Načrt zakona o šolskem nadzorstvu v deželnem zboru tržaškem. Tržaški deželni zbor je na svoji seji dne 17. februarja leta 1894. sklenil zakon o šolskeni nadzorstvu. Ta zakon pa ni bil predložen v najvišjo sankcijo in je bilo to naznanjeno deželnemu odboru z odlo korn tržaškega namestništva z dne 30. januarja leta 1895. Poteklo je torej že odtedai celih 18 let, preden se je odjočila večina tržaškega deželnega zbora za to, da zopet sestavi nov načrt tega zakona, ki na ni prav nič drugega, nego izprememba prejšnjega načrta v smislu zahtev vlade, ki jih je priobčila deželnemu odboru tržaškemu z zgoraj omenjenim namestništvenim odlokom. Da so se v teh 18. letih znatno izpremenile razmere in da sedanja vlada ni več vezana na to, kar je določiia pred 18. leti. na to se sedanja itatijanska večina deželnega zbora nikakor ni ozirala. Kako stališče zavzema vlada napram sedanjemu načrtu, je torej še popolnoma negotova stvar. Z našega narodnega stališča je za nas največje važnosti sestava nadzorovalnih šolskih oblasti, kakor jih določa novi načrt zakona. V tem oziru določa namreč novi načrt naslednje: Šolski sveti. Trst z okolico tvori eno edino šolsko občino. Za izvrševanje šolskega nadzorstva se ustanavljajo: krajni šolski sveti, okrajni šolski svet in deželni šolski svet. Okolica se deli v šolske okoliše, katere določa okrajni šolski svet Za vsak šolski okoliš se ustanovi krajni šolski svet. V okoliših, kjer so italijanske in slovenske šole, pa se ustanovita dva krajna šolska sveta, eden za italiiansko_.drugi pa za slovtnsko šolo. Krajevni šolski svet ima 5 članov in ti so: 2 člana, ki ju imenuje mestni svet in ki morata bivati v dotičnem šolskem okolišu, šolski voditelj največje šole dotičnega okoliša, duhovnik dotičnega šolskega okoliša in šolski zdravnik, ki je dodeljen dotični šoli. Okrajni šolski svet, ki ima nadzorstveno oblast nad okoličanskitni šolami v drugi stopnji, a glede vseh ostalih ljudskih šol, izvzemši državne šole, pa v prvi stopnji, j,e sestavljen takole: župan kot preds.; 7 članov, ki jih imenuje mestni svet! 2 učitelja, ki ju volijo vsi učitelji, ki imajo naj- manj 5 službenih let v trž. občini; 1 voditelj ljudske in 1 ravnatelj meščanske šole, ki ju voli mestni svet; ravnatelji učiteljišč, ki bi se ustanovila v Trstu; 3 šolski nadzorniki; magistratni šolski reierent; 1 duhovnik, določen od škofijske oblasti; 3 šolski zdravniki, določeni po mestnem svetu-. Dež.elni šolski svet je sestavljen sledeče: tržaški namestnik kot predsednik; 4 člani, izvoljeni od deželnega odbora izmed deželnih poslancev; namestništveni šolski reierent; šolski nadzorniki; po en duhovnik katoliške in evangelske cerkve, en zastopnik židovske občine, ki jih imenuje cesar; 4 zastopniki učiteljstva. izvoljeni od učiteljstva samega; 2 zdravnika, katerih enega določi namestništvo, drugega pa voli mestni svet. Uprava ljudskih in meščanskih šol. Glede na upravo ljudskih in meščanskih šol določa načrt naslednje: Upravo ljudskih in meščanskih šol izvršuje mestni občinski zastop in njegovi izvr&evalni organi. Posebno ima občinski zastop nalogo, da gradi, vzdržuje in nadzoruje šolska poslopja, preskrbuje šolske prostore in šolske potrebščine. skrbi za plače učiteljskega osobja, definitivno imenuje in premešča učiteljsko osobje ter ga pomika v višje plačilne razrede. imienuje šolske učitelje in ravnatelje in določuje o umirovljenju tega osobja. Iz vsega tega je razvidno, da se italijanska večina pri sestavi šolskih svetov ni prav. čisto nič ozirala na našo narodnost in slovenske šole. Edino v krajnih šolskih svetih bi utegnili imeti mi kako zastopstvo, če bi bila dotični duhovnik in šolski voditelj Slovenca, toda tudi ta dva bi bila v manjšini, ker bi ju preglasovaii trije, po mestnem svetu imenovani člani! Pa tudi to bi bilo majhnega pomena za nas, ker je krajni šolski svet podrejen okrajnemu in deželnemu šolskemu svetu, ki bi bila izključno italijanska. Slovenski predlog. Na predlog naših zastopnikov v deželnem. odboru je bil izvoljen po'dodsek 5 članov — 3 člani večine in 2 člana manjšine — da študira naort in izkuša doseči sporazum med strankami. Zastopnik socialnih demokratov je spnejel načrt v glavnem! tako, kakor ga je predlolžila večina, a slovenski zastopnik je stavil sledeče predloge: V prvi vrsti je slovenska manjšina v principu za to, da se uvede na šolskem polju nacionalna avtonomija. Vsaka narodnost naj sama določuje o svoji usodi, upravlja in nadzoruje svoje šole in naj si jih tudi vzdržuje sama. Zato bi bilo potrebno. da se napravi nacionalni kataster, a stroški za šolske potrebe bi se morali pokrivati s posebnimi davki. Na podlagi predloženega načrta pa je predlagal slovenski zastopnik: Trst z okolico naj tvori, kakor po načrtu, eden edin šolski okraj. Razdelitev okolice v šolske okoliše, kakor tudi ustanovitev krajnih šolskih svetov zanje, naj se opusti. Prvo nadzorstveno instanco za ljudske in meščanske šole, občinske in zasebne, naj tvori okrajni šolski svet, razdeljen v dve sekciji, italijansko in slovensko. Slovenski odsek naj nadzoruje vse slovenske šole, občinske kakor zasebne v mestu in okolici, italijanski pa vse ostale šole. Slovenska sekcija okrajnega šolskega sveta naj bi bila sestavljena takole: 7 članov, izvoljenih od mestnih zastopnikov okolice; 2 učitelja, izvoljena od učiteljskega osobja temu odseku podrejenih šol; šolski nadzornik slovenskih šol; magistratni šolski referent, oz. njegov namiestnik; 1 duhovnik, določen od škofijske oblasti; šolski zdravnik za zgornjo okolico. Ti člani naj si izvolijo predsednika in namestnika. Tudi deželni šolski svet bodi razdeljen v italijansko in slovensko sekcijo. analogno okTajnemu šolskemu svetu. Slovenska sekcija naj bi bila sestavljena naslednje: tržaši namestnik, oz. njegov substitut kot predsednik; 4 člani, izvoljeni od deželnega odbora izmed 8 oseb, katere predlagajo zastopniki okolice v deželnem: odboru; namestništveni šolski ref.erent, oz. njegov namestnik; 1 šolski nadzornik, določen od namestništva, 1 duhovnik; 4 člani izmed učiteljskega osobja slovenskih šol; 1 zdravnik imenovan od namestništva. Obe sekciji naj bi imeli tudi skupne seje v stvareh, ki so skupne vsem šolam, kakor za mnenja v vprašanjih organizacije, učnih načrtov, izpremembe šolskega zakonodajstva itd. Qled,e uprave, gradnje in vzdrževanja šol in dotičnih stroškov je predlagal naš zastopnik: Občina trpi stroške za gradnio in vzdrževanje Ijudskih in meščanskih šol. Uprava teh šol naj je v rokah okrajnega šolskega sveta. ki preskrbuje vse potrebščine na stroške občine. Okrajni šolski svet mora v to svrho pravočasno sestaviti proračun dohodkov in stroškov za pri- hodnje leto in ga predložiti županu. OfočL ski odbor ima pravico vložiti proti temu proračunu rekurz na deželni šolski svet. Proti odločitvi deželnega šolskega sveta je prost rekurz toliko s strani občine kolikor s strani okrajnega šolskega sveta na ministrstvo za uk in bogočastje. Po sprejetju teh predlogov bi bil enkrat za vselej izključen vsak nacionalni spor iz dotičnih nadzorovalnih oblasti in vsaka narodnost bi mogla, kolikor ji dovoljuje zakon o šolskem nadzorstvu, skrbeti za svoje šole. Zastopnik socialnih demokratov se je glede sestave šolskih svetov pridružit predlogu našega zastopnika. Olede določbe o upravi, vzdrževanju in skrbi za potrebščine ljudskih in meščanskih šol pa se ni hotel izraziti niti za niti proti. Večina pa je vse te predloge kratkomalo odklonila, ne da bi hotela staviti kakih pTotipredlogov in ne da bi se izjavila pripravljena, da bi sploh dala slovenski manjšini kako koncesijo glede njenih šol. Naš zastopnik je nato izjavil v dotičnem odseku, da se zaradi tega ne bo udeleževal več posvetovani o načrtu in da si njegova stranka pridržuje,. da uveljavi svoje zahteve na primeren način v deželnem zboru. Ko je pododsek prine&el načrt neizpremenjen v deželni zbor, sta predlagala haša zastopnika, naj se obravnavanje tega šolskega zakona odloži in se uvedejo pogajanja med večino in slovensko manjšino v svrho dogovora o sestavi nadzorovalnih šolskih oblasti in o gradnji ter vzdrževanju ljudskih šol. Glede tega zadnjega vprašanja sta izjavila naša zastopnik, da sta tudi zato, da bi se dotična določba izpustila iz sedanjega načrta in bi se pridružila zakonu, ki bi se imel v kratkem predložiti deželnemu zboru o gradnji in vzdrževanju Ijudskih šol. Toda tudi ta predlog je propadel in je deželni zbor sprejel gori navedeni zakonski načrt popolnoma neizpremenjten in brez vsake koncesije za nas Slovence. Tako stoji stvar sedaj. O nadaljnih iazah tega za nas tako važnega vprašanja bomo redno obveščali javnost.