Kniiievnost in umetnosf. Koncertni in gledališkl večer »Kluba Beogradskih Maturanata« je privabil v ponedeljek dne 21. julija 1919. v gledališče ogromno množico ljvidi. Razpoloženje je bilo seveda nad vse slavnostno, saj je imela naša mladina najodličnejšega rosta v posetih, brata, ki ga do scdaj ni •¦¦mela i)oznati, ti kateremu se ni smela nikoli glasiti, kaj šele, da bi ga pozdravila v svoji sredi. Uvodno besedo je imel orkester »Kluba B. M.<'. Zaigral je Marche Amen Gavotte tako, kakor pač morejo igrati dijaki, ki so se, recimo, šele včeraj sešli, cla se jutri zopet razstanejo. Pržič je dober deklamator, ki se pa preveč rad naslanja na — šepetalca^ Fragment v enern dejanju, od Alekseja Santiča, »Stanko pod Maglom«, so odigrali dijaki naravnost dobro, mestoraa, prav dobro. Stanko D. Petkoviča je bil najboljši tam, kjer je položena moč v besede; veliko uspeha gre na njegov račun. Vaška kneza, Joksim in Mrgud, zaslužita pravtako pohvalo, kakor Janja gdč. Jovanovičeve. Snov fragmenta je vzeta iz srbske zgodovine petnajstega stoletja, ko so se Srbi trumoma izseljevali pred Turkom. Glavna točka koncertnega večera je bil nastop gdč. Sadarjeve, kvarteta g. Kozkie in. zbora »Glasb. Matice«, pod vodstvom g. Golobiču. Gdč. Sadarjeva je skoro na vsakem koncertnem programu Gl. Mat. zadnjih let. Ima prijeten, dobro izšolan glas in zna peti iz srca do srca, občinstvo pridobi na prvi pogled. Kolikor jo visoko spoštujem, vendar ji moram povedati, da mi načiia njenega obnašamja, ko odpoje točke, ki so na vzporedu, ni všeč. Lepo je, če smo domači, toda tudi v najbolj domačem krogu se mora baš radi tega spoštovati to, kar naj imenujem resnost umetnika. Kvartet profesorja g. Kozine je žel samo zasluženo pohvalo, je prvovrsten in sposoben nositi slavo in lepoto naše narodne pesmi in umetne kvartetne literature tudi preko meja Jugoslavije. Na stvari, kot je Mochlova »Atila in ribič«, mu pa nedostaja moči in sile, to je skladba za velik zbor. Del mešanega zbora »Glasbene Matice« je samostojno zapel tri slovenske narodne pesmi in dve Adainičevi, tako, kot ga je naučil mojster Hubad. Žel je samoobsebi umljivo, veliko pohvalo, in ko je dodal himno »Bože pravde« je prikipelo navdušenje do vrhunca. Večer je zaključila burka »Osjetlivi gospodin« od Mišela, ki so jo odigrali maturanti v največjo zadovoljnost vseh navzočih. Bekamel in njegov sluga sta bila prav dobra, pohvalo zasluži Cecilija in Alfon de Bodedy. V splošnem je bil to intimen, krasen večer, kjer je oiašel vsakdo to, česar je iskal. oduševljenja v bratskem objemu Srba in Slovenaca. Albin Lajovic. Popotnik, pedagoški in znanstven list. Letnik XI.. Štev. 7. Vsebina: 1. Ur. Franc Derganc: William James. (Konec); 2. Dragotin Kveder: O notranjem preustro]u šole z ozirom ria vzgajanje volje; 3. Elza Kukovčeva: Gospodinjski pouk v ljudskih in meščanskih šolah. Iz šolskega dela: 4. Rudolf Rakuša: O organizaciji zapiskov •z šolskega dela; 5. Franc Karbaš: Alkohol (Učna slika). Razgled: A. Slovstvo: Dr. Jure Turič: Osnova za preobraženje naroda školom (Pav. Flere); B. Časopisni vpogled; C. To in ono: Bodočnost. (E. Gangl). — Knjižnice. (E. Gangl.) — Začasna ustava kraljestva SHS. — Vprašanje učiteljskega osobja na meščainskih šolah. (Fran Erjavec). — Iz zakonskega načrta o čeških meščanskih šolah. — Kako se porajajo predstave o številih v v primitivni psihi. (A. Spreitz). — O »Načrtu šolske reforme«. (Pav. Flerč). — Ne vdajmo se! (E. Gangl). — Vesela znamenja. (E. Gangl)