Vrhovem in bližnji okolici »popravljal« ure, je imel hrano in prenočišče pri Majhencu. katerega je v nekaj dneh tako navdušil za ponarejevanje denarja, da mu je Majhenc samo za neke informacije o teh stvareh dal 2000 din! Anton 2uraj je po poklicu privatni uradnik, star 54 let. S tem pa Zuraj še ni bil zadovoljen. Vedel je. da ima Majhenc denar in mislil si je: za informacije sem dobil 2000 din, koliko bom šele dobil, če pripeljem kakega - inženirja«, ki bo voljan pribaviti vse potrebne stroje za ponarejanje denarja. čez teden dni je Majhenc že govoril s »svetnikom pri direkciji drž. železnic v Zagrebu- inž. Dvofakom. dejansko pa le s proslulim Antonom Grašičcm, ki ga posebno dobro poznajo v Zacorju in Polj-čanah. ko je vodil tam gostilni. Po kratkem pomenku. kako se bo denar ponarejal in za informacije o nabavi pravih strojev, mu je Majhenc takoj izlačal zopet 2000 din! — »Ta posel pa gre hitreje izpod rok kakor sem si mislil. Kaj boš denar pona- rejal, ko ga dobiš pri Majhencu na Vrhovem kolikor ga hočeš!« si je mislil žuraj. — Samo to mu ni bilo po volji, da je moral dati sedaj Grašiču kar celega »jurja«. — »No, le čakaj me, tudi tebi jo zagodem.« žuraj je divje zaklel in že je imel nov načrt. čez nekaj dni je bil Žuraj zopet pri našem Majhencu in prepričal ga je, da ima še boljšega strokovnjaka od inž. Dvofaka. To je Miletiča Mijo, inženirja »same« kemije, ki stanuje v Tomašičevi ul. v Zagrebu, žal, da zaradi prezaposlenosti ni utegnil priti na Vrhovo, pač pa. ako bi mu Majhenc poslal 2000 din. bo preskrbel vse potrebne informacije in kasneje tudi stroje za ponarejevanje denarja. Da bi pa stvar ne bila sumljiva, mora vse pošiljke in pisma nasiavljati na omenjenega inženirja, vse pa položiti Se v posebno kuverto z naslovom »Zuraj Anton, Tomašićeva ul., Zagreb.« In Žuraju se je tudi ta naklep posrečil. V kratkem času je Majhenc poslal 0.500 din, toda ne inž. Miju Miletiču. ker ga sploh ni. Vse pošiljke je dobil v roke žuraj, ki za ves denar ni pripravil niti enega klišeja, kaj šele aparate. Majhenc je nanj menda bolj ogorčen nego na vse drugo, pa kaj hoče, saj delita enako usodo v zaporih. Zanimivo pa je sedaj še bolj vprašanje, od kod je dobil naš Majhenc toliko kliše-jev, kemikalij in aparatov za ponarejanje bankovcev, da so jih morali orožniki kar z vozom odpeljati v Radeče. Sam pravi, Kdo le financiral Konrada Bezf aka ? Kaj je dognala v zadevi velike ponarejevalske afere zagrebška policija Zagreb. 2. aprila Preiskava, ki jo vodi kj-Lnilnalni oddelek z-igreb^ke policije v zadevi velike ponare-jevalske afere, se z vso vnemo nadaljuje. V nedeljo zvečer so prepeljali iz Maribora v Zagreb šoferja Viktorja Marilca in mizarja Franca Poglajžena. ki sta baje v tesni zvezi z aretiranim Konradom Bezjakom Kdo jo financiral Bezjaka Dosedanja pieiskava je pokazala, da je Franc Poglajžen Bezjakov pajdaš. Ta dva sta prispela v Zagreb že v januarju in takoj sta je^a nabavljati za ponarejanje denarja potrebne pripomočke. Treba je bilo dobiti aparate, žarnice in klišeje, potlej na najtj skrivališče, kjor bi bilo vse to varno spravljeno in kjer bi lahko ponarejali nemoteno delali. To pa ni b'lo lahke*, prriai cjevčici so morali najti nekoga. Id bi vse to delo vodil in nadziral in ki bi Bfz'ak'i n Poglajženu olajšal bivanje v tujem mestu. Pa tudi to ;e bilo kaj kmalu storjeno. Ponarejeva;ca sta nasla udobno zavetišče z Brezovi ulici, kjer sta najela delavnico avtotneh&nika Piana Gubča. Vloga Viktorja AfrirJca je v ponareje-valtfki -aferi mnr>go zanimivejša Od Pogla jženeve. obenem bo pa delala preiskovalnim organom več pre.^i." vic. Marile je namreč dobav- jal z i rv.kup vseh p^tr^-onih pripomočkov uenar. Preskrbeti ga je moral precej ker so stroj; za ponarejanje denarja dragi. Vsiljuje se vprašanje, od kod je mogel dobiti šofer toliko denarja. Vse kaže, da je stal za njim še nr>kdo. ki je imel dovolj ci na rja in ga policija še ni izsledila Trlkot Ljubljana — Maribor — Zagreb Družba ponarejevalcev ni delala samostojno in izolirano. Sporedno z njo sta po- slovali tudi podružnici v Ljubljani in Zagrebu. Središče je bik) v Mariboru. Zato se vodi preiskava v vseh teh mest'h. Preiskava se vodi paralelno in vsa afera pride pred sodišče kot celota. V tem smislu je mariborska policija tudi sklenila odpeljati v Zagreb dva osumljenca, čeprav gre za veliko družbo ponarejevalcev in čeprav obsega ta afera ves severni del države, so bili ponarejevalci najbolj podjetni v Zagrebu. Da-li je Franjo Galič kriv? Zanimivo je. da ni med doslej aretiranimi ponarejevalci dcnr.rja. nobenega Zagrebčana Samo skupna, ki je delala v Zagrebu, je iz Maribora. Aretacija avto-mehanika Fi-aaiia Galica in nje-gove žene je zanimiva izjema v tej preiskavi. Ta edini v afero zapleteni Zagrebčan n'. neposredno sodeloval pri ponarejevanju denarja. Njegova krivda je samo v tem. da :nu je bi^o znano Bezjakovo početje in da je nudil ponarejevalcem zavetišče, za kar j je seveda dobi! precej c«enavja. Prav tako ; je obremenjena njegova žena Marija. Galič sicer trdoviatno ratrjuje. da ni kr'v. toča Bezjr.kove 'zpovrdbe so ga zelo obremenile. Ponarejevalci so delali Že od januarja in zato ni verjetno, da bi Galič in njegova žena o tem ničesar ne vedela. Pred velikimi odkritji Preiskava zelo hitro napreduje in v kratkem pridejo v javnost zammivi podit-ki in podrobnosti ob tej vel ki aferi. Objavljena bodo mnoga imena, ki morajo ostati zaenkrat v interesu preiskave pi krita. Javnost bo spoznala, kako dobro je bila organ'zirana toTpa ponarejevalcev in kako široko so bile razpi-edene njene mrežo. da ne ve kako je prišlo to v njegovo hišo. Se važnejše pa je vprašanje, kdo je klišeje delal, kajti znano je. da so bili bankovci, ki jih je spravljal Žuraj v promet v Zagrebu, tako fino izdelani, da jih je le vešče oko razlikovalo od pravih. Zelo zanimiva je žurajeva izjava, češ, da ni vedel, da je Grašič lažni inž. Dvorak, nabavljal Majhencu materijal za ponarejanje petstotakov iz inozemstva in to šele v zadnjih dveh letih, dočim je Majhenc prenehal dopisovati z žurajem odnosno lažnim inž. Mijo Miletičem ob koncu leta 1937. Baš tu se bo morala voditi točna preiskava. Ni izključeno, da bo spravila na dan še presenetljive podrobnosti. Najvažnejše se zdi. da sta oba lažna inženirja vsak po svojem načrtu ali tudi sporazumno goljufala naivnega Majhenca ter mu za visoke vsote dobavljala materijal iz centrale, ki je bodisi v Zagrebu ali Mariboru imela celo tovarno aparatov za ponarejanje bankovcev. Verjetno je, da je Grašič ali njegov pajdaš prinesel nekaj klišejev ali podobnega, morda tudi kak ponarejeni petstotak. ki je Majhenca navdušil, da je zorvet crloboko segel v žep. Pisana družba ponarejevalcev. — katerim se pripisuje precejšnja izobrazba, med niimi je celo neki odouščeni učitelj M. V., ki je pred leti š> slnžboval v mariborskem okrožju —. je bila večkrat pri Majhencu na Vrhovem. kamor se je pripeljala z avtomobilom ter vzbujala med domačini splošno pozornost. Toda nihče ni niti slutil, da so to ponarejevalci denarja. zaključku pa himno *Hej Slovani c, ki so jo peli vsi navzoči. Glavna skupščina sokolske župe Kranj je pokazala odločno voljo vseh sokolskih voditeljev, da bodo sokolsko delo nadaljevali po določeni poti. Lepa skupščina sokolske žuij« Kran] Za starešino je bil ponoviao izvoljen Jaka Spicar — Prireditve v tekočem letu Kranj. 1. aprila V nedeljo dopoldne se je v Kranju vršila glavna skupščina Sokolske župe Kranj. Z vseh strani ponosne Gorenjske so prihajali številni sokolski delegati, da slišijo poročila župnih funkcionarjev. Raz pročelje Narodnega doma jim je v pozdrav vihrala veiika državna zastava. Velika telovadnica je bila lepo in okusno okrašena. Na pročelju dvorane je visela mogočna državna trobojni ca. na steni pa je visela slika so-kolskega starešine Nj. Vel. kralja Petra II. ter slike sokolskih ustanoviteljev dr. Tyrša in Fugnerja hi dolgoletnega župnega starešine pokojnega Janka Saj o vica. Skupščino je otvoril župm starešina brat Jaka Splcar iz Radovljice. Brat spicar Je naslovil prvi pozdrav sokolskemu starešini Nj. Vel. kralju Petru II- navzočnemu odposlancu Saveza SKJ bratu Smertniku iz Celja ter vsem bratom m sestram sirom slovanske zemlje, kar je bilo sprejeto z burnim odobravanjem. Brat špicar je omenjal 30-letnico obstoja sokolske župe Kranj, omenjal najvažnejše sokolske dogodke v teku zadnjih 30 let ter se spominjal zaslužnih sokolskih bratov in sester, ki so umrli in katerih spomin so počastili navzoči s trikratnim Slava klici. Prečitana je bila udanostna brzoJavka> poslana dvornemu maršalatu, ministru vojske in mornarice arm. generalu Nedicu, mi- nistru za telesno vzgojo naroda dr. Jevre-mu Tomiču in starešinstvu SKJ. V zanosnem govoru je nato brat špicar pozival navzoče k točnemu izvrševanju prostovoljno prevzetih sokolskih doiZncsti in poudarjal sokolsko bratstvo, ki naj nas veže v dobrih in težkih časih. Pozival je vse na složno delo med narodom in za strnitev vseh narodnih sil, kar narekuj?jo težke razmere in čas. Sokolstvo naj se z vsemi silami bori proti prišepetovalcem, ki širijo vznemirljive vesti in malodušnost med narodom. Burno pozdravljen je prevzel besedo zastopnik Saveza SKJ in starešina sokolske župe Celje, stari borec brat Ježe Smcitnik. ki je v imenu Saveza in celjske župe pozdravil vse navzoče in se spomin jed svoj? h mladostnih Let, ki jih je preživel mod str-rtmi sokolskim! borci pred 40 leti v Kranju, Poudaril je, da je le v državni skupnosti moč in da brez Jugoslavije ni Slovenije. Pozival je vse gorenjsko sokoi&tvo. naj se polnoštevilno udeleži sokclEkega pokrajinskega zleta. ki se bo vršil 29. in 30. junija 1.1. v Celju. Brat Smertnik je za svoje zanosne besede žel burno odobravanje. Vsa poročila župnih funkcionarjev, ki so hila natisnjena v Vestniku sok. župe Kranj, so bila brez debate soglasno sprejeta. Soglasno je bilo sklenjeno, da se bodo vršile splošne župne tekme v prostih vajah, na orodju in v lahki atletiki dne 26. maja v Kranju in da se bo vršil župni zlet vseh sokolskih oddelkov v dneh 15. in 16. juniji v Kranju. V svrho sanacije župne blagajne, je bilo soglasno sklenjeno, da se letos pobere poleg običajnega župnega prispevka, se po din 5.— na vsakega člana na leto. Savesni SKJ je bila poslana v potrdilo nova uprav, v kateri so: starešina: špi-_ Jakob, Radovljica. I. podstarešina: dr. -^■"nel Maks, Jesenice, II. podstarešina: f^^dik Franc Stražišče, m. podstarešina: Horvat Rudolf, 8k. Loka, tajnik: Jože Cvar Kranj, H. tajnik: Zmago Likar, Kranj, bla-ga.jniK: ing. Jakob Mlakar, Kranj, prosve-tar: sptcar Jakob, načelnik: Vinko Beznik. Kranj, nač. namestniki: Nande Majnik, Pristav Janez in Albin Zavrsnik, načelnica: ^4 rSES.*0^ Radovljica, namestnice: ~eCg?*ov*' Marija Skrtova in Marica sustersiceva. Pri otvoritvi skup«^ so sokolski pevci iz Kranja zapeli himno »Bose pravde« c*» Mokronog in vprašanje obrtne šole Mokronog, 28. marca. Mokronog, ki je večji trg in celo industrijski trg na Dolenjskem, še nima obrtne šole. dasi bi mu bila nujno potrebna. Pred leti je bila sicer tu že obrtna šola v kateri so si obrtni vajenci priučili vsem potrebnim vednostim, da so mogli zadostiti svojim obrtnim zahtevam, čemu se je pre-potrebna obrtna šola ukinila, je pač še danes neumevno. Sedanjost pa nujno zahteva in kliče po otvoritvi obrtne šole. V Mokronogu je mnogo obrtnikov, ki imajo vajence, v tovarni usnja so mladi fantje, ki se uče strojarstva, in tudi trgovine imajo vajence in vajenke, ki jih je pa premalo, da bi se zanjo ustanovila trgovska šola. vendar bi tudi v obrtni šoli marsikaj dobili, kar h\ jim knri~filo v trgovskem poklicu. Ker je v Mokronogu in njegovi okolici precej vajencev, ki po pofrp-hni strokovnega dc.ika za svoj bodoči poklic, je pač sveta dolžnest mojstrov kakor tudi obrtne zadruge in drugih v to pokliennih činiteljev, da se že vendar enkrat predramijo in spoznajo važnost in potrebo, nuditi obrtnemu naraščaju izobrazbo, ki jim jo more dati le obrtna šola. Naš narod potrebuje spretnih rokodelcev, ki iim ne sme b:ti dovoli, da so vešči in spretni v izdelavi obrtniških izdelkov, priučiti se morajo vsemu, kar posamezna stroka potrebuje in usposobiti se, da bodo v stani? dvigniti ue-lrd svojemu stanu z umnostjo in s*->r-ptnr>st";o. Mokron^ški obrtniki, zdramite se in dajte svojim vajencem možnost obrtniške izobrazbe. - ■ - ■ v* ' _J — Lep dokaz tovarištva. V Zavrstnikn pri Litiji je pogorela Jrša. kier sta domova li sestri Urbančičevi. Začelo je sro-reti kar srodi neči. ko sta obe trJno spali. V zadnjem trenutku sts skočip iz goreče hi^e skozi ekro in sta si oteli le sto"!o življenje. Vse iima je pogorelo. Imeli sta ravno novo pohištvo. Francke fJrhan*iče-ve so se Spomnili njeni stanovski tova-iši in tovrruno? 17 nr..?e me 'i'nice. Nabrsli so zanjo oIc-ot 1500 d:'n. Naši vrli pref151n:-čarj: so nrm lahk<-> za vz°r?ed, kako je treba pomagati bližnjemu v nesreči. — M^rč>v r.necj — ber^šKj sm°j. V če-trtek popoldne je : a elo sne^'ti m^d d?ž-Jem, pozneje pa je prenehal dež ;n re sr.e-/''o v dob 1 h Tost'h ko^rmh. Sneg je b;l ker. V pot^k zjutraj je bilo vse pod snegom. P-^ hriVh je b;io toliko sne" ."»vtihotapilo med članstvo več škodiji-v:h ljudi, k: so trdovratno skušali dobiti v ' tvo društva v svoj roke ter se pri tem posluževali najrazličnejših metod, da odrinejo prave ustanovitelje društva od njiho-vill naravnih pravic Na izrednem občnem zboru meseca ju!i>a Ir.rskega leta se jim je zaJnji poizkus popo'noma ponesrečil in to menda za vedno. Vodstvo društva je prič;!o v roice oni~i. 1 : so to zadužili. Na občnem zberu, ki ga je vodil g. Ca-dež Jože je društvo kupilo parcelo tik glavne ceste na kolodvor v izmeri 1.500 m-z namenom, da bo obrtništvo škofje Loke in njene okolice dobilo končno svoj lastni krov in svoje lastne prostore. Društvo ima odobreno veliko tombolo, ki jo priredi v mesecu juliju, na kar javnost že danes opozarjamo. Blagajniško poročilo je podal g. Klun Jože, ki je podrobno navajal vse poslovanje društva v številkah ter končno zaključil, da je imelo društvo v toku njegovega nekaj mesečnega blagajniškega poslovanja okrog 100.000 din prometa. Za nadzorni odbor je poročal njega predsednik g. Lotrič Ivan, ki je potrdil pravilnost vseh prilog z blagajniškimi zapiski ter predlagal blagajniku in odboru zaupnico, Id je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah novega odbora je bil izvoljen za predsednika g. Klun Jože, za podpredsednika pa g. Kalan Tine. Tajniška funkcija je bila poverjena g. Kavčiču Jožetu, v odboru so pa še drugi delavni člani, ki jamčijo za popoln uspeh dela v tekočem letu. Društvu želimo pri njegovem nadaljnjem delu, zlasti pri izvedbi velike obrtniške tombole, najlepše uspehe! Nepojasnjena afera Novo mesto. 1. aprila. Pred dc4>rim letom je dnevno časopisje poročalo o priletni ženici Pugelj M. ie Ru-manje vasi, ki je na zelo premeten način oškodovala več petičnih in pobožnih starih ženic za precej visoke vsote v nabožne namene. Prisleparila je baje nad 70 tisoč d±n. Sleparka je bite. obsojena pred okrožnim sodiščem v Novem mestu na 5 let zapora in zdaj je zaprta v ženski kaznilnici v Begunjah. Marsikomu se je čudno zdelo, da bi že priletna žena. dasi samica, o karteri nikoli ni bilo slišati nič slabega. — znana je bila kot zelo pobožna, saj je rada obisfco-vaJa cerkve in božja pota — kar naenkrat zajšla na kriva pota. Sušljalo se je sem m tja marsikaj po Rumanji vasi, vendar ni mogel nihče nič točnega povedati, šušljanje je prisilo na uho tudi soctfš&u. Baje je nekdo svoj sum sporočil sodišču, ki je začelo zadevo preiskovati, da dože-ne kaj več o tem. čruje se. da je zapletena v nečedno zadevo v zadnjem času precej vplivna oseba., ki je marsikje igrala dokaj vidno vlogo na častnih mestih. V koliko je siamničenje utemeljeno, bo dognalo sodišče. Iz Kamnika — Kolo jngoslovenskOi sester v Kamniku bo imelo v četrtek. 4. t. m. ob 20. svoj redni letni občni zbor. Kolašice iskreno vabijo vse. ki se zanimajo za delo te nase edine ženske nacionalne humanitarne organizacije, da se udeleže občnega zbora. — Občni zbor bo v bralni sobi Narodne čitalnice. — Zadeta od kapi je nenadoma umrla gospa F. Rodetova, bivša gostilničarka v Kamniku. Pokopali smo jo včeraj popoldne. Zapušča užaloščenega soproga in sina, ki jima tudi mi izrekamo iskreno sožalje! Tarzan in njegov sin Johnny Weissmuller in mali čudežni deček JOHN SHEFFIELD Ogromno zanimanje, vse dosedanje predstave razprodane. — Nabavite si vstopnice v predprodajI! Predstave ob 16., 19. in 21. ari Otroci nad 5 let morajo imeti svoje vstopnice KINO UNION, tel. 22-21 »LJubljana« bo dvignjena v začetku maja Stroški dviganja bodo rti a Sati okrog osem milijonov din Rušilec »Ljubljana« po svečanem krsta šibenfk, 2. aprila. Priprave za dviganje potopljenega rusil-ca »Ljubljana* so toliko napredovale, da je zelo verjetno, da bo rušilec dvignjen iz morja že v začetku maja. Rušilec leži na dnu morja na levem boku, nagnjen za 120 stopinj proti svoji normalni legi. Preden ga bodo spravili v normalen položaj, ga bodo morali obrniti. To je pa zelo nevarno delo. ker se lahko rušilec prevali z leve na desno stran, će bi se to zgodilo, bi se ladja lahko močno poškodovala, ker morsko dno ni ravno, temveč skalovito. Zato so morali rajprej poravnati morsko dno, in sicer tako. da so navozili kamenja in ga nametali okrog potopljenega rušilca. Kamenje so pokrili z vrečami peska, da se bo potopljena ladja lahko naslonila nanj, ko jo tv>do dvigali in naravnavali. Nad 1A.O0O vreč peska je deloma že na morskem dnu, deloma ga pa še dovažajo. i To delo bo končano do 15. t. m. Potem pa začno takoj dvigati in naravnavati ruSflec. Potopljeno ladjo bodo dvigali iz morja m pomočjo cilindrov, ki so jih Že pripeljali t* Italije. Podjetje, ki daje na razpolago vae potrebno orodje in stroje in aa dviganje potopljenih ladij izvežbane ljudi, dobiva za to primerno odškodnino. Ko bo pa lad$a dvignjena, dobi še posebno nagrado. Računajo, da bodo znašali vsi stroški za dviganje rušilca 8,000.000 dinarjev. Ljudje so prvotno govoril, da bodo stroški mnogo višji, da bodo znašali okrog 30.0OO.00O din, a tudi S,000.000 nI malo. Toda brez stroškov dviganje ladje ne gre, saj bodo stale same vreče brez peska okrog 150.000 dtn. Nad potopljenim rušilcem stoje naši in italijanski remorkerji, štirje potapljaški aparati v posebnih ladjah s posadko in potapljači ter druge pomožne ladje in osebje. Zs plafii&slti dom na B&čii Poljčane, 1. aprila V nede-jo se je vršil pri Mahoriču ob le-| i udeležbi članstva občni zbor podružnice SPD Poljčane. Vsa poročila funkcionarjev in tudi razpravn, ki se je razvila ob njih, so pokazala, da jc potreba in želja po planinskem domu na Boču od leta d~> leta, od dne do dne večja. Zc iz poročila predsed-nfks g. Volfcctla, ki je pred dvema letoana prevzel vodstvo podružnice, je razvidno, da jc p' družmea tudi v preteklem letu marljivo de'ovala in ni držala križem rok tudi n'edc priprav graditve doma na Bcču. Planinski dom na Boču bo nedvomno znatno oživil in povečal dotok turistov v naš kraj. kar bo v korist tudi za tukajmje prebivalstvo. Predsednik je dalje glede zadeve graditve planinskega doma na Boču pojasnil staHŠce domače podružnice v zvezi s sosedno podružnico SPD Rogaška Slatina, ki skupno upravljata bočke postojanke. Izrazil je željo, da bi zadeva čim prej krenila z mrtve toCkc in da bi se gradnja primernega doma na Boču kar najhitreje začela. Sledili sta izčrpni poroćili tajnika g. Ri-tonje in blagajnika g. Šolarja. Klub težkim razmeram, v katerih živimo. zaznamuje dru "tvo v preteklem letu lep napredek. Gospodarsko stanje se boljša. Glede Boča samega omenja tajnik, da je bil obisk za 50 oJstotkcv slabši od preteklih let, to pa zaradi zunanjih dogodkov in pa tudi zaradi vremenskih nepriHk. Boč ima novega stilnega oskrbnika in bo letošnji obisk gotovo spet dober. Tudi on je mnenja, ds se bo z dobro voljo obeh podružnic dom na Boču v kratkem pričel graditi. Sej je hne! odbor 10 in 3 upravne. Društvo je priredilo z* zbiranje gradbenega fonda 3 v esence. Yt> druinica šteje 74 7904 drn dohodkov in 2539 din izdatke*. Itnovin^iko stanje je od lanskih 12.000 din naraslo na 19.000 din. Med predlogi je bilo omenjeno, naj se pri »Formi!ah« na Bocu namesti kažipot s smermi: Boč, Slatina, Studenice. V dosego ve£>» skupnosti in medsebojne povezanosti m za širjenje naše lepe pesmi, ki bo med prebiva! stvom podkrepila tudi narodno zavednost, se bo pod vodstvom nčrreija Alojza Zrvfca osnoval planinski pevski »bor, kar so n a v zoč i topio pozdravili. Iz Maribora — Nočno lekarniško "hi«>o imata tekoči teden Albanezejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi 18, telefon 27—01, ter Konigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1, tel. 21—79. — SpOrtno novice. V nedeljo 7. aprila se prične pomladanski del prvenstvenega tekmovanja Slovenske nogometne zveze. Na področju mariborskega podsaveza SNZ bodo naslednje tekme: v Mariboru TS3K Maribor : SK Železničar, v Čakovcu Grad-janski : Rapid, v Murski Soboti SK Mura : čakovečki SK, v Ptuju SK Ptuj : SK Slavija, v Dolnji Lendavi pa SK Lendava : SK Drava. — 10.000 do 15.000 din K včerajšnjemu poročilu o požaru v delavnici God-čeve trgovine na Kralja Petra trgu dodajemo, da znaša škoda, ki je nastala zaradi ognia. 10.000 do 15.000 din. — Pokojninski zavod Je kupO Tavčar-jevo hišo ln vrt. Pokojninski zavod je kupil od mesarja Janka Tavčarja in njegov« žene Josipine hlso z zemljiščem v Kopališki ulici in sicer za 1,500.000 din. V načrtu je zgraditev stanovanjske hiše. Zaradi prilik pa se zdi. da ne bo pokojninski zavod tako kmalu zazidal omenjenega sestnlka V Stojacfe sena skednju 371etnsfpa po-Meznariča. Vtsok nissD- »SLOVENSKI NAROD«, Vodovod na zgrešenih temeljih Tri vne napake pri napravi vodovoda — Delitev vodovoda? Maribor. 1. aprila Naš pregled je tako zamišljen, da mor« zanimati ves Maribor in okolico. lahko pa s# na tem mariborskem primeru zgledujejo mesta m kraji, ki imajo že vodovod, aH ti ga nameravajo napraviti. Za danes naj zadostuje le nekaj splošnih opozoril, ki pa so nujno važna za priprave nameravane rešitve vprašanja razširjenja oziroma poglobitve ali pa sploh preložitve sedanje vodarne na Teznem. Že pri zasnovi toga vodovoda pred več ko 50 teti sta se napravili dve ali celo tri kardinalne napake. Predvsem ta. da so vodovod za mesto: ki leii, odnosno, ki je takrat ležalo na levem bregu Drave, napeljali skoro eno uro daleč od desnega brega Drave in se je cevovod moral izpeljati ob že tedaj zelo nesigurnem starem lesenem mostu. (Sicer pa tudi državm most takim cevovodom v resnem slučaju ne more nuditi nobene varnosti). Danes, ko je Maribor tudi že na desnem bregu naseljen in približno (z okol. občinami) istotako števil- no obljuden kakor levi breg se nam čudno zdi. zakaj si takratni gospodarji mesta niso izpeljali vodovoda iz bližnje, vode bogate okolice na devem bregu Da takrat še niso mislili na razširjenje Maribora na ono stran Drave, za to govori cela zbirka znanih dejstev, najbolj pa naprav* vodarne same. Tu pa smo že pri drugi osnovni napaki, namreč glede kapacitete ali zmožnosti vodovodne naprave. Kalkuliralo se je sicer z napravo »za večne čase«, toda izkušnja je pokazala, da so bili ti »večni časi« mišljeni tako. da bo tedanje stanje hiš m prebivalstva ostalo tako rekoč večno tako in da so bili v tej kalkulaciji že vračunani malenkostni prirastki. (Ne smemo p .zabiti na boje, ki so jih nekateri naprednejši izmed tedanjih Mariborčanov — n. pr. Badl — imeli z obč. gospodarji zaradi novogradenj. Stari meščani so namreč stali na stališču, da se z vsako novo hišo zmanjšuje vrednost njihovih hiš, katerih 20 do 30 je imel le eden petih takih bogatašev v svoji pose-sti). Za tako omejeno mišljeni Maribor bi bila ta vodovodna naprava res zadostovala magari za vse večne Čase. Tretjo glavno napako že pri zasnutku vodovoda in to je: izbira vode na Teznem, pa si moramo prihodnjič posebej ogledati, že zato. ker se namerava pri tej napaki vztrajati tudi sedaj, ko gre za usodepolno reševanje tega vprašanja. Za danes zaključujemo ta bežni splošni pregled z vprašanjem, ki upošteva današnji resni položaj Maribora in ki se obenem ozira tudi že na bodoče normalne razmere, ko nastane pravi jugoslovcnski Maribor tam na desnem bregu Drave. Vprašanje namreč: aH ne bi kazalo že zdaj misliti na delitev vodovoda za levi in desni breg? Ali nima tudi levi breg dovolj m zdrave vode? Ali bi ne bili tudi stroški manjši, če bi prišlo do dveh samostojnih vodarn ozir. vodovodov? Eno je gotovo: večja sigurnost bi bila podana s tem deljenim načrtom. Nova pohorska postojanka pogorele „Planinke" — Gradbeni stroški bodo znašali okrog 400.000 din Maribor, 1. aprila Ko jc obmejna planinstvo doletela težka izguba zaradi pogorele »Planinke« pri Ruški koči. je bilo težko verjeti, da bo na njenem pogorišču v doglednem času vstala nova, šc lepša sta- ha. nova postojanka naše vzorno delujoče Podravske podružnice SPD v Rušah. Toda Rušani so znani kot agilni in vztrajni ljudje, ki so že marsikatero akcijo sprožili in temeljito izvedli. Nesreča, ki jc prišla 6 požarom pri »Planinki« jih ni potlačila, ampak jih je opogumila za novo, koristno in plemenito pobudo. Finančna sredstva za postavitev nove postojanke so že zagotovljena rn so proračunani gradbeni srrošci na 350.0O0 do 4O0.000 din Tudi so že pripravljeni načrti. Na podlagi osnutka bo imela nova planinska postojanka 14.80 m dolžine in 9.60 m širine. Stavba bo cno-nadstropna in opremljena z mansardami in pritiklinami. V njej bo urejenih 22 ličnih, zdravih sob z mrzlo in toplo vodo. Na razpolago bo 40 postelj. Razen tega bo zgrajena pri Glažuti posebna elektrarna, iz katere bo nova postojanka dobivala potrebno električno energijo za razsvetljavo in druge potrebščine. Seveda bo preskrbljena z elektriko tudi bližnja Ru*&a koča. Gradbena dela se bodo takoj pričela in je računati s tem, da bo nova postojanka, ki bo po vsem prekašala pogorelo »Planinko«, v dveh mesecih že pod streho. S to marljivo m nesebično prizadevnostjo so zaslužili vrli funkcionarji Podravske podružnice SPD v Rušah najtoplejše priznanje vsega obmejnega planinstva, ki se zaveda, kolikega nacionalnega pomena jc bila prej šnja »Planinka« skupno z Ruško kočo. Kakšnih 15 mkiut od kraja, kjer bodo gradili novo pohorsko postojanko, pa je kupila Stavbna zadruga uslužbencev nabavi jamih zadrug, kakor smo že svojčas poročali, 182.113 nr obsegajoče zemljišče in sicer od posestnika Lunežnika ter Ivana Pregla v Frajhajmu. Ker je na tem kompleksu gozd skoraj popolnoma izsekan, so novi lastniki sprožili pametno misel, da bi ta kompleks pogozdfli z mladim smrečjem. Nasadili bodo tukaj okoli 50.000 mladih •mrelc. S tem bo vsa okolica pridobila rta vrednosti m tudi na zunanji podobi. Prihodnje leto pa bodo potem pričeli tukaj praditi novo planinsko zavetišče in novo planinsko postojanko, ki se bo zelo približala po svojem komfortu ter notranji urejenosti značaju pravega planinskega hotela. V novi stavbi bo prostora za 100 postelj, gradbeni stroški bodo znašali preko 600.000 dinarjev. Nova stavba bo unoia značaj okrevališča za vse uslužbence zadrug državnih uslužbencev v naši državi. Poleg okrevališča bo urejena tudi elektrarna, ki bo poleg že obstoječih elektrarn pri Pohorskem domu, pri Sokolski planinski koči, pri Počitniškem domu kraljice Marije na Pohorju, pri Senjorjevcm domu. pri Lobnici in pri novi Planinki osma elektrarna vrh našega lepega Pohorja. Toda vse to prelepo pohorsko okolje z avtomobilsko cesto do Ruške koče, ki bo še letos gotova, bo dobilo povsem drugo zunanjo podobo in še večjo privlačnost, ako bi mislili na primerno okrasitev avtomobilske ceste. Iz vrst avtomobilistov. motocikl istov in tudi planincev se namreč naglasa misel, da bi se ob novi pohorski cesti nasadila primerna drevesa, ki naj bi poživljala sedaj kolrkor toliko pusto ter enolično cesto proti vrhu Pohorja. Pa ne gre samo za zunanjo privlačnost, ampak tudi za koristno stran nasaditve primernih dreves. Pomisliti moramo namreč, da deževje m naiivi stalno odplavljajo večje množine cestnega materiala. Zaradi tega stanje pohorske ceste v teku let lahko mnogo trpi. Tudi iz teh razlogov je nujno potrebna na-saditev, saj je znano, da so drevesne korenine, ki segajo globoko v zemljo, zelo primemo in učinkovito spojno sredstvo, ki preprečuje krušenje m drobljenje bližnjega materiala. Pričakovati je. da se bodo zavzele za to pobudo ne samo planinsike organizacije, ampak tudi druga društva, katerih članstvo je zaradi tega prizadeto, zlasti motocikli-stične organizacije m avtoklub. Zc doslej je cesta zaradi odplavijanja materiala precej trpdla, vsako odlašanje v tej zadevi bi prine <=lo nedvomno še večjo, popoinoma nepotrebno škodo. Seveda jc treba pritegniti k posvetovanju naše prirodoslovce, ki naj izreče >o svoje strokovno mnenje o tem, katero drevo, bi bilo najprimerneje ter najko ristneje za nasaditev m ki bi najbolj služilo namenu, v katerem je pravi povod za to pobudo. Perece vprašanje našega časa Spomin na manifestacijo CMD v Ljubljani pred 30 leti Maribor, 28. marca. Drugo marčno nedeljo pred 30 leti v Mestnem domu v Ljubljani. Dvorana polna bojnega razpoloženja prepojenega narodno-zavednega občinstva. Tudi takrat še naše Primorje. Koroška in slovenska štajerska so bili častno zastopani. Sklicatelj in predsednik zborovanja je bil znani narodni borec Luka Svetec. Zapisnikarja dr. Zerjav in Ribnikar Navzoč je bil tudi župan in državni poslanec Hribar. Slo je za javno manifestacijo za našo Ciril-Metodovo družbo in za javno obsodbo tistih, ki so prav v času, ko je takrat pro-sluli sklad narodnih nasprotnikov dosegel dva milijona, na CMD naperili > bobneči ogenj« z izstrelki najtežjega kalibra. ^Slovenec že mori Slovenca, brata — kako strašna slepota je človek .. Ta citat iz Črtomira, ki ga je predsednik za uvod svojega govora uporabil, je navzoče pre-sunil ko nož, zasajen naravnost v srce. Odjeknil je ta citat tudi v govorih zlasti vnanjih predstaviteljev družbe: za Trst Mandič in Rybaf. za Koroško Matej Pro-sekar, za štajersko dr. Koderman. Resolucijo je brala ga. Franja dr. Tavčarjeva. zal, da smo danes vezani celo v zgodovinskih spominih, kakor je ta Toliko pa že se smem povedati, da je prav ta ljubljanska manifestacija obrodila vprav nasprotne sadove, kakor jih je domači sovražnik CMD od svojega napada pričakoval. Napadeni je rz defenzive prešel v ofenzivo, na vnanjih narodnih bojiščih še bolj kakor v središču. Toda zgodilo se je tedaj še nekaj, kar se je tudi že poprej in pozneje večkrat, ampak ne tako globoko in daljnosežno kakor prav leta 1910 (računajoč od 7. svečana kot dne napada na CMD). Navzoč na tem zborovanju, pač nisem mogel slutiti, da bom še 30 let pozneje tu na. skrajni meji še moral občutiti sadove našega razkola. Da nimamo danes še svoje Ciril-Metodove družbe tudi tu med nami na ogroženih postojankah, bilo bi še obup-neje, kakor je že. Obupno je, če človek vidi, kako zaman so vsa svarila, so vsi strašni vnanji zgledi bridke usode malih narodov, če vsaj v obstojno ogroženi uri niso edini, niso narod kot celota. Resnost položaja naravnost vpije po veliki, izven strankarstva stoječi osebnosti, ki bi imela dovolj vpliva in moči iz razdvojenih delov ustvariti celoto vsaj za oni skrajni primer, ko gre za odločitev vprašanja obstoja slovenskega naroda. Do zdaj je bil vsaj za silo še mogoč obstoj Slovencev, razdvojenih po strankah. Toda sedanji položaj kategorično zahteva enotnost, celoto slovenskega naroda kakor rečeno vsaj v obstojnem vprašanju. In do tega za naš narod največjega zgodovinskega dogodka pride, mora priti, ker bi bil sicer ogrožen tudi obstoj razdvojenih Slovencev. Strahovale! Slovenskih goric prod sodiščei Na vesti imajo 93 vlomov in tatvin — Z ukradenimi Maribor, 2. aprila V Slovenskih goricah so bili lani izvršeni nešteti vlomi in tatvine, ki pa so ponehali, ko se je orožnikom posrečilo, da so po vztrajnem poizvedovanju in preiskavi zajeli in aretirali štiričlansko tolpo, ki so jo tvorili 53-letni posestnik Jernej Zlmič, 54-letnl posestnik Janez Kos, 42-letni Franc Zelenko in neki 16-letni mladenič, vsi te Sv. Antona v Slovenskih goricah. Z zajetjem omenjene tolpe so se tudi pojasnili vsi vlomi in tatvine, ki so bili izvrteni iklti na Peščenem vrhu, v Andrenefh, Brengovt, Stanetincih. Kraljevcih, Oseku, Ciglencih, župetinclh In na Ivanjskem vrhu. Dolga je vrsta zločinov, ki jih je zagrešila tatinska in vlomilska tolpa, ki so jI orožniki dokazali nič manj kakor 98 vlomov in tatvin. Kradli pa so prav vse, kar jtan je prttlo pod roko. Specialisti pa so btt ▼ vlamljanju v vinske kleti, od koder so odnašali rtno in rasne Jiahiliu bar satan uprizarjali na svojih domovih pravcate razno perilo, obleke in druge predmete, ki so jih potem prodajali, škoda, ki jo je tolpa povzročila na svojih pohodih, gre v težke tisočake. Že pri zaslišanju pri orožnikih so aretirani zlikovci priznali svoje grehe, toda le tiste, ki so jih jim dokazali. Danes dopoldne pa je sedela tatinska in vlomilska tolpa na zatožni klopi v raspravni dvorani štev. 53 tukajšnjega okrožnega sodišča. Zagovarjati se je morala pred malim kazenskim senatom. Razprava ob času poročila še ni zaključena. Pred tremi sodniki pa sta se danes dopoldne morala zagovarjati tudi 41-letni posestnik Franc Erhatič ter njegova 22-letna hčerka Antonija Erhatič iz Sodincev. Prišla sta na zatožno klop zaradi svojevrstnega greha, ki se le redkokdaj obravnava pred sodniki. Erhatiča je namreč obtožil državni tožilec, češ da sta 18. decembra 1939 dala po četrt litra žganja 10-letncnvu Ivanu Mundi in 12-letnemu Frideriku Skvarci, ki sta se tako napila, da sta obležala nezavestna s težkim zastrupi j en jem z alkoholom. Dečka sta bila na potu v šolo in sta se zgrudila na tla. Obležala sta v snegu in mrazu, dokler ju niso našli sošolci, šolski upravitelj je takoj poklical zdravnika, ki je s takojšnjo injekcijo rešil dečkovi življenji. Obtoženca sta se pri zaslišanju zagovarjala, da sta dala dečkoma le malo žganja, da bi si namočila kruh, ne vesta pa, kako in ob kakšni priliki sta se dečka do nezavesti napila žganja. Sodba ob času poročila še ni bila izrečena Tezno nujno potrebuje pošto Tezno, 2. aprila. Prvotna vloga za ustanovitev pošte na Teznem se doslej ni uresničila, čeravno je bila podprta a nmogirni tehtnimi razlogi, ki utemeljujejo nujnost njene ustanovitve. Razvoj kraja samega je zadnja leta ogromen. Poleg- starih tovarn, ki zaposlujejo vsaka nekaj stotin delavcev, se ustanov-Ijajo še nove. Naše postajališče je že sedaj pretesno, čeravno je komaj nekaj let, kar so ga zgradili. Frekvenca potujočih je vsako leto večja. Poleg velikih tovarn je še mnogo drugih podjetij, trgovcev in obrtnikov, ki jim je pošta nujnost, tudi šola in orožništvo. Ne samo Tezno, temveč tudi večji del novega dela magdalenskega predmestja, večji dei Pobrežja z Nasipno ulico in špesovim selom, dobršen del občine Hoče z veliko naselbino Spodnjo E>obravo, ki se leto za letom zaradi ugodnejših gradbenih predpisov in cen stavbišč neverjetno razvija, bi z ustanovitvijo pošte na Teznem mnogo pridobili glede krajše poti in časa. Zato se je te dni pričela ponovna akcija, da se ta zadeva naposled ugodno reši. Upajmo, da naša prošnja kakor delo za ustanovitev pošte to pot ne bo zaman in bomo vsaj v letošnjem proračunskem letu deležni te ugodnosti, katero so že letos dobili razni kraji, saj imamo poleg vseh pogojev na razpolago za poštni lokal tik postajališča in v novi hiši na Ptujski cesti lepe in primerne prostore, katere bi lastnika za nizko najemnino rade volje dala na razpolago. TJmljivo je, da poleg uradov, tovarn, trgovcev in obrtnikov težko pričakujejo ustanovitve pošte tudi razni privatniki m številna društva F. L. Iz Celfa —c Tujski promet, umrljivost in brezposelnost. V mesecu marcu je obiskalo Celje samo St>2 tujcev (787 Jugoslovenov in 75 inozemcev) nasproti 1044 v letošnjem februarju in 1061 v lanskem marcu. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 39 oseb in sicer 19 v mestu in 20 v javni bolnici. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 981 brezposelnih (828 moških in 151 žensk) nasproti 1061 (903 moškim in 158 ženskam) dne 20. marca. Delo dobi 10 hlapcev. 1 mlad kovaški pomočnik, 10 kmečkih dekel, 8 kuharic, 2 sobarici ter po 1 hotelska kuharica in postrežnica._ SLOVANSKI VEČER — 6. april — Celje I —c Celjski šahovski klub je spet zmagal. V tekmovanju za prvenstvo Slovenske šahovske zveze je sedanji zvezni prvak Celjski šahovski klub v nedeljo v revanžnem finalnem tekmovanju proti šahovskemu klubu Gaberju kot zmagovalcu savske skupine zmagal s 634 • 1^3- pri prvem srečanju 17. marca pa je zmagal s 7 : 1. Skupni rezultat je torej 13 ^ : 2% za Celjski šahovski klub. Tako pride Celjski šahovski khib sedaj v borbo z zmagovalcem dravske skupine v Mariboru in v primeru zmage potem še z državnim prvakom v Ljubljani. —e V celjski bolnici so umrli v nedeljo 56-letna zasebnica Slava Kokaljeva iz Celja, 54-letna posestntkova žena Marija No-I vakova od Sv. Petra na Medvedovem selu in petletni posestnikov sinček Henrik Dvor-šak z Lesičnega pri Pilštanju. Istega dne je umri v Lokrovcu pri Celju delavčev sinček Osvald Lojanee. —c Koncert CPD preložen. Za 13. t. m. določeni koncert Celjskega pevskega društva v proslavo 80-letnice skladatelja Rista Sarina je zaradi odhoda pevovodje na vojaške vaje prelošen na drago polovico me- —c Divjaški aapad na Brega. Ko so se vračali trije delavci, med njimi tudi 26-letni Josip Remi h iz čreta pri Celju, v nedeljo popolne z ribolova domov, so srečali na Bregu pri Celju štiri vinjene moške. Ti vinjeni moški so brez povoda napadli orne-njenne tri delavce in eden izmed napadalcev je zabodel Josipa Remiha v hrbet in nogo. Remiha so prepeljali v bolnico. Napadalci so potem še razgrajali po Bregu, končno pa so krenili v neko gostilno na Polulah. Kmalu je prispela policija, ki je tri moške aretirala, eden pa je pobegnil. —c Nesreča ne počiva. Ko se je peljal 27-letni. v železarni v štorah zaposleni delavec Ivan Trbovc iz Vrhnega pri št. Juriju ob juž. žel. v ponedeljek zjutraj s kolesom na delo. je privozil v Opoki pri štorah nasproti osebni avtomobil in treščil v kolesarja. Pri karambolu je Trbovcu počila lobanja, dobil pa je tudi hudo poškodbo na nogi. Na Ostrožnem pri Celju se je ll-letni posestnikovi hčerki Mariji Hriberškovi z Ostrožnega pri Celju vnela pri štedilniku obleka. Deklica te težke opekline po vsem telesu. Istega dna je padel 37-letni trgovski potnik Anton Bregar iz šmarjete pri Rimskih Toplicah na cesti v Ar jI vasi pri Petrovćah s kolesa in se močno poškodoval po obrazu. V Breznu pri Vitanju si je 28-letni posestnik Anton Brodej pri padcu zlomil desno roko v zapestju. V soboto se je zvrnila z opeko naložena samokolnica na 55-lctnega delavca Franca Pečnika od Sv. Tomaža pri Vojniku in ga hudo poškodovala po glavi. Istega dne se je pri delu vsula plast zemlje na 36-letnega posestnika Jožeta Rednaka Iz Lipja pri št. Juriju ob juž. žel. in mu zlomila levo nogo. V soboto je padel enoletni delavčev sinček na Zg. Hudinji pri Celju doma tako nesrečno, da si jo zlomu levo nogo. V nedeljo je kolo pri vodnjaku grabilo 10-letnega Silvana Leskovška. sina zVa-tarskega pomočnika v Celju, za levo rok* in mu zmečkalo dlan. Vse ponrsročence so oddali v celjsko bolnico. Mariborske in okoliške novice — posestno gibanje. Tukajšnja Spodnje-štajerska ljudska posojilnica je kupila od Zadružne gospodarske banke poslopje na Aleksandrovi cesti 6 za 3.800.000 din. — Odprta noč in dan so groba vrata. V splošni bolnici je umrl lastnik realitetne pisarne Franjo Zagorski, star 56 let. Pokojnik je bil v Mariboru zelo znan. zlasti izza svoječasnega nastopanja v mariborski lokalni politiki. — Na Meljski cesti 5 je umrl mesarski mojster Josip Kokol, star 66 let, v splošni bolnici posestnik Ivan Pak. star 50 let, v Metelkovi ulici 7 mizarski pomočnik Jakob šket, star 69 let, v bolnici zasebnica Roza Babler, stara 60 let, na Aleksandrovi cesti 33 na Pobrežju zasebnica Frančiška Rakuš. stara 76 let. v sp!oš-ni bolnici podpreglednik finančne kontrole Jože Gorišek, star 43 let. — žalujočim svojcem naše globoko sožalje! — Tržne cene. V snuslu poročila št. 13 tukajšnjega mestnega tržnega nadzorstva so na mariborskem trgu naslednje cene: Meso: teletina 7 do 12 din, svinjsko meso kostmi 14 do 15, svinjsko meso izlušOno 16 do 17, ribe 16 do 18, salo 17 do 18. rebr-ca 13 do 14, glava z jezikom 5 do 6 din. Zelenjava: merica krompirja stane* 13 do 14 din, čebula 3 do 4, česen 8 do 10, kislo zelje t, kisla repa 2, kilogram karfijole 10 do 12, hren 7 do 9, ena glavnata solata 2 do 4, kilogram pa 20 do 24 din, endivija 18 do 20, kilogram radiča 20 din. grah v stročju kilogram 20 din. Sadje: jabolka 4 do 8 din, bruške 6 do S, suhe slive 6 do 10, celi orehi 8 do 9. luščeni orehi 24 do 28, pomaranče 1 do 3.50. žito: liter pšenice 2 din, liter rži in ječmena po 1.75, liter koruze 1.50 do 2, ovsa 1 do 1.25, prosa 2, ajde 1.25, prosenega pšena 4 do 5, ajdovega pse na 4 do 5. Fižol prodajajo po 4 do 6 din za liter. Morske ribe po 18 din za kilogram. Mlečni izdelki: smetana liter 10 do 12.50, mleko 2 do 2.50, surovo maslo 32 do 36. čajno maslo 36 do 40, domači sir 10 din. Perutnina: kokoši 25 do 35 din, par piščancev 35 do 75, race 22 do 24. Kozliče prodajajo na trgu po 60 do 70, domače zajce po 10 do 30 din. Krma: kislo seno 120 do 140 din za 100 kg. otava 160 do 170 din, lucerna po 100 din. pšenična slama pa po 70 din za 100 kg. — Veliko zanimanje vzbuja lepa razstava akademskega slikarja Zorana Mušiča in akademskega kiparja Karla Putriha, ki jo je otvoril v nedeljo dopoldne v beli dvorani Sokolskega doma predsednik Umetniškega kluba v Mariboru, g. dr. M. šnu-derl. Razstavo si je ogledalo doslej že precej ljubiteljev naše umetnosti, ki so izražali svoje zadovoljstvo ob razstavljenih prvovrstnih umetninah. Upati je, da bo razstava tudi v materialnem pogledu dosegla svoj uspeh. Razstava bo odprta do 14. aprila, in sicer vsak dan od 9. do 18. — Z Meljskega hriba. Precej presenečeni so bili tisti Mariborčani, ki so se v nedeljo zvečer vračali v skupinah z Meljske-ga hriba proti mestu. Čez občinsko cesto je bila namreč položena bodljikova žica. ob kateri so ljudje padali na tla in si pri tem poškodovali obleko. Oblastva skušajo sedaj dognati, kdo je bil tisti zlikovec, ki je iz hudobije ali maščevanja napeljal bod-Ijikovo žico čez cesto. — Uprava mariborskega pododbora »druženja rezervnih oficirjev vabi rezervne oficirje iz Maribora in bližnje okolice na pre- davanje ki se vrši v četrtek 4. aprila ob 20. v dvorani Ljudske univerze v Mariboru Predaval bo rez. artil. major g Desnica Antonije iz Maribora o temi ^Izkustva fr. sedanjega časa«. Vstop samo z oficirsko legitimacijo. — Pojasnilo. V svoji ponedeljski številki ste objavili poročilo, da je bil sprejet moj predlog, da se skliče konferenca kasaških društev v Sloveniji, da zavzamejo stališče glede centrale kasaških društev itd. Ta predlog sta stavila društveni podpredsednik Jože Skaza in Dušan Kovač ne pa jaz. Moj predlog, ki je bil najprvo soglasno sprejet, se doslovno glasi: Ministrstvo za kmetijstVD se prosi, da zaradi ureditve nevzdržnih razmer v Centrali imenuje tej komisarja z nalogo, da skupno z vsemi ju-goslovenskimi društvi pripravi nova pravila in na podlagi teh omogoči redno poslovanje Centrale, da nakaže derby-nagra-de za leto 1939. v znesku po 22.000 din in da Centrali v bodočo toliko sredstev na razpolago, da bo omogočeno uspešno delovanje društev v svrho povzdige domače ikonjereje. Šele nato je bil sprejet drugi predlog proti mojemu glasu, ker smatram, da osebnost celjskega Koniga ni vredna, da si nalagajo delegati potnr stroške za kako tako konferenco. — Novak .Tulce. — Mariborsko vreme. Slana je danes pobelila Maribor. Davi je znašala temperatura —4, včeraj pa najvišja temporatu-, ra 10.4. Vremenska napoved se glasi, da bo malo vetrovno in oblačno vreme. — 1231 tujcev je bilo v marcu v Mariboru. Prenočevali so 2598 krat. Med tujci je bilo 247 Nemcev. „ Paberki. Tu k >Del polit. 4 poroča ▼ št. 36: >Angleško blago zopet na trgu. Zdelo se je, da bo vsied nastalih vojnih prilik in velikega nakupovanja boljše blago, zlasti pa angleško, pri nas sploh zginilo s trga, posebno ko so si nekaj Časa hodili pridno nakupovat obleke tudi iz inozemstva. Toda zadnji čas je opažati, da so trgovine in krojači še vedno dobro založeni z blagom, tudi z angleškim. Pravijo, da ga dobijo celo iz Nemčije, ki j« dobila velike zaloge tega blaga na Cefckem in Poljskem, pa se tam ne sme prodajati, temveč samo izvažati, da dobi Nemčija devize za nakup živil in drugih važnih potrebščin iz inozemstva. Zaenkrat se torej pri nas ni treba nikomur bati, da bi ne mogel kupiti dobrega blaga, samo če ima denar. Podražilo pa se je boljše blago pri metru skoro za 100 din in še več. V kolikor je to podraženje utemeljeno, je pa se ve drugo vprašanje, ki naj bi ga prčim kovali imenovani xteagin Gejša«. Red A. Sreda. 3. aprila. Zaprto. četrtek, 4. aprila, ob 20-: »Trideset sekund ljubezni-c. Premiera. Zasedb«, v w«e4o4gri »: ljubezni«. V glavnih vlogah nastopajo: Rasbergerjeva kot Grazia Sirianijeva, Cr-nobori kot Piero Ouarandi, Sa vinova kot Golt m da Sirianijeva Gorinšek kot Ceaarv Siriani, Verdonik kot Tuiho Striam. Košuta kot Gustavo Aguzzi. KoŠič kot advokat Ferrtni, Oorinškova kot EOoonora Aguzzi jeva, ZaJrrajskova kot Gtovntmm Sirianijeva V uesom nastopi 12 »Turške glave« iz stepanje vasi K 80 letnici rojstva dr. Josipa Mantiiartjja Ljubljana. 30. marca. O. S. Marden. sloveči ameriški filozof za praktično živi jeni e Dravi nekie. da se ima največji napredek zahvaliti v nrvi vrsti največjim — napakam. Ni pravega lovca, tudi brez »kozla« in tudi sicer narboli vešča roka znanstvenika zasrabi tudi za — smolo. Kemik in zdravnik iz umi tel i morata na i preje sama pogoltniti marsikatero — grenko piiulo. Ta življenjski nauk ie moral na se*» oreizkusiti tudi bivši šef našeea deželneea muzeja, dr. Josip Mantuani. Ce bi bil zda i — 28. marca — še živ. bi se na i brže celo hvaležno spornim i ai polee golega in nesrečnega naključia tudi onih. ka so nred nriim ozir. namesto niesa dozdevne človeške gla-ve spoznali za — želve. In to ie bilo Pred 30 leti meseca marca. Kratko pred tem ie dr. Mantuani — dot eda i arhivar v dvorni knjižnici na Dunaju, -acer oa v znanstvenih krosih čislan umetnostni in glasbeni zgodovinar — zasedel izr>raznieno mesto ravnatelja deželnega muzeia v LiubliaoL Kdor je že tedai poznaj Mantuaniia — in Ljubljančani so ea lahko ooznali. vsai ie bil domačin — ie ijnel težke oornisleke proti temu namešceniu. ker Mantuanaieva dotedanja poklicna stroka in vodstvo ve*-kega muzeia tudi na oraz^odovinskin izkopa ninab bogate dežele, ie oač oreveliJca razlika, da bd io moffel izpopolnrti sicer v svoji stroki še tako priznani veščak. Toda od gotove strstfu so baš Mantuaniia hoteli imeti na tem mestu in tako smo sa noč dobfli. Nakliučie je hotelo, dn se ie v Ustom času — kakor se stareiši Liubiiafičarri še spominjajo — zopet pričelo s oriuravami za poglooljenje Gruberjevega prekopa m. da ie baš tedai začel orekooavati svod ob mostu v Šteoanji vasi ležeči vrt nosest-mfc Florjan Lesjak. ki ie že oreie večkrat prišel na sled raznim kostem, za katare Da ni našel zanimanja. To not ie bil boli srečen. Odkril ie večjo količino dozdevnih človeških lobani. med mirni tudi neka i pasjih in koniskih okostij. Na nrvi hiD in pnrtnri ie to vse akuoai res bito podobno zgodovinskemu arobišeo. In nrve vesfe •» res notede vedeti, da gre Ui xa npdMfc izza rrancosice voina Baš te prve vesti oa so dr. MannMnt» še na iboli zapeljale na že izoočetk*:\ nieoo-vega rjoizkuoa napačno sled. Grobišče n« more biti izza francoske voine. ker Francozi v vojni vendar roso rezali glav. to ao marveč oooeojaiLi — Turka. Teren ie *"> grobašče Še izza turških verin okoli LJubljane. Turki so našim ban MU sala ve. :••< ni a zmetali v vodo (tedni ie tam nntno tekočo Ljubijarucol. štev« so nasadili na Kt^ ne a ko so odJti. so naai odstrani koi*. glave pa kar tam v vratnem redu zafcooarh. Vmes so Dometah tudi žjvvdsk^ okostta. (Psi so najbrž gsndaat čsoveake eiave. s ljudie so rth pobili m tam pustih* V glavnem tak je bft dc*aoska rjcrfoza*. ozir. tako ga ie »mHWi Mantnsmiu b?»-zu stojeći list To bi še ne bilo nič ooseb-nega. Niti to ne, da ie Marrtuani oseboo ogledal to »turško grobišče«, tam tudi kopal dozdevne človečke glave, oa še ni poznal — zmota. Kočljivo zani *? ©ostalo, ker so se pred nifcm te >turške alave« za želve rasAorfli — nc^narn. ©redvsem časnikar ki g« te laantuani oo^avil mri S tem imaiansn ni nm te Marnuar* naknadno priznat šele ie vsa zgodba o »t rr-ških i ■milu !■ Mfci v iteso težnost t*x* ▼ rnozesnstvu. Kakor je bflo to razkritte zaorva neorv jetoo za MsHituaniia kot novega šefa deželnega muzeja, ie kneio na strani tudi svoje dobre posledice. Predvsem te bfla a^anta km ie Mantuaniia postavila to mesto, neicai časa previdnejša 7. novior: rLameačenji ki ie morska uvideti, da nikakor ne zadošča £?oia strankina nrioad-nost, da bi n. or zobozdravnik mogel ra-dcnriestovati prvega kirurga v lavni bolnici. Največ pa ie ta oreakuJma koristite dr Marrtuatmju saoaoron. Bosta! te na tem zani novem ooiru orevidnei& in se le varri pogkib& m končno oa ie ta na-mka na sati tudi v natinrfc iavnoan tudi vne rjublTanske oboli ce vzbudil »»