Poštnino plačana v gotovini. Leto LXXm., št. J a LJubljana, četrtek 4. i ia 1040 Cena Din i.— SLOfENS Iznaja vsak dan popoldne tzvzemši nedelje ln praznike. — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2 50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji tnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, mseraini davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rottopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN 0PRAVN16TVO LJUBLJANA. Kna.fljeva a lica Štev. S Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 te 31-26 in demckrgcifo Prezident Roosevelt obsoja diktaturo in filozofijc sile: Leto 1§40 naj bo leto, v katerem bo demokracija opravičila sva) obstoj kot najboljša oblika vladavine, kar jih je človeštvo kdaj ustvarila vVashington, 4. januarja. AA. (Reuter) Včeraj o^o-idne sta se ponovno s^tala oba doma na tretje zasedanje 76. kongresa Ze-dnjenih držav. Seja je bila otVv,rjena s po-slan_co predsednika Roo.evella, katero so potem po radiu objavili vsemu svetu. Predsednik Roosevelt je v svojem govoru izjavil: Socialne in gospodarske razmere, iz katerih so v inozemstvu rezult rale revolucije in diktature, so popolnoma enake kakor razmere pri nas, za katere se bo-rmo, da bi jih na miroljuben način rešili. Diktature in filozofija sile so imele skoro v vsakem primeru svoj izvor v potrebi, da se izvede drastična akcija za izboljšanje notranjih razmer tam, kjer demokrat ka akcija iz kakega drugega razloga ni mogla izvršiti sodobnih potreb in izpolnitev zahtev. Roosevelt se je nato dotaknil opomina, katerega je navedel v svoji zadnji poslanici kongresu, ko je poudaril, da bedj ameriški državljani v svojem vsakdanjem življenju občutili učinek dogodkov na drugih celinah. Predsednik Roosevelt se je /javil proti tistim, ki zahtevajo in vztrajajo pri tem, da lahko Zedinjene države kot samostojna enota žive v sreči in blagostanju in da si zagotove na lahek način svojo bodočnost v okviru v.s^kega zidu izolacije, medtem ke je zunaj tega zidu civilizacija, trgovina in kultura človeškega rodu lahko v težkih krčih. Lahko razumem čustva tistih ljudi, je dejal, ki opominjajo narod na to, naj nikar ponovno ne pr stane, da b: pcš.ljali ameriško mladino na evropska tla, toda nihče od njih ni zahteval pr.stanka, ker tudi nihče ne pričakuje take odločitve. Ogromna večina mojih sodržav,janov prav n;č ne opušča nade in pričakovanj, da Zedinjene države ne bi b le potegnjene v vojsko. Obstoje velike razlike med državami, ki niso v vojni in med trditvami, da ta vojna nima z nami nobene zveze. Nam se ni treba bojevati z drugimi narodi. Toda z drugimi narodi vsaj lahko delamo, da bi se Tnr"M>ril mir, ki bo razvedril tegobe sveta, če bomo delovali tako, da bomo ob-eiiviii pomagali tudi lastnemu narodu. i - 5nt; moramo v brdočnost in skrbeti za bodočnost naših otr. k. kolikor bi os ali Qci sveta padel pod oblast združene sile. Mi moramo gledati v bed čnest. da bi uvideli njen učinek na našo lastno bodočnost, če bi bili vsi mali naredi na svetu ogroženi v sveji neodvisnosti in če bi bili priključeni relativno motnim vo.'as' im sistemom. Gledati moramo pa tudi v bodočnost, da bomo videli kakšno življenje bodo morali živeti naši otroci, če bi bil velik del ostalega sveta prisiljen oboževati boga. vsiljenega cd tujega voinega vladarja, oziroma če b: mu bilo prepovedano, da sploh obožuje boga Moramo gledati v bodrčno?t. je nadalieval Roosevelt. da bi videli učinek, ki bi nastal za naše bodoče rodove, če bi svetovno trgovino nadziral nek- narod, ki b: to kontrolo i7" |al s svojo oboroženo vLljno silo Narodi drugih dHrav imajo pravico da si . '^Uuoju tadiuo < Uifeo vladavi e. Toda mi v svoji državi še zmerom verujemo, da je za tako izbiro potrebnih več pogojev in za katere mi pravimo, da so povsod btnega pomena. Mi vemo, da sami nikoli ne bomo popolnoma varni v svoji hiši vse dotlej, dokler druge vlade ne bodo przna'e take svebode. Nato je Roosevelt izrazi! upanje, da bodo mogli tudi na drugih celinah izvesti tisto, kar je bilo izDeliano na ameriški čelni, kjer je 21 republik poka-zalo enedušnest v idealih in v svojih medsebojnih odnosih. Roosevelt ie poudarit na i se sedanji si-5 tem ameriškh trgov:.-,, k h sporazumov razširi kot neobhoden del in temelj vs -kega pravilnega in trdnega miru Stari pogoji svetovne trgovine niso predvideni za neben trajni mir in ko bo prišel čas. d^ bodo morale Zedinjene države uporabiti svoj voftv, da bi odprle trgovinske p eko-pe v svetu tako. da noben narod ne bi b:l pris ljen za bodoče z orožjem v roki doseči svoje pravice, bodo Zedinjene države poskušale vplivati, da se vse to do?eže na miren način s konferencami Poudarjam vcebno»a odobravanja tako demokratov kakor tudi republikancev ie bil deležen oni pasus, v katerem ie predsednik Roosevelt joucarii, da hečejo Zediniene države ostati izven vojne. Napoved, da bodo vsi izdatki v novem letu ;educirani, je bila istotako -prejeta z -dobrav anjem. Pc?ianci so prirejali ovacije tudi zunanjemu ministru ilullu. ko e Rooseve't govoril o zunanji politik: Zod njenih držav. Po sej; kongresa so bile pred- dn*ku rtooseveltu pri odhodu \/ kongresne palače prirejene velike manif- stacije. VVa -hington. 4. jan. s. fReuter). V pismu, ki en je poslal piedsedrik Roosevelt predsedniku reprezentančne zbornice, izraža željo, da nai kcn2:e- takoj g'asuje o odobritvi dodatnih kreditov za narodno .Ivambo v višini 271 milijonov dolariev. Od tega znoska bo posrbljenih 110 Trvlijo-nov za vojsko, in sicer za Ne\v-vork Smv* pravi, da pomeni govor zopet obsodbo postopanja Nemčije in sovjetske Rusije ter izraža željo po miru. ki bi napravil konec vsem težavam. • Newyoxk Post poudarja voljo, da bi tudi Zedinjene države sodelovale pri sklenitvi trajnega miru. Fin si odbij mcZne m lihe v j Dočlm Finci poročajo o novih u?peh*h na vseh ods^kili f?cnte, trdvjo v Mc skvi, da včeraj ni bilo važnejših dogedkov Helsinki. 4. jan. s. fReuter) Z nor.eške meje poročajo, da so finska letala včeraj bombardirala luko Liinahamari pred Pe-čengo. Podrobnosti o napadu £e niso znane. Sicer so na Daljnem severu vojaške operacije zastale ter se udejstvuje zaenkrat samo letalstvo V centralni in južni Finski, kjer 30 včeraj popoldne prenehali snežni mčteži. pa se je aktivnost na boj šcih zopet povečala. Iz Karel;je poroča finsko vojno poroč'lo o borbah pri Suomussalmiju. Finska vojska še nadalje zasleduje maniše oddelke Dora-žene sovjetske d vizije ter je zajela dokaj vojnega materiala. Na Karelijski zemeljski ožini so sovjetske čete izvedle včeraj dva večja napada, ki pa sta bila oba odbita. Prvi napad, ki je sledil popoldne po močni topniški pripravi, je veljal centralnemu odseku tega dela fronte. Večji oddelki sovj?tske pehote so napadli finske postojanke, bili pa so odbiti s topovskim in strojniškim ognjem. Zvečer je sledil drug enako močen napad na drugem delu fronte. Iz Leningrada poročajo, da nrihaiajo tja se vedno nova ojačenja za sovjetske čete na Karelijski zemeljski ožini. Med novimi četami so predvsem oddelki iz Sibirije. Finsko vojno poročilo Helsinki, 4. januarja. AA. (Havas) Snoč-uji komunike finskega vrhovnega povelj stva pravi: Na Karelijski zemeljski ožini je vladala danes običajna živah 10&1 sovjetskega letalstva. Blizu reke Pajpale se je ogenj sovjetskega topništva zelo okrepi] včeraj popoldne in je trajal v»e do današnjega dopoldne kot pripiava za nanad pehote. Napad ruske pehote ie bi; zele krepek, a smo ga s hudimi izgubam: od bili z ognjem finskega topništva in pehote V teku večera so Rusi napadli severno od Hatjalandajervija, toda njihov napad smo zavrnili. Severno od Ladoikega jezera se boji nadaljujejo. Ves dan je d v jal hud in ogorčen boj okoli ene same strateške točke. Razen tega se je opazila velika živahnost topništva in patrulj. Elizu Antojok;ia so finski oddelki uničili oddelek ruskih čel. v katerem je bilo več strojnic. Sovjetske prot napade smo zavrnili. V Suomisalviiu so Finci uničili sedem tankov. V odseku Juntusrate so finske čete prodrle do levega brega jezera Kokojervi. Na drugih frontah nič novega. Na obali Ladoškega jezera so se vneli manjši boji. Zaradi snežnih me-težev in snega skoraj nikjer ni blo vojaških operacij. V teku današnjega dne smo zbili tri sovjetska letala, včeraj pa prav *ako tri. Sovjetsko poročilo Moskva, 4. jan. AA. (DNB) Poročilo generalnega štaba leningrajskega vojaškega okrožja na položaju na finskih frontah pravi: 3. januarja ni bilo važnejših dogodkov. Nesre~ vlakov 'voh SJ.j):ts!javil znano depešo ag-t'neije »l'nitod Press« g-lede protifconiiiniMtičn** akcije Vatikana in Italije. Objavili smo facslmlle iste depeše v zaqrehškcm »Jutarnjem listu« zato. ker sedi njegov ljubljanski poročevalec v »Slovenčrvem« uredništvu. Cto trdi današnji »fslovenec«, da so v Knafljevi ulici te druščine m-itao zelo veseli, bo to veljalo pač za Kopitarjevo ulico! Toda ne gre za to. 2. t. m. smo izrazili upanje, tla bodo nađe ugotovitve zadostovale in da se bodo gospodje v Kopitarjevi ulici slednjič sprijaznili z resnico. Žal, smo se zmotili. Današnji »Slovenec« ponovno trdi, da razen zagrebškega »Jutarnjega lista« nismo dobili nikogar, ki bi razširjal tako »bedaste ali pa zlobne vesti« kakor »Slov. Narod«. Zato smo primorani resnici na ljubo objaviti danes faesimile iste depefte švicarskega lista »Basler Naehrichteu«, kateremu »Slovenec« pač ne bo očital »zvite komunistične pi i/pagande«. „^pamlUIc SMion* Sfaltens wi bes Satifans Baittenttabi, 27. ^cgemfiet. (Unitcb 3$re&.) 5Cic non gufttinbtger Stellc crriart rotrb, pnu bte italicntfdic 9ie« gierun^ unb bet ^ciltgc Stufjl u&cr einc parallelc &ftton fiir ben gricben unb gegen ben fiommunismus u6cretnge!ommen. Caut 3nformattoncn gerootjnltdi fehr gut informietter polttild)cr Jvreifc in iRom unb cBenfo 3uncTlQ!|tgert 95crid)ten ^ettens bem 5?atitau nafioitcfjcn ber ^reife \oVL btoics ilcbereinfantmcn im 2au\e von Scfpredjungen ^toijdicn Staatsfcfrctdr 3Ji a fl 1 i o n c_un^ bem neucn italicni)d)en Sotfdiaitcr betm ftciliacn otuhi 211 f t e r i ur.b anbcrcu 5)iplomnten ^uftanbe^etommen fetn. — 3n ^reifon bes SEatifans nerlautet, baR bie[cs lleoeretnfommen cher etnem Gentleman's Agreement Qletd}foircme als etnert befiritt!oen x3Ibfommcn. $er Stnn biefes Ucbereinfomn^ns fbll in crfter fiinte barin bc* ftefjen, bie (prunblagen f Ur einen SJieinungsriustaufd) ^infit&tltd) ber ^riel>eri5mogIicr)feiteri 5U fdjaf-fen. I5ie italieniidi^ ^rcf[e tcurbe jum 5Bei[piči allc ibr gur 93erfiigung |tct}enbcn 3J?ittcl einfe^cn, um trgenb* weld)e vom ^ctliflen £>ater gemadjten 5ricbcn5rJorid5lage mctteraulctten. Slnbcrerictts rsiirbe bte ^trefje tn ber ganjen SBelt non ber ^an3el berab bie non Det italie^ ni[tf>en S^cgietung laneterten JVrubenSDoridjlfige cet-breiten. — 5Ba5 ben bem £i*mmunismu5 angefagtcti ^amnf fictrifit, [o nerlautct qus obfoiut ^uoerld[fiaeT ^ueltc, bap Tidi ber 5>ciftgc Stu^I unb btc ttalienifdje $vcg:?rung fjicrin notffommen cinig feten/roobei jeber ben .^ampf mit fetnen i^m jur SBerfiigung fte^enbcn SJIttteln fiitjrcn tucrbe. Gšs beiftt, bofe bie ^trdje ber italientid}en iReflicrung Detfprotfien fyahz, ibr auf bem 15alfan tm.^ampf gtejen ben ^pmmuiitemus bet3u* Jtefjen. —* In to zadostuj. »»aj vsakemu naniefnejtiii Move^raJ jns NJI t>f:: u. V Panče\Ti je bila v dvorani hotela »Esplanade« konf« renca pristašev JNS iz Panceva in oko!i<-e. Na konferenco so prišli kot zastopniki jrla\ nega odbora -Tovo Ba-njanin. dr. Kosta Kumanudi in drugi prvaki JNS. Posvetovanjem je predsedoval pred. sednik krajevne organizacije odvetnik dr. Branko Knežević- Podpredsednik stranke Jovo Banjanln |e v daljš* m govoru raztolmaeil stališee JNS glede na sporazum in notranji položaj, dr. Kosta Kumanudi pa je govoril o aktualnih zadevah notranje politike. Govorila sta nato še bivši narodni poslanec Jeremija Pro-tič in bivši podpredsednik beograiske občine Dobra Bogdanovič. Konferenca je povsem uspela, ter je bilo sklenjeno na njej, da s«; sklice v najkrajšem času velik shod. NOVI TAJNIK ZAGKKKsKK DELAVSKK ZBORNICE V.a novega glavnega tajnika Delavske Aooriiice v Zagreba je bil imenovan namesto odpuščene;;;* Vladimirja Pfeiffrrja za-•^rebški odvetnik dr. Zvonimir Vinknvić, ki je M- včeraj prevseJ posle. PREPOVEDAN LIST V ZAGREBU Z odlokom banske oblasti v Zagrebu je i-. .;e.»ve«lano na podlagi či. 14. zakona o i/pi- inembi in izpopolnitvi zakona O tisku od «. januarja leta K>29. nadaljnje izha- CUh mlsao«, ki je izhajal* i:m.j«' H^t:' V Zagrebu. PISMO DR. RAVNIKA Tednik ministra pravde dr. Laze Mar-kovlća objavlja med ostalimi pozdravnhnl pismi na naslov nedavne konference radl-Ualskih prvakov v Beogradu tudi pismo g* dr. Rudolfa Ravnika iz Maribora. V pismu čitamo, da se g. dr. Ravnik nI mogel udeležiti te važne konference kot »predsednik Okrožnega odbora Narodno radikalne stranke za Maribor in kot nosilec liste homogene JRZ. za mariborsko-celjsko volilno okrožje«. Popolnoma sem uverjen, da ste vstopili er. minister v vlado zato. da v današnjem obupnem položaj« pomagate braniti velike interese nase države in da sodelujete pri popolnem lzmir-jenju med Srbi, Hrvati in Slovenci. Nadvse mi je žal, da gotovi krogi Vašega vstopa v vlado niso tako razumeli in da je prišlo zavoljo tega do težkega spora v glavnem odboru Narodno radikalne stranke. Ta spor trenutno največ škoduje naši stvari v Sloveniji, žalostno je, da morate ravno Vi kot aktiven minister in član glavnega odbora v teh težkih časih pojasnjevati beograiskira radikalom, dali ste se radikal in da-11 zs>> stopate v vladi radikalno stranko. Nad vse srečen bom, ko bo prišla iz Beograda vesela vest, da so se radikali pomirili med seboj in da so spet vsi skupaj, kakor so biB za časa našega velikega voditelja, blagopokojne ga gospoda Nikole P. Paš i ča.« tih :^uvI.iujo v zvezi s tem, da so vsi ti do sovjetsko-finskega konflikta, da bi tako glasovi izmišljeni in da samo dokazujejo | ustvarili dvome in zmešnjavo pri nevtral- -ki manever, ki hoče Nemčiji podtak- f ni h državah in jih pridobili za bxitansk» * ov«uxxmostj v njenem iasnem stališču ' interese. Kemška nota švedski Nemška vlada bo smatrala prevoz zavezniškega vojnega materiala za Finsko kot kršitev Švedsko nevtralnosti Staekheta, 5. jan. e. Parlament se sesta-t v ponedeljek na izredno sejo. V diplo-mat-k:h krmiti švedske prestolnice izjavljajo, da bodo na tej seji na dnevnem redu zunanjepolitična vprašanja v zvezi z ostro nemško noto. V tej noti je nemška v ».'da zagrozila Švedski, da bo množe't vene ttansporte vojnega materiala iz Anglije m Francije preko Švedske za Finske t rala za kršitev švedske nevtralnosti. Kot motiv navaja nemška vlada, da zavezniki ne pošiljajo vojnega materiala zato, da bi pomagali mali ogroženi državi, temveč da sebi za goto v., o strateške pozicije v tem delu severne Evrope, Politične aretacije v Budimpešti Budimpešta. 5. jan. e. Politični oddelek budimpeštanske policije je odkril zaroto v vrstah puščičastih križev. V zvezi s tem je bilo včeraj aretiranih Det oseb. med njimi ugledni organizator in funkcionar An-tal Ost an. Zarota je bila odkrita na podlagi iflkrg? pisma. Med omenjeno skupino za zaščito Ideologije je bil ustanovljen Je poseben oddelek, katerega naloga je bila obiti vsakega funkcionarja, ki izda ali zapusti narodno socialistični nekret To skupino je tvorilo 10 do 12 najbolj zaupnih oseb. Na podlagi tega sodijo, da je pred kakimi 10 dnevi eden Članov te skupine izvršil atentat na narodnega poslanca Jano-ša Daimaja, ki je nedavno izstopil iz stranke. Vseh pet članov je bilo izročenih državnemu tožilstvu. Stran 2 SLOVENSKI NAROD« Četrtek, 4. januarja 1940. fitev. 3 Prvi slovenski spomenik v Mariboru Prispevek k zgodovini Tomšičevega spomenika Maribor, 3. januarja. Dočim je bila na novem delu starega cerkvenega pokopališča prva slovenska grobnica rodbina Semec-Srebre-Koprivnik, se je 1. 1875 na istem oddelku in nedaleč od te gTobnice postavil prvi slovenski spomenik Antonu Tomšiču, že is prvega oklica k darovanju za ta spomenik je razvidno, da tu ni bil mišljen navaden nagrobnik, marveč da gre tu za javni spomenik, ki naj bo last slovenskega naroda v celoti. In res je ta klic širom Slovenije našel tako razveseljiv odziv, da je ostala še prav lepa vsota preko kritja za spomenik, naročen v Ljubljani pri kamnoseku čameral-ku. En del tega preostanka se je uporabil kot ustanova za oskrbo groba in spomenika, katero narodno In lastno nalogo je nazadnje prevzela Slovenska čitalnica v Mariboru; dru ari del tega preostanka pa je prevzela Matica Slovenska v Ljubljani. K temu so Notranjci še posebej prispevali za Jurčičev spomenik 1000 gl. Potem, ko je bil postavljen tudi že Jurčičev spomenik, je še vedno preostalo toliko denarja, da se je iz obeh delov < od Tomšičevega in Jurčičevega spomenika) napravila posebna us;.-ir.'iva, nazvana Jurčlč-Tomilčeva ustanova. Zanimivo Je tudi. da je bilo sa ta Tomšičev spomenik splošno zanimanje večje, kakor pa za Slomškov, do katerega (v stolnici se nahajajočega) spomenika je prišlo flele po dolgih letih (skoro 15 let, dočim je bil Tomšičev spomenik postavljen že v 4 letih po njegovi smrti). Tomšičev spomenik je že po svoji očevidni obliki zasnovan kot javen spomenik ln ne le kot nagrobnik. Naj se danes zgodi kar koli že. treba mu je le primernega podstavka in prenovitve, pa imamo v Mariboru prvi javni slovenski spomenik. Na danes živečem slovenskem narodu je ležeče, ali naj ostane ta spomenik tudi v živi zavesti last vsega slovenskega naroda in tam na mestu, kjer so ga pred $5. leti postavili in kjer bi ga bili radi slovesno odkrili kot prvi slovenski spomenik v Mariboru, da jim ni to zabranila tedanja avstrijska nadutost. Prispeval pa je za ta spomenik — in to naj bo spet in spet podčrtano — tako rekoč ves narod, med njim —če ne po večini — gotovo v zelo častnem številu tudi takrat živeča ln narodno čuteča slovenska duhovščina. To zgodovinsko dejstvo je iz objavljenih seznamov darov in prispevkov javno pribito in se danes ne da utajiti, ne da bi se osmešili tisti, ki bi to hoteli poskusiti. Slovenci! Ne pozabite! Se eno leto ln praznujemo že 701etnico Tomšičeve prerane smrti. In še eno leto (1942) pa imamo stoletnico Tomšičevega rojstva. Zato pa: ne, da zdaj tik pred tema slavjema zrušimo to. kar so prednamci s težkimi žrtvami postavili, nego glejmo, da to ohranimo in primerno obnovimo! Vedno več nezakonskih otrok Vedno več je pa tudi ločitev, Iflonkurzov in kuratel 1 /T„ a j______J« •____a___T -i r____i----__-vr..- Maribor, 3. januarja Nezakonski otrok je postal pereč socialni problem sedanjosti. Težka je usoda nezakonskega otroka. B:idko je njegovo življenje. O tem pričajo leto za letom številni primeri, o katerih razpravljajo pred tukajšnjem sodiščem. Njihov zemeljski delež je prepoln gorja in tragike. V zadnjem letu pa se kaže, da je število nezakonskih otrok iz leta v leto večje. To velja predvsem za podroije sreskega sodišča v Mariboru. Tako se je rodilo na levem bregu v preteklem letu skupno 265 nezakonskih otrok, na desnem bregu pa 354 nezakonskih otrok. Skupno se je rodilo torej v preteklem letu na omenjenem področju 610 nezakonskih otrok, ki j h čaka bridka usoda in negotovost. Tako je tudi v letu 1939 naraslo število nezakonskih otrok napram prejšnjemu letu za 45, saj je bilo na področju mariborskega sreskega sodišča v letu 1938 — 565 nezakonskih otrok. Značilne so tudi statistične navedbe, ki se nanašajo na ločitve zakonov pri tukajšnjem okrožnem sodišču. Leta 1938 je bilo 74 ločitev. V preteklem letu pa je njihovo število naraslo na 113 ločitev. Med temi gre za 86 ločitev po predhodn; tožbi, dočim je bilo 27 ločitev izvedenih sporazumno med obema zakoncema. žalostne so številke, ki osvetljujejo slabo gospodarstvo v posameznih žalostnih primerih. Leta 1938 smo imeli pr- tukajšnjem sodišču 18 novih kuratel. Tudi to število je naraslo v preteklem letu, ko je bilo na novo uvedenih kuratel nad 27 osebami, i Barometer gospodarskega življenja so nadalje tudi konkurzi. SvojČas je blo število konkurzov precej višje. Ta okolnost je seveda v zvezi z razvojem tedanjih go- ■ spodarskih in poslovnih prilik. Nujno je moral v zadnjih letih sled.ti padec števila konkuizov, tako da smo imeli v preteklem letu na področju tukajšnjega sodišča le 3 konkurze, dočim jih je bilo leta 1938 še 6. Pač pa je naraslo število poravnav izven konkurza ki jih je bilo v preteklem letu 15. Tud> število kriminalnih dejanj je v preteklem letu doseglo nov rekord. Na področju državnega tožilstva v Mariboru je bilo v letu 1939 prijavljenih 2539 zločin-stev in prestopkov, na podlagi katerih je mariborsko državno tožilstvo napravilo 692 obtožnic. Število prijavljencev se je napram letu 1938 pomnožilo za 192 in to kljub temu. da je bilo ustanovljeno državno tožilstvo v Murski Soboti. Zanimiva je tudi statistika o civilnih tožbah pri mariborskem okrožnem sodišču. Tako na primer je bilo v pieteklem letu pii mariborskem okrožnem sod šču 575 tožb za zneske od 12.000 din naprej. Največji iztoženi znesek pri mariborskem okrožnem sodišču je znašal 3.000.000 din. Meničnih tožb je bilo lan; 43, v letu 1938 jih je bilo 37. — Postna pos'ljka v I>ravi. v Studencih ie donašrlec poštnih pošiljk izgubil vrečo. Neznanec jo je našel in jo pierezal. Ni pa bilo v vreči nobenega denarja, ampak samo pisma in paketne nakaznice. Oseba, ki je poštno pošiljko našla, je bila očividno nad najdbo razočarana in je vrečo, v kateri je biia še druga manjša vreča s slikami, vrgla v Dravo. Naši; so jo v bližini Kaferjevega kopališča. Usoda pisem ter paketnih nakaznic še ni znana. Sedaj poizvedujejo, kako je donašalec mogel izgubit- pošiljko in kje jo je prav za prav izgubil. Odmevi naših razmer v inđi ndmakmm življenju Tragična smrt mlade matere in žene Maribor, 3. Januarja Va/ni dogodki segajo s svojimi posledicami tudi v individualno življenje, v življenjski krogotok poedincev. Šele ob poedi-nih primerih se človek prav za prav zave v konkretni meri, kako globoko lahko segajo posledice gotovih pojavov v življenje posameznika. Taksen primer se je pripetil v Cvetkovcih v občini Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Tam je kočarjeva žena Neža Rižnar rodila okoli 2. zjutraj zdravo dete. Se pred tem jc pohitel njen mož k babici Mariji Sebrakovi, ki je prispela pravočasno k Riž-narjevi in ji pomagala pri porodu. Toda med porodom so nastale močne krvavitve. Nfa nasvet babice Marije Šebrakovc se je podal Jakob Rižnar v Ormož, da bi dobil zdravnika, ki naj bi prišel pomagat. Tri zdravnike je obiskal, vse tri je prosil, naj pomagajo njegovi ženi. Toda zdravniki, žal. niso imeli bencina, da bi se Lahko s svoji- mi avtomobili takoj odpeljali v Cvctkovce, četudi bi bili to zelo radi storili. Jakob Rižnar je šel nato še k banovinskemu zdravniku pri Sv. Marjeti pri Ptuju. Tukaj je izvedel, da je banovinski zdravnik bolan. Končno pa je v Ormožu vendarle našel zdravnika, ki je dobil bencin, da se je lahko odpeljal v Cvctkovce in pomagal Neži Rižnarjcvi. Toda pomoč je prišla žal prepozno. Rižnarjcva je umrla na posledicah izkrvavitve. Orožniki so pričeli takoj s poizvedovanji. Zaslišali so predvsem babico Marijo Scbrakovo, ki je izpovedala, da jc Rižnar-jevi pomagala, v kolikor je kot babica mogla to storiti, ter da je nujno nasveto-vala Rižnar ju. naj gre po zdravnika. Žal pa je bila pomoč prepozna. Srcsko sodišče v Ormožu nadaljuje s preiskavo in je o /adevi obvestilo državno tožilstvo v Mariboru. Roparji preže po cestah S samokresom v roki: Kolo ali življenje Maribor, 3. januarja Primeri drznih ropov so v mariborskem okolišu razmeroma redki. Sedaj pa se je primeril svojevrsten rop na državni cesti pri Spodnji Kungoti. Hlapec Ivan Skerget, ki je uslužben pri nekem posestniku v Dolnji Počehovi. se je namreč vračal iz Spodnje Kungote proti domu v Počehovo. Peljal se je na kolesu. Nenadoma pa je skočil predenj neznan mlajši moški. Zahteval je od Ivana Skergeta. da mu prepusti kolo. Ivan Škerget se je seveda branil, da bi kar na lepem izročil kolo neznancu. Napadalec pa ni več prigovarjal. V njego-. vih rokah se je pojavil samokres, ki ga je naperil proti Škergetu in pristavil še grožnjo: »Kolo ali življenje.« Ta grožnja je seveda Skergeta precej prestrašila. Izročil je kolo neznancu, ki se jc z njim odpeljal v smeri proti Mariboru. Ivan Škerget je prišel ves prestrašen na policijo, kjer je izpovedal, kaj se mu je pripetilo. Navedel je, da je kolo znamke »Wanderer« in da ima evidenčno številko 2-14000. Policija je na podlagi te prijave pričela s poizvedbami, da razčisti zadevo in da izsledi krivca. Za 100.000 đin dragocenosti ukradli in zakopali Razčiščevanje vloma v Klndlovo 3raguljarno pred malim senatom Maribor, 4. januarja. V razpravni dvorani št. 53 mariborskega okrožnega sodišča ae je danes dopoldne obravnaval in razčistil drzen vlom v urarno in draguljarno tvrdke Alfreda Kindla v Ptuju. Tedaj je padlo drznim vlomilcem v roke za okoli 100.000 din dragocenosti. V zvezi z omenjenim vlomom, ki je bil v noči na 9. september 1939. je sedelo na zatožni klopi pred tremi sodniki 8 obtožencev. So to 331etni ključavničarski pomočnik Franc Lebeničnik, 381etni Jakob Pl-javec, 331etni Karel Glabočnik, 381etni Karel Marko, 461etni Franc Jus, 471etna Ma- rija Sirovnikova, 581etna Julijana Haleker in 371etni Albert Mesaric. V smislu obtožbe je vlom v Klndlovo urarno in draguljarno v Ptuju izvršil Franc Lebeničnik, ki je star znanec sodišč in ki je imel opravka z raznimi sodišči v Srednji Evropi. Ko je prišel mesca avgusta iz Nemčije, kjer je prestal daljšo zaporno kazen, je takoj pričel z raznimi tatvinami in vlomi. Najprej Je dne 13. avgusta 1038. vlomil v Kacovo trgovino v Zgornji Bistrici, kjer Je odnesel razne predmete v vrednosti nad 4.000 din, ki jih Je prodal in z Izkupičkom pijančeval po rasnih go- stilnah. Ko mu Je denar pošel, je odšel v Ptuj, kjer je izvršil drzen vlom pri tvrdki Kindl. Svoj plen je spravil v precej velik kovčeg, ki ga je našel v prodajalni in ga odnesel na stanovanje Franca Jusa in Marije širovnikove, ki stanujeta v okolici št. Janža na Dravskem polju, ki ju je spoznal ob priliki nekega pepivanja. Pri Jusu j£ Lebeničnik kovčeg spraznil ter del dragocenosti spravil v velik lonec. Ki *?o ga nato v bližnjem gozdu zakopali v bližnjem gozdu v zemljo. Franc Lebeničnik je dru^i del svojega plena pri Kindlu spravil v žep in se podal proti Slove?, ski Bistrici, kjer j3 spet del drago ,enosti nakopal v nekem seniku. Z osta'im delom ukradenih ur in zlatnino se je podal v Maribor, kjer se m i je posrečilo, da je spravil nekaj zlatnine v promet. Z denarjem si je Lebenier.ik kupil novo obleko, čevlje in druge predmete. V neki gostilni se je seznanil s Karlom Markom, ki mu je dejal, da ima na prodaj precej zlatnine in ure ter mu tudi dejal, naj mu preskrbi kupca. Marku se je zares posrečilo, da je tudi vnovčil nekaj ur. Ko je Lebeničniku zaloga ukradenih ur in zlat-nin pošla, se je spet podal k Sv. Janžu. kjer je skrivaj izkopal zakopani lonec z dragocenostmi ter iz njega večji del spet pobral, nato pa se spet podal v Maribor. Toda tukaj so ga izsledili ter aretirali in sicer na podlagi ovadbe neke ženske. Mariborski policiji se je po intenzivnem poizvedovanju posrečilo, da je del ukradenih predmetov izsledila in zaplenila ter jih vrnila lastniku. Zanimivo ie pri tem, da je mariborska policija bila Lebeničniku že tik za petami in ga je dne 16. septembra Izsledila v neki gostimi na Pristanu, kjer pa je izginil kakor kafra. Kakor je policija ugotovila, ga je skrila neka ženska v omaro. Vse to pa ni nič pomagalo in je Lebenir-nik par dni zatem padel v roke pravice. Pri zaslišanju na policiji je Lebeničnik svoje grehe odkrito priznal. Toda pred preiskovalnim sodnikom ie sprt pričel tajiti. Dejal je, da nI on izvršil vloma, ampak neki znanec iz Nemčije, ki ga je slučajno srečal v Ptuju in mu izročil dragocenosti. Tudi ostali obtoženci tajijo krivdo ter pravijo, da so kupili oziroma razpečali ukradene dragocenosti, ker niso vedeli, da so bile ukradene. Sodba ob zaključku lista še ni bila izrecen''' Iz Celja —c Po/c.-r uredi mesia. V dvoriščni stavbi trgovca Iranca Ocvirka Za kresijo je v torek zamrznila straniščna cev Lastnik hiše je naročil nekemu delavcu, da odtali zamrznjeno cev. Delavec je postavil v stranišče malo peč. naložil v njo oblanje in zakuril. V peči je gorelo vso noč in tudi še v sredo. Zaradi vročine pa se je vnel tram v zidu na podstrešju in je počasi tlel. V sredo okrog 16. je izbruhnil ogenj na podstrešju in se hitro razširil na sobo in kuhinjo, v kateri je stanovala postrežnica Marija Ropotarjeva. Xa pomoč so bili takoj poklicani celjski gasilci, ki so napeljali cev od vodnjaka pri Mestnem gledališču in začeli gasiti. V dveh urah se jim je posrečilo požar udubiti. V stanovanju Ropotarjeve je ogenj uničil vse pohištvo, obleko in perilo. Zgorelo jc tudi nekaj denarja. Pri gašenju je tekla voda skozi strop v prvo nadstropje v stanovanje čevljarskega mojstra Franca Bergleza in povzročila tam veliko Škodo .Skupna škoda znaša okrog 20.000 din. —c Tujski promet. V decembru je obiskalo Celje 788 tujcev (727 Jugoslovenov in 61 inozemcev) nasproti °18 v lanskem novembru in 926 v predlanskem decembru. —c Smrtna žrtev prometne nesreče. V so Hi to se je peljal 4('letni posestnik Vladimir Kačur od Sv. Krištofa pri Laškem z enovprežnim vozom po cesti. Konj, ki je bil vprežen v voz, se je nenadno splavil in zdirial. Kačur je padel pod voz. pri čemer mu je šlo kolo čez glavo in mu /dr bilo lobanjo. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnioo, kjer je v sredo izdihnil. —c Mesnice in strojnice ob nedeljah ne bodo obratovale. Mesarski in klobasičarski mojstri v Celju so sporazumno s pomočniki sklenili ukiniti nedeljsko obratovanje v mesnicah in na stojnicah v zimskih mesecih in sicer vsako leto oxl 1. decembra do 1 marca. V nedeljo 7. t. m in naslednje nedelje bodo torej mesnice in stojnice zaprte. Zato se naj občinstvo založi z masom že v soboto. —c Dve žrtvi poledice. Ko se je 551etna posestnica Marija Pogača r jeva iz St. Petra v Savinjski dolini vračala v torek iz trgovine domov, je padla na poledenelih tleh in si zlomila levo roko v zapestju. Istega dne je padci 281ctni posestnikov sin Franc Dežnikar iz St. Pavla pri Preboldu na zamrzlih tleh in si prav tako zlomil levo roko v zapestju. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c V pravoslavni cerkvi sv. Save bo božična služba božja po sledečem redu: na badnji dan v soboto 6. t. m. ob 24. jutre-nje, prvi dan božiča v nedeljo 7. t. m. liturgija ob 10., drugi dan ob 10. in tretji dan ob 9. Tretji dan bo po liturgiji ob 10. blagodarenje za rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije. —c Oddaja val i l ni h jajc. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Kr. banska uprava dravske banovine bo v letu 1940 oddajali valilns jajca rjave in bele štajerske kokoši. Da bi se ta odlična pasma čimbolj razširila, se vabijo kmetovalci, da naročijo jajca v čim večjem številu. Naročila spre iema mestno poglavarstvo, soba št. 47., do 25. t. m. Tam se dobijo tudi potrebna po-asnila. Komad valilnih jajc stane 1 din. cestna občina bo prispevala kmetovalcem »50 din za komad, tako da bo kmetovalec ^'ačal le 0.50 din za jajce. —c Dražba gnoja v mes+ni klavnici. Mestna občina bo v torek 9. t. m. ob 9. dopoldne na javni usrm dražb: prodala najboljšemu ponudniku v letu 1940 v mestni klavnici celjski pridelani gnoj. Dražba bo v pisarni mestne klavnice v Klavniški ulici. I/klicna cena je določena na 4.300 din. Pod izklicno ceno gnoj ne bo prodan. —c V celjski bolnici je umrla v sredo 29letna služkinja Terezija Klepejeva iz Celja. Na Cesti na grad 17 v Celju je umrla v torek lOletna kovačeva hčerka Ivanka Oseko va. Mariborske in okoliške novice — Telovadba sokolskoga obrtnega naraščaja. Da bi se omogoč.lo posečanje telovadbe tudi trgovski in obrtni mladini uvaja matični Sokol v Mariboru poseben oddelek moškega in ženskega obrtnega na.ra5čaja. Tem potom pozivamo vse so-koistvu naklonjene obrtnike in trgovce, da omogočijo svojim vajencem, trgovskim pomočnikom, trgovskim uslvžbencem in nameščencem od 14. leta starosti naprej po-sečanje telovadbe, ki bo dvakrat tedensko po 20. uri. Vpisovanje obeh telovadnih oddelkov obrtnega naraščaja bo danes v četrtek 4. januarja 1940 v telovadnici klasične gimnazije. Načebiištvo matičnega Sokola v Mariboru. — Mariborske dx-ugt\-ene novice. V soboto 6. t. m. ob 9. uri dopoldne je v tukajšnji Vinarski in sadjarski šoli redni občni zbor sadjarske in vrtnarske podružnice za Maribor in okolico. Na dnevnem redu je tudi predavanje o obrezovanju b reske v. — Obdarovanje °bmejne dece. Le 4 km od Dolnje Lendave je vas Petišovci. Čeprav je vel ka, jo le malokdo pozna. Vsako leto jo obišče reka Mura s poplavo. Ce pa kdaj pozabi, pa se pojavijo miši in uničijo ves pridelek, kakor se je to letos zgod lo. Zaradi tega ni čudno, da je beda v vasi. Tamkajšnja osnovna šola je priredila letos božično igro. Slišati je bilo. da je tamošnje učiteljstvo potrkalo na marsikatera vrata, da bi razveselilo najrevnejšo deco. Toda to trkanje je b*lo zaman. Neka narodno obrambna organizacija je celo odgovorila: ^Odkupite nam poslane vam liste, pa vam bomo naredil; božični-co!« Celo banovina je pozabila. Le družba sv. Cirila in Metoda je ostala zve**ta SVoji tradiciji in se je spomnila revne dece. V zadnjem trenutku so se spomnili šolskih otrok tudi lendavski trgovci, ki so obdarili deco s toplimi oblekami in šolskimi potrebščinami. Ta gesta združenja lendavskih trgovcev je bila zelo lepa in je prinesla revni deei par uric veselja. — Iz bolnice. Na oddelku za pljučno Volne, ki ga vodi šef primaiij dr. Radšel, je bilo v preteklem letu 460 pacientov. Med temi je bilo 60 ozdravljenih, 300 od njim pa se je zdravstveno stanje zbolj-šaJ<2. Operacij je bilo 800. Tudi si je oddelek nabavil operac jsko mizo najnovejšega sistema. Oddelek bi potreboval lastni rentgen, tudi prostori so premajhni in bi bilo treba najmanj 100 do 150 novih postelj. — Abrahamovo. 501etn!co rojstva slavi te dni ravnatelj Posojilnice v Narodnem domu g. Josip Bratož. Slavljenec je še ves mladostno čil in krepak, neumoren v svojem poklicnem delu, neutruden v nacionalnem in društvenem življenju našega obmejnega Maribora. 2el mo mu še obilo »križeve — SUidenške novice. V naši Ljudski univerzi predava d revi ob 19. učiteljica Milica Stupanova o temi »Kako se godi našim otrokom v tujini.« Sledijo tedenske slike. Vabljen predvsem ženski svet. — V plamenih. Posestniku Antonu Bra-toši iz Lahoncev pri Sv. Tomažu pri Ormožu je zgorela domačija. Bratuša je oškodovan za 50.000 din. — Mraz pritiska.. Včerajšnja najnižja temperatura je bila - 20.6. Tudi Drava je precej poledenela. Led sega več metrov globoko z obeh bregov proti sredini struge. Ob straneh se mariborska deca vneto drsa. Na pevrš ni plavajo brez prestanka velike ledene plošče. — Sodne novice. pri tukajšnjem sodišču so z novim letom v posameznih oddelkih sledeče spremembe: predsednik civilnega prizivnega senata je sodnik okrožnega sod šča Franc Pečnik, ki je obenem sodnik poedinec za invalidske zadeve. Predsednik civilnega senata I. stopnje je s. o. s. dr. Vojteh Hočevar, ki je obenem sodnik poedinec za menično in mandatno pravo. Sodnik okrožnega sod šča Josip Kolšek je sodnik poedinec v kazenskih, s. o. s. Miloš Lečnik pa v civilnih zadevah. Sodnik okrožnega sodišča Miroslav Rebula je postal član kazenskih senatov. Preiskovalni sodniki so: s. o. s. dr. Vladimir Travner ter sodna pristava dr. Mirko Šif-rer in dr. Maks Lampret. Dr. Vladimirja Travnerja zastopa za Časa njegovega bolezenskega dopusta dr. Milan Trampuž. — Mariborsko vreme. Vremenska napoved pravi da bo pretežno oblačno vreme, v planinah morda sneg. Včerajšnja najvišja temperatura je znašala —3.3, davi pa —14.5. Višina snega 15 cm. — S kolom nad teto. V stanovanje Marije Florjanove v Bctnavski ulici 6 je prišel Franc R. s svojo hčerko. Po kratkem razgovoru se je Franc R. silno razburil. Udaril je svojo teto s tako silo po glavi, da se je zgrudila na tla in obležala. Poklicati so morali reševalce, ki so Florja-novo odpeljali v splošno bolnico. Franceta R. je zaslišala policija. Izjavil je. da je teto zaradi tega udaril po glavi, ker je obrekovala njegovo hčerko. Zadeva bo najbrže predmet kazenske razprave. — Posledice alkohola, V Orehovi vasi sta popivala v neki tamošnji gostilni Franc Lešnik in Janez Zima. Ko sta zaužila že precej alkohola, sta se podala domov, kjer je pričel Lešnik nenadoma razsajati in tslz-bijati pohištvo. Zima ga je najprej hotel pomiriti, naposled pa je zgrabil za neki trd predmet in udaril Lešnika s tako silo po glavi, da se je ta zgrudil na tla in obležal nezavesten. Lešnika so odpremill v mariborsko splošno bolnico. Orožniki so Janeza Zimo zaslišali in je Zima izpovedal, da je ravnal v sttobranu, češ da je Lesnik navalil nanj in na domačine s sekiro v rokah. — čigave so aktovke? Mariborska policija je aretirala nekega moškega, pri katerem so našli tri aktovke iz rjavega usnja. Ker aretiranec noče povedati, kje je aktovke ukradel, se pozivajo oškodovanci, naj se zglasijo pri kriminalnem oddelku mariborske mestne policije. — Rahuka v čevljarski delavnici. V Gre-gorčevi delavnici na Aleksandrovi cesti 55 je pričel razgrajati in razsajati 301etni čevljarski pomočnik Franc Kroja. Svojim tovarišem je grozil. Stražnik je Krojsa aretiral in zaprl. Zadeva bo imela svoje odmeve pred sodniki. Mariborsko gledališče REPERTOAR Narod, gledališča v Marib Četrtek, 4. januarja, ob 20. uri: ^Zaroka na Jadranu*. Kcd B. Petek, 5. januarja, ob 20. uri: »Vse za Salo c. Znižane cene. Sobota, 6. januarja, ob 15. uri: »Konto X*. ob 20. uri: »Zaroka na datiranu . Sv. Trijr kralji v mariborskem gledališču. Na predvečer se ob znižanih cenah vdrugič letos ponovi lanski operetni šlager »Vse za salo«. Na prasmk popoldne se tudi okoličanom na ljubo uprizori nadvse zabavna veseloigra »Konto X«, zvečer pa Rasbergerjeva iek, simpatično sprejeta noviteta »Zaroka na Jadranu«. Iz Poljčan — Silvestrovanje Sokola. Nad 50 let je obhajalo Silvestrov večer tukajšnje gasilno društvo, ki je najstarejša tukajšnja organizacija. V pravkar minulem letu pa je prenehalo s tradieijo, ki jo je pr • va !o od njega sokolsko društvo. In tako se je zgodilo, da je tokrat prvič priredil Silvestrov večer tukajšnji Sokol, ki z novim letom stopa v prvo desetletje obstoja. Prireditev, ki je bila pri br. Mahoriču so poživili pestri komični nastopi naših znimcev Detička, Korena, Ritonje. žena in žitnika, ki so prav imenitno vsak na svoj način poskrbeli do nastopa novega leta za dobro voljo. Izražena želja, da bi ob letu silve-strovali že v svojem domu. ki je že pod streho m je v njem že tudi lepo urejena društvena soba s knjižnico, naj se ob jubilejnem letu Sokolu izpolni. Lepo uspela prireditev je bila dobro obiskana. — Občili zbor Sokola bo v nedeljo 21. januarja v društveni sobi sokolskega doma. — Ledenice se polnijo. Hud mraz do —22 stopinj C smo imeli tudi pri nas. kar je pozneje prišlo prav I^darjem. ki so si z lomljenjem in spravljanjem ledu dobili nekaj zaslužka, ledenice pa potrebnega ledu. — Odmera doprinosa za narodno odbrano po nižji stopnji. Vsi davkopl ičevalci, ki imajo 3 ali več živih zakonskih otrok do 21 leta starosti, se opozarjajo, da to prijavijo na predpisani tiskovini davčni upravi v Slov. Bistrici, da so jim odmeri specialni doprinos za narodno odbrano za leto 1^40. po nižji stopnji. Prijave jo treba predložiti pri pristojni občini do 31. januarja. In mora biti vsaka prijava kolkovana z 10 din. V Istem roku morajo vložiti prijave tudi oni davčni zavezanci, stnrl preko 30 let, ki so samci, vdovci brez otrok ali ožoni.mi brez otrok. Te prijave so kolka proste in se dobe na občini. — Delodajalci, ki za-posljujejo več kakor dvajset oseb se morajo pismeno prijaviti davčni upravi zaradi vpisa v knjigo delodajalcev. Ostali delodajalci morajo predložiti davčni upravi na vpogled knjižice usluzi <*nskega davka. In to do konca januarja t. 1. — Prijave za znižani«' dopolnilnega davka se vlagajo pri občini do 31. I. — Davčne karte si morajo nabaviti delodajalci, ki zaposljujejo služkinje. Dobe se pri davčni upravi po 82 din. Po določenem roku (31. I.) petkratna kazen. — V tem mescu je treba vložiti tudi prijave pridob-nine. rentnine, splošnega davka na poslovni promet in luksuzni davek. — NaroČila za valilna jajca no znižani eeni 50 par se sprejemajo do 15. januarja Iz Sfovenfgradca — Silvestrov^. Prebivalstvo nagega mesta se je z največjim zadovoljstvom poslovilo od starega leta. V**e gostilne :n kavarne so bile K po obiskane Po vseh lokalih se je ob zvok h godbe poslavljala plesaželjna imadma. Najlepše silvestrovanje, je priredilo Sokolsko dm^tvo. Kupleti in dmge zabavne točke so želi odo or.t vanje nmogobi'ojnega občinstva. O polnoči je br. starosta želel vsem prisotnim bratom \jx sestram srečno novo leto in jih pozval k delu za kralja in domovino. Ob sviranju pomnoženega sokoiskega iazza se je razvila prisrčna zabava, ki je trajala pozno v noč. — Beli sport je zahteval dve žrtvi. Na smaičanju si je zlomil levo reko sin trgovca d! jak kom. 201etni Pa lovec Ludvik iz Maribora. V bolnici v Slm*en>qTad-d«ne one hišne lastnike, k. ne posujejo hodnikov, krivda za nesrečo. _ Sokolsko druStvo SI°venj Gradec obvešča VS0 lastnike srečk efektne loterije, da. bo seaiam izžrebanih srečk objavljen 5 januarja v ^Slovenskem Narodu«. Iz Slovenskih goric _ VpraSanje nO>dh poselskij, knjižic ln legitimacij zbuja, med mnogimi, zlasti kmečkimi uslužbenci hlapci, deklami in viničarji resno skrb, ker ni denarja za fotografiranje in nabavo potrebnih izkaznic s kolki. Marsikateri hlapec in dekla morata porabiti za preskrbo potrebn h izkaznic ves mesečni zaslužek, kar je glede na sedanje socialne razmere v Slovenskih goricah za služltelje zelo obremenilno. Zelo slabo živi večina vničardev, ki nimajo nobenih dohodkov in sedaj naj zmorejo ta nova bremena. Umestne je bi bilo, da se v tem pogledu ob remene vsaj deloma tudi delodajalci.