leto vn
ŠTEVILKA 73 31. OKTOBER 1973
brestov
obzorn i k
lasiIo delovne skupnosti
Razgibano ob ustavi
JAVNA RAZPRAVA O USTAVI KONČANA
Pravzaprav je treba najprej povedati, da razprava o ustavi še ?l končana, saj bo treba do spredla novih ustav razčistiti še ^noga nerešena vprašanja, oce-niti in pretehtati kopico predlogov in mnenj in navsezadnje, o Razpravi lahko govorimo še tudi lakrat, ko bo ustava že sprejeta, vendar bo treba njena določila ?e uveljaviti v življenju. Res pa •*e bila zaključena široka akcija Organiziranih razprav, ki so zaje-e vse naše območje prek krajevnih organizacij SZDL in v e uelovne skupnosti prek osnovnih •ndikalnih organizacij. Večina seh^ teh razprav v naši občini Je bila ob koncu prejšnjega in v začetku tega meseca. Hkrati razpravami o osnutkih obeh stav so občani razpravljali tudi izhodiščih prihodnje samo-Pravne organiziranosti naše ob-
v delovnih organizacijah " dobro
('1' delovnih organizacijah je bilo k Saniziranih 30 razprav. Ponc-“d so bile med delovnim časom, TVhek°d pa izven delovnega časa. j.,1 razprav se je skupaj udele-»Jjpveč kot 2.400 delovnih ljudi, .i ^:e*ežba je bila v posameznih od °vldh organizacijah različna, u stoodstotne pa v posameznih cpiIrr,er^b do dvajsetodstotne ali n, ° !nanj- Kljub takšnim posa-Vv^nirn primerom je bila ude Sn, a v delovnih skupnostih v u osnem zadovoljiva. Dokaj slab-rp Pa je bila udeležba na »te-raz *‘ Organiziranih je bilo 18 S?nrav v krajevnih konferencah Seni Jendar pa udeležba ni pre-jeHa. števila 200. Tudi pri tem ga .a razlika po posameznih or-'ežh ':!Ci-'ah; Ponekod sta bili ude-pg a ln razprava bogati, ponekod Zaradi premajhne udeležbe
razprav sploh ni bilo. Poleg nekaterih organizacijskih pomanjkljivosti lahko iščemo vzroke za to tudi v tem, da je bilo precej občanov že na razpravah v delovnih organizacijah, pa tudi v tem, da v sorazmerno kratkem času ni mogoče obdelati tako obsežne tematike in v podajanju nujno pride do posploševanja. Tudi zanimanja ljudi so različna, zato razprava bolj uspe tam, kjer je specializirana samo na tista vprašanja, ki neposredno zadevajo življenjska vprašanja občanov.
KAJ SO POKAZALE RAZPRAVE?
Kaj so nam razprave pokazale v vsebinskem pogledu? Lahko rečemo, da delovni ljudje naše občine sprejemajo in podpirajo stališča ustavnih osnutkov in smer razvoja, ki ga določajo nova ustavna določila. V razpravi je bilo večkrat izraženo mnenje, da je v redu vse tisto, kar je v novi ustavi napisano, predvsem pa je pomembno, da bo to uresničeno tudi v praksi.
V razpravi je bila vrsta vprašanj, mnenj in predlogov. Zlasti veliko je bilo vprašanj in razprav o krajevni samoupravi — o položaju in vlogi kraj enih skupnosti, njihovem financiranju, o odnosih krajevne skupnosti — TOZD občina — samoupravne in teresne skupnosti — vaške skupnosti. Dosti vprašanj je bilo tudi s področja delegatskega sistema in njegovega delovanja v praksi, o tem, zakaj različna mandatna doba, pa o položaju in vlogi samoupravnih interesnih skupnosti, o odnosih in TOZD in položaju delovnega človeka, o delavski kontroli in obveščanju, zanimalo nas je vprašanje gozdov in zemlje, vprašanje planiranja, ob vsem
tem pa je bilo tudi nekaj vprašanj s področja občinske politike. Vsa ta vprašanja, pa tudi konkretni predlogi za dopolnitev posameznih členov ustave (teh pa skoraj ni bilo) so bila posredovana republiški konferenci SZDL. Poleg tega je bil posredovan tudi predlog za spremembo določil v republiški ustavi glede gospodarjenja z gozdovi, in sicer, da je potrebno tudi na področju gozdov organizirati samoupravno interesno skupnost kot samoupravno-družbeni organ za tista področja te dejavnosti, kjer se smatra gozd za dobrino posebnega družbenega pomena. V naši občini menimo, da so določila osnutka republiške ustave na tem področju nedosledna.
Izhodišča za samoupravno organiziranost občine, ki so bila pojasnjena hkrati z obema ustavama, predstavljajo osnovo za novi občinski statut in za statute krajevnih skupnosti. To pomeni prvi korak za konkretizacijo ustavnih določil v praksi. Tudi ta izhodišča so v razpravi dobila podporo občanov. Če pogledamo vsebino razprav in vprašanj, se večina le-teh nanaša prav na »domače« probleme (krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela in odnosi med njimi).
Prav na tem področju bo treba v prihodnje pritegniti vse sile, in sicer predvsem v tem, da se pripravijo novi statuti in drugi akti, pa tudi, da se aktivira in da zaživi delo samoupravnih in drugih organizmov — krajevnih in vaških skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela v luči novih odnosov.
J. Frank
Petindvajset let — četrt stoletja je to. 60.000 delovnih ur, vloženih v naše tovarne. Nikogar ni bilo, ki bi blagoslavljal njihovo delo, da bi obrodilo stoterni sad. Sami so delali čudeže in tovarna se je postoterila.
Iz barak so zrasle proizvodne dvorane, iz razmajanih »verkštatov« moderne naprave, iz male skupine na pol lačnih brigadirjev cele divizije ponosnih modernih industrijskih delavcev.
Oni pa ostajajo skromni med to množico mladih, ki so prišli za njimi na nova delovna mesta, katera so jim jih pripravili predniki. Ostajajo skromni in dostikrat skoraj pozabljeni.
V petindvajsetletnem obdobju neprestanega graditeljskega zagona je bilo komaj časa za kratek postanek in za to, da preštejemo njihovo delo in njihove ure, da se ozremo po uspehih njihovega dela, ki jih uživamo tudi mlajši.
V
Čestitamo ob delovnem jubileju
Ob takšnih obletnicah, kot je ta, se moramo vendar samokritično obrniti vase in ugotoviti, da smo kljub nekaterim prizadevanjem storili zanje premalo, da jim nismo v vseh petindvajsetih letih zgradili nobenega doma ob morju ali v planinah, kjer bi si po toliko letih lahko poceni oddahnili in v miru ob kavi in kozarcu vina pokramljali o tistih začetkih pred petindvajsetimi leti in si postavili vizijo za tisto zrelo dobo čez deset ali petnajst let, ko bodo prvič ostali doma in ne bo treba več v službo.
In še imamo dolgove do njih. Koliko je med letošnjimi in med vsakoletnimi jubilanti resničnih junakov dela! V hitenju in hlastanju iz dneva v dan se nismo spomnili, da bi poslali na odgovorno mesto predlog za priznanje. Za medaljo dela, za medaljo, ki bi njim samim in še njihovim otrokom pripovedovala zgodbo o delu — najlepšo in naj plemenitejšo pravljico socialistične družbe.
Mnogo smo vam še dolžni, vam ki ste vložili v naše tovarne svojih petindvajset, dvajset ali deset let svojega truda.
Nekaj je morda vendarle tudi to, da se ob tem vašem najlepšem jubileju zavedamo svojega dolga in vam s to zavestjo zares iskreno čestitamo, hkrati pa želimo, da bi bili doma zdravi in srečni, na svojem delovnem mestu pa da bi se še naprej počutili kot doma.
\
*
Ob občinskem prazniku
iskrene čestitke vsem občanom!
0 VSEbiNE: OPTIMISTIČNI REZULTATI — PRED SPORAZUMOM DRUŽITVI — MINULO DELO NA BRESTU — LETOŠNJI GRA-SEjEM — RAZGOVORI Z JUBILANTI — PRAKTIKANTI O KSl ~ CILJNO VODENJE PODJETJA — O WORCK FACTORJU NqVICE o ŠPORTU IN KULTURI — NAŠE STALNE RUBRIKE.
..
m $ *
siliglll
Za praznik — cesta in vodovod
Optimistični rezultati
PROIZVODNJA 8 ODSTOTKOV NAD LANSKO. PRODAJA NARAŠČA, IZVOZ NEKOLIKO MANJŠI KOT LANSKI. ZALOGE GOTOVIH IZDELKOV UPADAJO. FINANČNI POKAZATELJI KREPKO NAD REZULTATI IZ LETOŠNJEGA PRVEGA POLLETJA.
Podatki ob periodičnem obračunu za devetmesečno obdobje so bolj optimistični v primerjavi z rezultati iz prvega polletja.
PROIZVODNJA
Proizvodnja je bila v prvih devetih mesecih letošnjega leta v vrednosti 219.061.000 dinarjev, kar je za 8 odstotkov nad proizvodnjo v enakem obdobju lani. Prav gotovo je takšen dosežek ugoden, če upoštevamo objektivne vplive, ki so onemogočali hitrejše naraščanje proizvodnje (kolektivni dopust, pomanjkanje električne energije, pomanjkanje delavcev za uvedbo tretje izmene na ža-galnici, izpad proizvodnje ladijskega poda itd.).
Ob teh proizvodnih rezultatih je treba omeniti padec proizvodnje primarnih izdelkov, saj se je njihov delež v strukturi skupne proizvodnje primerjalno s planom znižal za 1,5 odstotka.
V	proizvodnji masivnegaa pohištva je primanjkovalo kvalitetnega bukovega žaganega lesa, ki je šel letos zaradi ugodne konjunkture na italijanskem trgu v izvoz. Kljub temu pa poteka proizvodnja teh izdelkov zadovoljivo in je nad lansko dinamiko.
V	proizvodnji smo v tretjem tromesečju vpeljali nove izdelke, ki
jih bomo še naprej izpopolnjevali in tržno prilagajali, zlasti da bi popestrili proizvodni program v naslednjem letu.
ZAPOSLENI
Število zaposlenih je v primeri z enakim obdobjem lani naraslo za 1 odstotek, kar pove pri nespremenjenih prodajnih cenah proizvodnega programa in ob upoštevanju večje proizvodnje za 8 %, da je produktivnost v podjetju narasla za 7 odstotkov.
Prav gotovo nas še vedno teži pomanjkanje strokovnega kadra (ekonomisti, tehnologi, lesni inženirji) in nekvalificiranih delavcev na področju Loške doline.
PRODAJA
O prodaji naj omenimo le osnovne kazalce. Prodaja je v letošnjem devetmesečnem obdobju za 7 odstotkov nad prodajo v enakem obdobju lani, medtem ko je izvoz za 7 odstotkov pod lanskim dosežkom.
NABAVA
Prav gotovo je bilo najbolj dinamično področje v preteklem proizvodnem procesu nabavno področ-
UgotinJ rezultati v proizvodnji
:
je. Ta ugotovitev velja zlasti za nabave iz uvoza, ki so z revalvacijo marke in šilinga postale dražje in so zniževale predvideno akumula-tivnost v proizvodnji. Omeniti moramo, da smo kljub vsem težavam in rasti cen uspeli nabaviti potrebne količine repromaterialov za proizvodnjo. Po revalvaciji omenjenih valut pa smo se v vseh mogočih primerih usmerili v nabavo z domačega trga, ki postaja bolj ekonomična.
FINANCE
Doseženi finančni rezultati so posledica vseh že omenjenih kategorij ter vpliva zunanjih in notranjih dejavnikov.
Zaloge gotovih izdelkov so se v letošnjem tretjem tromesečju znižale za približno 5 milijonov dinarjev in je s povečano prodajo pričakovati še nova upadanja zalog.
Vprašanje likvidnosti, ki se je lani izražala v poslovnem procesu, je letos zlasti po konverziji kreditov skoraj v celoti odpravljeno. Tako nam kupci letos plačujejo terjatve poprečno v 53 dneh, lani pa je ta ciklus trajal poprečno 66 dni. Podobno stanje je tudi na področju poravnav naših obveznosti dobaviteljem.
Celotni dohodek se je kot posledica pospešene prodaje povečal za 6 odstotkov v primeri z enakim obdobjem lani. V strukturi celotnega dohodka se je letos povečal delež zakonskih in pogodbenih obveznosti (obresti na kredite, zavarovalne premije, prispevek za stanovanjsko gradnjo, dodatni prispevek za socialno zavarovanje), na kar vpliva tudi zavestno povečanje stopnje prispevka za stanovanjsko gradnjo od 4% lani na 6%> letos od bruto osebnih dohodkov.
Poprečni osebni dohodki v podjetju znašajo 1.878 dinarjev in so za 5 odstotkov nad osebnimi dohodki v enakem obdobju lanskega leta. Omeniti moramo, da po posameznih enotah ni odstopanj od postavljenih planskih razmerij.
Ostanek dohodka je pod lanskoletno dinamiko, kar je predvsem posledica povečevanja cen repromaterialov, zamrznjenih cen pohištva in višjih prodajnih stroškov. Ocene realizacije ostanka dohodka do konca leta kažejo, da postavljeni plan ne bo izpolnjen, kar je posledica objektivnih vplivov.	B. Mišič

Izhodišča našega srednjeročnega
programa
skega pohištva, centralno deci-mirnico in sušilnico lesa, v poliuretansko proizvodnjo in v rekonstrukcijo montaže ter skladišča polizdelkov v Cerknici.
Osnovna izhodišča našega srednjeročnega programa do leta 1978 so v javni razpravi že skoraj dva meseca. Ta izhodišča nakazujejo osnovne cilje proizvodnje, prodaje, gibanja osebnih dohodkov, finančnih kazalcev in investicijskih vlaganj po letni dinamiki.
Po sprejemu izhodišč srednjeročnega plana morajo odgovorne službe razčleniti in v plan vključiti še tržno analizo, surovinsko analizo, načrt o standardu delav-
Za ilustracijo naj naštejemo nekaj kazalcev iz osnutka srednjeročnega programa:
Osnovno izhodišče razvoja je v rasti pohištvene proizvodnje. Proizvodnja je specializirana po TOZD, vendar so kooperacijski odnosi in dopolnjevanje programov takšni, da omogočajo popolno izkoriščanje kapacitet. Prav zato bo po letu 1975 ukinjena masivna proga v tovarni furniranega pohištva in bo ta proizvodnja preusmerjena v tovarno tasiv-nega pohištva. Poleg sedanjega programa kot osnovnega izhodišča je predvidena proizvodnja iz poliuretanskih snovi in njena u-poraba v tapetniški dejavnosti.
Po letu 1974 predvidevamo tudi dodatni proizvodni program, ki bo prilagojen tržnim zahtevam.
309.000	690.000	223
275.000	601.800	219
4.700	10.700	228
1.870	2.036	109
1.900	3.840	202
Gradnja nove tovarne ivernih plošč, ki je osrednja investicija v srednjeročnem programu, bo omogočila zagotovitev potrebnih surovin za večji izkoristek pohištvenih kapacitet.
Investicijske naložbe so poleg gradnje tovarne ivernih plošč s srednjeročnim programom predvidene v rekonstrukcijo in modernizacijo žagalnice in centralnega skladišča žaganega lesa, v gradnjo skladišča gotovih izdelkov, modernizacijo tapetni-št modernizacijo in razširitev katehet za proizvodnjo kuhinj-
cev, načrt stanovanjske gradnje, sisteme nagrajevanja in drugo. Le tako bo srednjeročni program celovit in zaokrožen, tako da ga bomo lahko z vsakoletnimi plani sproti dopolnjevali.
Prav gotovo bo srednjeročni plan doživljal spremembe, zlasti z razvojem tehnologije in u-porabo sodobnih materialov, kar pomeni, da moramo slediti razvoju in ga prenašati v naše vsakdanje delo.
E MIŠIČ
—	proizvodnja
—	prodaja
—	izvoz v 000 dolarjev
—	število zaposlenih
—	osebni dohodki
na zaposlenega v din
Iz Tovarne pohištva Cerknica
l/Lmt ozaUtmM HO&afrC
PRED SAMOUPRAVNIM SPORAZUMOM
O ZDRUŽITVI
GLASOVALI SMO ZA USTANOVITEV TEMELJNIH ORGANIZA CIJ ZDRUŽENEGA DELA. KAJ ZDAJ? ŽE V ČLANKU, S KATERIM SMO OSVETLILI POJEM KONSTITUIRANJA (GLEJ BRESTOV OBZORNIK Z DNE 30. JUNIJA 1973), SMO UGOTOVILI, DA SLEDI USTANOVITVI TOZD IZDELAVA IN SPREJEM SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU V DELOVNO ORGANIZACIJO-PRAV TE DNI SMO PRIČELI Z URESNIČITVIJO OMENJENE NALOGE.
Čeprav je bilo že večkrat povedano, naj ponovimo, da je samoupravni sporazum dogovor o prihodnjem sodelovanju vseh temeljnih organizacij in kot tak ključ h konstituiranju delovne organizacije. V bistvu gre za ponovno konstituiranje (za statusno reorganizacijo) BRESTA. Ugotavljali smo že, da so sedanje TOZD v našem podjetju organsko zrasle iz dolgoletnih poizkusov, kako utrditi organizacijske in samoupravne odnose med poslovnimi enotami v taki obliki, ki bo sprejemljiva vsaj za večino članov delovne skupnosti, če že ne za vse.
To nalogo mora zdaj izpolniti omenjeni samoupravni sporazum. Zakonodajalec je ugotovil, da so nekatere zadeve tako pomembne, da jih mora urejati sleherni samoupravni sporazum o združevanju. Zato je v 42. členu zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register natančno zapisal, katere zadeve najmanj bo samoupravni sporazum o združevanju moral urejati. Čeprav bo članek morda suhoparno obarvan, naj citiramo ta člen:
S samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo se urejajo: firma in sedež delovne organizacije; dejavnosti, ki tvorijo poslovni predmet delovne organizacije in glavne dejavnosti temeljnih organizacij v njeni sestavi; posli, ki se bodo v okviru delovne organizacije skupno opravljali na podlagi usklajenih načrtov in programov dela ter razvoja temeljnih organizacij v njeni sestavi; koordiniranje delovnega procesa; sprejemanje skupnih načrtov in programov dela ter razvoj delovne organizacije; način združevanja sredstev in določanje njihovega namena; skupen organ upravljanja (delavski svet) ter kolegiaini in individualni izvršilni organ, volitve in čas, za katerega se ti organi volijo, delovno področje, način odločanja in njihova odgovornost; pravice in obveznosti delovne organizacije in temeljnih organizacij do drugih ter oblike odgovornosti temeljnih organizacij za te obveznosti; medsebojni poslovni odnosi in drugi medsebojni odnosi ter način reševanja sporov iz teh odnosov (notranja arbitraža); način sprejemanja statuta in drugih splošnih aktov delovne organizacije; postopek za spremembo ali dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju ter druga vprašanja, ki so pomembna za skupno delo in poslovanje.
S samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo ali s posebnim pismenim sporazumom, ki ie niegov sestavni del, se razporedijo sredstva, pravice in obveznosti de-
lovne organizacije v ustanavljanju na temeljne organizacije, ki so organizirane v njeni sestavi.
Samoupravni sporazum o združevanju se sklene v pismeni obliki.«
Taka vsebina sporazuma predstavlja najmočnejšo ureditev. Sporazum pa lahko ureja še druge odnose med temeljnimi organizacijami. Naj povemo še to, da je sporazum o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo (podjetje) veljavno sklenjen, ko v vsaki temeljni organizaciji dve tretjini vseh delavcev sprejmeta sklep o njegovi sklenitvi in ko podpišejo sporazum pooblaščeni delavci v vseh temeljnih organizacijah.
Ostane še vprašanje, kaj storiti, če temeljne organizacije združenega dela ne dosežejo soglasja glede sklenitve samoupravnega sporazuma o združitvi. Tudi take primere je zakon predvidel ustrezno rešitev: v petnajstih dneh od dneva, ko je bil v večini temeljnih organizacijah sprejet sklep o sklenitvi sporazuma ifl je bil le-ta podpisan, lahko sproži vsaka temeljna organizacija spor pred ustavnim sodiščem. U-stavno sodišče nato izda posebno odločbo, s katero uredi odnosov, v zvezi s katerimi je bil spot sprožen; taka odločba nadomešča sporazum ali njegov sporni del.
Z gotovostjo lahko pričakujemo, da do sporov ne bo prišlOi saj gre pri izdelavi sporazuma 0 združevanju v bistvu le za korekcijo sporazuma, ki smo g® sprejeli prve dni leta 1972 in ki je že takrat uredil odnose, p°' dobne takim, ki morajo biti med TOZD, da bi jim bile zagotovljene ustavne pravice.
Z. Zabukovec
FINANČNIKI ORGANIZIRANO DELAJO
Letos oktobra slavi društvo fi' nančnih in računskih delavcev (društvo knjigovodij) šesto obletnico svojega dela. Delovanj6 društvo se sestoji v razčiščevanju vprašanj s področja financ in knjigovodstva, v izmenjav1 mnenj in izkušenj. Za uspešno obvladovanje tega področja organizirajo tudi seminarje.
Na zadnjem sestanku je društvo razpravljalo o temi: Vlog? knjigovodje v organiziranju Tu" ZD. Udeležba je bila številna zlasti iz Bresta in Kovinoplastike’ od koder je tudi večina članov društva.
Za svoje delovanje dobiva društvo podporo od gospodarskih organizacij, za financiranje svoje dejavnosti pa uporablja sredstva od članarine _ in regresa za prodane priročnike^
V prihodnje namerava d ruš tv še povečati svojo aktivnost.
GRAŠKI SEJEM USPEH
Že v prejšnji številki Brestovega obzornika ste lahko brali o sejmih v septembru, na katerih smo tudi mi razstavljali naše pohištvo, tokrat pa bi radi zapisali nekaj več o jesenskem graškem sejmu, ki je trajal od 29. septembra od 7. oktobra in kjer je Brest dokaj uspešno zaključil svoje septembrsko nastopanje na sejmih.
Graz je po velikosti drugo največ j e mesto v Avstriji, obenem Pa glavno mesto štajerske pokrajine, sedež pokrajinske vlade Ul pomembno kulturno središče. Moderno mesto je v svojo finalno industrijo tudi močno trgovsko in komercialno središče, kar Graz sam propagira in dokazuje s svojim sejmom, ki je eden izmed naj starejših in danes prav gotovo eden izmed najmoderneje Urejenih sejmov v Evropi, kot zatrjujejo udeleženci, ne samo Avstrijci.
Brest je v Grazu prikazal spalnico BARBARA, kuhinjo VE-GA-73 in sedežno garnituro EVA. Razstavljali smo v jugoslovanskem paviljonu, v katerem so razstavljala samo podjetja iz Slovenije in Hrvatske. Razstavljal-cev je bilo preveč in so zato imeli ua voljo premalo prostora, da ni lahko pokazali vse tisto, kar so želeli. Vendar se Brest nad tem ne more pritoževati. Naš razstavni prostor je bil dovolj velik in izredno domiselno urejen j\iub delni prenatrpanosti je ta ko deloval ves jugoslovanski pa viljon. Za slovensko Gospodarsko zbornico, ki je bila nekakšen Pokrovitelj vseh razstavljalcev v pašem paviljonu, ga je uredil «1Ž. arhitekt Burger.
, Brest je v Grazu sodeloval dru-|tč> vendar prvič samostojno. *7ej je razstavljal v sklopu Lesene. Zanimanje za naše pohištvo je bilo izredno. Zlasti je Pozornost vzbujala kuhinja VE-'jA-73, kuhinja iz masivne jelo-*Ute, ki je bila po mnenju obi-skovalcev, predvsem pa strokovnjakov daleč najboljša in najlep-?a> zaradi zajtrkovalnega pulta, Parskih stolčkov in posebno oblikovne servirne mizice, česar se-eda drugje ni bilo moč videti, Pa tudi najbolj domiselna, skrat-Ka> izvirna je bila. i Tudi cena, čeprav izvozna, ni Pa pretirana, celo nekoliko pre-P*ka jn zato ni čudno, če smo , eležni laskavih pohval na vsa-^ern koraku. Kuhinja je torej s /°J° kvaliteto, z evropskim stan-prdom in zelo ugodno ceno za ^er zahtevno avstrijsko tržišče Prav gotovo izredno zanimiva in
razstavljalo podjetje Exportdrvo iz Zagreba dve stilni jedilnici in jedilni kot, za kar so se ogreli predvsem ostanki starih aristokratskih družin, je bil naš prostor v jugoslovanskem paviljonu v središču pozornosti.
Konkretnih zaključnih poslov za izvoz tako, kot na Dunaju, tudi tu nismo sklenili, pač pa smo se dogovorili, da pošljemo kupcem naše ponudbe. Med morebitnimi kupci, ki so se zanimali za naš
proizvodni program, predvsem za masivno pohištvo, so tudi trgovske hiše, na primer Guelle, Kast-ner und Ohler in druge.
Če za konec povem še, da je na sejmu razstavljalo več kot 2000 razstavljalcev iz Evrope, Azije, pa tudi iz Afrike, potem je to, da smo bili med najbolj opaženimi tudi mi, zelo velik uspeh. Naš generalni konzul v Grazu tovariš Cuculič pa je, ko je obiskal naš paviljon v spremstvu drugih uglednih gostov, predstavnikov naše in avstrijske gospodarske zbornice, dejal: »Jugoslovansko pohištvo, to je BREST!«
R. Janežič
tHtouta deta m Bmtu
Odkar se je v naši ustavi pojavilo določilo o minulem delu, so zaživele razprave o tej obliki nagrajevanja. Nekateri pretiravajo, drugi podcenjujejo pomembnost nagrajevanja minulega dela; vsakogar, ki se je s tem pojmom vsaj malo pozabaval, pa čakajo tri temeljna vprašanja:
a)	katera merila naj se upoštevajo pri določanju deleža posameznika;
b)	kolikšen naj bo delež minulega dela v primerjavi z deležem tekočega (živega) dela;
c)	ali naj se za nagrajevanje minulega dela upošteva tudi delo v drugih delovnih organizacijah.
Obseg tega članka ne omogoča poglobljenega razmišljanja o postavljenih vprašanjih, zato naj bo teh nekaj misli le osnova za izmenjavo mnenj članom delovne skupnosti in za morebitno novo ureditev tega področja v naših splošnih aktih. Danes pa si le oglejmo, katere oblike nagrajevanja minulega dela že imamo urejene.
Marsikdo se bo začudil, vendar naj takoj zapišemo, da poznamo vsaj šest oblik osebnih prejemkov in drugih ugodnosti, ki jih lahko uvrstimo med oblike »nagrajevanja minulega dela«:
L Po 68. členu našega sporazuma s področja delitve dohodka imajo delavci za neprekinjeno delo v podjetju pravico do nagrade, in sicer za 10, 15, 20, 25 in 30
pt-V, Sotovo izredno zanimiva in (itd) let neprekinjenega dela s vMačna, hkrati pa dostopna tu- tem, da daljša delovna doba pri k, Najširšemu krogu ljudi. Pro- podjetju pomeni večjo nagrado.
pj je le v tem, da delovna y °Sca ni v enem kosu, tako kot 2a?aTnjem času zahteva tržišče, br) S* moramo prizadevati, da Li-?10 tudi to drobno pomanj-jJ1Vos.ti če jo tako lahko sploh b eruijerno, čimprej odpravili, da Kli nnaša VEGA-73 res popolna jji J N b temu pa zanimanje zanjo str-;- -° manjše, bodisi pri Av-]y 1JC,h; bodisi pri naših ljudeh, So si ogledali ta sejem, sr, ? svoje je bila zanimiva tudi jamica BARBARA, ki so jo ne-°ceri1'1’ P^eTvsem mlajši zakonci sj, PJpvali za idealno zakonsko Odi;?lc°> starejše družine pa za teacn° otroško spalnico. Poleg R-a tudi naša EVA ni ostala Pazena. čeprav je poleg nas
2.	Po 69. členu istega sporazuma so delavci, ki so dolgoletni člani delovne skupnosti BRESTA, pa se jim zaradi intenzivnega dela in velikega trošenja energije v podjetju zmanjšajo psihofizične sposobnosti ter so zato razporejeni na manj ocenjena delovna mesta, lahko deležni posebne ugodnosti. Tak delavec lahko prejema razliko osebnega dohodka med delovnim mestom, kjer je delal pred razporeditvijo in med novim, delovnim mestom, če tako odloči delavski svet poslovne enote na obrazloženi predlog kadrovske komisije.
3.	Po 70. členu tega akta imajo delavci, ki odhajajo v pokoj, pravico do odpravnine, ki je tudi
' ■

V
; ■
‘“r!
večja za delavce, ki so delali v podjetju več kot 10 let, kot za tiste, ki imajo 10 let ali manj.
Poleg teh, v denarju merljivih oblik, poznamo še druge prednosti, ki izhajajo iz upoštevanja delovne dobe, torej iz preteklega dela:
4.	Po določilih pravilnika o urejanju medsebojnih delovnih razmerij se upošteva za odmero letnega dopusta poleg drugih meril tudi delovna doba, tako da imajo delavci z daljšo delovno dobo daljši letni dopust.
Pri tem se upošteva delovna doba pri podjetju in tista v drugih delovnih organizacijah.
5.	Po določilih stanovanjskega pravilnika dobijo delavci z daljšo delovno dobo pri podjetju večje število točk in imajo torej večjo možnost za prejem posojila ali stanovanja.
Delno se upošteva tudi delo pri drugih delovnih organizacijah
Še en posnetek s sejma v Budimpešti
in pod določenimi pogoji celo delovna doba, ki so jo v podjetju dosegli upokojeni prosilčevi starši oziroma člani skupnega gospodinjstva.
6.	Po določilih pravilnika o urejanju medsebojnih delovnih razmerij ima delavec z daljšo delovno dobo pravico do daljše »odpovedne dobe«.
Vidimo, da vendarle cenimo tudi preteklo delo. Še vedno se veda ostaja odprto vprašanje, ali je upoštevanje minulega dela dosledno in če uporabljamo najprimernejše kriterije. Gotovo bomo lahko v prihodnje zapisal v naše splošne akte še marsikatero primernejšo in pravičnejšo rešitev od dosedanjih.
Z. Zabukovec
Propaganda v poletnih mesecih
°Va nova kuhinja na sejmu v Gradcu
Pri planiranju propagandnih akcij je poleg vprašanj o izbiri medija (tisk, radio, televizija, prospekti) delala največ sivih las odločitev, kdaj pričeti z akcijo. Pozimi, jeseni in spomladi odločitev ni bila pretežka, v poletnih mesecih pa skoraj ni bilo propagandne službe, ki bi si upala v času dopustov načrtovati večje akcije.
Predsodki, navade, tradicija, udobnost, različni instinkti (tudi drugi delajo tako), nerazvita zavest za marketing, pa tudi neznanje o reakcijah kupcev, vse to je krivo, da nastajajo pri vseh propagandnih medijih tako imenovane poletne praznine.
Toda, ali je res, da poletni meseci niso primerni za večje propagandne akcije?
Poglejmo nekaj dejstev, ki so rezultat velikih raziskav v zahodnem svetu:
—	branje je v tem času bolj intenzivno,
—	naklade časopisov so večje,
—	dan je daljši, naši kupci imajo več prostega časa,
—	le manjši del dopustnikov je na počitnicah v tujini,
—	tudi v tujini so dopustniki izpostavljeni vplivom propagande.
Vsi propagandni terminski plani so bili narejeni po nekem nenapisanem pravilu. Če bi to pravilo prikazali grafično, bi dobili krivuljo, podobno dvogrbi kameli. Sedlo med grbama pa je čas dopustov, ko propagandnih akcij ni. Zakaj nastane taka »kamela«, ne ve nihče natanko povedati. Vse kaže, da se nropa-gandne službe pri podietjih preprosto prilagodijo okolici. Glavni motiv je: tisti, ki mu ie propaganda namenjena, je tako in tako na dopustu. Doma ni nikogar. od poprečnega občana do »višjih slojev«.
Razlogi so lahko tudi drugačni:
Denarja za propagando je premalo, da bi lahko vse leto vodili akcije z enako intenzivnostjo. Propaganda ie usmerjena v čas, ko je konjunktura naj večja, to
so pomlad, jesen in zima. O tej konjunkturi so dobro seznanjeni tudi v prodajnih službah, torej ni vprašanje prepričati komercialiste o nujnosti propagande v teh mesecih.
Edini, ki ga pogovori o propagandi v poletnih mesecih sploh nič ne zanimajo, je naš kupec. Običajno se počuti kar dobro, v tem času ima celo več denarja (regresi za dopust), zato tudi več porablja. Kupuje opremo za taborjenje, več je in pije, kupuje več časopisov in revij. Prav vseeno je, če je doma ali na dopustu v drugem kraju. Saj ste opazili, da v času dopustov temeljiteje pregledate pošto, da preberete v časopisu članke, ki jih sicer niti ne opazite, da gledate na televiziji oddaje, ki vas sicer ne zanimajo, da poslušate radio več kot navadno.
Mirno lahko zapišemo, da je prav poletje idealen čas za propagando po pošti. Nekateri so to že ugotovili; uspehi so zavidljivi.
Tudi oglase v časopisu ljudje bolj opazijo, kot običajno mislimo. Američani so ugotovili, da porabi dopustnik za branje časopisov 67 minut, v običajnem času pa preleti časopis že v 37 minutah.
Natančnost trditev o »dvogrbi kameli« potrdi vsak, ki podrobneje spremlja medije. Saj ste gotovo opazili, da so propagandne oddaje na televiziji poleti bistveno krajše kot pozimi ali spomladi. Pozornejšemu bralcu tudi ni ušlo, da je oglasov v revijah manj kot sicer, pa še ti oglasi so običajno za artikle, ki so vezani na poletje (kopalne obleke, brezalkoholne pijače, prehrambeni izdelki, kozmetika in podobno).
V prihodnjih propagandnih planih bo treba vsekakor bolj upoštevati poletne mesece kot doslej. Potrebne pa bodo tudi temeljite marketing analize o naših kupcih.
B. Lavrič
Plan v pripravi
V analizi pogojev za organiziranje TOZD na Brestu so bila nakazana tudi osnovna izhodišča planiranja v novih samoupravnih pogojih . Planiranje temelji v TOZD na podlagi strokovnih priprav vseh zainteresiranih služb v TOZD in skupnih dejavnosti podjetja. To pomeni, da je dosedanja metodologija planiranja popravljena in da se prilagaja novi organiziranosti podjetja.
Skupni plan podjetja bo nakazoval metode in poti, kako vplivajo TOZD na združena sredstva, prav tako pa bo v planu določen mehanizem za ureditev odnosov med enotami (cene, kooperacija, skupne investicije), ki mora temeljiti na skupnih interesih vseh.
Da bi do konca letošnjega leta postavili planske cilje za naslednje leto, je bil na planski konferenci ob sodelovanju predstavni-
kov vseh TOZD okvirno določen proizvodni program, ki bo upoštevan pri sestavi plana. Odgovorna služba skupnih služb je v skladu z načeli o planiranju iz analize pogojev za organiziranje TOZD pripravila metodologijo za pripravo plana za leto 1974.
Odnosi med enotami in planski mehanizem bodo celoviteje obdelani v samoupravnem sporazumu o združevanju, ki bo sprejet še pred letnim planom. Zato nas čaka velika naloga, da pravilno, na samoupravnih osnovah razčistimo vsa vprašanja o združevanju sredstev in o odnosih med TOZD v sestavi delovne organizacije.
Po zastavljeni metodologiji naj bi. bil plan sprejet na vseh organih upravljanja najkasneje do 25. decembra 1973. leta.
B. MIŠIC
SOUSTVARJALI SO »BREST«
Letos praznuje svoj petindvajset, dvajset, petnajst ali desetletni delovni staž na Brestu več kot 10 odstotkov zaposlenih — skupno kar 211 delavcev.
Zbrali so se v skupinah po poslovnih enotah in ob skromnem proslavljanju obujali svoje delovne spomine.
Predsednik centralnega delavskega sveta in glavni direktor sta povabila na tovariško srečanje vse letošnje »petindvajsetletnike«. Prišli so vsi razen enega.
TLI Stari trg in TIP letos nista imeli nobenega 25-letnika. Vsi drugi jubilanti so proslavljali po svojih poslovnih enotah. V podjetju je letos skupno 13 25-letnikov, 30 20-letnikov, 51 jih je pri podjetju že 15 let in kar 117 je tistih, ki so prišli pred desetimi leti.
Ker naš list ne more slehernemu od dve sto enajstih ponuditi v tej številki svojega prostora, smo tokrat za nekaj besed poprosili samo najvztrajnejše — vseh 13 »srebrnih«.
Postavili smo jim dve skupini zelo vsakdanjih vprašanj, na katera so radi odgovorili.
PRVO VPRAŠANJE: Kaj vas je držalo petindvajset let v podjetju? Ali ste bili kdaj pred resnim dejstvom, da greste z Bresta — Zakaj ?
DRUGO VPRAŠANJE: Kaj ste si ustvarili v tem obdobju? Kako ste zadovoljni z doseženim položajem v podjetju in z ustvarjenim standardom doma?
BOŽO BAJC (Tovarna pohištva Cerknica).
1.	Kaj me je držalo?
Bližina bivališča, zadovoljivi
pogoji dela in odnosi ter sorazmerno dober osebni dohodek.
Dobesedno resnih dejstev s strani podjetja, na osnovi katerih bi zapustil kolektiv, ni bilo.
2.	Z bornimi prihranki in posojilom podjetja sem zgradil sodoben dom za svojo družino.
Z delom v podjetju sem zadovoljen, česar pa pri tej draginji ne morem trditi za standard. Lipam pa, da se bo sčasoma tudi ta življenjski položaj izboljšal.
FRANC BECAJ (Tovarna pohištva Cerknica).
1.	Dolgoletni član kolektiva sem zato, ker je to mojemu domu najbližja tovarna, zaradi dobrih osebnih dohodkov, odnosov in podobnega. Zato tudi nisem razmišljal, da bi zapustil podjetje.
2.	Zgradil sem dom za svojo družino in vzgojil otroke. S sedanjim standardom sem sicer še kar zadovoljen, čeprav bi lahko bil veliko boljši.
TONE KEBE (Tovarna pohištva Cerknica).
1.	Verjetno da značaj, okoliščine in možnosti, ki so bile v tem prostoru dane. Ko se človek navadi določenega okolja, se ne more ločiti od njega. Zlasti še, ker smo Brest gradili od osnove, gradil pa je tudi Brest nas. Ločiti se od tega je prav gomvo čustvena in ne lahka odločitev.
Resno o odhodu nisem razmišljal nikoli. V določenih obdobjih in okoliščinah pa mi je prav gotovo padlo na misel tudi to.
2.	V tem času sem pred kratkim prišel do lastnega stanovanja —• hiše. Česa drugega nimam. Vendar tudi to ni toliko pomembno, važno je, da človek najde neko notranje zadovoljstvo, da vsaj do neke stopnje dostojno živi in
ima tudi na prihodnost vedre poglede.
Tudi glede položaja se ne morem pritoževati. Funkcija, kakršno imam, pa je vedno težja, ker zahteva vedno več potrpljenja, dokazovanja, prepričevanja, za take naloge pa postajamo še malo stari. Vendar bo šel proces tudi v prihodnje prav gotovo v tej smeri in ne obratno. Osveščanje samoupravljalca bo prav gotovo dolg proces in v to se bomo morali vključiti vsi.
JOŽE KOS (Tovarna oohištva Cerknica).
1.	Že od mladih let sem živel blizu tovarne, ko je bilo zaposlenih komaj nekaj deset delavcev. Med vojno sem se dostikrat boril v Cerknici in tudi z mitraljezom branil prejšnjo zabojarno. TeŽKi dve leti sem »fural« na ra-gah in vozil zaboje na Rakek. Ko sem se zaposlil, to ni bilo podobno tovarni, bil-" so razne baraike vojnih ujetniko- Dosti znoja, noči, mraza smo >rali prestati, preden je zrasla taka tovarna
Brest. Zato nisem imel nikoli namena, da bi jo zapustil.
2.	V tem obdobju sem si ustvarjal družino in skromen dom, za kakšno pomoč pa nisem nikoli zaprosil.
Z doseženim položajem v podjetju sem zadovoljen. Nad življenjskim standardom se ne morem pritoževati; dobro življenje si bomo zgradili le s skupnimi prizadevanji in slogo v kolektivu.
IVAN TEKAVEC (Tovarna pohištva Cerknica)
1.	Da sem ostal na Brestu sedemindvajset let, kolikor je že poteklo, je vzrok v tem, da sem prišel v podjetje že izučen v mizarski stroki in da imam do tega dela veselje.
Ko sem leta 1946 prišel v podjetje, sem bil vesel, da po toliko letih vojne zopet delam za zaslužek, obenem pa sem bil takrat star 26 let in sem moral misliti na prihodnost. To pa sem videl v podjetju in tako nisem i-skal dela okrog.
2.	Z doseženim položajem sem zadovoljen, saj mi ta pomaga k boljšemu standardu. Ustvaril sem si -dom in družino in jo preskrbel za prihodnja leta.
FRANCKA DONAT (Tovarna pohištva Cerknica)

1.	V podjetju me je držalo, ker mi je bilo delo po volji in tudi zaradi samega zaslužka.
Na Brestu delam z velikim veseljem. Da bi zapustila delo in si prebrala podjetje, mi pa dosedaj še na um ni prišlo
2.	Vsa ta leta sem se preživljala z delom. Kar pa je velikega pomena, je to, da bom na stara leta dobila pokojnino.
LEOPOLD KOS (Tovarna pohištva Cerknica).
1.	Doma sem iz Cerknice. Na Brestu sem se izučil za mizarja. Tukaj delam že vsa leta, ker mi je tovarna blizu.
Da bi šel z Bresta, nisem nikoli pomislil. Bilo je težko, posebno 1959. leta, ko je pogorela tovarna. A zgradili smo jo, to našo tovarno in modernizrali, da je boljša kot prej.
2.	Osem let smo živeli žena, hčerka in jaz samo od moje plače. Zaradi slabega stanovanja je bila večkrat bolezen v hiši, zato nisem mogel ustvariti tistega, kar bi rad. Opremil sem si stanovanje in f a banki imam prihra-
njenega nekaj denarja. Študiram tudi hčerko.
S položajem v podjetju sem zadovoljen.
Standard ni ravno najboljši zaradi previsokih cen, posebno hrane.
JOŽA MEDEN (Skupne strokovne službe).
1.	Na tem podjetju sem »gor zrasla«. Prišla sem kot otrok, stara štirinajst let in pol, tako da so morali ponarediti moje rojstne podatke, da so me sploh lahko sprejeli na delo. Kar znam, sem se naučila v podjetju. Zaljubljena sem v BREST in ga poznam v dno duše. Sploh nisem pomislila, da bi šla kam drugam. Brest je moj drugi dom.
2.	Z delovnim mestom sem zadovoljna. Raje bi bila sicer na delovnem mestu finančni knjigovodja, kjer je samo en razred nižja ocena, skrbi in odgovornosti pa dosti manj.
V tem času sem si ustvarila vse, kar imam: družino, hišo, avto — vse, ikar sodi k nekemu normalnemu standardu in s tem sem zadovoljna.
Imam edino željo, da otroka doštudirata, saj nimamo kmetije in nimata torej doma kaj početi.
FRANC KLANČAR (Skupne strokovne službe).
1.	Strašno hude čase sem preživljal, posebno ob požaru, ko sem bil res v nevarnosti, da zgorim; morda sem pred tem še kdaj mislil na to, da bi šel drugam, po tistem dogodku pa ne več.
Držim se pametnega pregovora:
»Goste službe — redke suknje!«
2.	Ustvaril sem družino,_ dom. Z ženo sva kupila staro hišo, ki smo jo morali od vrha do tal a-daptirali. Dvignila sva jo, zdaj jo dograjujeva, dobila sva navsezadnje tudi nekaj kredita. Zdaj ne bom zmeraj v stalni napetosti, kdaj bom vrnil dolgove. Za ta kredit sem Brestu hvaležen.
Sem serviser Bresta in lahko rečem, zelo zadovoljen s sedanjim delom.
Pripomnil bi še to:
Današnja mladina nima pravega odnosa do starih delavcev. Delali smo — dopoldne šiht, popoldne udarniško, v nedeljo udarniško. Marsikdo je v tem delu tudi za stalno izgubil zdravje. Tega mladi delavci, ki prihajajo^ v u-rejene razmere, ne vedo in, če vedo, ne upoštevajo. To ni prav.
JOŽE KOVAČ (Tovarna pohištva Stari trg)
1. Res, sam ne vem, kaj me je toliko časa obdržalo pri podjetju. Morda sem bil toliko navezan na sodelavce, s katerimi sem tu takorekoč že od samega začetka. Sicer pa se človek vživi v o-kolje, v katerem dela, in sčasoma začuti nekakšno pripadnost kolektivu; ta vez postaja čedalje močnejša.
O resni odločitvi, da bi zapustil to podjetje, ne morem govoriti. Kljub temu pa moram priznati, da sem tudi na to že pomislil. Zakaj? Življenje poznamo — prinaša prijetna doživetja, še večkrat pa tudi razočaranja. To pa so tudi vzroki, zaradi katerih človek včasih pomisli ' idi na take odločitve.
2. Kaj sem si ustvaril v tem obdobju? To, kar je želja vsakega človeka: družino in dom. Vajen sem bil trdega življenja, zato gledam na življenje realno in nimam kakšnih posebnih želja; Na to navajam tudi svojo družino. Kot dolgoletni član kolektiva bi vsekakor želel kak dodaten dinar k osebnim prejemkom, pa tudi nekoliko več upoštevanja starejših delavcev.
FRANCKA STRLE (Tovarna pohištva Martinjak).
1.	Zaposlila sem se v Tovarni pohištva Martinjak predvsem zato, ker sem stanovala v Martinj a-ku. Pomislekov, da bi šla kam drugam, do danes nisem imela-Skoraj od prvih dni svoje zap0-slitve sem v istem oddelku embalaži. Spoznala sem se z delavci in delavkami ter na ten1 delovnem mestu — embaliranje izdelkov tudi do sedaj ostala-v.
Sedaj stanujem s svojo družino v Grahovem. Ker je stanovanje majhno in vlažno, si želim-da bi dobila večje in bolj ustrezno stanovanje.
2.	Ker sem na delovnem ®e' stu, ki je zelo nizko ocenjeno m so v zvezi s tem nizki osebni dohodki, želim, da bi na starejs? delavce bolj gledali in poiskali možnosti za boljši zaslužek.
IVAN CVETKO (Tovarna P°' hištva Martinjak).
1. V podjetju sem se zapo5* predvsem zato ker je moj doL blizu tovarne; u -ma sem narnL. iz Martinjaka. Sem poročen in A, vim z družino na domu »voj
(Konec na 5. sti m1
Nasi ljudje
Pogled na proizvodno halo v Tovarni pohištva Cerknica
Praktikanti o
Joža Medenova se je zaposlila na Brestu na jesen pred petindvajsetimi leti, stara komaj štirinajst let in pol. Ob sprejemu na delo so morali celo potvoriti njeno starost. Kot pripravnik je spočetka delala v finančnem knjigovodstvu, seštevala je kartice, načrtovala obrazce, pa še kurirske posle so ji naložili. Pol leta pozneje je bila nastavljena za pointerko v Obratu II. Cerknice, pozneje pa je bila na šestmesečnem knjigovodskem tečaju v Mariboru. Namestitev za računovodjo v GLIM Rakek (gozdarsko-les-ni industrijski magazin) je bila kratkotrajna — do likvidacije.
Na tedanji upravi Bresta je zatem obračunavala bolniško, kmalu pa je prevzela finančno knjigovodstvo in saldakonte. Leta 1962 je bila imenovana za šefa računske službe v Tovarni pohištva Cerknica. V slabih dveh letih si je pridobila precej znanja in uporabnih izkušenj. Sledila je ponovna odločba za delovno mesto finančni knjigovodja v skupnih strokovnih službah, pred tremi leti pa je postala šef računske službe skupnih strokvnih služb.
Pot mladega dekleta z delovnega mesta na drugo delovno mesto je zanimiva in razumljiva zaradi velikih kadrovskih potreb razvijajoče se industrije. Ta pot potrjuje veliko opravljeno delo, pomeni poznavanje izredno široke in raznolike problematike dela na ekonomskem in finančnem področju. Natančnost, ki jo_ zahteva značaj takega dela, se je v petindvajsetih letih poosebila z njeno osebnostjo.
Joža Medenova se je rodila na Uncu v delavski družini. Oče je bil železničar in je umrl leta 1943 v Dachauu. Obvestilo o njegovi smrti je prišlo v času, ko je bila njena mati zaprta zaradi delovanja na Osvobodilno fronto v po-
ljanskih zaporih v Ljubljani. Vsa družina je delala za Osvobodilno fronto. Tistih časov se dobro spominja. .Kot desetletno dekletce je nosila različna obvestila na Rakek, v Slivnico in drugam, seveda pa je odgovornejšo pošto Prenašal njen brat. Starejša sestra je bila sekretarka partijske celice na Uncu in njej sta pomagala. Dobro se spominja nenadnega vdora partizanov, ki so presenetili -bele. Tedaj so v unškem župnišču našli seznam simpatizerjev Osvobodilne fronte, katere so nameravali postreliti kot talce. V tem seznamu sta bili zapisani tudi njena mati in sestra.
Po vojni je ostala njena mati sama s tremi otroki in staro materjo. Ker ni bilo zaslužka, je morala štirinajstletna na delo. Štipendije za šolanje ji ni nihče omogočal. »Bili so pač taki časi ....« (med obujanjem spominov si je Medenova živčno grizla nohte in kadila cigareto za cigareto)..
In vendar -so bili povojni časi Po svoje lepi časi. Na Uncu je Pila mladina zelo aktivna, zbirali s° se v »rdečem kotičku« (v mež-Pariji). Tam je bila knjižničarka, tmeli pa so tudi radio in večkrat s° zaplesali. Z udarniškim delom s° zgradili zadružni dom sredi vasi. že devetnajstletna se je poučila, nato sta prišla dva otroka, Sradnja hiše in čas je zanjo mi-116val v večnem razponu med do-Ptom in Brestom.
Pogovor sva nadaljevala o semnjem položaju Bresta in o njegovih prihodnjih razvojnih poteh.
"Skrajni čas je, da razmišljamo o navezavi na višje in širše
organizirane gospodarske združbe. Zavedati se moramo, da delamo za trg, ne pa za skladišča. Zato sem odločno za dobro pripravljene navezave. Ob. tem seveda odvračam čustveni element pripadnosti, ki se je zakoreninil v meni v minulih petindvajsetih letih. Sodobni čas ne pozna sentimentalnosti.«
Beseda je nato nanesla na vsakdanje težave. Menila je, da osebni dohodki že nekaj let zaostajajo za vse višjimi življenjskimi stroški. Na šolanju ima dva otroka, zato morata z možem skrbno paziti na izdatke. Nejevoljna je bila, ker nekaterih odnosov na Brestu nikakor ne moremo urediti. »Ni prav, da so nekateri na plačilnih listah, pa že mesece ne delajo ničesar. To je slabost naše organiziranosti. Vsakemu je treba zagotoviti ustrezno delo ali pa mu odkrito povedati, da zahtev delovnega mesta ne obvlada. Nekaterim to ni dosti mar, mene pa boli, saj je Brest skoraj moj prvi dom.«
Ko sva govorila o življenju v Cerknici, se je hudovala nad preskrbo v Cerknici.
»Ni čudno, da se odločamo za vse malo večje nakupe v Ljubljani, izbira je večja, ceneje je, pa še kulturno si postrežen. Ignorance in nezainteresiranosti ne prenesem«.
Sama je prešla na vojno na Bližnji vzhod. »Obsojam vsako vojno in se strogo zavzemam za Titovo politiko miru in pomoči nerazvitim. Vojne grozote so prehude. Tudi, če bi jedli samo enkrat na dan, bi vojne ne mogla odobravati.« Nenadoma so ji stopile solze v oči in glas se ji je tresel. Nenadoma ni bila več tista Joža Medenova, ki strogo zahteva inventurne popravke, odločno zavrača ne vem kateri pomanjkljivo izpolnjeni _ obrazec. »Razumeti me moraš,, človek je pač samo človek in toliko hudega se je zgodilo med vojno.«
Klical jo je telefon, nekdo je privihral z nekašnimd papirji in Joža Medenova je odšla v svojo pisarno, v vsakdanjost. Za njo je ostal kupček cigaretnih ogorkov in jaz z novim spoznanjem, da je življenje neke vrste računska bilanca, ki mora biti izravnana.
F. Sterle
POPRAVKA
V prejšnji številki se nam je v poročanju z velikega partizanskega srečanja na 5. strani vrinil neljub spodrsljaj. Med nastopajočimi na večernem koncertu 15. septembra smo pomotoma izpustili moški pevski zbor iz Loške doline.
Bralcem, predvsem pa pevcem tega zbora, se zaradi te nerodnosti iskreno opravičujemo.
Odgovor na vsebino pod naslovom »Drobne s partizanskega srečanja« v vašem obzorniku z dne 30. 9. 1973.
Poslovalnica SAP — CERKNICA je vršila prevoz potnikov po pismenem naročilu SOb CERKNICA, točno po njihovem razporedu in urniku, za kar je bil tudi za vsak avtobus določen vodič.
Vozili smo iz Babnega polja, Starega trga, Nove vasi, Cajnarjev, Unca in Rakeka, zato tudi niso resnični podatki, da je šlo peš iz Rakeka v Cerknico okrog 100 potnikov, ker smo prav iz Rakeka naknadno pripeljali en avto bus šolskih otrok brez kakršnega pismenega naročila.
S tovariškimi pozdravi!
Šef poslovalnice: Jože Trdan
Skladno z zakonskimi določili objavljamo gornji popravek brez vsebinskih in pravopisnih popravkov. V pojasnilo še to: informacije nam je posredoval pripravljalni odbor srečanja.
Težko mi je pisati o stvareh, ki so slabo urejene. Vendar pa sem v to prisiljen, saj upam, da bom s tem prispevkom pripravil k razmišljanju tiste, ki odločajo o praksi in njenem namenu in da bo prihodnje leto bolje.
Pravilnik o izobraževanju jasno piše, da mora vsak štipendist podjetja opravljati enomesečno prakso v obratu, ki ga določi štipendistom. Do tu vse lepo in prav. Vendar pa o tem, kakšna naj bo praksa, nikjer niti besedice. Zato bi rad na kratko opisal občutje praktikantov oziroma, kako gledamo na delo okrog sebe in kaj počnemo ves mesec.
Vsako leto se dogovarjamo o tem, naj bo praksa organizirana pod strokovnim vodstvom mentorjev, žal pa iz leta v leto ugotavljamo, da je praktikant prepuščen samemu sebi in navadno dela, kar se mu zljubi ali bolje povedano, ničesar.
Nesmisel, vendar resnica je, da se na taki praksi ne naučimo niče-
Še eno mnenje
Z veseljem smo prebirali misli našega štipendista, saj je vesti o življenju in delu Brestovih štipendistov bolj malo. Soglašamo s piscem, da je počitniška praksa marsikje organizacijsko ter vsebinsko pomanjkljiva. Iz naših razgovorov in opažanj je praksa bogata tam, kjer ima mentor veselje in razumevanje do mladih ljudi. Žal takih mentorjev ni dovolj, zlasti pa ne z visoko izobrazbo in še v času dopustov. Praktikantov, ki študirajo na višjih in visokih šolah, pa je okrog trideset. Podjetje ne more organizirati prakse s programom po zgledu šole, saj bi za to potrebovali mnogo strokovnega kadra.
Pri razporejanju štipendistov na posamezna dela smo zasledovali naslednje cilje:
—	vsak štipendist naj prakticira tisto stroko, za katero se šola,
—	spozna naj čim več poslovnih enot Bresta,
—	študent naj se seznani tudi s kolektivom, njegovimi uspehi in težavami,
O lenarjenju pa samo to: Kriva sta oba, tisti, ki lenari in tisti, ki mu lenarjenje dopušča.
Nagrada praktikantu se oblikuje na podlagi samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v lesni industriji Slovenije. V njem lahko preberemo:
Mesečna nagrada učencem poklicnih šol, študentom in dijakom visokih, višjih in srednjih šol za opravljeno prakso lahko znaša največ poprečni kalkulativni osebni dohodek nekvalificiranega delavca, določenega s samoupravnim sporazumom (900.—).
V času počitnic dobilo štipendisti poleg nagrade tudi redno štipendijo!
Zato bo najbrž jadikovanje o tem, da je življenjske stroške med prakso težko prenesti, nekoliko odveč.
F. Turšič
sar drugega kot zapravljati čas. To pa vendar ni namen prakse, saj naj bi le-ta po mojem združevala v praktični obliki teoretično znanje, ki smo si ga pridobili med študijem na srednji šoli ali na fakulteti. Žal pa je drugače in zato se branimo prakse.
Le čemu bi hodili v podjetje lenarit, če pa lahko to delamo doma, ne da bi nam bilo nerodno pred delavci, ki si gotovo mislijo: »Glej,
kakšen kader bomo dobili na Brest, samo lenarijo, mi pa moramo delati še zanje!«
Tudi tisti, ki menijo, da gremo na prakso zato, da bi nekaj zaslužili, se motijo, saj je višina nagrade, ki jo
(Nadaljevanje s 4. strani) staršev, kjer tudi pomagam obdelovati manjšo kmetijo.
Med svojo zaposlitvijo nisem nikoli pomislil, da bi se zaposlil kje drugje.
2. Z doseženim položajem sem izredno zadovoljen. Delam v skladišču gotovih izdelkov. Odnosi s sodelavci so zadovoljivi in tudi z osebnimi dohodki za enkrat kar gre.
Ker mi dorašča družina, nameravam v letu 1974 popraviti hišo. Že sedaj se predvsem s finančnimi sredstvi pripravljam na to, in upam, da mi bo podjetje priskočilo na pomoč s posojilom.
VIDA MIHELIČ (Tovarna pohištva Martinjak).
1. V Tovarni pohištva Martinjak sem zaposlena r.i leta 1948. Tukai sem se zaposli-' predvsem zato, ker je tovarna blizu doma.
praksi
dobiš za delo, okrog 600 dinarjev, kar pa komaj pokrije stroške, ki jih imaš s prakso (malica, prevoz in delovna obleka). Ta višina nagrade velja le za TP Martinjak, kjer sem prakticiral, vendar — kot vem — tudi v drugih obratih ni bilo kaj drugače.
Lani smo lahko v Obzorniku brali, da je višina nagrade po samoupravnem sporazumu 80 odstotkov poprečnega kalkulativnega osebnega dohodka delavca, zato se mi zdi čudno, da je bila nagrada tako nizka, saj — če smo podpisali sporazum — potem mora veljati tudi to, da ne bi bila plača delavca nižja od 1000 din, iz česar bi sledilo, da bi bila nagrada praktikantom 800 din. Ker pa vemo, da je poprečni osebni dohodek delavca na Brestu okrog 1800 din, nam je ključ višine in delitve naših nagrad neznan.
Tako seveda mislimo praktikanti in si obenem želimo, da bo prihodnje leto organizacija prakse boljša, predvsem pa da bomo imeli dovolj dela!	Z. Trošt
Da sem ostala v podjetju toliko časa, me je zopet vezal dom — stanovanje in varstvo otroka, ker bi vse to drugje teže dobila. Namenov, da bi pustila delo v Martinjaku, še nisem imela. Rada sem tukaj, saj sem vzljubila ljudi in delo v tovarni. Tu je moj drugi dom.
2. V tem času, ko sem delala, sem si iz lastnih zaslužkov zgradila novo stanovanjsko hišo. V njej stanujeva s sinom, ki je tudi zaposlen v TP Martinjak. Pripominjam, da za gradnjo hiše nisem dobila niti dinarja posojila. Bila so to težka leta.
V tovarni sem v začetku kar napredovala. Bila sem na delovnih mestih v proizvodnji, kjer je bil boljši zaslužek. Sedaj pa sem na zelo slabo plačanem delovnem mestu, kar pa se mi ne zdi prav.
Sem tudi delni delovni invalid.
Želim, da bi delavce, ki so starejši in dolgo v podjetju, bolj podpirali, saj so vse svoje moči in mladost pustili za dobro podjetja.
— o —
Iz odgovorov zelo enotno zveni izredna zvestoba teh veteranov podjetju ter velika navezanost na svoj kolektiv. Večina čuti pomanjkljivo pozoronost mladega delavca do graditeljev temeljev novih tovarn. Ob zaključku, ko jim še enkrat čestitamo k prazniku, torej lahko zaključimo, da se mora začeti v podjetju obdobje intenzivnejše in bolj organizirane skrbi za človeka, za delavca, za to naše največje bogastvo, na katerem temelji ves naš jutri.
Soustvarjali so Brest
Posnetek iz Tovarne pohištva Stari trg
Tudi pri nas?
VVORK FACTOR JE SISTEM ZA MERJENJE DELA S POMOČ JO VNAPREJ DOLOČENIH ČASOV. RAZVIL SE JE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE ŽE LETA 1938. OD TAKRAT SE JE SISTEM POVSEM OBNESEL PRI MERJENJU MILIJARD UR ČLOVŠKEGA DELA V ZELO RAZLIČNIH PODJETJIH IN PANOGAH IN GA DANES UPORABLJAJO V ZDA, KANADI, VELIKI BRITANIJI, NIZO ZEMSKI, FRANCIJI, DANSKI, ŠVEDSKI, NEMČIJI, JAPONSKI IN AVSTRALIJI. LICENČNO PRAVICO ZA UVAJANJE IN RAZŠIRJA NJE TEGA SISTEMA V JUGOSLAVIJI IMA ISKRA, ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO. PREDSTAVNIKI TEGA ZAVODA SO PRED NE DAVNIM PRIČELI DELATI TUDI PRI NAS.
6. RAZSTAVLJANJE je delo
Analiza po tem sistemu temelji na uporabi vnaprej določenih časov, ki so podani v tabelah za vsak posamezni gib, ki je vključen v delovne operacije. Preprosti okvir metode je:
1.	Analiziranje dela, se pravi, določanje gibov, potrebnih za neko operacijo.
2.	Uporaba preizkušenih, vnaprej določenih časov za vsak posamezni gib.
3.	Seštevanje časov in ugotavljanje potrebnih dodatkov za o-sebne potrebe in organizacijske izgube, utrujanje in za delovne pogoje.
Pri določanju potrebnih gibov za neko delo vsako operacijo raz-členujemo na Work Factorjeve standardne elemente dela, ki nam omogočajo analizo za veliko del, pa če so še tako zapletena. Work Factorjev sistem pozna naslednje standardne elemente dela:
1.	GIBANJE. To je dejanje, ki ga napravimo z nekim delom telesa, da bi prenesli del telesa ali predmet. Če gibanje opravimo z namenom, da prenesemo del telesa, imenujemo tako gibanje seganje. Kadar gibanje opravimo zato, da prestavimo enega ali več predmetov, imenujemo tako gibanje transportiranje.
2.	PRIJEMANJE. To je dejanje, pri katerem se dotaknemo in pridobimo oblast nad enim ali več predmeti.
3.	IZPUŠČANJE. To je dejanje, pri katerem delamo z udi (navadno s prsti) tako, da izgubimo oblast nad predmetom. Funkcija izpuščanja je nasprotna prijemanju.
4.	PRIPRAVLJANJE. To je de
janje obračanja in usmerjanja predmeta v pravilni položaj za naslednji delovni element. Primer: Če primemo vijak s kupa, bo navojni del v pravilnem položaju v polovici vseh primerov in ne bo potrebno pripravljanje. V preostali polovici primerov bomo morali vijak, preden ga vtaknemo v luknjo, pripraviti (obrniti) v uporabni položaj. 5
5.	SESTAVLJANJE je delo, pri katerem sestavljamo predmete.
pri ločevanju predmetov, ki so na nek način vezani. To je nasprotno sestavljanju.
7.	IZVAJANJE je delo ob uporabi strojev, orodij ali drugih naprav.
8.	UMSKO DELO. To je dejanje, pri katerem uporabljamo o-či, ušesa, možgane in živčni sistem tako, da opravimo delo. Elementi umskega dela so: usmerjanje pogleda, pregledovanje in reagiranje. Uporabimo jih lahko pri analiziranju najbolj preprostih umskih del.
Časovne razpredelnice so narejene na osnovi dolgotrajnega študija skupine 25 strokovnjakov, ki so med raziskovanjem zbrali o-koli 17000 časov za posamezne gibe. Večino časovnih merjenj so analitiki opravili z zelo natančnimi stopericami, zelo kratke gibe pa so posneli s filmsko kamero in fotoelektričnimi merilci. Tako zbrane podatke so potem porabili za sestavljanje časovnih razpredelnic. Uporabnost sistema so potem dokazali s preverjanjem v deset milijardah delovnih ur.
Pri sestavljanju časovnih razpredelnic so upoštevane tudi spremenljivke, ki vplivajo na čas posameznega giba. Kadar posamično gibljemo z delom telesa, vplivajo na čas štiri poglavitne spremenljivke:
a)	del telesa, s katerim gibljemo,
b)	dolžina poti giba,
c)	teža, ki je prenesena, ali odpor, ki ga premagujemo.
d)	težavnost giba.
Sistem ugotavlja predvsem razlike pri hitrosti, ki jo dosegajo različni deli telesa. Prsti se gibljejo najhitreje, roka je na drugem mestu, telo je najpočasnejše.
Pri analizi operacije zlahka določamo del telesa, ki ga uporabljamo. Pri osnovnem Work Fac-tor postopku imamo za vsak del telesa posebno razpredelnico časa.
Druga spremenljivka je dolžina poti gibov. Za ugotavljanje in določanje je zelo preprosto, ker jo lahko merimo z metrom. Čim večja je dolžina poti giba, daljši je čas.
Tretja spremenljivka je teža, ki jo prenašamo, ali odpor, ki ga
premagujemo. V časovni razpredelnic jo upoštevamo z razmejitvami tež pri vsakemu delu telesa.
Četrta spremenljivka je težavnost giba. Ta je najbolj zapletena. Opazimo lahko, da gib roke, ki se giblje, nima redno enakega časa. Proučevanja kažejo, da so takšne spremembe pri času odvisne od namena, ki ga ima gib.
Pri Work Factorjevem sistemu poznamo naslednje težavnosti, lci povzročajo, da je gibanje počasnejše in tudi čas daljši:
— Teža ali odpor. To je dodatna težavnost. Zaviralni vpliv zaradi teže ali odpora, ki ga moramo premagati, ter meje tega vpliva so razvidne iz razpredelnice, odvisne pa so od dela telesa in teže.
— Usmerjanje — smerno vodenje. Kadar moramo gib voditi v določen položaj ali ga moramo voditi proti ploskvi določene tarče, je le-to zahtevnejše. Težavnost je odvisna od razlike med velikostjo predmeta, ki ga prenašamo, in velikost tarče.
— Previdnost, varnost. Gibi, ki jih moramo opraviti previdno, da bi se izognili stiku in nezaželenemu dogodku, kot so poškodba ali škoda na materialu, vsebujejo faktor težavnosti dela za varovanje. Primer: Seganje h kosu lesa blizu vrtečega se lista žage.
—-Toleranca cilja, usmerjanje na koncu giba. To težavnost vsebujejo gibi, pri katerih del. telesa konča gibanje v posebni legi po delavčevi volji.
Upam, da sem prikazal vsaj približni pogled v to, na čem temelji Work Factorjev sistem za merjenje dela. Naj še enkrat ponovimo, da so za vse elemente dela (gibe) že podane časovne vrednosti v razpredelnicah. Naloga analitika je, da pri anilizi določene operacije opredeli gibe na standardne elemente dela, jih razvrsti po težavnosti ter nato odčita čase iz tabel. Opozoriti je treba, da tako dobljeni čas ni še normativni čas (norma), ampak je to tako imenovani čisti čas.
Čisti čas je po Work Factorjevem sistemu čas, ki ga potrebuje poprečno izkušen delavec, ki dela spretno in prizadevno (primerno fizični in duševni usposobljenosti) in v stalnih delovnih okoliščinah zato, da opravi operacijo predmetu v skladu z določenim postopkom in v primerni kvaliteti.
Čisti čas torej ne vključuje dodatkov za osebne potrebe, utrujenost, vplive okolice in spodbudno nagrajevanje.
—o—-
O tem, kako se oblikuje normativni čas (norma), kaj vse vpliva na ta čas in primerjavo Work Factorjevega sistema z našim dosedanjim sistemom (REPA), bomo pisali v prihodnii številki Obzornika. M. Jakovac
CMjka vodenje ftfdjetfa
Večkrat se postavlja vprašanje, kako voditi podjetje (delovno organizacijo), njegove elemente (službe) in posameznike, da bi pri svojem delu dosegali čim večje rezultate in bi bili ti rezultati merljivi. Prav z merljivostjo rezultatov nam je omogočena primerjava in ugotavljanje uspešnosti sistema in posameznikov.
Zaradi vseh teh vprašanj so se organizacijski teoretiki po vsem svetu ukvarjali z iskanjem takšnega sistema vodenja, ki bi vse to omogočil.
Leta 1954 je ameriški organizacijski teoretik Peter Drucker prvič predstavil javnosti svoje zamisli o organizaciij vodenja. To osnovno zamisel, ki jo je posredoval Drucker, je podrobneje proučeval George S. Odiorne. Rezultate svojih proučevanj je objavil v svojem delu »Monogement by Objectives«. Odiorne v svojem delu predstavlja bistvo ciljnega vodenja z naslednjimi besedami: »Ciljno vodenje je proces, v katerem nadrejeni in podrejeni združeno postavljajo svoje skupne cilje, opredeljujejo glavna področja odgovornosti vsakega posameznika glede na njegove pričakovane rezultate in uporabljajo ta merila kot smernice za delovanje organizacijskih enot in ocenjevanje prispevkov vsakega njegovega člana«.
Kasneje so se z vprašanjem ciljnega vodenja ukvarjali še mnogi organizacijski teoretiki, med njimi tudi naš teoretik dr. Stane Možina, ki je svoje misli o sistemu ciljnega vodenja, prirejenega na sistem samoupravljanja razpredel v knjigi »Delovni cilji in uspešnost podjetja«. V predgovoru tej knjigi Možina pravi:
»Načrtovanje delovnih ciljev v organizaciji zajema osrednjo problematiko dela vodilnih in strokovnih delavcev, to je, kako z obstoječimi viri dosegati čim večje delovne oziroma poslovne rezultate. Da bi to dosegli, je po eni strani potrebno imeti čim širše znanje o organizaciji, o vodenju in upravljanju, po drugi strani pa si je potrebno izoblikovati primeren sistem dela.
Menimo, da nadaljnji in večji razvoj samoupravljanja lahko pričakujemo le v uspešnih in sodobno upravljanih delovnih organizacijah.
Dosedanje raziskave in praktične ugotovitve kažejo, da je sistem dela s pomočjo delovnih ciljev tisto, kar v marsičem olajša napore organizacijskega osebja in pripomore k večji uspešnosti. Ta sistem dela je enostaven in^ga lahko uporabi vsakdo, ki si želi izboljšanja. Na kratko povedano, sestoji iz: analize ključnih nalog, načrtovanja ciljev — predvidenih rezultatov in iz ustreznih ukrepov, akcij, ki naj nam zagotove uspešnost dela. Pregled opravljenega dela nam daje priznanje za dosežke, odkriva pa nam tudi nove poti k izboljšanju.«
Sedaj, ko smo si ogledali kratko zgodovino razvoja sistema ciljnega vodenja, pa se seznanimo še z vsebino tega sistema.
Danes poznamo vrsto metod in tehnik/testov, norm ter standardov za ocenjevanje uspešnosti neposrednih delavcev v proizvodnji. Zelo malo pa je metod za ocenjevanje in postavljanje ciljev tistim deset do dvajset odstotkov vodilnim in strokovnim delavcem, od katerih pa največ zavisi finančni rezultat podjetja. Ravno to pa nam omogoči ciljno vodenje. Sam sistem ciljnega vodenja temelji na tem, da na podlagi ciljev Dodjejta nostavimo cilje delovnih enot (TOZD), nato na razdelitev posameznih individualnih ciljev na vse vodilne in strokovne delavce.
Za načrtovanje delovnih ciljev bi lahko rekli, da to ni neko običajno delo. nač pa not, kako dosegamo boljše rezultate pri delu.
Možina pravi, da se ta pot nanaša na reševanje naslednjih vprašanj:
р)	Kaj pričakujemo v okviru delovnih ciljev?
b) Kako bomo ustvarili team-sko delo z določanjem rokov, ko nai hi bile naloge opravljene?
с)	Ugotavljanje napredka s po-močio usklajevanja različnih ciljev in kontrole doseganja le-teh.
d)	Ustreznost nagrajevanja: koga in kako nagrajujemo za učinkovitost pri delu.
e)	ocenjevanje uspešnosti posameznikov in skupin; ugotavljanje možnosti razvoja, izobraževanja in napredovanja.
Seveda pa se sistem delovnih ciljev lahko uporabi na najrazličnejših področjih, za posamezne dejavnosti, oddelke, pa lahko za celotno organizacijo.
Drucker loči osem področij, kjer lahko postavljamo cilje, in sicer:
1.	tržišče,
2.	izboljšave,
3.	produktivnost,
4.	fizični in finančni učinki,
5.	dobiček,
6.	uspešnost,
7.	razvoj vodilnih delavcev,
8.	odgovornost pred javnostjo in potrošnikom.
Pri postavljanju delovnih ciljev posameznikom se pogosto pojavlja vprašanje, kako doseči sodelovanje s sodelavci oziroma s podrejenimi, ne da bi. pri. tem zašli v težave in porabili pri tem preveč časa. Posebno zato, ker nekateri precenjujejo svoje delovne sposobnosti in bi si postavili za svoje delo optimistične roke za dosego ciljev, drugi pa podcenjujejo svoje sposobnosti ali so leni, pa bi težili k čim daljšim rokom za dosego teh ciljev. Tu pa se pokaže sposobnost nadrejenega — vodje, da pravilno oceni težo delovnega cilja in postavi realni rok izvršitve. Iz tega vidimo tudi to, da sistem ciljnega vodenja zahteva snosobne in strokovne vodje, ki so sposobni postavljati in nadzorovati postavljene delovne cilje. Zato pa morajo poznati delo vsaj toliko kot podrejeni, če ne še bolj.
Metoda vodenja s pomočjo rezultatov, kakor ta sistem tudi drugače imenujemo, postavlja načelo, ki pravi, naj bi bil vodilni delavec nagrajen za delo, ki ga dejansko opravi, ne pa za delo, ki formalno izvira iz delovnega mesta.
Možina v svojem delu pravi:
»Vodilni delavec je namreč lahko odličen z vidika osebnih kvalitet, lahko je vitalen, inteligenten, racionalno misleč, pozna delo, se razume z ljudmi itd. Kljub temu pa je lahko njegov prispevek k uspešnosti podjetja enak ničli, če ni usmerjen k doseganju ciljev. Na mestu je vprašanje, kako naj merimo na primer znane postavke »odgovoren je za stroške« ali »skrbi za nemoten potek« ali »zaveda se odgovornosti« ... Le bolj konkretne navedbe ali številke nam nekaj povedo. Lahko torej rečemo, da ta metoda omogoča vsakemu vodilnemu ali strokovnemu delavcu, da bolj jasno občuti, kolikšna je njegova vrednost in kako trdno stoji na svojih nogah. Ta metoda ne omogoča prelaganja bremen na ramena drugih ali prenašanja odgovornosti za odločitve na razne komisije in podobno. Metoda vodenja s pomočjo rezultatov zahteva potemtakem odločnega in žilavega človeka, ki si mora venomer pridobivati primerno znanje in sposobnosti. To se potem kaže na doseženih rezultatih, ki so čedalje večji.« L. Ule (Konec berite v prihodnji številki)
LETOŠNJE ŠTIPENDIJE SKLADA JANEZA HRIBARJA
Na slavnostni seji, ki je bila ob obletnici smrti heroja Janeza Hribarja 23. oktobra v Starem trgu, so bile podeljene štipendije za šolsko leto 1973/74 osmim štipendistom Od teh le eden študira na visoki šoli. Štipendije pri Skladu Janeza Hribarja prejema tako 18 študentov in dijakov. Letošnje odločanje, kdo bo prejel štipendijo, se je zavleklo na sam september in oktober predvsem zato, ker je bilo premalo kandidatov. Krivda je tudi v tem. ker drugi štipenditorji, kot so republiška izobraževalna skupnost in delovne organizacije, poberejo vso, za študij sposobno mladino. Poleg tega so tudi kriteriji za dodeljevanje štipendije pri skladu Janeza Hribarja zelo zahtevni.	F. Turšič
Cerkničani
Zadnje dni v septembru je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani razstava cvetja in sadja »Hortikultura 73«. Morda nekoliko pozno in premalo opazno so bila razobešena vabila, s katerimi je krajevna skupnost Cerknica vabila občane na ogled razstave. Žal med občani ni bilo pravega posluha, pa je bil izlet na to razstavo zaradi premajhnega zanimanja in slabega vremena organiziran na zadnji dan te prireditve.
V prejšnji številki Obzornika je bila neupravičeno izražena bojazen, »da bi ne bilo naše mesto prihodnje leto vse v cvetju«. Prepričana sem, da se bo spomladi nekaj cvetja že pokazalo, saj so šli občani na razstavo tudi z namenom, da bi v prihodnje obogatili svoj vrt.
Čeprav se organizacija tega izleta ni v celoti posrečila, so bili udeleženci vsekakor zadovoljni. Nekateri
v Ljubljani
so izrazili željo, da bi v prihodnje organizirali podobne izlete, na primer ogled gospodarskih razstav in sejmov, ogled najbolj urejene slovenske vasi in podobno. Nedvomno si naši občani želijo izpopolnitve tudi na tem področju; mislim na vrtnarstvo, sadjarstvo in podobno. Tudi krajevna skupnost želi omogočiti takšen napredek. To pa ni odvisno le od posameznikov.
Prebivalce Cerknice je treba posebej pohvaliti tudi za prizadevanja ob nedavnem velikem partizanskem srečanju, saj so si zelo prizadevali, da bi čim lepše uredili okolico svojih domov.
To srečanje je bilo za nekatere udeležence nepozabno, ne samo zaradi uspele organizacije, zaradi sr-čanj s partizanskimi tovariši in znanci, pač pa tudi zaradi domačnosti in urejenosti, ki jo je pokazala Cerknica.	S. Mekinda
Letošnja priznanja
„19. OKTOBER"
Odslej bo skupščina občine Cerknica vsako leto ob občinskem Prazniku podelila posebna priznanja »19. oktober«. Letos so jih Prejeli:
OBČINSKI ODBOR ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV CERKNICA za stalno uspešno delo pri ohranitvi pridobitev narodno osvobodilne vojne in socialistične revolucije, uresničevanju ciljev naše revolucije, razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov, sodelovanju z draž-beno-političnimi organizacijami, organi družbeno-političnih skupnosti, delovnimi organizacijami, JLA in ZRVS, prenašanju ter negovanju tradicij, etike in moralno-političnih vrednot narodno-osvobodilnega boja na mlajše rodove ter za vestno in pravično urejanje socialnih, stanovanjskih, gmotnih, zdravstvenih in drugih zadev svojega članstva.
GARNIZONOMA V. p. 1298 Ribnica na Dolenjskem in Velike Bloke za utrjevanje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narod-nosti, sodelovanje s prebivalstvom in krajevno skupnostjo, organi skupščine občine Cerknica, družbeno-političnimi organizacijami občine Cerknica, posebno pri krepitvi obrambnih moči in splošnega ljudskega odpora in pomoči pri razvoju občine, predvsem na komunalnem področju.
Krajevni skupnosti nova vas — bloke
2a njeno uspešno reševanje gospodarskih, posebno komunalnih ter družbenih problemov in za aktivno spremljanje, razumevanje in reševanje pomembnih zadev svojega in širšega območja občine.
Te uspehe je dosegla kljub skromnim možnostim s sodelovanjem in dogovarjanjem delovnih ljudi.
Delovna skupnost Bresta je predlagala za nagrado svoje športne ekipe, ki so trikrat zapored zmagale na lesariadi in s tem mnogo prispevale k popularizaciji te dejavnosti v občini. Letos tega priznanja ni bilo; upajmo, da bo v prihodnjih letih.
Uspela skupščina
r Temeljna •glesnokulturna skupnost ustanovljena
Iniciativnemu odobru za ustanovitev temeljne telesnokultur-e skupnosti je uspelo pravočas-n Pripraviti vse, da je bila v ok-plru zakonskih določil ustanov-Jena organizacija, ki bo v pri-odnje osnovni nosilec telesne yuJture. Del tega je opravljenega, dej novna skupščina je bila zelo
BjX razpravi predstavniki krajev-vrT skupnosti Begunje in Graho-jei n»s° .soglašali, da se obliku-nl°stiri osnovna središča teles-n kulture. Res nihče ne more SKS,Pro1;ovati, da si krajevna upnost posamezni TOZD jet anovlj° katerokoli sekcijo, za-ra ° Y program srednjeročnega lin Vola telesne kulture. Oprede-,srno štiri osnovna središča dvsern kot nosilce kvalitetne-mnsPorta, ki bodo osnovni nosilci dni°-'lcnosti- Ta osnovni nosilec ocenega področja za določeno
panogo pa naj ustanovi svoje sekcije tam, kjer so možnosti in zanimanje občanov.
Pri sestavi tega programa namerno nismo nameravali drobiti sekcije po vaseh in manjših delovnih organizacijah. Praksa kaže, da je smotrno sekcijo ustanoviti le tam, kjer so pogoji za trajnejše delo. Z ustanovitvijo sekcij bodo povezana tudi finančna sredstva in bo treba z delegati še kako tehtno proučiti možnosti in pogoje za delovanje. Telesna kultura v naši občini je torej na novih temeljih.
Treba bo še pripraviti vse potrebno, da pride do podpisa samoupravnega sporazuma o financiranju telsne kulture. Brez urejene gmotne osnove bo nova skupnost ostala lahko na papirju. Sredstva bomo morali zagotoviti po programu srednjeročnega razvoja. Planirana sredstva v višini 0,70% od bruto osebnih dohodkov bodo prej majhna kot velika.
F. Kranjc
Za praznik - cesta in vodovod
PRAZNOVANJE LETOŠNJEGA OBČINSKEGA
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA JE IMELA TUDI LETOS V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA — 19. OKTOBRA SEJO. SEJA JE BILA NA BLOŠKI PLANOTI V DOMU TELOVADNEGA DRUŠTVA PARTIZAN V NOVI VASI. SEJA JE IMELA RESNIČNO SLAVNOSTNO OBELEŽEJE Z ENIM IZMED NAJBOGATEJŠIH PROGRAMOV V ZADNJEM OBDOBJU.
Predsedstvo skupščine se je odločilo, da bo seja v tem kraju, na željo prebivalstva, ki je v zadnjem času dokaj aktivno pri razreševanju gospodarskih in komunalnih vprašanj Bloške planote. Tako je občinska skupščina dala priznanje dosedanjim naporom in obenem spodbudo pri prihodnjih prizadevanjih prebivalstva za razvoj tega področja.
Znano je, da Bloška planota po vojni ni doživela takšnega razvoja kot ostali predeli naše občine. Industrija se na tem področju ni razvila — razen majhnega obrata za proizvodnjo izolacijskih plošč. Prometno to področje ni bilo odprto in povezano s svetom. Slaba cestna povezava z Dolenjsko in središči občine, kot sta Cerknica in Stari trg, ni nudila možnosti za hitrejši razvoj.
Letos se je začelo tudi za Bloško planoto novo obdobje. Asfaltni trak je prav za občinski praznik povezal Novo vas z BIo ško polico. Predstavnik cestnega sklada Slovenije je v kratkem nagovora zbranim orisal pomen ceste za to področje in jim povedal, da se bodo dela nadaljevala tako, da je v prihodnjem obdobju pričakovati še asfaltno povezavo do Sodražice. Sedanji odsek bo potem, ko bo popolnoma dograjen, stal okrog 659 milijonov starih dinarjev.
Predsednik Krajevne skupnosti Nova vas je ob odprtju vodovoda Bloke—Nova vas poudaril pomen obnove in izgradnje vodovoda. Poleg ceste ima vodovod velik gospodarski pomen za razvoj tega področja. Novi vodovod s precejšnjo zmogljivostjo bo omogočil razširitev kapacitet za proizvodnjo izolacijskih plošč,
omogočil pa bo tudi razvoj turističnih kapacitet in druge industrije.
Prav 19. oktobra je bil na Blokah posvet gospodarstvenikov o možnosti za ustanovitev konzorcija za razvoj turističnih kapacitet. Vsa takšna prizadevanja Krajevne skupnosti prebivalstvo močno podpira. Menim, da bi se ob tem lahko marsikaj naučili tudi prebivalci okrog Cerk-
niškega jezera in drugih področij, ki so še pasivna.
Slavnostna seja, zbrano občinstvo in gostje so praznovanju dali še poseben pomen. Toliko prebivalstva (400—500) na Bloški planoti že lep čas ni bilo zbranega. Med visokimi gosti in družbenopolitičnimi delavci je bil na slavnostni seji tudi predsednik
PRAZNIKA
Zveze komunistov Slovenije tovariš Franc Popit, ki so mu notranjski aktivisti Osvobodilne fronte podarili spominski album.
Na seji so bila podeljena tudi priznanja »19. oktober«, ki jih bo odslej vsako leto dajala občinska skupščina. Priznanja so dobili občinska organizacija ZZB NOV, enote JLA vojne pošte 1298/2 Velike Bloke in vojne pošte 1298 Ribnica ter Krajevna skupnost Nova vas.
Skupščina je sprejela tudi odlok o poimenovanju Osnovne šole Nova vas po znanem prvoborcu Tonetu Šraju-Aljoši.
Občinska organizacija Socialistične zveze pa je dala priznanje
za dolgoletno delo tovarišu Aleksandru Lavriču iz Nove vasi.
Slavnostno srečanje ob občinskem prazniku je imelo izredno praznično obdeležje. Mnogo so k temu prispevali pevski zbor in recitatorji. Takih srečanj si prav gotovo še želimo.
T. Kebe
Kako pa v prihodnje?
OB SKUPŠČINI TEMELJNE KULTURNE SKUPNOSTI
TUDI LETOŠNJI PONOVNI SKLIC SKUPŠČINE KULTURNE SKUPNOSTI JE IMEL ŽALOSTNO UVERTURO: ZNOVA JE BIL NESKLEPČEN. KONČNO SE JE PO ŠE ENEM SKLICU NABRALO DOVOLJ DELEGATOV, DA JE BILA SKUPŠČINA LE OPRAVLJENA 24. OKTOBRA.
Skupščina je ob poročilih in v razpravi ocenila dosedanje delo skupnosti in nakazala prihodnje naloge. Poglavitne ugotovitve:
— Premalo je načrtnega in programiranega usklajevanja v razvoju celotnega slovenskega kulturnega prostora; bojazen je, da bodo tudi v prihodnje kulturno nerazvita področja še bolj zaostajala.
— Kulturna skupnost ni v celoti opravila svojega družbenega poslanstva; premalo je bilo sodelovanje z družbeno-političnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi, premalo družbenega dogovarjanja z delovnimi organizacijami.
— Delo amaterskih društev in skupin je znatno oživelo, vendar pa ni še dovolj organizacijsko povezano in usklajevano; zato je potrebno v najkrajšem mogočem času oživeti Zvezo kulturno-pro-svetnih organizacij, da bo opravljala to nalogo.
— V kulturno življenje tega območja bi bilo potrebno vnesti nove kvalitete, da bi prerasli dosedanjo ozkost in zaprtost vase. Možnosti so: zelški koncerti, revija notranjskih pevskih zborov, festival amaterskih gledališč (leta bo menda prihodnje leto v Loški dolini), stalna likovna razstava, gostovanja kvalitetnejših kulturnih skupin in podobno.
— Premalo je prostorov za kulturno dejavnost: edina uporabna dvorana je v Loški dolini, preostali objekti pa zaradi pomanjkanja sredstev za vzdrževanje celo razpadajo. To je vprašanje, ki bi ga veljalo rešiti v širšem okviru.
— Najkasneje v novembru je treba usposobiti knjižnico za o-bisk javnosti in intenzivneje delati za razvoj knjižničarstva.
Precej je bilo tudi razglabljanj o prihodnjem delu te samoupravne interesne skupnosti — v novih pogojih, ki jih bodo prinesle ustavne spremembe. Nekako je bila vseskozi prisotna bojazen, da bo njena dejavnost ohromela, če ne bo dovolj zainteresiranosti, zlasti pa sredstev za to področje pri krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Nedvomno bo treba ta vprašnja reševati v kar najtesnejšem sodelovanju vseh interesnih skupnosti ter predstavnikov našega družbenopolitičnega in gospodarskega življenja.
Za novega predsednika kulturne skupnosti je bil izvoljen tov. Jože Frank.
B. Levec
Razpis
Šahovsko društvo Cerknica razpisuje za leto 1973 prvenstvo posameznikov v moški, ženski in mladinski konkurenci.
Prvenstvo za moške se bo pričelo 15. 11. 1973, za ženske in mladince pa 4. 12. 1973.
Prijave sprejema do začetka pr ven s* "a	šahovsko društvo
Cerknica, tov. Mirko ŽUNIČ.
Na enem izmed Zelških koncertov
Vedno več voznikov
FILMI
Razvoj prometa z motornimi vozili v naši občini zavisi predvsem od njene gospodarske moči in turistične dejavnosti.
Zaradi naglega razvoja teh dveh panog se promet v zadnjem času močno razvija. Na naših cestah je vedno več osebnih avtomobilov, obenem pa narašča tudi promet z avtobusi in tovornimi avtomobili. Tudi mopedistov, voznikov traktorjev in raznih delovnih strojev je čedalje več.
Največ prometa v naši občini je po cesti II. reda od Unca proti Babnemu polju. Na vedno gostejši promet na tej cesti vplivajo tudi odcep avtoceste na Uncu, priključki vseh ostalih cest, ki povezujejo cerkniško občino s sosednjimi in povečan promet iz Hrvatske iz smeri Gorskega Kotara. Lahko pričakujemo, da se bo promet po končani rekonstrukciji te ceste na Hrvatskem pri nas pomnožil z domačimi in tujimi vozniki, saj bo to najbližja pot do Reke in Crikvenice. Na naših cestah je tudi vedno več domačih voznikov motornih vozil. Velik vzpon je bil posebno lani, ko je opravilo iz naše občine približno 250 kandidatov vozniške izpite. Letos pa je zanimanje za vozniške izpite še večje.
Računati moramo tudi na vedno večje število izletnikov, ki bodo obiskovali naravne lepote v tem delu Notranjske. Cerkniško jezero. Rakov Škocjan, Slivnico, Grad Snežnik s snežniškimi gozdovi in spomenike iz narodnoosvobodilnega boja.
Sedanja organiziranost prometa v naši občini je še zadovoljiva, če primerjamo bližnja me-
sta, kjer se je promet že tako razvil, da ob posameznih konicah le s težavo poteka. Pri nas res še ni zastojev, je pa vedno več prometnih nesreč, število prometnih nesreč raste zaradi vedno večjega števila voznikov brez vozniških izkušenj, zaradi nepravilno in premalo opremljenih cest s cestno-prometnimi znaki in zaradi slabo vzdrževanih vozil. Vzroki so tudi drugi — vožnja pod vplivom alkohola ali brez vozniškega dovoljenja, neprevidnost in neprimerna hitrost glede na stanje cest.
Zato bi morali že sedaj ukrepati, da se število prometnih nesreč ne bi še povečalo:
Ceste: Na cesti, ki pelje iz Unca proti Prezidu, bi bilo treba že sedaj nujno opraviti rekonstrukcijo na Rakeku in med Cerknico in Grahovim ter zgraditi novo iz Loža proti Podgori. Na relaciji Unec—Grahovo je potrebno ob cesti zgraditi kolesarsko stezo in stezo za pešce. Ta cesta je ponoči in ob slabi vidljivosti že sedaj nevarna zaradi prometnih nesreč med vozniki ter kolesarji in pešci. Na relaciji Lož—Pod-gora pa je na vozišču, poleg vseh ostalih udeležencev, tudi veliko otrok, ki nepričakovano skačejo pred vozila.
Prometni znaki: Na naših cestah so prometni znaki pomanjkljivi, drugi slabo vidni ali pa niso postavljeni v skladu s prometnimi predpisi. Vse to navaja naše voznike, da jih ne upoštevajo dovolj, ali pa jih namerno kršijo. Če vozite iz smeri Planine, opazite v križišču za Unec kažinot »avto cesta« brez napisa, koliko kilometrov je do te ceste,
tako da vozniki, ki zavijajo v Planini in vozijo proti Uncu na avtocesto, ovirajo promet, ko ustavljajo ostale voznike in sprašujejo kje je ta cesta. Slabo vidnih ali nepravilno postavljenih znakov je precej tudi v Cerknici in na ostalih cestah v občini. Nekatere znake je potrebno ponovno postaviti in jih uskladiti s predpisi. Na Bloški polici manjka v smeri Loške doline znak »divjad na cesti«. Na tem delu ceste zlasti pozimi pride do prometnih nesreč, ker divjad kar po vozišču liže sol. Isto se dogaja tudi nad Podgoro. Nujno je treba obnoviti in na novo postaviti tudi znake za obvestila in kažipote do izletniških točk in spomenikov. Misliti bo treba tudi na pravilno svetlobno singalizacijo, na parkirne prostore in servise.
Da je v naši občini cestni promet kljub ukrepom postaje milice ogrožen, kaže statistika iz leta 1972, ko je bilo 177 registriranih prometnih nesreč, neregistriranih pa tudi veliko.
Visok je bil tudi »krvni davek«, saj so bile v teh nesrečah 4 smrtne žrtve, 32 oseb je bilo zelo hudo poškodovanih, 28 pa jih je dobilo lažje telesne poškodbe.
Kot vidimo, je na eni strani vedno več voznikov, ki nimajo dovolj vozniških izkušenj, na drugi strani pa jim pretijo različne nevarnosti.
Na podlagi teh ugotovitev je nujno, da se vsi udeleženci v prometu vedemo obzirno in da drug drugemu omogočimo, da se pripeljemo ali pridemo varno v določen kraj in se od tam tudi vrnemo.
J. Troha
Asfalt na ces*5 v Novo vas
1.	novembra ob 16. uri in 19.30 — italijanski film Tigri Malazije. Pustolovski film, V glavni vlogi Steve Reves.
2.	novembra ob 19.30 — francoski film Sicilijanski klan. Kriminalka. V glavni vlogi Alain Delon.
3.	novembra ob 17. uri — ameriška barvna risanka Dama in potepuh.
3.	novembra ob 19.30 in 4. novembra ob
16.	uri — ameriški film Ognjeni obračun. Western. V glavni vlogi Gregory Pečk.
4.	novembra ob 19.30 — švedski film Dnevnik poldevice. Erotični film.
5.	novembra ob 19.30 — ameriški film Sierra Torida. Western. V glavni vlogi Clint Estwood.
8. novembra ob 19.30 — japonski film Obračun živalskih. Kriminalka.
1C. novembra ob 10.30 — italijanski film Plačanec. VVestern. V glavni vlogi Jack Palance.
11.	novembra ob 16. uri in 19.30 — italijanski film Kneginja čardaša. Glasbeni film. V glavni vlogi Anna Moffo.
12.	novembra ob 19.30 — ameriški film Izabela, vražja kneginja. Pustolovski film V glavni vlogi Brigit Skay.
15. novembra ob 19.39 — ameriški film Bliskoviti upor. Drama V glavni vlogi Anthony Quinn.
17.	novembra ob 19.39 in 18. novembra ob 16. uri — italijanski film Tolpa Tri krizanteme. Western.
18.	novembra ob 10.30 — ameriški film Nekoč je bil malopridnež. Pustolovski film. V glavni vlogi Kirk Douglas.
19.	novembra ob 10.30 — danski film Olse-nova tolpa. Erotična komedija.
22. novembra ob 10.30 — italijanski film Noč nasilja v Tombostonu. Kriminalka.
24.	novembra ob 19.30 — italijanski film Cena oblasti. Western. V glavni vlogi Guiliano Gemma.
25.	novembra ob 16. uri in 19.30 — nemški film Sonce bo zopet zasijalo. Glasbeni film V glavni vlogi Heintje.
26.	novembra ob 19.39 — ameriški film Ned Kelly. Western. V glavni vlogi Mick Jagger.
29.	novembra ob 16. uri in 19.30 — italijanski film črni gusar. Pustolovski film V glavni vlogi Ternns Hiil.
30.	novembra ob 16. uri in 19.30 — ameriški film ženska-bandit. Kriminalka. V glavni vlogi Claudia Cardinale.
Naši gasilci tretji
7.	oktobra je bilo v Novi Gorici tradicionalno tekmovanje gasilcev podjetij BRESTA — MARLES — MEBLO — NOVOLES in STOL. Tekmovanje, ki so ga tokrat organizirali gasilci iz MEBLA, je lepo uspelo. Rezultati:
točk
1.	MEBLO	804,2
2.	STOL	799,3
3.	BREST	777,8
4.	MARLES	770,0
5.	NOVOLES	I.	767,5
6.	NOVOLES	II.	744,2
Z uvrstitvijo naših tekmovalcev smo lahko povsem zadovoljni, saj v tako močni konkurenci ni moč vsako leto zmagati. Poleg tega so se naši gasilci pripravljali na tekmovanje samo štirinajst dni. Organizator je to tekmovanje sicer razpisal mesec dni pred izvedbo, vendar naši gasilci vsega časa niso mogli uporabiti za vadbo. Teden dni so izrabili s pripravami in sodelovanjem pri organizaciji partizanskega srečanja v Cerknici (usmerjanje prometa in parkiranje avtomobilov), teden dni pa s pripravami in or-
ganizacijo velike gasilske vaje v Tovarni pohištva Cerknica. To in zamenjava enega izmed ključnih tekmovalcev jih je že vnaprej izločilo iz boja za prvo mesto.
Tekmovanje za prehodni pokal med omenjenimi podjetji, ki ga je prvič organizirala naša delovna organizacija, redno teče že sedem let. Prva mesta so doslej dobili gasilci naslednjih podjetij:
1.	BREST trikrat (I. 1967, 1969 in
1972.	)
2.	MEBLO dvakrat (I. 1968 in
1973.	)
3.	STOL enkrat (I. 1970)
4.	NOVOLES enkrat (1. 1971)
5.	MARLES še brez zmage.
S tremi zmagami so naši tekmovalci prvi prehodni pokal že osvojili v trajno last. Zato je bilo treba letos kupiti novega. Stroške zanj so v enakih deležih poravnala gasilska društva sodelujočih podjetij. Ob tem je nastala dilema, ali naj to tekmovanje še ostane v taki obliki ali ne, saj se želijo vključiti tudi gasilci številnih drugih lesnoindu-
strijskih podjetij. Ker pa je težko zagotoviti razlog za sprejem enega ali dragega društva v to tekmovanje, vseh pa zaradi velikih stroškov z organizacijo ni mogoče vključiti, je bilo sklenjeno, da ostane tekmovanje še vnaprej nespremenjeno.
V. Žnidaršič
ŠPORTNIKI ZA PRAZNIK
Slavnostim ob letošnjem občinskem prazniku so se pridružili tudi športniki. Organizirali so športna srečanja s pripadniki Jugoslovanske ljudske armade — vojaki garnizona na Velikih Blokah in tudi oni tako opozorili na tesno povezavo med ljudsko armado in občani. Ob takšni manifestaciji so rezultati drugotnega pomena, pa naj jih vendar preletimo:
Košarka
KK Cerknica : JLA	108 : 54
šah	
ŠD Cerknica : JLA	7 : 1
Kegljanje	
Kovinoplastika : JLA Namizni tenis	426 : 347
BREST : JLA	4 : 11
Streljanje	
BREST : JLA	892 : 698
F.	Kranjc
Slaba organizacija
Letošnje tekmovanje je bilo za razliko od lanskega zaradi ligaškega sistema pri malem nogometu in košarki precej daljše. Slabosti in spodrsljaje pa je bilo o-paziti pri obveščanju o tekmovanju in v neresnem pristopu k tekmovanju pri posameznih aktivih-Letos je bilo dosti več sodelujočih, saj je tekmovalo blizu 250 mladincev in mladink.
1.	MA Kovinoplastika Lož	Točke 115
2.	MA Begunje	102
3.	MA Grahovo	97
4.	Notranjski študentski klub	66
5.	MA Brest Cerknica	54
6.	Košarkarski klub Cerknica	20
7.	TSŠ Cerknica	10
8.	MA SGP Gradišče Cerknica	10
9.	MA TLI Stari trg	5
10.	Nogometni klub Cerknica	3
MLADINKE: 1.	MA Begunje	Točke 110
2.	Notranjski študentski klub	75
3.	MA Brest	70
KONČANO TRADICIONALNO MLADINSKO ŠPORTNO TEKMOVANJE ZA POKAL JANEZA HRIBARJA
Pred dnevi se je končalo tradicionalna mladinska športna manifestacija.
Končni vrstni red:
JESENSKI DERBI
Nogomet po vsem svetu privlači največ gledalcev. V tem tudi Cerknica ne zaostaja.
Derbi med Cerknico in Kočevjem je bil dokaz, da si gledalci želijo boljšega športa. Tekma je bila prava prvenstvena, polna razburljivih trenutkov in akcij, v katerih so izrazito prednjačili domači. Akcije so bile kot na tekočem traku, a usnje ni hotelo v mrežo. Tudi nasprotnik ni miroval in je občasno ogrožal gol domačih. Toda obramba je bila na mestu — z odličnim Kebetom in mladim Hitijem, ki se razvija v odličnega igralca. Gostujoče moštvo je pokazalo vse odlike modernega bunkerja in v tem tudi uspelo. Vsa hvala gledalcem in organizatorjem bučnega navijanja.
F. Kranjc
Podelitev priznanj in razglasi" tev rezultatov je bila 27. oktobra-Prehodni pokal za mladince se je preselili iz MA TSŠ v MA Kovinoplastika Lož, pri mladinkah pa iz NŠK v MA Begunje.
Ob tej priložnosti se občinska konferenca zveze mladine Cerkn1' ca zahvaljuje vsem vodjem tekmovanj in sodelujočim.
I. Najger
Brestov obzornik, glasilo kolektiva Brest Cerknica. Odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Tone KEBE' Božo LEVEC, Tone LOVKO. Franc MLAKAR, Stanka MEKINDA, Danilo MLINAR, Ivan NA* GER, Alojz OTONIČAR, Janez PRAPROTNIK, Miha šEPEc-Ivan ŠKRABEC in Zdravko ZABUKOVEC. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani.