GOSPODARJENJE V PRETEKLEM LETU
Skrivljena slika ali slabo delo
Zdruieno delo občlne Center se v februaiju, ko Je že z vseml sllami v ogn|u ure«ničevan|a tekočlh prolzvodnlh In poslovnlh nalog, prlpravl|a na obravnavo zakl|učnlh računov poslovan|a v preteklem letu. Hkratl pa prlhaja|o na dan tudl prvl podatkl o nekaterih »lementih gospodarjenja v preteklem letu za nlvo ob-člne.
Zbirni rezultati za vso občino niso ugodni. Se zlasti ne, če jih primerjamo z dosežki v nekaterih drugih Ijubljanskih občinah, mestu ali republiki. Močno zaostajamo tako za planiranimi obveznostmi kot tudi za lanskoletno realizacijo zlasti na dveh ključnih področjih - v obsegu industrijske proizvodnje ter v rezultatih izvoza blaga in ^toritev. Količinski obseg industrijske proizvodnje je bil tako lani manjši za 7,7% (v Ljubljani je bil večji za 7,20, v občini Vič-Rudnik celo za 19,9%, v republiki pa za 3,7%). Zaostajanje pri rezultatih na področju ekonomskih odnosov s tujino smo sicer konec leta zmanj-šali; v primerjavi z letom 1982 bila vrednost izvoženega blaga manjša le še za 14,3%, s čimer pa seveda ne moremo biti zadovoljni, če upoštevamo z resolucijo planiran 15-odstotni porast.
Negativna gibanja na teh dveh področjih gospodarjenja smo te-koče spremljali v vsem preteklem letu, sproti smo analizirati vzroke zaostajanja ter obenem načrtovali vrsto aktivnosti, s katerimi smo si prizadevali premakniti razmere z rdečih številk. Posebej skrbno je aktualne idejnopolitične in družbenoekonomske probleme pri ure-sničevanju planiranih nalog obravnaval na svoji 14. seji OKZKS. Iz takratne zelo bogate in tvorne razprave velja poudariti predvsem stališče, da nam za načrtovanje konkretnih aktivnosti subjektivnih sil v občini (tako družbenopolitičnih organizacij kot tudi skupščinskih zborov in izvršnega sveta) ne zadostujejo bilančni prikazi problemov in rezultatov gospodarjenja za celo občino. Iz dveh vzrokov. Prvič, ker so prepozni, saj bodo uradni seštevki in analize po posameznih elementih poslovanja za občinski nivo za preteklo leto znani šele v aprilu. In drugič, ker ob znani strukturi združenega dela v občini, ki pa seveda ni normalno statistično distribuirana, statistični in drugi bilančni seštevki zelo malo povedo, predvsem pa ne razkrijejo niza specifičnih problemov, neuspehov pa tudi velikih uspehov, ki so jih posamezne OZD v občini dosegle v preteklem letu. Kartonažna tovarna Ljubljana je tako v preteklem letu presegla plan izvoza na konvertibilno tržišče za 74%, revaloriziran plan fizičnega obsega proizvodnje pa za 8,3%. V Iskri Vegi so zaradi velikih izvoznih naročil delali delavci v decembru po 12 ali celo 14 ur na dan; razen tega so se jim po opravljenih lastnih delovnih obveznostih pridružili v popol-danskem času tudi vodstveni in drugi delavci iz delovne skupnosti skupnih služb.
Če vemo za takšne napore in še celo vrsto drugih podobnih aktivnosti v posameznih OZD v občini, imajo slabši rezultati gospo-darjenja za vso občino drugačno vlogo. Umikajo se pesimistična razmišljanja o naših možnostih za realizacijo letošnjih obveznosti in z resolucijo družbenoekonomskega razvoja, hkrati pa se zaostrujejo vprašanja, kje so vzroki za negativna gibanja. So to posamezne izgubaške OZD, ki se zaradi svoje strukture teže odrazijo na tak način v obdinskih rezultatih? Gre res le za statistične razloge, selitve in različne spremebe v načinu vodenja teh podatkov? Ali pa nam negativni predznak v rezultatih uresničevanja planiranih ciljev po-vzročajo slabe poslovne rezultate ceie skupine dejavnosti, za katere vamo, da so v občini močno zastopans?
Zato je utemeljena zahteva občinskega komiteja ZKS, da komite za gospodarstvo in planiranje pri izvršnem svetu občinske skupščine v prihodnje prikazuje rezultate gospodarjenje podrobneje po posa-meznih področjih in panogah (industrija, trgovina, drobno gospo-darstvo...). Trdilev, da je struktura gospodarskih OZD v naši občini žal takšna, da nam v sedanjih zaostrenih razmerah gospodarjenja ne daje možnosti za večje uspehe, bo ob takšnem analitičnem pristopu dobila potrditev ali pa bo ovržena. Hkrati pa bo dobila trdnejšo podlago zahteva, da se je potrebno prav zaradi te strukture gospo-darskih OZO v občini odločneje spopasti z nalogami in problemi pri uresničevanju procesa prestrukturiranja gospodarstva.                   
Alenka Bibič