Žlahtnjevanje sadoTnih dreves. (Konec.) V drevesaicah pa največ sedaj okulirajo ali popkovajo, ker je časih jako veliko drevesc zaporedom cepiti, ki so pogoato še precej mlada ia drobička. Toda precej spretaosti je treba, da popke dobro izrezujemo iz žlalitnega drevesa aamreč tako, da z ajim vred tadi košček lesoviae izderemo. Na 2 — 31etaem divjaku aapravimo aajprvlje v skorjo povprečao zarezo ia zatem primerno drago zarezo aazdol, da dobimo podobo latiaske črke T. V ti dve zarezi porinemo zatem žlabtao popiko, popek ali oko pazljivo tako, da pride ravao tje, kjer obe zarezi vkupaj segate. Obveza pa ae sme popka zakriti, ampak ga le pritrditi, da se prime. Kekateri izrezui»jo aameato eaega očesa ali popka celi obročic akorjo z dveraa popkoma žlalitaima. Ta aačin. pa zabteva š^ večje spretaoati iu rado spodleti. Tudi se daje rabiti le, kedar je drevo v največji mezgi. Okulirajo pa uavadao aieseca avgusta in septembra. Napoaled omeaimo še kopuliraaje. Cepič prirežemo do 2 očes ali popkov. Divjak mora tam. kjer ga poševao za cepljeaje prirežemo. biti tako debel, kakor je cepič Prereza moia na cepiči pa aa divjaku biti jedaaka in. poševna. Sedaj se aaložita drug aa drugega tako. da se skorja k skorji nataačao in trdao stiaae. Za prirezavaaje treba takaj precej spretaosti, ker se mora završiti vselej z eaim mabom. Ove apretaoati se moremo poprej z vajami aauciti. Kateri aačia drevesa cepiti je aajboljši? Cepljeaje v sklad priporočujejo, ker je delo priprosto ia lebko ae izvrsi. Iaia pa to aapako, da drevo močao raaimo tako, da je nmogo let treba preteči, predea raae vse zacelijo. Okuliraaje priporoča se s tem, da skoraj aezaatae raae kmalu zacelijo. Tudi kopaliraaje ima svoje predaosti: podobni deli divjaka in cepiča, aamreč stržea, les ia skorja pridejo v aajtesnejšo zvezo. Praktičai Fraacozi večjidel samo okulirajo ia kopulirajo ter tako dobivajo drevesc, ki par let bolje raao rodijo mimo drugili, eeravno jim vsled tega drevesa tudi aitreje konec jemljejo. Jabeika aa pritlikovec cepljeaa ostajajo jim komaj do 20. leta. Sicer pa jablaa, cepljena v divjak, živi do 120 let, iz peške vzrejena do 200 let ia čez. Troliaeti začae drevo navadao taia, kjer ae mu je cepič bil vložil, kar časib tudi s prostiai očesom vidimo. Če- ravno divjak ia cepič zarasteta, veadar vsak vleče aa svojstva svoje aatare tako. da aovo drevo ni jedaostavao, celotao bitje, ampak po sili zložeao ia spojeao iz dveh. Nekatera dre- vesca se aiti spojiti aečejo, ia jih torej ai mo- goče z uspeboai cepiti. Tako aa primer ae gre jabelk cepiti aa gruške, češpelj na črešaje; dajo cepiti se pa breskve aa čeaplje. gruške aa glog, črešaje aa višaje. greake črešaje aa aladke ae dajo cepiti, sladke aa greake pa ai- kakor ae. ,,Gosp. Glasaik". i