Prehrana otrok Po »Edinosti« posnemamo ta članek, ki je po svoji vsebini zelo važen tudi za učiteljstvo. V statistikah je zapisano, da prirastek prebivalstva v Sloveniji stalno pada, dočim je v ostalih delih države vsako leto večji. To dejstvo je za nas Slovence porazno, posebno še, če vemo, da ne povzroča omenjenega padanja zmanjševanje števila rojstev, marveč umrljivost. Pri tem umiranju slovenskega rodu so močno udeleženi otroci. Po podatkih lahko ugotovimo, da so že leta in leta izpodjedane te nežne koreninice sloveskega naroda. To je za nas vsekakor obupen pojav in nam nujno narekuje pogledati za vzroki. Poleg higienskih stanovanj je najvažnejši činilelj pri pravilni telesni rasti otroka prehrana. Hrana je za telo tisto, kar je za motorje bencin. Če iščemo vzroke umrljivosti naših otrok, se moramo ustaviti ob vprašanju njihove prehrane. Na splošno prevladuje pri nas misel, da je slovenski otrok zadostno prehranjen. Malo podrobnejši pogled v stvar pa nam prikaže povsem drugačno sliko. Vprašanje zadostne prehrane otrok pri nas še ni raziskano. Zato nam morejo trenutno služiti za razglabljanje o njem le zunanji pojavi, ki so izraz prehranjevalnih razmer. V raztresenem hribovskem naselju M. R. je bilo telesno preiskanih 98 šolskih otrok. Od teh jih je doseglo normalno višino in težo samo 32 odstotkov. Vsi ostali so glede telesne rasti pod normalo, torej slabo razviti. Pri šolskem delu so bili ti otroci »mrtvi« in topi. Pregled razmer, v katerih žive preiskani otroci, je prinesel nekaj ugotovitev, ki kažejo: da so otroci zaposleni po večini s težkimi in z neprimernimi deli, ki jih morajo opravIjati doma ali pa izven doma v težkih prilikah, da so nadalje stanovanja tesna in nezdrava, da je deca preslabo hranjena. To poslednje je vsekakor glavni vzrok zastoja rasti teh otrok, saj bi dobro hranjeni končno le še premagali ostale ovire, ki so jim postavljene na pot njihovega razvoja. V navedenem slučaju je bilo treba poiskati vzrok slabe prehranjenosti. Preiskova- nje je pokazalo: za silo prehranjeni so otroci delavcev, ki tvorijo tu 14 odst. prebivalstva in ki imajo še kolikor toliko stalen zaslužek. Otroci ostalih 86 odstotkov prebivalstva — t. j. kmetov — so podhranjeni. Samo en kmet je namreč, ki mu sploh ni treba kupovati moke, dočim jo morajo nabavljati vsi ostali že takoj po novem letu! Seveda so sredstva za ta nakup borna, kajti gozdovi, iz katerih je pritekel včasih še kakšen dinar, so danes že iztrebljeni. Kakor pridelajo kmetje tod malo žita in koruze, prav tako so tudi ostali pridelki skromni; zemlja je namreč skopa, meliorizacija nemogoča, vnovčevanje pa minimalno. Vpogled v te razmere, ki nosijo v sebi vzroke podhranjenosti, nam more biti vodnik pri iskanju odgovorov na vprašanja, ki se nam vsiljujejo dan na dan, ko srečujemo nezdrave in nenormalne pojave pri deci. Prav lahko sedaj razumemo, zakaj je vztrajno kradel kočarski sin součencem peresa, radirke, svinčnike in podobno, da jih je zamenjal za kruh ali jabolka. Pojasnjeno nam je, zakaj otroci v šoli »spijo«, kljub grožnjam s palico. Sedaj vemo tudi, kje so nagibi, ki so sprožili tatvine kruha, klobas, jabolk in podobnega. Tudi duševna »lcnobnost«, »nespos-obnost«, »zaostalost« in slično ima tu svoje vzroke. Koliko pokvarjenosti in nenravnosti! Pa vsemu je kriv glad. Navedeni primer je Ie eden. Ali takih primerov je v različnih oblikah na desettisoče širom Slovenije. Že skromni podatki, ki so doslej zbrani, kažejo, da je naš osnovnošolski otrok premalo hranjen, da v mnogih slovenskih pokrajinah celo — strada. Če je tako z osnovnošolskim otrokom, potem ni nič bolje s predšolskim in tudi ne s pošolskim. Slovenskj otroci so preslabo in premalo hranjeni, zato zaostajajo v telesni in duševni rasti. Slaba in pomanjkljiva hrana je vzrok, da pomre letno ogromno število otrok, ki bi v normalnih razmerah lahko živeli. Tako pa vidimo, da slabe gospodarske in socialne razmere ne dopuščajo potrebne prehrane naše dece in da radi tega ta v množicah umira. Zato na delo, da ustvarimo pogoje za možnost temeljite prehrane slovenskega otroka.