PoštniDa plačana v gotovini
1 01Y A Ji h A $ 8 7 A »I a < I
.
■
Ljubljana, 4. julija 1940. — L^o XIIIV — št. 2£^
hm
!ck>.
GLASILO
KR-fčANJKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Na delo!
V	tako veliki nejasnosti kot (Iones, človeški rod že dolgo ni živel. Vsak dan n«111 prinese kaj novega, bodisi v našem domačem življenju, bodisi v svetovni politiki, ali pa na bojiščih. Ko se nam zvečer niti zdaleka ne sanja o kakem velikem dogodku, nas jutro prebudi z novico, katero »mo morda najmanj pričakovali. Življenje se na videz spreminja z bliskovito naglico. Take naglice današnji človek, k? je lagodno podreinaval v uspavajoči konservativnosti, pač ni bil navajen.
Najbolj živahen element v povojnih letih je bilo v družabnem življenju le delavstvo, ki je dobro in bistro opazovalo, da ima od te navidezne uspava-nosti. ki se je lotevala precejšnjega dela Evrope, le ono škodo. Življenje bodisi v gospodarstvu, ali v politiki je vendarle šlo po neki začrtani poti, to je_ v kapitalistični smeri, ki sc je razvijala v škodo tistemu, kateri si je moral služiti svoj vsakdanji kruh z lastnim razumom ali pa fizično silo svojih rok. Razumljivo je potem, da je zavedno in izobraženo delavstvo opazovalo budno ta razvoj reakcionarne dobe in stalno opozarjalo in spominjalo merodajne činitelje naj vendar ne dremljejo, ampak vršijo ■•vojo dolžnost tudi v korist delovnega ljudstva. Toda meščanstvo je imelo zn te klice in opozorila gluha ušesa. Živelo je svoje lagodno in brezskrbno življenje, strmelo le za pridobivanjem novih dobrin z edinim namenom, da ' sj preskrbi in oskrbi čim lepše življenje. In k tej svoji »zaspani skupnosti« je meščanstvo hotelo pritegniti še delavstvo. Ustanovilo je svojo organizacijo za delavstvo, češ potem bo mir v hiši in v družini.
Toda delavstvo je past razumelo docela in je ostalo zvesto ne le organizaciji. ampak tudi živi delavnosti, ki ie lastna organizaciji. Življenje je borba, je bilo in bo. Gorje le tistemu, kdor se tegu v polni mori ne zaveda. Letošnji občni zbor naše Jugoslovanske strokoivne zveze je bil pravi izraz delavske duše. Ta občni zbor je dokazal. da se delavstvo v polni meri zaveda važnosti časa in da si hoče saino kovati svojo bodočnost. Naj ostala družba spi naprej in sanja o lepih časih, dokler jo ne bo zdramil iz usodnih sanj	Delavstvo
bo pa budno stalo na straži in varovalo svoje pravice proti vsakomur.
Kakor je bilo v preteklem času za delavstvo silno nevarno, da ga meščanstvo uspava v svoji aktivnosti, prav tako so nevarni tudi sedanji časi. Kdor je le malo opazoval razvoj zadnjih let, je moral ugotoviti, da se zbirajo nad svetom črni goreči oblaki, ki bodo slejkoprej kot blisk pretrgali morečo lisino, ki je vladala nad svetom. In res. Evropa je kar nagloma padla v hud vrtinec vrenja in čiščenja. Vsi skupaj pričakujemo nove čase, ki bodo temeljili na popolnoma drugih osnovah in načelih. Tisti, ki so imeli korist od starih časov in so živeli lagodno Jn brezskrbno, se bodo vsem novo-J^rijam upirali do skrajnosti, ker jim ,° vsaka sprememba le v škodo. De-!'*"'1vo in delovno ljudstvo sploh, pa
'..bolelo sprememb v taki meri, da bo
Mhovo življenje odgovarjalo res živ-
„nju človeka.
Pridobitni krogi
in socialna zakonodaja
V	juniju je bila plenarna seja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Na tej seji je 'bila sprejeta turli resolucija glede izpremembe določbe §§ 219. in 21. obrtnega zakona.
O lizpremembi teh zakonov so razpravi j aili že na konferenci vseh obrtnih ziborndc 4. in 5. marca t. 1. Tozadevne resolucije so zahtevale ukinitev § 219. obrtnega zakona in izpremeinbo § 221. obrtnega .zakona. Torej plenarna seja ljubljanske Trgovske zbornice je za sprejete resolucije znova oživela. Skoraj gotovo, da bi izviršila nekako urgenco na pristojna ministrstva.
Delavstva ne smejo taki sklepi prav nič razburjati. Saj jih je že
vajeno. Ve pa tudi to, da so pridobitni ikrogi zelo slabo dovzetni za skupne zadeve, državne in narodne. K taikim skupnim zadevam spada tudi socialna zakonodaja. Zelo smo radovedni, ikako maj bi se sicer reševala važna delavska vprašanja? Delavstva pripustiti k soupravljanju vodstva nočejo. Take zaihteve se jim zde že kar boljše-viške. Za socialne dajatve pa tudi ne bi radi .prispevali. Seveda tuko gospodarstvo, Iki bi le ^elo, pa nič sejalo, bi bilo zelo zaželeno. Gospodom iz pridobitnih krogov bi zelo prijalo, tla bi vladale še stare razmere; na eni strani gospod, na drugi delovni človelk. Gospoid je vse, delovni človek pa naj bo lepo
ponižen in ubogljiv. Bo že gospod skrbel za njega.
Toda časi gredo naprej, orode. nove zahteve. Predsednik vlade fta primer je že ponovno poudaril, da so sedanje razmere nezdrave, treba bo novih preureditev v gospodarstvu in družbi. Če bo pirišlo do njih, bodo morali pridobitni krogi prevzeti nase nova bremena.
Delavstvo ostaja pri objavi takih resolucij, kot jih je sprejela ljubljanske TOZ, mirno. Zaveda se, da se kazalec na uni še nikoli ni pomikal nazaj, ampak le naprej. Delat vo mora skrbeti Je za eno: da se organizira in da vodi borbe za novi čas le potom svobodne stroikovne organizacije.
Živeti z ljudstvoi
Za učinkovito uporabo socialnega nauka v enciklikah je najprej treba živeti z ljudstvom. (Maritain, Dejanje, 1 let., str. 7.)
Gornja misel jo za nas krščtfnske socialiste popolnoma razumljiva. Naša organizacija, ki je nastala prav iz potreb slovenskega delovnega ljudstva, to vodilo ni moglo in ne bo nikoli zavrglo. Živeti z ljudstvom! — Predvsem je to trdo in neizprosno dejstvo, 'brez fraz, brez odvišnega besedičenja, živeti z ljudstvom je danes morda ena najneiivaležnejiša naloga, poedinca ali kakršne koli družbe. Pod besedo ljudstvo razumemo široke sloje, ki živij<j od trdega dela svojih rok. Za človeka, ki je proti tem ljudem objektiven, ki si ne zakriva resnice, je danes jasno, da je postalo vprašanje rešitve delovnega človeka več ko nujno, da .pa je edina ovira za dosego količkaj vrednega uspeha, današnji družabni nered, kapitalistična miselnost, ki je napolnila možigaljie in ki se odlikuje ipo svoji odtegnitvi od ljudstva.
Živeti z ljudstvom! Brez kakršnega širšega razpravljanja moramo takoj pribiti, da tisti, ki v socialnih zadevah izgubljajo nešteto besed, napišejo cele rise papirja, sestavljajo in objavljajo resolucije, povedo moirda še kje na
videz ostro ibesedo, da vsi ti za delovno ljudstvo in za rešitev socialnega vprašanja, iki svet že .močno trese, niso storili v dejanju prav ničesar. To velja posebno danes, danes se namreč vsake take lepe besede, resolucij iu uvodnih člankov, le preveč vidno drži nekak strah, preveč očitno j.;, če kdo postaja socialen, ko pa je opazno, da se pri tem nečesa boji...
Upama trditi, da vladajoča družba vseli številnih vprašanj, ki so se vlekla skozi desetletja, ne ho rešila nikoli. To iz enostavnega razloga: vsak le ščiti svoje. Vsi ipa tudi vemo, da je kapitalistična družba, kakor koli le more, nasprotna delavnemu človeku, ki jo je spravil na konja, Kot taka tudi ne more poznati njegovih težav, še več, ona jih sploh noče poznati!
Še važnejša pa je danes odločitev tega ljudstva. Delavno ljudstvo odklanja vsako rešitev, da bi po milosti .prišlo od miz, kjer so se pitali izvoljeni krogi v času, ko je na milijone ljudi stradalo in še strada trdega kruha. To samozavest ljudstvo pri vsein teim le ni izgubilo! Danes se pridružimo, bolje povedano, ponovno naglasimo, da imamo kot ljudje in kot stan pravico do soodločevanja! Osnovna državljanska dolžnost nam to narekuje, po kršč. načelih imamo do tega pravico.
Zato
Pa delavstvo čakajo danes sil-
',n_„v? ne naloge. Poprej je imelo
•	i z ?aspano človeško družbo in jo budilo k njihovi nalogi, od sedaj
naprej pa.se bo ta boj oživil na vseh straneh in bo živahnost postala velika tudi na tej strani. Vse svoje sile bomo morali posvetiti naši delavski organizacijski skupnosti. Močna in borbena delavska skupnost je najboljše poroštvo, da bomo to, kar vsi želimo, tudi dosegli. V bodočih dneh naj ne bo delavca, ki bi stal izven vrst delavske organizirane armade, prav tako pa tudi ne delavca, ki bi podpiral staro reakcionarno družbo potom njenih organizacij za delavstvo.
Sedaj je zadnji čas, da delavstvo jasno spozna kaj mu je Jugoslovanska strokovna zveza in kaj je njegova delavska dolžnost. Pri ustvarjanju
novih časov je prav od vsakega posameznega delavca odvisno, kaki bodo ti časi. Ni čas zaspanosti za prav nikogar izmed nas, ampak je nujno Ie vprašanje ali podpira staro družbo s svojo delavsko podružnico, ali pa se aktivno in živo udejstvuje za novo življenje za nov čas v neodvisni in svobodni delavski organizaciji Jugoslovanski strokovni zvezi. Letošnji občni zbor JSZ je bil najlepši dokaz, da je ona živa in borbena skupnost zavednega in odločnega delavstva, ki je pretrgala vse vezi s preteklostjo in gleda le v bodočnost. Za zavednega delavca odločitev tu ni težka.
Žumer Srečk-i.
Živeti z ljudstvom! Danes, ko se podira stari svet, moramo na žalost pribiti, da ta ni bil v stanu rešiti najmanjšega vprašanja, ki je v sklopu socialnih krivic čakal rešitve. Med odvišriin razpravljanjem, praznim govorjenjem, so jo na na primer naša krščansko socialistična organizacija, prav zaradi tega, ker je izšla iz ljudstva, ker je ostala njemu zvesta, silno prizadevala, da pride do ugodne rešitve, v kateri bo življenje delovnega človeka postavljeno na častno imesto. Ne samo, doma je vodila nešteto borb z delodajalci — predstavniki kapitalističnega gospodarstva — dosegla v tej borbi', ko so metali delavce na cesto, milijone dejanskega izboljšanja, ne samo, da je storila z eno besedo vse, kar je ibilo v njeni moči, ona je še neprestano klicala in to skozi desetletje — vprašanje socialnih krivic vpije do neba! — dajte delavstvu kar mil gre! — zaščitite delovno ljudstvo! — ne izrabljajte žensklo, moč. — Organizacija je .navajala statistike, navedla je povprečno plačo in eksistenčni minimum — vse je šlo kakor v gluho noč .. .
Nekaj iskrenih ljudi, ki sicer niso bili ročni delavci, garači, so z nami vred spoznali to važnost, spomnimo se besed slovenskega pisatelja Finž-
farja, ki je že leta 1936. napisal na Ofiicu svojega članka, kjer govori o socialnih razmerah in jih primerja z rano: »Izrežimo jo pogumno in temeljito! In takoj,-sicer bo prepozno.« — Besedo »takoj« je napisa! isti pisatelj še ob neki drugi priliki, kjer je razpravljal o isti zadevi. Podobnih glasnikov je bilo še nekaj, vendar 'ne toliko, kolikor je bilo onih, ki so tem besedam pritrdili ali cela pustili v listih prostore, na tistih, tisočkrat izgovorjenih »merodajnih mestih« pa niso storili za temeljito rešitev ničesar!
Za vse to delo, za vse borbe, trud in žrtve, pa je naša organizacija še danes napadana in mesto priznanja, saj je skozi leta v dejanju izvrševala, (Nadaljevanje na 2. strani.)
*
Št. 28 - 1940
DELAVSKA PRAVICA
kai- uči socialni nauk Cerkve, se ji očita vtpliv marksizma. Pa naj bo! Seveda moramo nekaj pristaviti, povedati, da je potem vpliv marksizma tudi Krekova trdi tov, da je vsega zla v državi kriv kapitalizem! Marksizem in komunizem je zagovarjati načelo posplošenja produkcijskih sredstev in mnenje, da v lastninski pravici po-
§olna svoboda ne more biti dopustna, e večl Krek ise je pridružil mnenju, da bodo 'morali postati delavci solastniki tovarn, da bodo imel gotov delež pri čistem dobičku... Isto bi mogli očitati papeževim besedato, ki ji h je izgovoril leta 1927. o obnovi Mehike, kjer pravi, da naj se ogromna veleposestva zmanjšajo, da se izboljšajo pogoji za človeka vredno življenje. Če napišemo oster članek v »Pravici« o stanju delavnega človeka, tedaj se to nam že zameri, papež pa le pravi, da je sramotno in nečloveško izrabljati ljudi za navadno blago... Mi smo pod marksističnim vplivom, ?e trdimo, da pride vse bogastvo iz delavskih rok, čeprav Leon XII.pravi: »Najgotovejša resnica je, da pride bogastvo držav od dela delavstva.«
Poglavje zase je tudi tista opevana »človekova svoboda«. Danes govorijo
o njej nekateri tako nedolžni ijj obenem zavestno, da se morašV.^liditi. Ljudje, ki nas ne razumejo in ne žive , z ljudstvom, oznanjajo nauk o človekovi svobodi... O, da! Tudi mi govorilno o njej, razlika je le v tem, da nas glas ni ta/ko farizejski, ampak klic po neki svoji odvzeti lastnini!
Pri vsem tem ne -preostane drugega kot obračun. Predvsem moramo izjaviti, da srna zelo veseli, da smo skozi vsa leta držali z ljudstvom, da smo še danes v njem tako vsidrani kot še nikoli. Pri vsem svojem delu nam mora biti žal edino le za tisti trenutek, ko nismo še z večjo voljo delali zanj, pa čeprav »mo storili muogo! Če nam pravijo, da nismo krščanski, ipoteni ne moremo ničesar odgovoriti. Merilo za krščanstvo je namreč pri nekaterih postalo drugačno.
»
•	lil tisk! Že res, d« je, odnosno dia bi moral biti katoliški 'tisk zrcalo resnice, toda danesse lahko dela izjeinu in zato je na priliko »Slovenski delavec« dau pred slavnim 11. decem-. brom 1938. leta lahko zapisal, da ima naš narod, če bo volil združeno opozicijo, Stanovnika, Koresa, Mačka, le pričakovati neznosen rdeč pekel...
In tako naprej. — Nima sinila o vsem tem govoriti še dalje. Povemo samo to: Ce kdo sndatra vse to za krščanstvo, potem mi' krščanski soci-Lsti samo hvalimo Boga, da ne spadamo med to družbo! Če so osebe, ki so nosilci tega »preporoda« med slovenskim delavstvom in narodom komu' postavljene za vodnike, tedaij mi krščanski socialisti zopet hvalimo Boga, da smo daleč od njih stran ...
Kakor včeraj, tako pa bomo tudi danes in jutri hodili z^ljudstvom naprej za zmago resnice in človekovega dostojanstva! Mi vemo, da to pomeni borbo, toda nič zato! Mi smo se že zdavnaj na to privadili! Če se bo pa kljub temu izpolnilo, kar je zapisal Bend ja jev (Dejanje, 1.111., št. 5): »V zgodovini krščanskih narodov iposta-
jajo revolucije sodba nad.^godovni-skitn-, JcršČanstvom, nad kristjani im nad ';njihoviib odpadom od resnic^.; teda j 'bomo mi 'lahko rekli, da smo storili vse, kar je bilo v'naših'močeh in mirno si,bomo lahko umili roke...
K zaključku povemo samo še to, da kljub napadom, ki nas dosti ne smejo motiti, vendar ne bomo ničesar pozabili! Vsako krivico bomo nekoč še prinesli na dan! Skoda je sicer, da smo zgolj zaradi politike prišli tako daleč, mislimo namreč, da bi pri pravem ljudskem pojmovanju lahko ostali skupaj, -tako pa, ko so oni zapustili žive stike, ki j i U drugi ne. morejo pretrgati, nam drugega pač. ni preostalo. In v tem se ničesar ne popra vij a, kar je seveda popolnoma razumljivo. Ko danes vsak povprečen poznavalec ve, da je delavstvo še celo v svoji delavski ustanovi zapostavljeno, si na pri-rrier upa Smersu trditi, da je delavstvo (livala Bogu! pravi!) pritegnjeno k soodločevanju v javnosti
Poročila na občnem zboru JSZ:
Gospodarski položaj Slovenije v leta 1939
Železarska industrija
Vsa težka železarska industrija je bila v letu 1939. polno zaposlena. Večina izdelkov gre za oboroževanje, kar je spričo razmer v katerih živimo povsem razumljivo. Privatni kupci le težko in po dolgem čakanju dobe naročeno blago.
Zaradi podražitve surovin (staro železo, mangan in slično) so se cene izdelkom (polfabrikatom kot izgotovljenim) znatno dvignile. Staro železo, ki je važna surovina za železarsko industrijo, se zelo težko dobi in je v ceni zaradi velikega povpraševanja močno poraslo. Tako se sedaj plačuje po kvaliteti od 1.20din do 2 din za kg, ko ga je bilo pred časom še dovolj po ceni od
0.60 do 1.20 din za kg. Zaradi tega gradi KI D na Jesenicah novo visoko peč, druga -pa so gradi v notranjosti države, da bo produkcija surovega železa večja in industrija manj navezana na uvoz starega železa.
Železarska industrija je kartelirana. Kartel je že parkrat -povišal cene železarskim izdelkom. Zadnjič 1. januarja 1940. Vsem izdelkom je povišal cene za
0.45 din pri kg.
V »težki železarski industriji, med katero štejemo obrate K1D na Jesenicah, Glištanju in Štorah, je zaposlenih nad 4.000 delavcev, od teh večina na Jesenicah.	.	.	.	.
V lahki železarski industriji pa položaj m tako ugoden, la je v veliki meri odvisna od gradbene industrije, ki lani ni bila najboljše zaposlena. Poleg
zaposlenih
ki -prav za prav ne spadajo pod industrijo.
Rudarska industrija
V	rudarski industriji Slovenije dajejo največjo produkcijo premoga premogovniki TPD. V letu 1939. je znaša-la produkcija premoga v revirjih 'I PD
1,493.000	ton. V letu 1938. pa 1,4-23.000 ton. Porast napram letu 1938 za 70.000 ton. Pa tudi ostali državni in privatni rudniki so bili dobro zaposleni. Položaj rudarske industrije se je tedaj napram prejšnjim letom znatno izboljšal. Odjem tako od strani države (državnih železnic) je dober enako tudi privatne industrije, poleg -tega pa imamo v zadnjem času velik izvoz premoga tudi v
Itahjo.^^dar^ka jndustrija zaposluje nad 6500 rudarjev, od katerih je večina zaposlenih pri TPD.
Tekstilna industrija
Poleg težke železarske industrije trpi najbolj na pomanjkanju surovin tekstilna industrija. Do oktobra lanskega leta je bil uvoz surovin še dokaj normalen. Čim pa se je pričela vojna, so nastale težave z dobavami. Najbolj je namreč ta panoga industrije navezana na uvoz surovin. Tako uvozimo letno bombaža in bombažnih izdelkov nad 33.000 ton v vrednosti okrog 800 milijonov dinarjev. Za skoraj 100 milijonov din letno pa uvozimo prediva za umetno svilo. 45 milijonov din damo za uvoz jute, za izdelovanje vreč. Skratka, surovin za tekstilno industrijo uvozimo vsako leto za približno eno milijardo din.
Te surovine v glavnem dobivamo po morski poti iz Egipta, Indije in Amerike, vojno celo iz Avstralije. Te poti pa danes obvlada Anglija, ki seveda budno pazi, da ne gredo razne surovine preko obrobnih držav kar je tudi Jugoslavija, v Nemčijo. Zaito poleg drugih deviiznih lin plačilnih težav dela veliko oviro uvozu surovin angleška blokada.	_	.
Marsikaj bi se seveda dalo izboljšati. Toda za to je treba intenzivnega in smotrnega dela, katero bi trajalo več let. Na to pa, dokler ni prišla potreba, ni nihče mislil. Saj so se surovine lahko dobile in to zelo poceni. Kapital pa gleda samo za dobičkom, ne pa, da bi narodu prinašal razen bornih plač kakih posebnih koristi.
Strokovnjaki trdijo, da bi pri nas ilahko krili do 50% domače potrebe po bombažu. Sedaj jo krijpmo kvečjemu za 4%. Ostalih 50% pa da bi lahko krili z bombaževimi surogati. To bi bile koprive in kotonizirana konoplja. Del bombaža in volne pa bi mogli nadoknaditi z umetno svilo in celulozno volno. Surovin za umetno svilo imamo namreč dovolj, pa še nobene tovarne. Enako imamo za juto dobro nadomestilo v konoplji. Namesto, da bi jo d-olma uporabili, jo izvažamo v Nemčijo. Tam jo pa prav tako uporabljajo kot nadomestilo za juto, ko pri nas surovine za juto uvažamo in drago plačujemo.
Prav enako napako delomo pri volni. Kakovost naše volne je na zadnjem mestu na svetu. Devet milijonov naših ovac daje cca. 15.000 ton mešane volne, ki pa se uporablja večinoma v domači obrti, le 10% te volne je uporabne za industrijo. Letno pa uvozimo 5.500 ton volne v vrednosti 350 milijonov din.
Zaradi podražitve surovin so se seveda znatno podražili tudi tekstilni izdelki. Tekstilna industrija ima dovolj naročil, samo ne more zadovoljiti potreb, ker ji, kakor rečeno, občutno primanjkuje surovin. Podražitev tekstilij bi pa seveda ne bila potrebna, ako bi imeli dovolj surovin in seveda tudi pravo gospodarsko politiko. Pri teh podražitvah gre namreč tudi marsikaj na račun špekulacije. Zaradi težav, ki so se lani pojavile v tekstilni industriji m se
letos nadaljujejo, seveda najbolj trpi delavstvo. Skrajšanje delovnega časa, pa tudi odpusti, so na dnevnem redu.
V	tej panogi industrije je zaposlenih pri nas največ delavcev in to 16.800.
Lesna industrija
Tudi lesna industrija je bila v letu 1939. razmeroma zelo dobro zaposlena. Podatki, katere je objavila ljubljanska borza za blagovni promet, to dokazujejo-. Takole pravi poročilo:
Produkcija je bila v letu 1939. mnogo obsežnejša in zadovoljivejša nego v letu 1938., kajti vsi naši lesni obrati so bili skozi vse leto stalno in polno zaposleni. Situacija proti koncu leta 1939. je obetala stalno izboljšava,nje našega lesnega tržišča in nepričakovani dvigi cen nas potrjujejo v tem, da je nedavna kriza našega lesnega gospodarstva povsem prestana. Seveda pa narekuje nov položaj z ozirom na mednarodne dogodke opreznost pri sklepanju kupčij.
Kar se tiče cen, je bilo v letu 1939. opaziti znatno podražitev predvsem
mehkega, rezanega in tesanega lesa, jnodtora ko jo bil dvip cen hrastovine
razmeroma manjši. Če primerjamo cene lesa, dosežene konec leta 1939. na ljubljanski borzi z onimi decembra 1938, vidimo, da znaša porast cen v letu 1939. nad 30% -pri mehkem lesu, do 15% pri trdem lesu (hrastovini), a le 5% pri bukovini.
Izvoz lesa je nad vse pričakovanje dober v Italijo, kamor smo ga oddali pii zelo zadovoljivih cenah. Izgledi za prodajo našega blaga v inozemstvo so za bodoče kar najboljši, ker cene stalno rastejo. Precej smo izvozili tudi v Anglijo, Francijo, Madžarsko in Levanto. Le v Nemčijo izvoz ni bil zadovoljiv, ker nudi Nemčija za les prenizke cene.
Lesna industrija je lani zaposlovala v gozdno žagarski industriji okrog
8.000	delavcev, v industriji zn predelovanje losa, to so mizarska in druga podjetja? ki izdelujejo za stavbe, pa 4.300 delavcev. Skupaj je bilo tedaj v tej panogi industrije zaposlenih 12.300 delavcev.
Gradbena industrija
Gradbeno industrijo moramo danes deliti prav za prav v dva dela: Privatno gradbeno industrijo in industrijo javnih del, ki jih sicer tudi izvršujejo privatna podjetja, nekatera pa tudi drj»va in banovina v svoji reziju
*	i	*	II	•	L .. il.^ ..	Ir...!	L/\l	i	X	!-Klr/v	7 n	pnn /a Tl ob’
inv
je
itna podjetja, neKatera pa uicii orj»va i<n ujaiiovmu v
Privatna gradbena industrija je bila lani bolj šibko zaposlena, /a nekaj mesecev je bila sicer zaposlitev dobra, toda še vedno ni dosegla takega porasta kot bi ga spričo porasta števila prebivalstva in pomanjkanja stanovanj morala.
V	vseh mestih in industrijskih krajih je občutno pomanjkanje stanovanj. Toda ljudje nimajo za to potrebnih sredstev, tisti, ki pa jiJi imajo, lo del investirajo
v zgradbe, ostalo pa drugam.
Javna dela so se sicer izvrševala, toda v zelo majhnem obsegu. Napram ivesticijam, ki jih je vložila država v javna dela v letu 1939., in sicer v znesku .771 milijonov din, je dobila Slovenija samo 108 milijonov din ali 3.9%, kar v resnici zelo malo.	,
Iz tega je povsem razumljivo, da položaj te industrije m ugoden. Za delavstvo pa še toliko manj, ker traja zaposlitev le nekaj mesecev na leto. Gradbena industrija zaposluje v času sezone okrog 10.000 delavcev.
Opekarska industrija
Njena proizvodnja je povsem odvisna od delavnosti gradbene industrije. Zaposlitev je bila lani srednja. Ker ni imela zalog, je bila za čas sezone se kar dobro zaposlena, nekoliko tudi zaradi tega, ker smo nekaj opeke izvozili v .Nemčijo.
Oblačilna industrija
Tudi ta je bila razmeroma dobro -zaposlena. Dobro so obratovale tovarne klobukov, pa tudi usnjarne. Seveda so konec leta nastopile nekatere težave zaradi surovin, toda zdaleka ne tako težke kot v tekstilni in železniški
"ulustnji. no industrije zaposluje, in sicer oblačilna industrija sama 5.000 delavcev, Poleg tega spada sem tudi industrija usnja in gume ter predelovanje kož in njenih surogatov, kjer je zopet zaposlenih 5.400 delavcev. Skupaj tedaj
skoraj 11.000 delavcev.
Papirna industrija
Ta pagona industrije je lani vsaj v nekaterih^ tovarnah zelo slabo- obratovala. Z nastankom vojne pa so se razmere zboljšale, ker so tovarne dobile razna naročila, ki jih niso mogle izvršiti tovarne v Holandiji. (Vzrok angleška blokada.)
DELAVSKA PRAVICA
1940 — Št. 28 — 3
Velika trenja pa so bila in se trajajo glede kartela papirja. Kartel ima pod kontrolo skoraj vso papirno proizvodnjo v državi, kakor tudi uvoz. Posebno časopisnega papirja precej uvažamo. Kartel je-hotel dvakrat dvigniti-cene papirju, pa ni uspel. Končno je le uspel in znatno zvišal ceno papirju.
Časopisnega papirja smo na primer v letu 1938. uvozili 13.380 ton v vrednosti 32 milijonov din. Ta papir so nam dobavljale bivša Avstrija, Češka, pa tudi Nemčija. Skupen uvoz papirja vseh vrst in papirnih surovin je v letu 1938. znašal 56.217 ton v vrednosti 118 milijonov din. V letu 1937. je bil uvoz znatno večji i,n je znašal 31.685 ton v vrednosti 168 milijonov din. Za leto 1939. še nimamo podatkov.
Kapaciteta papirne industrije je bila v letu 1938. izrabljena komaj 60%. Čudno je to, da uvažamo v tako velikih množinah rotacijski papir, ko imamo surovin za izdelavo tega papirja na preostajanje. Eno je gotovo, da ima kartel pri tem gotove namene, ki gredo seveda samo za tein, da si ohrani popolno kontrolo nad produkcijo kakor uvozom papirja in da diktira cene, ki so razumljivo zato tudi zelo visoke.
Zaradi boljše zaposlitve je naraslo nekoliko tudi število delavstva, in sicer za cca. 5.000 delavčev v vsej državi, v Sloveniji pa za 2.200 delavcev.
Kemična industrija
Te vrste industrije je pri nas. razmeroma	Delavcev	ima zaposlenih
okrog 2.400. V kolikor jo pa imamo, je dobro zaposlena. Kakor pov*so|d drugod, tako se je tudi tu, čim Se je pričela vojna, čutilo obelit no po m'a n jkaurje sil rovi n.
Živilska industrija
Pod to vrsto štejemo vse, kar se izdeluje in je v zvezi s prehrano. V kolikor je ostala industrija dobro zaposlena in čim večji je tujski promet, je v tej panogi industrije tudi večja zaposlitev. Tako zaposluje industrija hrane in pijače 3.700 delavcev, gostilne, kavarne in krone pa 3.300 delavcev. Skupaj je tedaj v tej panogi industrije zaposlenih 7.000 delavcev.
*
Ta kratek pregled dokazuje, da se je vkljub raznim težavam in neprilikam položaj_ industrije v letu 1939. le nekoliko izboljšal. Na splošno je bila v letu 1939. industrija boljše zaposlena kot prejšnja leta.
Siv okvirna položila—
Stavka v Stahovici uspešno končana
Kako Je s plačami vpoklicancev na orožne vaje?
Zadnjič smo poročali, da so bili naši tovariši in tovarišice v podjetju Meščanske. konporacije v Stahovici prisiljeni stopiti v stavko. Kljub trenutno ne .posebno jasni situaciji na lesnem trgu, zavoljo katoro je podjetje izjavilo, da se ne boji stavke ter da je še veselo, če delavci stavkajo, je delavstvo pokazalo, da če je orgunizU rano, izavedmo in enotno, in če se zaveda, da je njegova borba akt gole obrambe življenja, v boju uspe, čeravno niso okoliščine povsem ugodne za dosego uspeha.
Ko je ipodjetje videlo, da je delavstvo stoodstotno glasovalo za stavko z odločnim namenom doseči zmago in stopilo v stavko, je pričelo z zaupniki .pogajanja. Da pa rešim« vsa sporna vprašanja bolj temeljito, je delavstvo potom JSZ zaprosilo sresiko načelstvo v Kamniku, naj bi se pogajanja vršila pod vodstvom sreskega načelnika. Pri tozadevnih pogajanjih, ki so se vršila 28. t. m., je po daljših in izčrpnih pogajanjih prišlo do sporazuma.
Po tem sporazumu =« povišajo delavske akordne postavke gozdnih delavcev od 25 do 30 odstotkov. Plače na žagi se povišajo poročenim .moškim
za 50 par, neporočenim za 40 par: ženskam so povišajo za 25 ,-par. Povišek dobijo tudi delavci pri apnenici in hlapec, ki se mu ipoviša plača mesečno za 100 din. Navedeni povišek velja tudi že za mesec junij, ter je dolbilo delavstvo za navedeni mesec izplačilo treh šilit več, kot jih je pa naredilo. To pa kot odškodnino, da je delno nadojmestiilo izgubo, ker je s stavko izgubilo 5 šihtov.
Omenimo pa maj tudi, da je bilo postopanje g. sreskega načelnika zelo objektivno. kar je bilo v korist de-lastvu. V interesu oblasti pa je tudi, ker mora oblast stremeti, da delavec čuti, du ga oblast v njegovi pravični bori>i razume.
Delavstvo v Stahovici sicer ni doseglo takih ipilač, kot bi jih moralo v sedanji dragim ji imeti. Tudi pri povišku za akordne postavke gozdnih delavcev niso bile upoštevane slalbše terenske .prilike. Vendar je pa delavstvo pokazalo, da je pripravljeno in tudi zmožno, du gre v skrajni iboj, če čuti. da je težko prizadeto v svojem eks'<tcnčiiem obstoju. Kjer je delavstvo tudi organizirano in enotno, je zmožno ta boj tudi uspešno končati.
Lep uspeh delavstva jeseniških železarn
Razmere, ki so nastale zaradi vojne , in sprememb po Evropi, so pognale cene vseh potrebščin skokoma kvišku, ta co pri nas kot po ostalem svetu. Da /	? ’° v terni zaostale Jesenice, ki so bile
'	,'tfk vedino znane	kot eno najdražjih
%t v državi, je	povsem razumljivo.
-Seniški kovinar,	ki je prej še icoli-
oir toliko shajal z dohodki, je sedaj moično občutil v žepu ta val draginje in komaj vezal kraj s krajem. Delavsko Jesenice so zaradi tega dvakrat, in sicer v decembru preteklega leta in v aprilu tega leta. pritisnile na podjetje in dosegle obakrat skupno okoli 2 milijona din. Ta visota pa še daleč di zadostovala za kritje povišanih izdatkov, ker se je draginja še naprej dvigala.
Delavske organizacije so uvidile, da ko tako stanje privedlo jeseniške kovinarje, ki žive po večini iz irok v jista, do splošnega osiromašenja, kar ?i imelo zopet kvaren vpliv na zdravje in. posredno tudL na moralo delav-c°v in njihovih družin. Zato so se zastopniki y:seh organizacij na skupnih posvetih 24., 29. in 30. maja sporazumeli v -temi, da zahtevajo »boljšanje plač, kakor tudi doplačilo za nazaj. Je zahteve so organizacije vložile dne 51- maja. Ker je danes položaj pač tale, da ni mogoče vršiti javnih shodov m sestankov, so organizacije obvestile vse delavstvo in javnost o vloženih zahtevali « posebnimi letaki.
Na zahteve jo dala KID odgovor šele po dvakratni intervenciji glavnega zaupnika tov. Pukšiča, katerega so za *o pooblastile organizacije. Po odgovoru z dne 19. junija je podjetje skli-Ca}o tozadevno razpravo za dan 20. ju-^-.Na razpravi je sicer podjetje javilo pripravljenost, ugodiiti delav-
zahtevam, toda v manjših izno-
si!,‘ v«
dilo •	*>a so se	zahteve. Nu-
zahtev5 Zfl doplačilo za n izaj 38% od (j0 zu “n,‘Sa, za stalno mesečno dokla-Razummv"e-j ipa, M% od zahtevanega, na	i	-le’	rla	zastopniki	delavstva
t'nrnjo- nir, "'"“'i"™'«11-
ker Je ,)lla zahteva po-tako tudi na ,r'ia,in'l1 osnovah. Ravno '"“slednji dan ni prišlo do
pravega rezultata. Zato je delavska delegacija naslednja dva dni, -to je v soboto 22. in nedeljo 23. junija preučevala predlog podjetja glede njegovih navedi) o razmerju plač in indeksa. Prizinati pa je treiba. da je bilo podjetje v tem pogledu lojalno in je dalo vpogled v tozadevne račune in tudi dalo dopust še enemu delavcu, ki je vešč v računanju.
V	ponedeljek 24. junija je bilo nadaljevanje pogajanj, kjer so zastopniki delavstva, prednesli svoje ugovore k razmerju indeksov, kakor ga je hotelo uveljaviti podjetje. Istotako je ugovarjalo, da bi se prekočasne ure računale v čisto mezdo. Tudi tega dne ni prišlo do pozitivnega rezultata in si je podjetje izgovorilo 1 dan presledka, da preuči delavske predloge. Na naslednji razpravi dne 26. junija je podjetje pristalo na to, da se nadure ne računajo v čisto mezdo in je pristalo tudi na zboljšanje razmerja med indeksi (splošni im lokalni), tako da se je precej približalo delavskim zahtevam. Na podlagi tega je nudilo za doplačilo za nazaj 88% od zahtevanega ter za stalno mesečno doklado za bodoče 83% zahtevanega. Torej je ugodilo delavskim zahtevam 85.5%.
Ker je imela delavska delegacija še gotove pomisleke in se je o tem še hotela posvetovati, se je dogovorilo, da se bo glede podpisa tozadevne kolektivno pogodbe in spremnega zapisnika izjavila naslednji dan. Drugi dan so organizacije sporočile še svoje predloge k spremnemu zapisniku, kar jo podjetje tudi upoštevalo. Naslednji dan, to je 28. junija pa je poskusila delavska delegacija še nekatere določbe spremeniti v korist delavstva, vendar ji to ni uspelo. Ni pa bilo to takega -značaja, da bi ne mogla wd-pisati iin je do podpisa tudi mrišlo.
Po določbah tozadevne kolektivne pogodbe dobi delavstvo, ki je bilo v staježu od 1. aprila do vključno zadnjega maja, za nazaj do konca maja enkratni prispevek v sledečih iznosih:
Mladostmi delavci, vajenci, gojenci Rudarske šole v Celju po 265 din; delavke in dninarice po 480 din; delavci
C) tein se jo že večkrat razpravljalo, vendar je pa še precej nejasnosti. Toda življenje ne more dolgo prenašati nejasnosti, ampak zahteva prej ali slej razjasnitev.
V	čem so obstajale nejasnosti:
I.
S 221. obrtnega zakona določa: da ne preneha službeni odnošaj, če je uslužbenec oviran opravljati službo zaradi odslužitve vojaških vaj;
da mu ostane pravica do njegovih denarnih dohodkov za dobo štirih tednov, če je njegov službeni odnošaj trajni neprestano najmanj leto dni in ako za ta čas ne prejema od države ustrezajoče odškodnine.
Iz določil točke prve sledi, da mora podjetnik sprejeti uslužbenca, ko odsluži vojaške vaje, takoj nazaj v de-
lo.	Če ne, ima uslužbenec pravico zahtevati plačilo 14-dnevnega odpovednega roka.
Točka druga ne zahteva enoletno nepretrgane zaposlitve, zadostuje le, da je trajal nepretrgoma leto dni službeni odnošaj. Na primer: če je delavec poslan sporazumno na brezplačen dopust za krajšo dobo, je bilo sicer prekinjeno delo, ne pa službeni odnošaj. Isto tako ne prekine službenega odnošaja bolezen. V vseh takih primerih ima vpoklicanec pravico do štiritedenske plače. Pri izvajanju določil
&	221. cibrtnega zakona pa so nastale naslednje nejasnosti:
1. Kaj takrat, če je uslužbenec poklican ponovno na orožne vaje?
2. Kako naj se razlaga določilo zakona, če ne prejema od države ustrezajoče odškodnine?
3 Kako naj se razlaga določilo zakona, da mu ostane pravica do njegovih denarnih dohodkov za dobo štirih tednov?
K prvi točki so zavzemali podjetniki stališče, da ne pripada uslužbencu za druge orožne vaje plača, čeprav določa zakon, da ne prekine odslužitev orožnih vaj službenega odnošaja. Torej, če niso prve orožine vaje prekinilo službenega oduošaja, je bil tudi ori drugem ali pa tretjem vpoklicu podan pojjoj neprestanega najmanj leto dni trajajočega odnošaja in bi moral dobiti za vsak vpoklic plačo za štiri tedne. Kar so tiče druge točke, so nekateri podjetniki od trgovali delavcem na račun hrane in stanovanja 10 din na dan.
Veliko sporov je nastalo tudi glede tretje točke. Podjetniki so se postavili na stališče, da ima vpoklicamec pravico do tistega zaslužka, ki 'bi ga
imel pri rednem 8-urnem delu. Delavstvo je pa zahtevalo, da mora dobiti to, kar bi zaslužil v štirih tednih, če no bi bil poklican na orožno vaje. Po nekaterih .podjetjih delajo namreč skoraj stalno nadure. Zaradi tega je zaslužek veliko višji kakor pa pri normalnem 8-urnem delu.
Nekatero teh nejasnosti so bile razjasnjene z razsodbo okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 16. decembra 1939, opr. št. Pl 1341/39 in z. razsodbo vrhovnega sodišča v Ljubljani z dno 16. aprila 1940. Na podlagi teh razsodb je ugotovljeno:
1. Da ima v.poklicanec tudi pri drugem in naslednjem vpoklicu na orožne vajo pravico do svojih denarnih dohodkov za dobo štirih tednov, ker ni bilo prekinjeno službeno razmerje zaradi prvih orožnih vaj.
2. Da sme službodajalec od plače vpoklicančeve odbiti dnevno za hrano
7	din in za stanovanje 2 din, če ga delavec za časa orožinih vaj ne plačuje Na primer: delavec ima najeto stanovanje. Ko je vpoklican, stanovanje obdrži in plačuje stanarino. V tem primeru ne sme podjetnik odtegniti na dan 2 din za stanovanje. Ce bi pa stanovanje odpovedal in' ne bi plačeval stanarine, mu pa sme odtegniti 2 din na dan.
Torej v teh dveh točkah je sedaj jasnost. Ni pa še jasnosti glede višine zaslužka. To vprašanje bo razčiščeno šele tedaj, ko bo zopet vložil kakšen vi|)oklicaiiiec tožbo.
II.
Če niso podani pogoji § 221. obrtnega zakona, ima vpoklicanec v smislu S 219. obrtnega zakona pravico do enotedenske plače, če je bil pred vpoklicem najmanj 14 dni zaposlen. Pogoj i> 219. je torej dejanska zaposlitev, ni dovolj, da bi trajal le službeni cd-nošaj.
Delodajalci so se začeli postavljati na stališče, da S 219. sploh ne velja v pogledu orožnih vaj, dasi je več kol dovolj jasno, da velja. Tudi pri tem vprašanju bo treba sprožiti sodno odločitev.
PREKLIC Podpisana Novak Rogina izjavljam, da so vse govorice, ki sem jih govorila o delavkah Jeshar Kristini, Go-stič Kati, Pavli Dori, zaposlenih v tovarni Kocjančič in drug, neresnične. Tem potom se jim tudi zahvaljujem, da so odstopile od nadaljnje tožbe. — D’ib, 29. junija 1940. — Novak Regina.
I., II. in III. redne skupine po 480 din; delavci IV., V. in VI. redne skupine po 400 din; delavci VII. in Vlil. redne skupine po 330 din; oženjeni delavci dodatno za ženo po 270 dim; oženjeni delavci dodatno za vsakega otroka do 14. leta po 80 din.
Od 1. junija dalje pa bo prejemalo vse delavstvo sledeče mesečne draginj-ske doklade:
Za vsako dnino po 7 din; oženj cini delavci dodatno za ženo po 170 dim; oženjeni delavci dodatno za otroke po 50 din.
Izjplačilo navedenih doklad se bo izvršilo 18. j ulij a, v bodoče pa vsakega 18. v mesecu za nazaj, isto kot redna plača.
Uspeh je torej, kot že zgoraj povedano, 85%. Nedvomno pa je, da bi bil ta odstotek še višji, če bi bil višji odstotek delavske organiziranosti in zavednosti. Žalostno je, da imamo na nekdaj tako borbenih Jesenicah Že vodno veliko število nezavednih in ne-orgamiziranih delavcev. Vsak organiziran delavec naj se zaveda, da je
•	njegova sveta dolžnost, da privede svoje neorganizirane tovariše v organizacijo. Broz organizacije ni izboljšanja delavskega položaja, temveč le obratno. Zato naj bo vsak član tudi organizator in naj žrtvuje kako prosto urico v ta namen. Pomisli naj, koliko ur. popoldncvov in večerov morajo posamezni funkcionarji žrtvovati za skupne interese, potem ti ne ibo žal truda, ki ("a boš vložil v to.
Vsem tistim, ki stojijo izven delavske skupnosti in uživajo kakor troti sadove, ki so jih izvojevali organizirani delavci, povej tole: Spreglej, du si zajedavka na delavskem telesu i:i nisi vreden, da nosiš ime delnvec i -če imaš še kaj človeškega ponosa v sebi, -te mora biti sram, živeti med svojimi sotrpini, ki 'se borijo zase in zato!
H koncu naj lojalno priznamo tudi to, da bi bilo podjetje dovzetno za delavske zahteve in jih skušalo razumeti. Vsa borba je bila v glavnem v številkah'. Tudi ni prišlo do kakih nepotrebnih in neumestnih zavijanj.
naših
10
Solčava
V nedeljo, dne 7. julija se vrši ob j dopoldne v Zadružni divorani v Solčavi -širša seja, -na katero so poleg odbornikov vabljen-i tudi ostali člani. — Pogovoriti 6e imamo o zelo važnih stvareh in bo izato -navzoč tudi tovariš Grošelj iz Ljubljane.
Sostro
Krščanska delavska mladina priredi 7. julija izlet na Jezersko iin Grintovec. Ob pol 3 zjutraj bo sv. maša v farn-i cerkvi sv. Lenarta z ljudskim petjem za redmo in ipodiporme člane KDM. K -sv. maši vabimo poleg izletnikov tudi druge naše prijatelje, zlasti delavstvo.
Jesenice
Vsaka organizacija, ki hoče delati v dobro svojega članstva, -moru imeti zavedne člane, sicer svoje naloge ne more pravilno vršiti. Tega naj ibi se zavedali_ tisti člani, .ki so v zaostanku s čla-nari-no, da tudii delavske organizacije ne morejo delovati brez denarja. Im da so uspehi strokovnih organizacij -mogoči, če ima organizacija zavedno in borbeno članstvo.
Maribor
Glasilo slovenskega dela »Jugorasa* »Slovenski delavec«, je prineslo v svoji zadnji številki članek pod velikimi naslovom »Krščanski socialisti v Mariboru«. Sestav dopisa je po vsebini popolnoma zmešan in je razvidno, da -pisec dopisa ni bil v -Svojih imiišlih in svojih možganih v normalnem stanju. Verjetno je, da je .sprav-i-1 dopisnika »Slovenskega delavca« iz ravnotežja občni zbor ekspoziture JSZ, ki je letos nadvse sijajno uspel. Po vzorcu razgovorov o polnoči, ki ga je -svoje dni namišljeno -prinesel »Slovenski -delavec«, je hotel dopisnik navedenega glasila napisati tudi z Maribora, kar se -mu -pa seveda ni -posrečilo. Dopisnik »Slovenskega delavca« tudi v svoji živčni zmedi ni sposoben slediti delavskemu gibanju -po -mariborskih obratih, ker bi sicer moral vedeti, da slovenski del »JngoraSa« za vol-itve obratnih zaupnikov za leto 1940. ni vlagal v nobenem obratu svoje liste, edino v tovarni Hutter in -drug, kjer je dobila ZZD samo dva zaupnika, in še to enega z ostankom. V tovarni Doktor in drug pa spl-ph ni bilo druge liste ka-
kor lista JSZ. Vemo, da je slovenski »Jugoras« že pred dvema letoma napovedal konec JSZ; to je bilo seveda takrat, ko so se gg. zelena rokovali še z Milanom, ki je pripravljal znana pooblastila. — V splošnem pa -velja za nas, da na takšno revščino, ki jo prinašajo razni dopisniki »Slovenskega delavca«, v prihodnje ne borno odgovarjali.
Dne 29. junija se je poročil naš večletni član in odbornik itov. Dobrovnik Franc z gospodično Šoštarič Marijo. Izrekamo ob tej priliki naše nujiskre-
nejže čestitke z vročo željo, da se naše vezi ne bodo pretrgale
Kranj
Vsem odbornikom, delavskim in organizacijskim zaupnikom sporočamo, da bo v nedeljo 7. julija t. 1. ob 9 do-pold-no v prostorih JSZ pri Lukežu, širša seja -strokovne skupine delavcev in nameščencev, strokovne skupine tekstilnega delavstva in strokovne skupine -gradbenega delavstva. Seja bo skupna in se je bo udeležil zastopnik centrale. Na njej se bo razpravljalo o vseh važnih tekočih vprašanjih, ki se nanašajo na bodoče delovanje JSZ v Kranju in okolici. Seja 'bo -zelo važna ter se -zaradi tega vsi prizadeti opozurjajo, da se je gotovo udeleže.
Poselska zveza priredi izlet prvo nedeljo v avgustu, to je 4. avgusta v Škofjo Loko. Odhod z glavnega kolodvora ob 13.28.
Za naše kuharice
Postni sandwichi: Na rezine črnega kruha namažemo liptavski sir in ga okrasimo s ka-purumi, kisliimd kumar-eami, sardelnimi obročki, sardelami, trdo kuhanimi jajci, rdečo peso, korenjem, raznimi siri. Ti kruhk-i se lahko servirajo kot predjed ali pa za -malico poleg čaja oziroma pred njim.
Kruhova juha: Kruh, peteršilj, zeleno, čebulo, imust, 2 in pol litra vode, sol in poper, klobasa in hrenovka, i jujce. — Kruh zrežemo na kocke in ga prepražimo na -masti, kjer smo že ipre-
Eiž.iili čebulo -i-n peteršilj. Ko neko-o zarumeni, zalijemo -z votlo in ga, ko je prekuhan, pretlačimo ter želi-ra-mo juho 'z jajcem. — Ako up-or a -
VABILO
na izredno skupščino
I. delavske hranilnice in posojilnice v Mariboru
ki bo 8. juilija 1940 ob 18. v prostorih JSZ, Sodna ulica 9/1-11.
Dnevni red:
1. Citanje zapisnika zadnje skuipSfi-
me. 2. Sprememba pravil. 3. Dojp-njfnil-ne volitve upravnega in nadzornega odboru. 4. Slučajnosti.
Izredna skupščina se vrši po obstoječih pravilih.
K čimvečji udeležbi vabi Odbor.
Ob $0 letnici Mohorjeve družbe
Našo delavstvo ne more iti brezbrižno mimo jubileja ki ga_ 5. julija praznuje družba sv. Mohorja. Letos je minulo polnih 80 let odkar -je bila leta 1860, ustanovljena ta važna ustanova v takrat -Se z večine slovenskem Celovcu, Slovenska kulturna iin politična zgodovina šteje ustanovite,v te slovenske knjižne družbe med zelo vužne dogodke slovenske narodne rasti, kajti imeti -moramo pred očmi dejstvo, tla -smo se Slovenci narodno prebujali predvsem -s kulturnimi pripomočki.
Dva koroška rodoljuba, Andrej Ein-spiler in Anton Janežič sta oživila Slomškovo zamisel, da je treba uku željnemu ljudstvu dati v roke.,poučno, za-bavno itn ceneno knjigo. V ta namen se' je že Obstoječe Društvo sv. Mohorju, ki je životarilo ob dragi članarini, spremenilo v cerkveno knjižno družbo, v Družbo -sv. Mohorja. Spretna reorganizacija, ki je bila naslovljena na redno dušno pastirsko službo, je družbi pomagala v najvišji meri, du je postajala največja matica slovenske ljudske prosvete za dolga desetletja. Izdala je ogromno število knjig, me-cl njimi dobro, prijetno berivo pa -tudi prvovrstna dela, da o-me-
MALI OGLASI
POSAMEZNA BESEDA 50 PAR
LETOS POZOR! »Diirkopp«, »Triu-mpf«, »Styria«, »Avstrodaimler« in kolesa drugih znamk daje po najniž ji ceni na obroke Ciril Kmetič v Dobu 110
Tavčarjevega Pravnika* - Lampe-Kre-kove Zgodbe sv. Pismu, Gruden-Ma-lovo Zgodovino slovenskega naroda- ,
Uspeh Mohorjeve družbe, -kakor jo danes na kratko i-menujemo, leži v tem, da je bilo njeno delo prvič vseslovensko, drugič versko in tretjič nepolitično. Zadnje dejstvo je tako pomembno, da ga je posebno poudaril Koledar za leto 1934. š temile besedami: »Mohorjeva družba je za vse stranke i-n za vse stanove. Prav za prav jo Mohorjeva družba vsem še toliko bolj -potrebna, čim bolj smo ,politično in -stanovsko razdeljeni. Kajti tembolj so naim potrebne -stvari, ki sp nam vsem skupne. Čim enotnejši, tem močnejši!«
Zadnja leta, prav za prav že ve,s čar po vojni, čuti-mo, da se plemeniti nameni družbe ne uveljavljajo s takim pridom, kakor bi to želele sedan je slovenske razmere. To se ne vidi le po številu udov, ki so od 90.512 v letu 1918. padli na 43.553 v letu 1920. in se danes vrtijo več ali manj okoli tega številu, ampak tudi tipanje v njeni zunanji in notranji reorganizaciji.
Po našem mišljenju mora družba izdajanje knjig i;n izbiranje rokopisov usmeriti v vedno bolj stvarne in življenjske potrebe sodobnih Slo-vencev, če hoče danes resnično vplivati in voditi. Polog tega pa -se -mora Družba tudi -sama preustvariti v širšem in živahnejšem okviru. Zato ji ob jubileju nič bolj ne želimo kakor iniciativnih in daljnovidnih ljudi v vodstvu, ki se ne bodo ustrašili zaprek, ampak pogumno izvedli potrebno reformo.
žs.
bimo star kruh, ga -zmehčamo v vodi, odcedimo, prepražimo in postopoma kot zgoraj omenjeno pripravimo. — Nazadnje pride-ne-mo ina koleščke zrezano hrenovko ali kranjsko klobaso.
Fina pljučka: Pljučka skuhamo z vso jušno zelenjavo, jih ohladimo in zrežemo na tanke rezine. Na prežanje s čebulo -denemo vse fino -sesekljano:
nimo le Staretovo Občno zgodovino, cijo
Rusija je pretekli teden zasedla Besarabijo in del Bukovine, kjer prebivajo Rusini. Romunija je brez. pridržka sprejela ruske zahteve in v štirih dneh izpraznila vse zasedeno ozemlje. -Prebivalstvo je Ruse z veseljem -sprejelo kar je -popolnoma razumljivo, če pomislimo na stanje, v kakršnem se je zadnjih 20 let pod romunisko 'vlado nahajalo. Rusini in Ukrajinci -so bili brez šol (nad 80% analfabetov), socialne in zdravstvene razmere -so bile obupne; po romunski-h podatkih je letno pomrlo od 90.000 nad 50.000 novorojencev. — Važnejše pa je -pri teij zasedbi to, da je Rusija dobila v svoj oblast izliv Donave in
Uu jo v npfposrodni Eli zini ipotnoloj-
skili polj, ki danes za.kla-dajo srednjeevropske države s petrolejem.
V srednji Evropi se čudijo, po čemu je Rusija potrebovala za-zasedbo 'Besarabije nad 100 divizij, ki danes stojo na novih mejah.
Madžarska misli, -da je prišel tudi njen trenutek, da zasede dežele-sv. Štefana, ki jih -ima danes Romunija, zaradi tega je izvršila večjo mobilizacijo. Tudi Romunija je proglasila
Priporoča se
Blaž Rangus, Kranj
kraljevi dvorni juoelir in dobavitelj
splošno mobilizacijo in poslala vojsko na madžarsko mejo. Rim in Berlin pa za -sedaj svetujeta Budimpešti nekoliko po-trpljenja.
Mudznri pričakujejo v kratkem rusko zahtevo po vrnitvi Karpatske Ukrajine, ki so jo pred dvemi leti -podedovali od Ceško-Slova-ške. Pri tem, pravijo, se nimajo česa bati, ker da bodo imeli popolno p dpo-ro Nemčije in Itali-je.
Dobrudža, južno od ustja Dona-ve, je večidel naseljena z Bol-gari, zuto jo Bolgari zahtevajo za-se, zaenkrat tudi seveda še na miren način.
Nemci in Italijani Angležem ne pridejo prav do živega. Nemci bombardirajo Anglijo, Italijani in Angleži -pa drug drugemu kolonialna posestva v Afriki. V rtakem letalskem boju je našel smrt tudi -italijanski maršal Baltbo, -guverner kolonije' Libije.
V nevtralnem časopisju ,so -pojavljajo gla-sovi o želji Angležev in Nemcev, da se pobotajo. Nemčija Ibi bila bajo pripravljena napraviti pocen-i kupčijo. Ena in druga stran sicer -take glasove pobijata, vendar pa najbrž niso brez podlage. Kakor je 200 fram-oo-sfleih denar-nih družin v glavnem zakrivilo padec Francije, bi tudi angleški -trgovski i-n denarni gospodje na ljubo svojemu dobičku bili pripravljeni na marsikaj. Bližnja prihodnost bo tudi to razjasnila.
Japonska se pripravlja -na popolno osvojitev Daljnjega Vzhoda. Predvsem misli na tannošnje francoske in angleške posesti, računa pa -pri tem ina neizogiben odpor Amerike, katere pomorske sile -ne kaže podcenjevati.
Ameriko sprevideva, da se naglo bliža čas, ko bo prisiljena stopiti v vojno, in sicer po francoskem porazu še toliko bolj. V nevarnosti je z dveh strani: iz Evrope in Azije. Zato z vso hitrico dopolnjuje -svoje oboroževanje, ki je bilo zlasti glede kopenske voj-
kisle kumare, slanino ali šunko, ka-pare, česen, limonino lupimo, peteršilj, lovarjev list, ti-mijan. Ko zalijemo z juho, pa še: gorčico, poper, limonov sok, sol. Pljučka dodamo, preden zalijemo. Nazadnje dodamo nariban parmezan.
Pečen krompir: Krompir olupimo in zrežemo na koeke. Na snažni krpi ga osušimo. V pekaču razbelimo olje, dodamo krompir in ga na -močni vročini hitro spečemo. Za nekaj časa ga še damo v pečico in ga vzamemo iz masti ter nadevamo v lonec ali kozico, krompir v plasteo solimo, ter ga obdržimo na toplem.
Smetanov zvitek: Napravi vlečeno testo i-z 20 d kg moke. Posebej vmešaj 5 dkg surovega ma-sla, 3 rumenjake, 8 dbg sladkorja, osimiinko litra -sladke smetane, po potrebi še drobtin. Polovico testa namažemo z nadevo-m, drugo polovico pa nakapamo s surovim ma-slom. Nadevu nazadnje primešamo še -sneg 5 beljakov. Po vrhu potresemo v rozinami. Zvijemo, pomešamo * surovim maslom ali mastjo, oziroma oljem.
Glazirani kostanj: Kuhaine kostanje pomakamo v karamel sladkoir.
Piškotno testo: 6 celih jajc, 15 dbg sladkorja stepemo na kraju štedil/n-i-ka. Ko se zgosti, stepemo še in ohlajenemu primešamo 13 dk-g moke
sike -skrajno zanemarjeno in pomanjkljivo. Poznavalci pravijo, da bi ibiia ameriška vojska komaj kos domači peti koloni, nikakor pa ni misliti, da bi mogla nastopd-ti -na kakem drugem kontinentu.
Rusija se pripravlja na prihodnost,-zato je uvedla osemurni delavnik in šestdnevni delovni teden. Gre predvsem za novo pom-nožitev obo-rož.ene sile,-ki jo i-tak že danes prva na svetu. Rdeča vojska iima danes okoli 34.000 tankov, nad 30.000 letal, okoli 30 -motoriziranih divizij im prvovrstno topništvo. S pospešenim delom se bo to še izdatno pomnožilo.
Francoske kolomjn , I ril,- -1	'/,j (I ril rO
priznavajo pokorščino vladi marša-la Petaina. Anglijo posebno skrbi usoda Sirije v prednji Aziji, zuto jo baje namera vajo zasesti, Sirija meji na Mezopotamijo in njene -petrolejske vrelce, katerih izguba bi pomenila za Angleže velikanski udarec.
Jugoslavija želi obdržati prijateljsko razmerje do Nemčije iin Italije s svojnm gospodarstvom pa dopolnjevati gospodarstvo obeh držav — je bil glavni -poudarek -nedavnih izjav predsednika vlade Cvetkoviča -italijanskemu in nemškemu tisku. — Obenem napovedujejo večje gospodarske in socialne reforme v držaivi. Kakšne bodo reforme, odgovorni politiki niso povedali, pričakovati pa je, da bodo izvedene po portugalskem vizorcu.
zahtevaj naše glasilo v vsakem lavnem lokalu!
<T)eIxtnstka
a L A S I L o	___
KRŠČANSKEGA DF.LOVN EGA LJUDSTVA
Izhaja vsak četrtek popoldne, v primeru praznika dan prej. — Uredništvo ln uprava jo v Ljubljani, Miklošičeva centa 2*2-1. - Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo, Miklošičeva 2*2-1« Og’uBi po ceniku. — Telefon štev. 4948. Številka pofit. čekovnega računa 14.900. Posamezna Številka 1 din. Naročnina: zs 1 mesec 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 20 din, za vee leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din. letno 70 din.
Urejuje in odgovarja Tone Fajfar v Ljubljani. Izdaja za konzorcij delavske pravice« Srečko 7.iiner, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani, T.vrševa o. 17 (Maks Blejeo)