155. Številka.
Ljubljana, v ponedeljek 10. julija 1899.
XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Iahaja vsak dan tvačer, izimSi nedelja in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oger ake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld , za jeden mesec 1 gM. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vee leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr za Četrt leta. — Za t u je delele toliko veC, kolikor poStnina znaša. — Na naroCbe, brez istodobne vpoSiljatve naroCnine, se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od fttiristopno petit-vrste po 9 kr., Ce se oznanilo je<ienkrat tiska, po 5. kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — LJredni§tvo in upravnistvo je na Kongresnem trga St. 12. Opravnibtvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — VUod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v apravnistvo pa a Kongresnega trga St. 12.
Telefon hI. 3^4.
Afera Nabrgoj.
Ministrski predsednik grof Thun je nekoč dejal: Jaz pokažem, da sem potrpežljiv, pokažem pa tudi da sem energičen.
Od tedaj je preteklo že precej časa. Eneržijo grofa Thuna smo spoznali samo pri doslednem odbijanju tudi najpripro-stejših zahtev slovenskega in hrvatskega naroda. Napram slovenskim in hrvatskim poslancem jo jako energičen in se čisto nič ne ozira na njihove narodne postulate, toda napram Nemcem in Italijanom ne pokaže nikdar svoje eneržije. Zlasti razmerje mej vlado in mej primorskimi Lahi kaže, da je Thunova potrpežljivost uprav brezmejna.
Nov dokaz za to redke potrpežljivost nam daje usoda Nabrgojevega mandata za tržaški občinski svet oziroma deželni zbor. Predrznejše, frivolnejše in provokatoričnejše ni še nikdar postopala nobena javna korporacija, kakor v tem slučaju tržaški obč. Bvet, a čuvarica avtoritete zakona, čuvarica pravice prenaša vsa ta izzivanja z angeljsko potrpežljivostjo.
Tržaški občinski svet je tekom nekaterih let dvakrat zapored razveljavil Naber-gojev mandat. Zaradi politične demonstracije je poteptal načelo, iz katerega se je sam rodil, poteptal je fundamentalni princip parlamentarizma, da je ljudstvo pri izbiranju svojih zastopnikov suvereno in da mu te pravice, dokler jo vrši v okviru veljavnih zakonov, ne sme nihče kratiti in omejevati. Pravica avtonomnih zastopov, kateri pristoja verifikacija volitev, ne sega dlje, kakor da preiščejo, če ima izvoljenec v resnici pasivno volilno pravico v smislu ustavnih predpisov in če se je volitev pravilno in zakonito vršila. Dlje pa avtonomna pravica ne sega in tudi ne sme segati, sicer postane parlamentarizem zgol karikatura.
Tržaški občinski svet pa je segel dalje. Prisvojil si je v nasprotju z veljavno ustavo pravico, cenzurirati politično misije nje izvoljenih ljudskih zastopnikov in prisvojil si je pravico, razveljavljati mandate pravilno izvoljenih poslancev samo zato,
LISTEK.
Feminizem in ženstvo.
Spisal M. JuvanCiC.
(Konec.) V.
„Bodisi pa že ženska", pravi Alfred Hedenstjerna, „kolerična, flegmatična, san-gvinična ali melanholična, velika ali majhna, mlada ali stara, suha ali debela, grda ali lepa, slaba ali dobra, črno-, plavo- ali ru-dečelasa, naj li zna kuhati ali ne, naj je že ljubezniva ali nestrpna, opravljiva, razumna, neumna, dolgočasna ali interesantna, nekaj ima gotovo skupnega z vsemi dru gimi ženskami — namreč* željo, omožiti se. Ženska žrtvuje očeta, mater, brate in sestre, nedeljski pouk, življenje in zdravje, da dobi moža, da, dogodilo se je že, da je odložila petnajstletna deklica punčiko, brž ko se je pokazal cestilec .... Nobena stvar je ne moti, omožiti se, ako se le more. Ženska, ki je člen društva v varstvo živalij, vzame takoj mesarja, mlada dama, ki nima nikake ▼era, pridigarja, strogo religiozno vzgojena
v rokah blagajno društva, katero oskrbljuje
ker mu ne   ugaja njihovo politično mišljenje.
Menda ves čas, kar obstoji ustava, je zaslužni voditelj okoličanskih Slovencev tržaških člen občinskega zastopa in deželnega zbora. Nabrgoj vživa najsplošnejše spoštovanje, njegova osebna integriteta je vzvišena nad vsak dvom, in vender je obfi. svet dvakrat zapored sklenil razveljaviti Nabrgojev mandat, češ, da Nabrgoj ni vreden, sedeti v tržaškem občinskem zastopu.
To ni samo predrzno teptanje zakona, to je tudi udarec v obraz vsemu slovenskemu narodu in krvavo žaljenje tržaških Slovencev. Obč. svet tržaški je to tudi nameraval s svojim sklepom. Pri razveljav ljenju Nabrgojevega mandata je imel očitni namen, užaliti tržaško slovenstvo, zadeti je v srce s tem, da njegovega voditelja sramotno prežene iz svoje srede.
Zakonitosti Nabrgojeve izvolitve ni tržaški občinski zastop nikdar tajil in je tudi ni mogel utajiti. Volilci so Nabrgoju pri volitvah na tako sijajen način pokazali svoje zaupanje, da je popolnoma nemogoče, zasuka i stvar tako, kakor da bi se volitev ne bila vršila zakonito, in da je vsaj navidezno mogel iz zakonskih razlogov mandat razveljaviti. Obč. svet tak.h razlogov tudi iskal ni, ampak je s pravo laško pre-šernostjo dekretiral, da Nabrgoj ni vreden, biti Člen tržaškega samoupravnega telesa, in je njegov mandat razveljavil.
Vlada je dotični sklep uničila, tako prvič, kakor drugič. Stvar je prišla pred višje instance, in vse so obakrat pnpoznale, da je tržaški obč. svet kršil zakon, in da je sklenjeno razveljavljenje Nabrgojevega mandata nezakonito in nedopustno.
A dasi je bil sklep obč. sveta tržaškega po najvišji instanciji ožigosan kot nesramen atentat na načelo parlamentarizma, se irredentovska druhal v občinskem zastopu vender ni pokorila. Ko je Nabrgoj prišel v zbornico, napadli so ga laški obč. svetniki in napadlo ga je najeto galerijsko občinstvo. Slovenski poslanci so bili v nevarnosti za življenje in so se morali umakniti sili. Od tedaj ne morejo več izvrševati svojih ustavnih dolžnosti, od tedaj ne prihajajo več ne k sejam občinskega zastopa,
uboge paganske otroke z žepnimi biblijami, more vzeti denar iz blagajne in uiti s cirkuškim jahačem, brž ko jo je prepričal, da jo ljubi, ter .da njeno društvo nima prave podlage, ker otroci v Adamovih hlačicah ne morejo rabiti žepnih biblij.
Srečna je ženska, ki si je izvolila kanarčka !
Vprašam Vas samo, kaj je prijetnej še : ali da Vas prebudi iz jutranjega spanca debeli, godrnjavi glas, ki preklinja, ker še ni škornjev tu, ter ironično povprašanje: „ Ali ne moreš naučiti poslov malo večjega reda?" — ali ako Vas pozdravi zjutraj veselo ptičje petje? . . .
In vendar se hočejo vse omožiti.
Tako smo zopet pri zakonu in rodbini.
Toda .ženiti se", pravi Mantegazza, »in postati vsled tega berač, je budalost in zločin; spravljati proletarče na svet, je najtežja odgovornost, katero si more naložiti mož".
Niti ženski, niti moški spol ni pro-vzročil ženskega vprašanja, temveč njuno medsebojno razmerje. Njegova rešitev je socialna potreba in naloga.
Boj za obstanek odvrača moškega od rodbinskega življenja. Vsled toga so množi število samot? pri obeh spolih od dno do
niti k sejam dež. zbora, kar je Lahom zelo všeč in c. kr. avstrijski vladi menda tudi.
Vlada niti prsta ni ganila, da pripomore zakonu do spoštovanja. Najbrž je grof Thun hotel tržaškim Lahonora prav jasno deraonstrovati, kako daleč sega njegova potrpežljivost. In Lahi so to dobro umeli, ter so vdrugič razveljavili Nabrgojev mandat.
Že ta sklep sam na sebi je tako smela provokacija, da bi je nikjer ne pretrpeli, kjer ima državna oblast sploh kaj smisla za svetost zakona. Če je bil prvi sklep predrznost, je ponavljanje tega sklepa flagrantan upor proti zakonom, nekaj tacega. kar je v pravni državi nemogoče in kar bi se v kali zadušilo. Pri nas pa se je vlada omejila na platonični protest, na razveljavljenje dotičnega sklepa, in tako je vsa stvar šla novic od instance do instance in se je novic pregledovala in pretresovala.
Državno sodišče je v soboto razglasilo svojo sodbo v tej zadevi. Priznalo je, da je obč. svet prekrši] zakon, ko je proglasil Nabrgojevo izvolitev za neveljavno in je dotično pritožbo obč. sveta tržaškega proti vladni odredbi, s katero se je njegov sklep razveljavil, odbilo kot neosnovano.
Radovedni smo, jako radovedni, kaj se sedaj zgodi. Ne verjamemo, da bi se tržaški občinski svet pokoril. Ta korporacija ni vajena, pokoriti se zakonu in ga spoštovati, pač pa se je vsled vladne brezbrižnosti in popustljivosti navadila, smatrati tržaške Slovence za brezpravne helote in ž njimi ravnati po svoji poljubnosti. Zategadelj tudi sedaj menimo, da se tržaški obč. svet ne ukloni razsodbi državnega sodišča, in da tudi sedaj ne bo priznal Nabrgojevega mandata.
A vlada? Morda nam demonstruje grof Thun novic, kako daleč sega njegova potrpežljivost, da je ta lepa lastnost pri njom razvita do čudovite popolnosti. Morda uprizore tržaški Lahi to igro v tretjič, in vlada se bo zopet zadovoljila s papirnatim protestom ter prezrla tudi novo kršenje zakona.
Toda v tem slučaju utegne grof Thun spoznati, da vsaka stvar tudi pri nas samo nekaj časa trpi. Če vlada ne pokaže tiste obljubljene eneržije, pokaže jo slovenski
dne, kar čuti ženski spol mnogo bolj nego moški, Že zato, ker je Ženski spol skoro pri vseh modernih narodih Številnejše zastopan, in ker je ženska, vsaj današnja, mnogo manj samostojna kakor moški.
Že dejstvo, da se premožne deklice in deklice na kmetih, kjer zakonsko življenje možu ne provzroča posebnih stroškov, mnogo lažje pomože nego deklice nepre možnih srednjih stanov, iz katerih se ženski proletariat rekrutuje v prvi vrsti, je dokaz, da igrajo tu jako važno, če ne prvo vlogo materialne razmere.
Skoro vsaka ženska, bodisi tudi pri« stašinja najekstremnejše emancipacijske smeri, priznava, da je rodbinsko življenje njen pravi poklic. Že narava sama dokazuje to dosti jasno, saj je obče priznano, da so razne ženske bolezni, v prvi vrsti posledice samstva. Pri Hindustankab je, kakor poroča neki angleški zdravnik, histerija skoro nepoznana, ker imajo tam stariši religiozno dolžnost, preskrbeti deklici moža, brž ko je dorasla. Pri mnogih narodih smatra se samstvo za žensko sramotnim. Vsaka dorasla deklica mora dobiti moža. Morebiti so pripomogli al ioni razlogi k temu, da se je pri Japoncih popolnoma udomačila navada, da oddajajo revnejši stariši svoje
narod. Naše ljudstvo se je do grla naveličalo, da mu na slovanska ramena opirajoča se vlada dan za dnevom utepa prepričanje, da je „minderwerthigM da zanj ne veljajo tiste pravice, kakor za druge narode v tej državi. _
V LJubljani, 10. julija.
Iz desničarskih krogov.
„PIzenske Listyu pišejo, da v desnici nikakor ne vlada taka sloga, kakor trdijo razni listi. Doslej ni bil ~- prilike, da bi se nesloga pojavila javno, toda meseca septembra se pokaže, da obstojajo v desnici diference velikega pomena. Neka skupina na desnici meni, da so dobili Čehi prevelike koncesije, ter da so radi teh Nemci že preveč razdraženi. Ta skupina dela na to, da se pomiri Nemce s tem, da se jezikovne naredbe odpravijo ter ustvari nov, na temelju § 14, oktroiran jezikoven zakon. Te skupine ne tvorijo samo člene poljskega kluba, ampak sploh politiki stare šole, t. j. iz nekdanje poljskonemške večine. Ti politiki se pripravljajo na nova pogajanja z levičarji. Obstrukcionistom mislijo ti politiki dati neke koncesije, in potem bo baje začel parlament takoj funkcionirati. Kakšne naj bodo te koncesije, ne vemo, neverjetno pa je tudi, da bi jih ti politiki stare šole mogli dati obstrukcionistom v soglasju sedanje večine.
Češke razmere.
Iz Prage pišejo dunajski rInformation", da se hoče stranka Staročehov na novo organizirati ter poseči v politiko. Staročehi imajo nekaj talentiranih, modernih mož, ki so zaupniki dr. Riegra. Staročehi bodo skušali doseči večje vspehe zlasti v Pragi ter priti v vplivnejšem številu v občinski svet Pa tudi na deželni in državni zbor so za čeli zopet misliti. To zadnje pa se jim ne bo posrečilo, ako se ne združijo s klerikalci, kar se bržčas ne zgodi. Pri bodočih volitvah bodo dosegli predvsem radikalci ter agrarne in obrtne frakcije večje vspehe. Mladočehi bodo izgubili mnogo mandatov, ker je narod proti njihovi sedanji politiki ter si želi parlamentarne opozicije Češki narod ima torej tudi preveč strank, katere
hčere za nekaj let v takozvane „Čajarne" Tudi religiozne navade v starem Babilonu, o katerih poroča Herodot, so se mogoče razvile, kakor večina orientalskih verskih šeg. iz podobnih praktičnih ozirov.
Pisateljica Lavra Marholmova dokazuje v svoji drami „Karla Biihringova", da je prisiljeno samstvo ženskih, kakor je v navadi zadnja stoletja, naravnost nenaravno in nemoralno, in da je čas, da krene moderno človeštvo v tem oziru na drugo pot. Po njenem mnenju mora imeti ženska, da je popolnoma srečna, v svojem petdesetem letu vsaj (!) pet do osem otrok okolu sebe. Njena izvajanja zavrača Oth (BDie \Vage', 12. febr, 1.1.) Ako bi imelo človeštvo zmožnost, rasti v poljubni meri, bila bi naravna posledica kulturnega razvoja, da bi z naraščajočo kulturo raslo tudi število novorojencev. Socialno sta dandanes potrebna vsako leto na sto ljudij dva poroda v nadomestilo za umrle, in jeden kot prirastek, skupaj torej trije. Fiziologično pa je mogočih vsako leto jednajst porodov na sto ljudij.
Na polni višini naše kulture smela bi torej priti na svet skoro le Četrtina otrok tega. kar bi se jih roditi moglo. To četrtino povila bi potem četrtina žensk, katerih
zveze od slučaja do slučaj a le nemška mogočnost in krivica.
Vrnitev Armencev v domovino.
Armenski begunci na Kavkaza se vrnejo torej vendar le v svojo staro domovino, v Malo Azijo Vsled posredovanja ruskega poslanika Sinovjeva se je bavil turški ministrski svet v dveh sejah z vprašanjem, kam naj bi se vrnili armenski begunci-Sklenilo se je baje dogovorno z rusko vlado, da ostane del Armencev na Kavkazu, drugi pa pojdejo domov. V zadnjem času so Kurdi zopet napadali Armence v okrajih Wan, Bitlis in Si\vas Armenski narodni svet pošlje sultanu o poslednjih izgredih Kurdov obširno spomenico.
Belgija.
V predzadnji seji belgijskega parlamenta je bil izvoljen odsek, ki naj razpravlja, kako naj se reformira vladni volilni načrt. V odsek je bilo izvoljenih doset klerikalcev, trije socialisti in dva liberalca. Zbornica bo bržčas razpuščena. Socialisti so se začeli pripravljati na nove volitve. Tudi libe ralci hočejo odločno nastopiti. Splošno se sodi, da izgube klerikalci večino svojih mandatov, ter da je klenkalizem v Belgiji pokopan.
Rusija in Finska.
V zadevi finskega vprašanja je izdal car reakript, s katerim zatrjuje Fincem v notranjem zakonodajstvu p o p ol no avtonomijo. Car pravi, da se gre le za jed notnost v neobhodno potrebni reorganizaciji vojaške dolžnosti, da smatra Finsko le za neločljiv del velikega ruskega carstva, da pa pušča v notranjem zakonodajstvu Fincem popolno avtonomijo, kakoršno so imeli doslej. Car je pri nastopu svojega vladar-stva prevzel sveto dolžnost, skrbeti za blagor vseh pod ruskim žezlom živečih narodov, zato pa imajo državni zakoni povsod isto veljavo.
Dopisi.
Iz Št. Jerneja, 8. julija. Nase ljudstvo je jezno, ker so mnihi Pleterje kupili in jeza se obrača tudi proti našim posvetnim duhovnikom, zakaj ljudje mislijo, da so oni te mnihe spravili v deželo. To je prišlo našemu dekanu g. Fettich-Frank-heimu na ušesa. Oni dan je pridigoval tudi o raniški naselitvi ter nas je karal, ker nismo s tem francoskim blagoslovom zadovoljni. To so pobožni možje, je dejal, in pomagali vam bodo v nebesa, tukaj pri življenju pa vam bodo dali dosti zaslužka ■ Ljudje niso bili nič kaj zadovoljni s to tolažbo: ženice so dejale, da ne bo drv za kurjavo kotlov, v katerih za svinje kuhajo, in da ne bodo mogle več svinj rediti, za katere se še dobi kak goldinar; moški so pa še iz drugih ozirov majali glave.
Celo brez vse pameti vendar ni naš človek, on vsaj godrnja. Ko se mu bo še slabše godilo, bo drugo zapel. Torej, krščanski socialisti, le naprej s samostani I V Kostanjevici je jedna, v Zalogu pri Novem mestu je tudi precejšnja grajščina na prodaj! Tam od Prečine do Toplic kmetje nimajo dosti travnikov in njiv; na več ur dolžine so kmetje vsi revni.  Tam bi mnihi imeli
vsaka bi morala vporabiti vse svoje življenje. To bi bil prvi ekstrem. Ali pa bi se smele pri tem vdeleževati vse Ženske, a vsaka le s četrtino svoje materinske sposobnosti. To bi bil ekstrem v drugi smeri. Slednjič bi bilo mogoče, da se zjedinita obe možnosti.
Praktičnega pomena seveda stvar ne more imeti, ker je vsaka regulacija v tem oziru nemogoča. Števila „socialno potrebnih" porodov se nikdo ne drži. Vendar se stvar v celoti z istino precej ujema. Iz socialnih vzrokov (katere smatra Oth naravnimi; vsako leto na sto ljudij res ne odpade več porodov nego trije, na vsako sedmo doraslo žensko jeden. (Oth računa na sto ljudij dvaindvajset žensk, katerih vsaka more postati vsako drugo leto matij.
Da bi ženska emancipacija pomnožila število „socialno potrebnih" porodov, se ni bati, kajti prav vsled nje atomizovala se bode človeška družba še bolj. Provzročiti prav nasprotno, bi ji narava ne dopuščala. Toda kak bode „modus vivendi" med obema spoloma ob času, ko bode ženska emancipacija vsaj deloma uresničena? Bode-li stal na temelju monogamije, poligamije, poli-andrije ...
Lev Tolstoj pripisuje modernemu na-
tlakarstva veliko in le opeko bi lahko e tlako delali in cerkve zidali, ker jih je na Slovenskem premalo! Pa to moramo le v spomin bodočega zgodovinarja zapisati: posvetno duhovništvo na Slovenskem odobrava na leci in v časopisih, (glej .Slovenca" o novooživljenem zatiškem samostanu ter o onem kartajzov v Pleterjih,) nživljenje samostanov, nakup veleposestev po mrtvi roki. To dubovništvo se tudi drugače s socializmom peča. Kaj ko bi ta socializem srednjeveško tlako in desetino pred očmi imel? Dobrosrčni ljudje, Bog vas živi! In že res telesna lepota našega naroda pojema in samostanska kuhinja bo kuhala lahko za več ljudi; dobro bo zopet narod rejen. Toliko časa vsaj, da se bo te nebeške hrane naveličal. V letih 1415, 1525, 1575 je samostane sam razdiral ter iz dobljenega zidarskega materiala napravil hleve, a kakor se kaže, se vračajo tisti Časi, ki ko bili pred rečenirai upori.
Iz Vipave, 8. julija. Slavnemn uredništvu „Slovenskega Naroda* v Ljubljani-Sklicevaje se na § 19. tiskovnega zakonika zahtevam, da se z ozirom na dopis iz Vipave dne 2. julija t 1. v štev. 150. „Slov. Naroda" sprejme in natisne sledeči popravek : Nij res, da se mora meni na rovaš zapisati le zanemarjenja tega, kar je moj prednik, g. Grabrijan storil; res pa je, da sem v teku svojega službovanja v Vipavi obstoječe ohranil in po možnosti spo-polnjeval. Nij res, da je streha župne cerkve sv. Štefana v Vipavi puščala in da so se vsled tega slike pokvarile; nasprotno pa je res, da streha nij puščala in da so sli ke nepokvarjene. Ni res, da se še sedaj nahajajo v podrti cerkvici sv. Sancerba v župniji in občini Podražki svetinje svetnikove, kajti oskrbelo se je vže pred 5 leti, da so se relikvije vzele iz porušene cerkvice in se poslale Prečastitemu kn. šk. ordinarijatu, kjer se brezdvomno sedaj hranijo. Nij res, da so se faranom v Budanjah natvorile ogromne dajatve pto 40 tisuč gold. za zi-zdanje ondotne župne cerkve; res pa je, da so Budanjci popolnoma prostovoljno in iz lastne inicijative obljubili, oz. uplačali v teku 8 let približno 8 tisuč goldinarjev za zgradbo nove cerkve. Nij res, da se mi je dovelilo o mojem prihodu v Vipavo 4000 gl. za nasaditev farovških vinogradov in za popravo farovških hlevov; res pa je, da sem dobil neznatno podporo za rigolanje zanemarjenih vinogradov, a nasaditev vinogradov i. t. d. plačal sera z nadarbinskimi dohodki; res je naposled, da sem hleve popravljal, kadar in kolikor je potrebno bilo, a to se je zgodilo z mojem, nikakor pa ne s cerkvenim denarjem. —Matija Erjavec, nadžupnik in dekan.
Opomba uredništva: Odgovor na ta popravek  spiše  naš vipavski dopis nik.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. julija.
— Osebne vesti. Okrajni glavar v Voloski g. Alojzij Fabiani je imenovan namestniškim svetnikom. Deželnosodni svetnik v Gradcu g. Josip Linhart je imenovan državnim pravdnikom v Celovcu.
šemu zakonu lastnosti vseh teh spolskih zvez. Vzlic temu se isti v svoji sedanji obliki gotovo ne bode mogel obdržati. „Zakon je", pravi Mantegazza, „ dandanes mnogokrat barantanje s kapitalijami in plemiškimi naslovi pri višjih, proletariatska tovarna v velikem smislu pri nižjih stanovih. Dandanašnji zakon je najbogatejši vir nesreče, počasen strup, ki mori domaČo srečo, moralnost ljudstva in ekonomiški razvoj vsake dežele" . . .
Tu bode torej pred vsem treba pre-raeniti marsikaj.
♦ * a
V nam nedoglednem času izvršil se bode morebiti del onega, kar imenujemo dandanes — Bebelove utopije: ženstvo postalo bode socialno in ekonomiško neodvisno, postalo bode samosvoje. Njegova vzgoja bode jednaka moški vzgoji. Sedanji zakon nadomestila bode času primerna institucija. Svet kazal bode drugo lice, hodil druga pota. — Duh ženski zre jih pred seboj v megli.... Oprostil se je robskih vezij, oklenil se resno dela za resnico in pravico. Da bi ne prezrl mejnikov, katere je za veke stavila mati narava.
— Quos ultra oitraqae nequit consi-stere rectum.
če smo prav pončeni, je g. Linhart Slovenec in© popolnoma — neemoion.
— Tržaška občina — zopet pogorele.
Trlalka občina se je proti rasveljavljenju svojega sklepa, naj se v mestni dvorani vzida posebna plošča v spomin na protestni shod primorskih laikih županov, kateri shod je bil naperjen proti ustanovitvi hrvatske gimnazije v Pazina, pritožila na državno sodišče. To je pritožbo kot neutemeljeno odbilo. Istotako je državno sodišče odbilo pritožbo tržaške občine proti naredbi, s katero je vlada razveljavila sklep občinskega sveta, s katerim se je izvolitev gosp. Nabergoja občinskim svetnikom spo znala za neveljavno.
— Vrhniške železnice. Dne 23. julija se otvori železniška proga Ljubljana južni kolodvor-Vrhnika s postajo Brezovica (78 km), postajališčem Log (12 4 km) in postajama Drenov grič (16 km) in Vrhnika (19 3 km od Ljubljane). Postajališče Log bo urejeno za osebni, prtljažni in tovorni promet, postaje pa bodo urejene za ves prom t Vsak dan bodo vozili trije vlaki na Vrhniko in nazaj. Obrat bo oskrbovala južna Železnica. Otvoritveni vlak, s katerim se popeljejo samo povabljeni gostje odide, ob 9. dopolu-dne iz Ljubljane ter se vrne ob 5. popolu-dne z Vrhnike. Od ponedeljka dne 24. t. m. začne se na tej progi redni promet.
— „Parlamentšr", znani časopis, ki je tudi mnogo o nas Slovencih pisal, začne 13. julija zopet izhajati, in sicer v Olomucu na Moravskem. Glavni urednik mu bo zopet dr. Živny. Prva številka, razposlana na ogled, ima jako zanimivo vsebino. Mej drugimi članki prinaša tu i spis „Die slo-venisch kroatische \Vacht an der Adria" Naročnina m list, ki bo izhajal vsak teden, znaša na leto 10 gld.
— Včerajšnje dirka slov. biciklistov Ljubljana" se je obnesla pri lepem vremenu ob mnogobrojni udeležbi prav dobr o. Dirkalo se je izborno. Dirkači kluba „Ljubljane" so najboljše vozili in so tedaj odnesli največ daril. Obširneje poročilo sledi.
— Občni zbor I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani vršil se je dne 9. julija v hotelu pri Malica- Navzočih je bilo 82 členov. Načelnik pripravljalnega odbora, dr. V. Gregorič, otvori zborovanje, konsta-tuje sklepčnost občnega zbora, ter naznanja, da je do danes pristopilo 235 členov, ki posedujejo skupaj 295 hiš. Društvo nima nikakoršne politične tendence; v dosego namena društva, da se varuje gospodarske koristi posestnikov v Ljubljani, je skupno delovanje vseh krogov neobhodno potrebno. Pripravljalni odbor je že najel društveno pisarno v Kastnerjevi hiši, Dvorni trg št 1, in naloga novega odbora bode s sodelovanjem društvenih členov razvijati vsestransko svoje delovanje. Treba bode nastaviti uradnika, ki je vešč v davčnih in administrativnih zadevah, in pravnega konzulenta, ki bo dajal členom v vseh njih realno posest zadevajočih potrebah na stroške društva pojasnila. Povsod v glavnih mestih se je pokazalo koristno delovanje tacega društva. Upati je, da se kmalo tudi v Ljubljani, ki je doživela leta 1895 tako grozno gospodarsko krizo, in ki pričakeje leta 1901 morebiti Še hujšo, pokaže ugodni vspeh društvenega delovanja. Ta smoter se pa le da edino doseči v skupnem složnem delovanju, in mora biti vsaka politika strogo izključena. Pii volitvi v odbor oddanih je bilo 82 glasov. Voljeni so sledeči p. n. gospodje i Avgust Drelse, dr. V. Gregorič, Ivan Gogola, Henrik Maurer, Vaso Petričid Josip Jeglič, Karol Rom, dr. Josip Stare, Franc Schantel, dr. Ivan Tavčar. Pri drugi točki dnevnega reda: določitev prispevka za II. polovico leta 1899 sprejel se je predlog gosp. Ivana Gogole, ki določa sledeče letne prispevke: Za kosmati dohodek do 50O gld. 1 gld., od 500—1000 gld. 2 gld., od 1000—1500 gld. 3 gld., čez 1500 gld. neomejeno 4 gld. Predlog g. J. Janscha, naj se določi za vsacih 500 kron jedna krona, in naj se ne omeji dohodek, ostal je v manjšini. Po končanem dnevnem redu zaključi predsednik zborovanje. Letni prispevek se bo vplačal v društveni pisarni, in se bodo p. n. členi opozorili po časnikih, kdaj se prične vplačevanje. Vsak člen naj blagovoli potem prinesti sabo j davčno polo svojega posestva, da se mu odmeri po fatira-nem dohodku prispevek. Če kdo poseduje več bil, se to odmeri po skupera dohodka.
Za leto 1899 se vračuna samo polovica zgoraj omenjenega prispevka.
— Pojasnilo. Priobčili smo te dni pritožbo glede ljubljanske pošta, v kateri je bilo rečeno, da ae rabijo samonemške pobotnice o dostavnini za časnike in ds se prodajajo samonemške salepke. Poštno vodstvo je bilo tako prijazno in je stvar pojasnilo. Že od 1. 1897. se je pošta zavzemala za to, da se napravijo dvojeaične pobotnice o dostavnici za časnike, a isposlovala jih je šele letos in jih je dobila šele pred kratkim. Poprej jih ni imela in jih zatorej tudi ni mogla rabiti. Zalepk ima pošta dvoje vrst na razpolago: dvojezične in pa samonemške. To je naročeno, in pošta se mora po tem ravnati. Običajno se izdajajo dvojezične; le če kdo izrecno zahteva samonemško, jo dobi. Ako je kdo dobil samonemško, ne da bi jo bil zahteval, se je to zgodilo gotovo le slučajno, v naglici, taka pomota se pa lahko vsakomur primeri.
— Koleeareko društvo „Ilirije" v Ljubljeni naznanja gg. členom, da ima jutri v torek, dne 11. t. ra. ob polu 9. uri v restavracijskih prostorih g. Iv. Tostija (Virant) svoj redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika 3. Poročilo blagajnika 4. Volitev odbora. 5. Raznoterosti. Ker je ta občni zbor velike važnosti, je želeti, da se ga člani polnoštevilno udeleže.
— Društvo delovodij je imelo včeraj v Hafnerjevi pivovarni svojo veselico, katera je prav lepo vspela. Udeležba je bila jako velika. Pri veselici je sodelovala godba našega domačega pešpolka, ki je prišla iz Celovca. Svirala je izborno in žela burno priznanje. Posebno oduševljeno ji je ploskalo občinstvo, kadar je igrala slovanske skladbe, in priznati se mora, da ž njimi ni štedila.
— Sladkorni davek. Finančno ravnateljstvo razglaša: Glasom naznanila tinanč nega ministerstva je pričakovati, da se ves repni sladkor, ki je že v prosti predmet prešel in se bode kot tak ali v sladkorna-tem blagu (tudi negotovih izdelkih), kakor v oslajenem sadji, čokoladi in drugem kakao v sebi imajočem blagu, ter v likerjih, nahajal, dne 1. avgusta 1898 podvrže dodatni davščini po 12 vinarjev za vsak kilogram. Posamezne vrste tega sladkornatega blaga, ki se mora poo vreči dodatnemu ob-dačenju, in povprečna sladkorna vsebina tega blaga, katero je treba proračunjenju dodatne davščine za podlago vzeti, določile se bodo ukaznim potom. Vsakdo, ki bode dne 1. avgusta 1899 posedoval zalogo sladkorja kot tacega, ali v zgoraj navedenem, dodatni davščini podvrženem sladkor-natem blagu, ima prijaviti to zalogo, in sicer posamezno glede sladkorja, sladkorčkov, oslajenega sadja, čokolade in drugega kakao v sebi imajočega blaga ter likerja, ne oziraje se na to, ali jo hrani v svojih lastnih ali ptujih prostorih, ter v prijavi navesti tudi hranilni kraj in prostor. Te prijave se morajo vložiti v dvojnem izdatku tekom 1. do vštetega 3. avg. 1899. Prijave zalog imajo se napraviti po predpisanem vzorcu in brez izjeme pri onem oddelku finančne straže vložiti, v čegar okolišu se nahaja prostor, kjer se hrani sladkor, odnosno sladkornato blago. Police za te prijave dobivale se bodo pravočasno in brezplačno pri pristojnem oddelku finančne straže kakor tudi pri vseh c. kr. glavnih in drugih davkarijah na Kranjskem. Ako se predpisana prijava kake dne 1. avgusta obstoječe zaloge sladkorja ali zgoraj omenjenega sladkornatega blaga opusti, aH pa, ko bi bila v istini obstoječa množina za več kot pet odstotkov večja mimo one ki se je prijavila, bode se naložila kazen s štiri- do osomkratnim zneskom prikrajšane ali prikrajšanju izpostavljeno dodatne davščine. Akoravno te določbe šele s proglašenjem dotičnega cesarskega ukaza, odnosno k temu izdanega izvršilnega predpisa, veljavne postanejo, vendar se s tem že sedaj vse one osebe opozarjajo v lastni prid, katere posedujejo zalogo repnega sladkorja ali sladkornatega blaga, da bodo prijavam podvržene.
— Vsakemu svoje. Z Viča se nam piše: Kar je narejena tržaška cesta, torej že 53 let, se drže naši kmetovalci svojega sveta in kose* do meje, državni uslužbenci pa bržčas nevede prestopajo mejo in kose" čez mejo. Bilo je radi tega že veliko prepirov in pritožb. Politična oblast je obljubila, da napravi mejnike, ki so v resnici jako potrebni, saj ee cestarji in inženirji
menjajo in priđe vsled tega vedno do norih prepiroT, e pozabila jje na tvojo obljubo. Ker pa vendar ne gre, da bi kmetje vedno imeli ikodo, naj se jim tndi prouzroči le ▼sled smote, prosimo tem potom, da se tem neprijetnostim konec neredi.
— Oodbe domačega peipolke pl. Milde Štev. 17 »vira danes, v ponedeljek 10. t. m. ob ugodnem vremenu v Svicariji pod Ti voli jem. K temu koncertu se najuljud neje vabijo vsi gg. Častniki in vojaški uradniki z družinami, kakor tudi njih znanci. Radi pc manjkanja časa se posebna vabila ne izdajajo. Začetek ob        uri zvečer.
— Poikodovene cerkev. Iz Radeč pri Zidanem mostu se nam piše: V soboto, 8. t. m., treščilo je v radeško podružnico na Mučilnem. Strela je cerkev silno poškodovala in veliki oltar razrušila. V zvoniku se je mudil neki fant, v cerkvi pa je bilo pet oseb, a le je dna oseba je bila ne koliko omamljena, pa je že povsem okrevala, drugim se ni nič zgodilo. Bog ve, kako cerkev dobimo zdaj na Močilnem, kajti tukajšnji kmetje so v zelo slabih denarnih razmerah.
— Slovensko bralno društvo v Tržiču priredi povodom svoje desetletnice in blago slovljenja društvene zastave dne 23. julija
t. 1. slavnost   z   naslednjim  vzporedom: 1. Pozdrav in  sprejem gostov.   Ob polu 10. uri dopoludne pozdrav in sprejem do-šlih gostov pred slavolokom pred Slugo, od koder odkorakajo  društva v društvene prostore.   2. Ob ll1/«« uri sv- maša. Pri maši pojo pevci slovenskega bralnega društva  tržiškega   3. Slavnostno blagoslov-Ijenje zastave  Zastavi kumuje blagorodna gospa Ema Toporiševa. Slavnostnega zabijanja žebljev udeleže se blagoslovitelj, ku-mica, povabljenci  in zastopniki društev. 4. Pred prostori bralnega društva se vstopijo društva v kolo in zastava bralnega društva se posestrini z zastavami drugih diuštev.   5 Ob polu 1. uri skupni obed v prostorih bralnega društva.   Kdor se hoče udeležiti  skupnega  obeda,   naj blagovoli najkasneje do dne 21. julija odboru naznaniti. 6. Koncert in telovadba „Gorenjskega Sokola".   Ob 3. uri popoludne odkorakajo vsa druStva v Bistrico na vrt gosp. Lovr. Aljančiča, kjer bo koncert, telovadba in proste vaje „Gorenjskega Sokola". Na koncertu svira domžalska godba. Vstopnina 30 kr. za osebo. Društva in deputacije, ki so se udeležili slavnostnega sprevoda in podporni členi slovenskega bralnega društva tržiškega, so vstopnine prosti. 7. Prosta zabava in ples. Ob 8. uri zvečer je v prostorih bralnega društva prosta zabava in ples.   Pri plesu svira domžalska godba z godali na lok. Vstopnina 30 kr. („ Gorenjski Sokol" telovadi le pri ugodnem vremenu)
— Ns semenj dne 8. julija je bilo prignanih 531 konj in volov, 215 krav in 03 telet, skupaj 839 glav. Kupčija je bila srednja; zunanjega kupca ni bilo, samo domačini so med seboj kupovali. Krave s teleti so se Še najbolje kupovale.
— Izgubljene reči. Tekom meseca junija bile so pri mestnem magistratu ljubljanskem zglašene naslednje izgubljene reči: 7 denarnic z skupnim zneskom 91 gld. 40 kr., dve zlati žepni uri, dve zlati broši, tri
srebrne žepne ure z verižicami, zlata verižica z obeskom, zlat naprsni gumb z briljantom,
zlat prstan z briljantom, srebrna zapestnica, zlat obroček, vrhnja suknja in zavoj platna, usnjata torbica s perilom, suknene hlače.
— Najdene reči. Pri mestnem magistratu ljubljanskem bile so tekom meseca
junija zglašene, oziroma oddane naslednje najdene reči: tri denarnice s skupnim zneskom 19 gld. 60 kr., dve suknji, zlat prstan
s kamenčkom, srebrna Žepna ura z obeskom, srebrna verižica, kovček, trije solnčniki, srebrna zapestnica, dve svetilki
za bicikljo, dežnik, izprehodna palica in
končno štiri klobase.
* Trikrat na smrt obeojen. Pred nekaj dnevi je obsodilo porotno sodišče v Osnabrticku peka Henricka Mčllenkampa iz Bremena na smrt.   V jeseni 1. 1898. je namreč onečastil na cesti blizu Bremena služkinjo Marijo Bruna, nato jo je zadavil in obesil na drevo, da bi ljudje mislili, da se je sluškinja sama umsrtila. Mollenkamp Je svoj čin priznal ter bil v Auriobu na smrt obsojen. Toda državno sodišče je radi neke formalne pomote odredilo, da ee ima
obravnava ponoviti. Sodi šče v Aurichu je II oilenkampa iznova na smrt obsodilo, a vrhovno sodišče je radi nekega prooesual-nega pogreška določilo, da se ima obravnava pred porotnim sodiščem v Osnabrticku še enkrat vrši. No, tudi to sodišče je morilca obsodilo na smrt
* Tragedije ne smrt bolnega. Nedavno se je javil v Dalmaciji deželnemu sod iščn jako bolan človek, da je v okolici
Zadra pok ral več glav živine. Vsled te iz jave ga je sodišče zaprlo, toda izkazalo se je, da ta človek ni nikdar ničjsar ukral ter da £>ploh okrog Zadra ni v istem času nikomur zmanjkalo živine. Na smrtni postelji je „tat" izpovedal, da si je prijavo samega sebe izmislil, zato da bi dobil vsaj v ječi zavetje.
* Mačke morilka dvojčkov. Družina F. v Markranstadtu je dobila pred nekaterimi tedni dvojčka. Ker so imeli dotlej le mačke pri hiši, je odredila babica, da jih morajo sedaj, ko jih je obdarila narava z otroci, takoj zapoditi od hiše. Toda stariši
tega niso storili.   Te dni pa se je ponoči zbudila mati, ker je začula čudno ječanje. Ko je pogledala v zibel, je bil eden otrok že zadušen, drugemu pa je odgrizi.ilamačka nosek in košček mesa na roki. Seveda je tudi ta umrl.
* Grozen slučaj. V St. Bečeju se je nedavno dogodilo nekaj nenavadnega. Dve grški jedva 131etni deklici sta si zvezali roke ter skočili v Tiso, kjer sta utonili. Vzrok samomoru je ljubavno razmerje, ka tero so skuSali stariši zaprečiti.
* Hram lepote se bede imenovala krasna zgradba na pariški razstavi. V tem izvanredno lepem poslopju bodo zbrane sfrme krasotice v najraznovrstnejši opravi. Nekatere bodo predstavljale boginje iz grške mitologije, druge zopet silfe, nimfe, i. t. d. Brez dvombe bode imel „hram lepote" največ posetnikov.
* Beda v Rusiji. V južnih gubernijah Rusije, osobito v Besarabiji, vlada čim dalje večja beda.   Ljudje že nimajo kruha
več, manjka  jim   tudi najpotrebnejšega.
Kmetje prodajajo svoje konje za dva do tri goldinarje ali pa jih puščajo na polju
ter se ne brigajo več za nje. ker jih nimajo s čira Živiti.
* Mušice ustavile vlak. Nedavno je ustavilo nebroj mušic brzovlak, kateri je vozil iz Londona na Škotsko. Od postaje Invershin pričenši je začel vlak počasneje
voziti in — ko je prevozil Že 300-400 m., se je mahoma ustavil.  Strojevodja se je zaman trudil, da bi bil vlak zopet spravil naprej Kolesa stroja in voz so bila namreč n a debelo pokrita z neko mokro tva-rino; in ta tvarina je nastala iz neštevila mušic, katere so  sedele na železniškem ti ru. Ustavljeni vlak so morali razdeliti ter mu priklopiti Še en stroj.
* Z motorjem preko   Amerike se vozita gospod in gospa Davies in sicer iz Newyorka v San Francisco. Daljava znaša 3700 angleških milj.   Motor so napravili nalašč za la zakonski par;  goni ga gaso-
lin ter teče neprestano 240 angleških milj, ne da bi bilo treba dolagati novega goriva
Povprečno preteče motor 150 angl. milj n a dan (železniški stroj preteče v eni uri 30—35 mil) ter dospe v San Francisco šele spočetka avgusta.
* Pivci opija se v Ameriki vedno bolj množe. Zlasti v Ne\v-Yorku se ta strast strašno razvija. Pred kratkim so našli 24-
1 etnega milijonarja Mr. Fox Leonarda mrtvega v neki beznici slaboglasnega Tender-loin okraja, kjer se povžije posebno veliko opija.
Književnost.
— Slovanskv Prehlad. 10. zvezek, s kateiim se završuje ta znameniti zbornik, ima tole vsebino:   F. Taborski: Z lyriky A. S. Puškina. J. Macfaal: Aleksander Ser-gčj evič Puškin.  J. Hudec:  Zmaj Ivan Jo-vanovič. Ludvik Kuba: Texty pisni srbo-chor vatskj* ch pod vlivem napčvft. Z Moskvy. Z Krakova. Pfechled literatur slovanskjch za  r. 1898:   Chorvatska (M. Marianovid). Referat y   a  oznamenf   knih: Niederlova Vestniku slovanskych starožitnosti zvaz. II. — Chociszevvski: Cztery dramaciki na tle d ziejćw czesko-moravskich. Vsem literarno i zobrsženim rojakom priporočamo ta bogati in izborno uredovani  zbornik tudi ca II. letnik najtoplejše.
Telefonidna in brzojavna poročila.
Lož 10. julija. Pri občinskih volitvah je v vseh treh razredih z veliko večino zmagala narodna stranka navzlic vztrajni agitaciji klerikalcev.
Gradec 10. julija. Razglasitev izjave nemških nacionalcev proti § 14. v „Salzburgcr Tagblattu" in v celovških „Freie Stimmen" se je zgodila tako, da sta pri teh listih angažirana poslanca njima v pregled poslani koncept porabila, ne čakajo naznanila, kdaj naj se izjava obelodani.
Dunaj 10. julija. Ministrski predsednik grof Thun se je odpeljal v Budimpešto, kamor mu v kratkem sledita tudi dr. Kaizl in baron D i pa uli. Pri konferencah z ogrskimi ministri se določi termin razglasitve nagodbenih zakonov.
Dunaj 10. julija. Pod vseučiliškirni arkadami postavljeni Hasnerjev spomenik je bil včeraj slovesno odkrit. Dasi je bil Hasner, oče sedanjega ljudskošol-skega zakona, jeden najznamenitejših mož nernškoliberalne stranke, je bila udeležba političnih voditeljev te stranke sramotno majhna. Sarno trije poslanci te stranke so se udeležili te slavnosti, in poleg njih dva socialnodemokratična voditelja.
Dunaj 10. julija. Vlada pripravlja knjigo forrnularij. namenjeno davkoplačevalcem, iz katere bodo interesentje mogli zajemati navodila za vse slučaje.
Dunaj 10. julija. Za danes so socialni demokratje sklicali 15 shodov, na katerih so nameravali govoriti o krščanskem socialnem ropu delavske volilne pravice, a vlada je vse te shode prepovedala.
Praga 10. julija. Iz Žatca se poroča, da je bil razpuščen shod. na katerem je govoril socialistični poslanec Zeller.
Heb 10. julija. Tukaj je imela včeraj „ Zveza kmetovalcev iz Ost-marke" svoj shod, katerega so se udeležili tudi poslanci Schonerer, Iro in Hofer ter hebski župan. Hofer je imel slavnostni govor. Omenjal je. da ima hebsko mesto v svojem grbu orla ter dejal, da Nemci v Avstriji v prihodnje ne bodo več sledili dvoglavomu orlu marveč pruskemu. Vsled te izjave je vladni zastopnik shod razpustil, kar je provzročilo hrupne proteste. Zborovale! so se razšli, prepevaje r\Yacht am Rhein".
Lvov 10. julija. Shod volilcev, na katerem je govoril socialistični poslanec Daszvnski o političnem položaju, je bil razpuščen.
Beljak 10. julija. Sodni pristav pri okrajnem sodišču v Beljaku. Zeno H a 11 a d a, je bil včeraj zvečer v ku-peju državne železnice, ko se je peljal v Beljak, umorjen in oropan.
Beljak 10. julija. Adjunkt Hal-1 a da se je sinoči peljal iz Treibacha, kjer je obiskal svojo ženo, v Beljak. V kupeju ga je neznan človek napadel z bodalom, ga smrtnonevarno ranil in oropal, potem pa ga vrgel iz kupeja proti bregu Osojskega jezera. Umor se je zgodil blizu postaje Sattendorf. Pa-santje so danes zjutraj našli Hallado, ki je bil šo v stanu, na kratko popisati morilca in je potem umrl
Celovec 10 julija. Uradno se razglaša, da je Hallada svojega morilca spoznal.
Narodno gospodarstvo.
O svetovnem gospodarstvu.
Kakor dandanes ni mogoče individualno gospodarstvo brez narodnega ali političnega, ki združuje 'pojedine privatne ekonomije v veliko ekonomijo, večinoma v okvirju države, tako tudi ni več mogoče narodno gospodarstvo, odluščeno od vesoljnega ali sjvetovnega (vsemirnega) gospodarstva.
V astronomičnem oziru je zemlja drobno zrno v vesoljnosti, katerega funkcije spoznavati nobenih posebnih težkoč ne nudi; z antropocentričnega stališča, ki ima človeka za središče, je zemlja nekaj velikanskega; ali tndi iz tega stališča nam postaja zemeljska površina vedno bolj znano in prijazno domovje; dokaz tema moderno svetovno gospodarstvo.
Odkar je Kolumb našel Ameriko in Vaaco de Gama pot okolu Afrike do Vstočne Indije, se prebivalci zemeljskega obla več in več združujejo in med seboj seznanjajo. Odkar pa je moderna tehnika komunikacijo in medsebojno občevanje tako čudovito vsovršila, približala je ona 5e le prav deželo deželi, pleme plemenu, narod narodu, državo državi; daljave so se skrčile, odtujene si rase zopet se spojile; zemlja je jednoten organizem, v kojem .'grajo narodi ulogo v celoto harmonično zvezanih celic Železnice, pazniki, te-grafi, kabli, mednarodna poŠta, žurnalistika — evo žile svetovnega organizma, po katerih se pretakajo soki njegovega življenja.
Narod, država, ki hoče eksistirati, mora razumeti v takovem organizmu izpolnjevati pravo mesto; narod, ki tega ne ume, pogine prej ali slej, kakor pogine celica organizma, h kateri in od katere se ne pretakajo životvorni elementi.
Slovenci sicer ne činimo političnega jednotnega celka, ki bi kot takošen zavzemal mesto v svetovnem gospodarstvu; računamo se in spadamo k celoti naše monarhije. Ker pa ta monarhija, dasi ima od prirode vse uvete za razcvet ekonomični in kulturni, vsled nesporazumljenja v njej živečih narodov nima v svetovnosti onega odličnega mesta, ki bi ji primeren bil, je tem večja potreba in zadača, da se dobro informujemo o gibnih silah modernega življenja. Osobito Slovenci treba da skrbno razmišljamo, kako stališče zavze mamo, na Čem smo in v katero smer nam je delovati; politično naše delovanje z razlogi, izvirajoči mi iz takovega razmišljevanja, utemeljiti in podkrepiti je tembolj naša dolžnost, ko imamo v svoji malosti res težavno pozicijo med dvema mogočnima na-rodema, ki tvorita primeroma silni ekonomični in poli tiČi.i eeloti (Nemci in Italijani) in ko mejimo na vstoku ob dežele sicer naših krvnih sobratov, ki pa so, i kakor so se v obče Mali Slovani politično nezreli, malomarni in vsled tega na vse strani odvisni) v popolni ekonomični in politični odvisnosti od onega naroda, kateri hoče translejtanske odtrgati od naših kot neodvisno državo. Pripravljeni moramo biti na marsikaj, osobito, ker sami bogve kako odločilni faktor nismo in biti ne moremo. Ogersko se morda odloči od Avstrije, Avstrijo bodo mogoče Nemci in veleindu-strijalci avstrijski pripojili k Nemčiji v jedno carinsko jedinstvo, in s tem bi bila dana prva ter glavna etapa k političnemu jedinstvu z Nemčijo. Ne pozabimo nikoli, da je gospodarski razvoj podlaga vsakemu drugemu razvoju. Radi tega temeljnega pomena ekonomije hočemo si v naslednjem bližje ogledati stanje svetovnega gospodarstva.
Kateri narodi so najnaprednejši v g motnem blagostanju ? Kateri narodi imajo lepo bodočnost? Skratka, kako je bogastvo razdeljeno po zemeljski površini in kako bo bržčas raslo v najbližnji bodočnosti? (Dalje prih)
Fatalist.
(Ruski spisal Ivan Turgenjev.) (Dalje.) XIV.
Jeza na Tegleva in samega sebe stopi na mesto pobitosti, ki se me je lotila prvi hip.
»Tvoj gospodje norec," rečem hipoma Semenu; „ popolnoma norec! Najprej se drvi v Petrograd, potem se vrne in teka po polju okrog. Jaz ga iščem, končno tudi najdem, privedena ga do vrat in glej — ni ga več nikjer! V taki noči ostati izpod strehe! To je res pravi trenotek za Še-tanje!"
„In zakaj sem pustil, da se mi je tako izmuznil iz rok!" pravim jeze se samemu sebi!"
Semen me gleda molče" kakor bi mi hotel nekaj povedati, ali zadovoljil se je, kakor je bilo tedaj pri slugah navada, s tem, da je ceptal sem in tje.
„Kedaj je odpotoval v mesto" vprašam strogo.
„0b Šestih zjutraj". •  »Je li bil žalosten, raztresen?"
Semen povesi oči.
»Naš gospodje poseben človek," začne pripovedovati, kdo ga more razumeti? ... Predno je odšel v mesto, dal si Je prinesti novo uniformo in žgati se.
„Kaj, žgati se je dal ?'
„Da., lase" namreč. Jaz sam sem mu razbelil železo."
Priznati motam, da kaj taoega nise m pričakoval.
„Poznaš li neko gospodično," vpra&am dalje, »prijateljico Uje Stepanoviča, z imenom Marija ?"
,Kaj bi ne poznal Marije Anempodi-stovne? Lepa deklica."
„Ni li tvoj gospod zaljubljen v njo, v to Marijo ?"
Semen vzdihne.
„Ravno zaradi tega dekleta bodo Uja Stepanovič propal, ker jo blazno ljubi, a oženiti se noče, zapustiti jo — tudi to bo zanj težko. Tega je kriva njegova malosrč-nost; onjo v resnici zelo ljubi.**
nIn ona je torej — torej jako lepa '?u vprašam radoveden.
Semenov obraz se zresni*.
Mladi gosp.ulje ljubijo jednako.
„ln kakšna se zdi tebi?"
„Za nas — ni kaj tacega."
„Zakaj ne?"
„Pretanka je."
„In če bi umrla, misliš li, da jo bode Uja Stepanovič preživel?"
Semen zopet vzdihne.
„Tega bi si ne dovolil presoditi. To znajo le umetni ljudje pogoditi ... Ali moj gospod je čudak,*
Vzamem v roko veliko pismo, koje mi je bil Teglev izročil, ter je obračam sem in tje ... Napisal je vestno vse naslove poveljnika. V kotičku zgoraj na levo je stala beseda nujno, in sicer dvakrat podčrtana. (Dalje prih.)
Umrli so v Ljubljani:
Dno 7. julija: Miroslava MiculiniC. posestni-kova hči, 2 mes., Cerkvene ulice št. 19, črevesni katar
V deželni bolnici:
Dne 5. julija: Fran Jamnik, krojaeev sin. 7 dni. življenska slahost. — Franja Horvat, Crev-Ijarjeva žena. »54 let, Brijrthova bolezen.
Dir? 7 julija: Jožef Korošec, tesarjev sin, l1 , leta. diiSica.
V hiralnici: Dne 7. julija: Jernej PetriC, kajžar, 42 let, ohromelost vsled blaznosti.
Meteorologično poročilo.
VUlna nail m<ir]«ra 30«.a m. Srednji BMfttl •   k 73H o mm.
Zahvala.
Za izkazano vsestransko tolažilno sočutje o priliki pre-ane smrti naSega predrazega. nepozabnega
ItTattčka
posebno pa za krasne vence in Šopke, podarjene preljubemu ranjcemu, za gin-ljivo žalustinko, katero so mu zapeli v slovo prijatelji-pevei na domu in grobu, poten za izredno mnogoštevilno in daljno spremstvo, katero je bilo izkazano umrlomu na njegovi zadnji poti — od slavne Šišenske čitalnice celo s svojo zastavo — izrekata vsem spoštovanim vdeležencem tem potom najtoplejo zahvalo
(1209) žalujoči rodbini
Mat Peršin-ova In dr. Kavčič-eva.
/£7> 1	i
(S ubcr-i C t'	cv vrelce
		Stanje	2 V			si
	Čas opa-	baro-	L*	Vetrov.	Nebo	. _
•—i	zovanja	metra v mm.	B			
8. 9. zvečer
9. 7. Bjatraj 7873 ,   2. popol.   735 7
sk' To jas. S H
megla
25 2 si. jvzhod skoro jas. o
174 si. jug 13 8 nI. vzhod
9. zvečer  736 1     18 7 si. ivzhud oblačno
10.
7. zjutraj 2. popol.
7 7 B 730 9
16 5 si. jvzhod 25 1 p. m.jzah.
jasnu
oblačno £Z
Srednja temperatura sobote in ne'lalje 18'2" in 19'2°, normale: 19 5° in 19 61. — V nedeljo zvečer pohleven dež, za tem močno bliskanje z daljnim grmenjem.
ZD"CL2^.a.jsls:a. borza
dne" 10. julija 1899.
Skupni državni dolg v notah. Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta . . . Avstrijska kronska renta 4" , . Ogerska zlata renta 4* „. . . Ogeraka kronska renta 4" „ Avstro-oger3ke bančne delnice
London vist; Nemftki lr?. I 90 mark . . 80 frankov . Italijanski b< C. kr. cekini
jankovci za 100 mark
100	gld.	7"»	kr
100	n	45	n
119		40	n
100	■	65	t
119		30	n
90	»	85	*
910			i
382	n	—	•
121	■	52'	• *
58	9	95	H
11	m	78	i
9	n	551	J n
44	n	55	_
6		67	n
Vse vrednostne papirja preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, Ljubljana, Selenburgove ulica 3. Srećke na mesečne obroka po 2, 3, 5 — 10 gld.
Najbolje učinkujoča ia I azo - ar s a nas ta voda
proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah
HENRIK n\TTO\l, 1»hiiaJ.
(1260 —2)
Matthieus Bsžan
c. kr. notar v Marenbergu.
(1268-1)
Dobra prodajalka
in
učenec
za trgovino z mešanim blagom se sprejmeta pri
J. Modicu v Novi vasi pri Rakeku,
kjer se izvedo tudi pogoji.
Njegova Svetost
Papež LEON XIII.
sporočil je po svojem zdravniku prof. dr. Lap-poniju gosp. lekarju 67. P1CC0LI-JU v LJutl/ani srčno zahvalo za pripo-slane Mu stekleničke
tinkture za želodec
ter mu je z diplomom od dne 27. novembra 1897 podelil naslov ,,dvorni založnik Njegove Svetosti" .s pravico, da sme nositi v svoji firmi z naslovom vred tudi grb Njegove Svetosti
Omenjeni zdravnik kakor tudi mnogi drugi glasoviti profesorji in doktorji pripisujejo Piccolijevo želodčno tinkturo, katera krepi želodec, povečuje tek, pospešuje prebavljanje in telesno odpretje.
Naročbe s povzetjem sprejema in odpošilja točno (582—6)
a. PICCOLI, lokav
,,1'ri AnjrHju" v Ljnbljani, Dunajska cesta,
Tinkturo za želodec pošilja lastnik po 12 stokleničii; za gld. 1*26 av. vred , po 24 stekleničic za gld. 240, po 35 stekle-ničic za gld. 3 50, po 70 stekleničic za gld. 6*50. PoStni paket, ki ne tehta preko 5 ki. po 110 stekleničic za gld. 10-3O. Poštnino mora plačati naročitelj sam.
4,1^% ^^:.^i^ ^4>^9^-^-^-^
I y-r*>,vr>'*> v>'*>
a P
u
It S
!Prvi kranjski konjak iz dolenjskih vin!
Odlikovan za svoja vina  in konjak pri dunajski jubilejski
razstavi 1898.
Podpiaanec priporoča  svojo zalogo  pristnega,  dobro obležanega
konjaka iz dolenjskih vin
v steklenicah, nadalje svojo zalogo dobrih, pristnih In starih
dolenjskih vin iz američanskih cepljenih in starih trt
(12G6-D ter pelinkovca.
A.. T. Wtit®ctier
Brezovica, Št. Jernej, Dolenjsko.
Dobiva se pri g. J. C. Praunsseis-u v Ljubljani.
!Brinovec in slivovec v steklenicah!
Ca. ir. ittlrtjtfci      tfržtfM žamteit
Izvod iz voznega reda
valjava*, e* dne 1. Janija lase. lat*.
Odne* Is Unkdjeae jo*, kol.
TrMft. Ob 12. ari 5 n. po nafti osobni vlak ? Trbit, Beljak, Celo?, c, Pransen«f«ste, Ljabno j Bes S«lzth:il v AasM. Ill, Solnngniii; čez Klein Reiflm^ v Stejr, v Line. na Dunaj via Ansteften. — Oh 1. ari 5 m. ziutraj osobni flak v Trb ž. Pontabel, Beljak, Celovac. Fran-lensfeat«. Ijjni>n >. Dunaj; fes Sel*thal v Solnograd. toa Klein Reifiing » Line, Budejevice, Pisen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipako; Cez Anuretten na Dunaj. — Ob II. ari 50 m. dopoldne osobni vlakvTrbi*, Pontabel, Bdljak, Celovec, Ljubno, Selsthnl, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m. popoladne osobni tlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; ces Selithal v Solnograd, L,-iul-0.isfei.,, Zeli ob jezeru, Inomost, Brcgetic, Cnrih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reilling v Steyr, Line, Budejevic«, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franrove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj vin Amsteten. Ob 7. uri l*> min. zvečer os »bni vlak * Leace-Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob uri 41 minut popoludne v Pod na rt - Kropo — Proara ▼ Hovo malto In ▼ KoAavJa. Osobni vlaki: Ob 'i. uri M m. zjatraj, ob 1 ari 5 m. popoludne, ob t>. ari 55 m. iveCer. — Prihod v LJubljano j. k. Profra Is Trbiža. Ob i>. ari 4<i nt. zjutraj osobni vlak z Dunaja via A tu stetten, Solnograda. Linca, Steyra, Isla, Ausseea, Ljnbna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. ori 55 min. zjutraj osobni vlak iz Lesec-Bieda. — Ob 11. ari 17 min. dnpoludne osobui vlak z Dunaj t via Arastet>>n, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plsnja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stejra, Pariza, Geneve, Cnriha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jeaeru, Lend-Gasteina, Ljnbna, Celovca, Lieoca, Pontabla. — Oh 4. uri 57 m. popoludne oaobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Francevisfeita, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Pra<e, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijin.h varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pou-tfbla. Poleg tega ob ari 4'2 min. zvečer iz Pod k ar t a Krope. — Fran;« ls Vovna;* manta Ia Ko-dnvjsv. Osobni vlaki: Ob li. uri ^1 m. zjutraj, ob 2. ari 32 m. popoludne in ob 8. ari 4h. m zvečer. — Odhod Is LJubljane d. k. t Kamnik. Ob 7. ari 'j.i. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludue, ob 6. uri 50 m. ia ob 10 uri 2;> m zvečer, poslednji vlak le ob nedtdjah in praznikih. — Prihod v LJubljano d. k. Is Kamnika. Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 11. ari H m. dopoludne, ob B. ari 10 m. in ob 9 ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (12U6;
Za poletje
priporoča
AVG. AGNOLA
J Ljubljaaa, Dunajska c:sta 9
U polog „Figovc«"
I avojo t>ojyro.to icnlojjro
j steklenine, porcelana, I      zrcal, šip itd.
I poaebno pa (608—45)
\ oprav ia gostilne \
j v mestu in na deželi. I
l: Vrčki, kozarci in steklenice \
II po zelo nizkih cenah.
"*m Izbris firme. 09
V tuaodnem trgoTaknin registru za družbene firme se jo isvrsil isbtia firme:
MKUasal In Konćan, trgovina s metani m blagom v Rudolf ovom".
C. kr. ofcrožco sodišče v Rudolfovem
oddelek in., dn^ 4. julija 1899. (1253)
Na Turjaškem trgu št 2
se s 1. avgustom oddasta 12t*-
2 skladišči.
Natančneje: Rimska ceata it. 2.
Popotne košare
priporoča
(1267—1)
M Pakič v Ljubljani.
Nikakeršno tovarniško delo t
fJnT" Posrečilo se mi je, pridobiti dva tukajšnja
spletalca koSar, ki mi najbolje izdelujeta te ko&aro.
Priporočava
(21-165)
pastdrizovano v steklenicah
znano po svojih izvrstnih učinkih.
k-v6iediXaiUe>s
v Ljubljani, v Prešernovih ulioah.
Razno pohištvo
po zamrlem Luka Tavčar-Ju se bode
prodajalo
od torka 11. julija t. I. dalje
vsaki dan od 9 ure do 12. ure dopoludne in od 3. do 5. ure popoludne
Dunajska cesta št. 13, I. nadstr.
Usojatn si nnznanit.i slavnenm občinstva, da pre vzemam in izvršujem točno naroČila na
kavo, čaj, olje, xiž, makarone, delikatese, sadje, ribe, vina 1.1, d.
PoSiljatve v omotih po B kil oddajam po poŠti, one od HO kr. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take posilJHtve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. krfimarjem, druilnam in onim, ki rabijo za dom razlićne jestvine »ii žele o raznih priltkuh nabaviti si specijalitete, katerih se ua deželi ne dobi ali pa le zelo drago, n. pr.
morske ribe ln rake, sveže sadje, fino olje 1.1, d.
Glavni moj namen Ja razpošiljati dobro blag/o ln po nI s ki oanl
Cenike razposljem radovoljno in brezplačno. Za p n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamorom dajati blago po tako  nizkih  knpih, da bd ne bojim konkurence. (i;.'17 —»;:{)
Tudi sprejemnim s«atopntVA lu viako* |«*cm posredovanja.
Z odličnim spoštovanjem udani
Szziest FegT€izx v Trstu, v ulici San Francesco štev, 6-
Naznanjam, da sem prevzel od »Narodne Tinkarne* v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, prtem letnike ln posamezne Številke „ljubljansketja Zvona" in vae one knjige, katere so lsile ▼ založbi „Narodne TIskarne". — T« knjige so:
Jonlpav JurMoa zbrani spisi, zvo/.ek 1. do XI, broširan a HO kr., eleguntno vezan a 1 gld.
„Ljubljanski Zvon", letniki II., III., V., VI., broširan h 3 gld., vezan v Bonaceve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, broširan a 4 gld., vezan v Bonaceve platnice k 5 glri. 'M kr;
— letniki od IX. do XVIII., bro&iran k 4 gld. 60 kr., vezan v Bonaceve platnice a 5 gld. 20 kr.
Posamezne Številke ,,L.jublJa.nslcee;a Zvona"
po 4u kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan k 3 gld.
Zbirk« zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. m kr.
Zamlkovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr.
Dr. Neveaekdo: ,.4000*. Povest, brni. a 50 kr.
A. Aškerc; Islot v Carigrad, brofi. k 20 kr.
Tnrgenjev: OtOl ln sinovi. Roman, broBiran a BO kr.
— Žtlrl novolo, broS. a 90 kr. Benes-Tfebizsky: Blodne dalo. Roman,
broširan a 70 kr. L rf eb vre : Parts v Ameriki, hrofiirana 50 kr. Stat nominis ntnbra:  Časnikarstvo ln
nail Aaaalkl, broširano a 40 kr Tolstoj: Đva romana, broBirana k 70 kr. J e I i n e k : Ukrajinska dume. Povest, broširana
k 15 kr.
11 al (' vy: Dnevnik, broliran k 15 kr.
— Kasno  pripovedko,   broširane k 40 kr.
— Dve povastl, bros. a 25 kr. Theuriet:   Undlna.  Poveaf, broft. k 20 kr. Sonvestre/VI 1 enaki brodnik Povest, brofi.
k 15 kr.
Jurčič: Ustkl, brol. k 15 kr.
— 0»oa;oreiAevlm kritikom, bros. k 80 kr. Avstrijski patrijot: „Partelwenen dar
eiavea", broftirano k 5j kr. 36
Po mlisnl ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej 50 kr., sedaj
Mamo UO kes*.
ISđŠT Sprejemam tndi naročila na vse modne žurnale, na vse domače ln tujo časnike ter knjige. TSQ
im Sch-^entrier
knjigotržec
V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1.
bdajatelj ia odgovorni oitdaik: Josip NoIlL
Imstaisa kn tlak .Naradae TUkarna1
•■•^■'•'^e^peanB^nv- *^ssv   sn^njrev    Bjjav^«jaze>w^^apz^   an aajBsssaaBSJtasj^B|