Papež Pij VII. se je ustavljal kljub vsem grožnjam Napoleona, da bi izročil cerkveno državo in mesto Rim — francoskemu cesarstvu; radi tega se je lotil Napoleon sile. Dne 2. februarja 1808 so ukorakale francoske čete pod generalom Miollis v Rim, so razorožile papeževe vojake, in jih deloma porazdelile med lastne vrste. Papeževa telesna straža je bila zaprta, veliko kardinalov izgnanih in uvedena francoska vlada. Pij VII. je zastonj protestiral proti temu nasilju. Dne 17. maja 1809 je ukinil Napoleon iz vojnega tabora v Schonbrunnu na Dunaju posvetno papeževo vladarstvo. Rim je bil proglašen za cesarsko francosko mesto, papežu je bilo dovoljenih na leto 2 milijona frankov odškodnine. — Ko je Pij VII. dne 10. junija izobčil Napoleona, je sledilo papeževo ujetništvo. Dne 6. julija, ob treh zjutraj, je bil izvršen napad na papežev grad, Kvirinal. Z brzim korakom in čisto potihorna so prodirale čete od vseh strani. Lestve so naslonili na okna vojaki in splezali v sobe. Ovadubi so kazali pot po hodnikih proti glavnim vratam. katera so odpahnili od znotraj; takoj se je napolnilo dvorišče z vojaštvom. Kardinal Pacca se 3'e bil pravkar vrgel na postelj, da bi se odpočil za par ur, ko mu je javil nečak, da so Francozi že v palači. Kardinal je šel k oknu in 3'e videl, kako se tekali Ijudje z bakljami po dvorišču. Hitro se je podal v papeževo spalnico, sv. oče je takoj vstal, se ogrnil in hitel v sprejemno dvorano. Nekai uradnikov je prihit8lo, da bi ga ščitili. Slišati je bilo udrihan3'e po vratih, katera so razsekavali s sekirami. Baš bi bila prišla vrsta na vrata sprejemnice, a jih je pustil papež odnreti. — Oberst Radet 3e vstopil z oficirji, se postavil pred papeža ter ga nagc-voril s tresočim glasom: »Imam zoperno ter neprijetno povelje. Ker sem prlsegel cesarju pokorščino, ga moram izvesti. V imenu cesarja moram naznanitl Vaši svetosti, da se naj odpove posvetni oblasti nad Rimom in cerkveno državo. Za slučaj pa, če bi se Vaša svetost temu zoperstavila, imam povelje, jo spremiti do generala Miollisa, ki bo odkazal Vaši svetosti že določeni kraj kot bivališče.« Pij je odgovoril z mogočnim glasom: »Gospod general, vi mislite, da morate izvršiti ta povelja, ker ste prisegli pokorščino. Pomislite, koliko priseg veže na8, obraniti posest sv. stolice! Cesar nas lahko razseka na drobne kose; kar hoče, ne bo prejel nikdar!« Pija VII. in kardinala Pacco so pospremili v voz in ju zaprli. Šlo je naprej; pa ne k generalu Miollis, ampak po cesti v Etrurijo. Škofova palača v Savoni je bila odkazana papežu v bivališče. Napoleon Je dal povelje, opreroitl papeževo stanovanje kar najbolj sijajno, jedila fino pripraviti, papeževe služabnike lepo obleči, ga voziti v najlepšem vozu na sprehod, kakor se spodobi za najvišjega kneza. Pij VII. se nl dal omeh.ati. Živel je zopet, kakor v dneh mladosti, ko je še bil priprost menih, le od sočivja in kruba; stanoval je Ie v 3 majhnih sobah. V domači kapeli je služil vsaki dan sv. mašo. Pred oltarjem je molil kleče solznih oči za cerkev, katero je videl ogroženo, za moža, ki ga je tako bridko preganjal. Bil je izločen od vsakega občevan]'a s škofi ter kardinali. Sprehod po vrtu z visokim obzidjem je bil njegov edini oddih. i n' Napoleon se je zmotil bridko gled. Pija VII. Mislil je, da bo ukrotil slabotnega starčka, ako mu bo odtegnil občevanje s kardinali. Priznal je svojo zmoto! i In kako je lepo je pisal papežu v Savono ter mu razgrnil svoje načrte! V j tedajnem glavnem mestu celega sveta, v Parizu, bi naj prebival papež ob strani cesarj'a. Kakor je vladal cesar nad Evropo, bi naj zapovedoval papež katoličanom. Kako nekaj nepopisno sijajnega bi bila cerkev, ako bi bila združena s cesarskim veličastvom. — Kako bode moral izginiti protestantizem, ako posodi on, Napoleon, katolicizmu svojo mo5. Pij je ostal neupogljiv. Ni odnehal tudi tedaj', ko so mu odvzeli služabnike, ko ga je stražil noč in dan francoski žandar v sobi, ko so mu odvzeli pisalno orodje in vsako udobnost. L. 1813 je bil papež prepeljan na Napoleonovo povelje v Fontainebleau pri Parizu. Najlepše s-obe so bile zanj pripravljene, dobil ]e častno stražo; kardinali in škofi so ea obiskovali. Napoleon se je prikazal nekega dne kar iz* nenada v palači, objel je papeža in ga imenoval svojega o.eta. Ko mu 3'e Pi} vrnil obisk, je naletel na cesarskem dvoru na kar na'"bolj sij^ajen sprejem. Papež je spregledal cesarjeve nakane in je bil pazno na straži. Napoleon je skušal priti do cilja z zvija.o ter goljufijo. Pustil 3#e zabeležiti točke, glede katerih je bil že dosežen sporazura. Papežu so rekli, naj potrdi s svojim podpisom, da se bodo na tej podlagi nadaljevala pogajanja. Papež 3'e dal podpis, ker 3'e smatral predložene točke le za načrt. Napoleon je vse objavil kot pogodbo med njim in papežem. — Tedaj je Pij preklical svoj podpis. Napoleon 3#e zapustil papeža s hudlmi grožnjami: »Zdrobil bom cerkev!« Ni prišel do tega, da bi bil izpolnil to grožnjo. Bitka narodov pri Lipskem v Ncmčijl je pokopala za vedno Napoleonovo moč. Zavezniki so bili _e prekora.ili reko Reno in so se bližali Parizu. Napoleon ni smatral za dobro, če bi bil papež zaveznikom dolžan zahvalo glede rešitve iz j'etništva. Oberst Lagorse je prejel povelje, Plja spraviti v Savono in od tamkaj v Rim. Zjutraj na dan odhoda se je po- dal papež, spremljan od 16 kardinalov, v kapelo, opravil je tamkaj kratko molitev. podelil svoj blagoslov ter stopil v voz. Njegova pot je bil slavnosten sprevod, v procesijab mu je hitel narod nasproti. Med nepopisnim veseljem Ijudstva se je vrnil papež Pij VII. v Rim dne 24. majnika 1814; že dne 3. majnika je bil Napoleon izkrcan na otoku Elba. Po še enkratni kratki vladi je moral na samotni otok Sv. Helene, kjer je imel časa In prilike dovolj, da je lahko razmišljal o Kristusovih besedah: »Peklenska vrata je ne bodo premagala!« * Evharistični kongres na Irskem. — Prihodnji svetovni evharistični kongres bo v Dublinu, glavnem meshi Irske. Irska je ena najodličnejših katoliških dežel. Znan je pregovor: »Kamor Irec pride, tja pride tudi Cerkev s Kristusom.« Ta pregovor jim je gotovo v čast. Irska je dežela svetnikov in mučenikov. Morda je ta mučeniška kri vlila v irsko zemijo in irske ljudi katoliško žilavost. — S kongresom bodo združili proslavo velikega irskega apostola, sv. Patrir';a. Minilo je 1500 let, odkar je zasijala Irski Kristusova luč. Prinesel pa jo je ravno sveti Patricij. Sveto p-smo kot star papir. Stalin, ruski diktator, je izdal nov dekret, da se morajo vse svetopisemske knjige in druge knjige cerkvene ali verske vsebine oddati okrajnemu sovjetu. Zalogo bodo potem poslali v papirne mline, da s tem odpomorejo pomanjkanju pa pirja. Vsega jim manjka v ruski obljubljeni deželi. Cudno! Celo desetletje že šivajo in prikrojujejo ubogo Rusijo, pa na vseh straneh poka in zija. Iz ruske brezbožne Siatistike. Po poročilu ruske organizacije »brezbožnikov« so sovjeti v zadnjem letu zaprli 567 cerkev in med temi 123 katoliških in 45 židovskih sinagog.