Poftnino olačono » gotovini. Leto XX., št. 293 Ljubljana, nedelja 17« decembra 1939 Cena 2 Din Upravništvo. auoiiona, &natlieva d - leieton itev. 3121. 3123. 3124, 3126 3126. Inseratni oddelek: Ljubljano, Selen* burgova ul. — lel 3492 m 3392 Podružnico Maribor: Graiski trg iL 7. Telefon it. 2455. Podružnico Celje: Kocenova ulico 2 Telefon it 190. Računi pn do št ček. zavodih« Liub-liana it 17749 Izhaja vsak ban razen ponedeljka. Naročnino znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeve ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor, Graiski trg štev 7. telefon štev 2455; Celi«. Shossmayerjevo ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopis« se ne vračajo. Dvajsetletnica nase univerze Aleksandrova univerza v Ljubljani jraznuje dvajsetletnico svojega obstoja, ffastala je v mladem jutru naše svobode kot uresničenje dolgoletnih zahtev, ki jih je slovensko izobraženstvo zaman naslavljalo na razne dunajske vlade in na državni zbor nekdanje monarhije Čeprav je Ljubljana že imela svojo visokošolsko tradicijo in dasi se je v zadnjih petdesetih letih pred svetovno vojno izoblikovala v močno slovensko kulturno središče, so odločilni dunajski krogi prav tako vztrajno odklanjali zahtevo po slovenski univerzi v Ljubljani, kakor so jo naši vztrajno stavili. Šele v Jugoslaviji je bil izpolnjen ves naš kulturni program, šele v narodni državi se je mogel nacionalizirati ves sistem našega šolstva od osnovnih šol do strokovnih in srednjih ter je dobil že prvo leto našega življenja v svobodi tudi svojo mogočno kupolo — univerzo. Zaslugo za pomenljivo dograditev šolskega ogrodja slovenske kulture — ogrodja, ki bo vanj vsaka doba polagala svoje vrednote in svoja stremljenja — imajo predvsem oni, ki so pri nas pripravljali tla svobodni narodni kulturi. Tu blestijo imena naših prvih naprednih in svobodoumnih mož. Prav tako so zanj zaslužni vsi, ki so se borili za naše narodno osvobojenje in ze-dinjenje, za veliko državnopolitično sintezo — Jugoslavijo. Bilo bi napačno, če bi pozabili prav to dejstvo: da brez Jugoslavije ne bi bilo mogoče uresničiti vseh naših kulturnih potreb. Vlada mlade jugoslovenske demokracije je razumela nacionalni in kulturni pomen univerze v Ljubljani in je na predlog Ljube Davidoviča sprejela sklep, ki je zagotovil Slovencem najvišji kulturni zavod. Ne samo, da ni bilo sporno vprašanje, ali gre Slovencem univerza ali ne: na mah je postalo jasno, da mora razširjenje in poglobitev slovenske kulture samo ojačiti državo, katere integralen del je postalo slovensko ozemlje s svojim ljudstvom. Tako se je v prvem letu svobode pokazalo na vsej črti, kaj pomeni narodna država in v čem je dejanska vrednost našega novega zgodovinskega položaja. V sedanjem zamračenem času, ko je za nami že dvajset let življenja v narodni državi, imamo dovolj vzroka, da si kličemo v spomin prav ta dejstva. Nobena narodna kultura nima trajne bodočnosti, če ni krepko zasidrana v celotnem sestavu političnega in gospodarskega življenja, sestavu, ki je organično združen z narodno kulturo. Univerza je nedvomno ponos slehernega zavednega in kulturno aktivnega naroda. Med Slovenci ga ni nacionalno čutečega človeka, ki se ne bi tega zavedal. Umljivo pa je, da ima vsak kulturen Slovenec tudi neke želje in zahteve glede ustanove, ki naj bo krona vsega narodnega šolstva in velika kupola na hramu narodne kulture. Te želje in zahteve se ločijo po kulturnih nazorih in programih: odtoa večkrat kritičen odnos nasproti univerzi, ki je — kakor vse v javnem življenju — potrebna večnega izpopolnjevanja, spreminjanja, razvoja. Po svoji častitljivi tradiciji so bile univerze že izza prvih stopenj svojega razvoja to, kar naj bi bile dandanes in vedno: zatočišče svobodno delujočega duha, znanstvenega raziskavanja in duhovnega napredka. Od prvih začetkov do naših, za duhovno svobodo zopet kritičnih dni vidimo v vseh znamenitih središčih univerzitetnega študija isto stremljenje po svobodnem znanstvenem delu. Čeprav so se v vseh dobah sreča-vala ta stremljenja z reakcionarnimi silami, ki skušajo vsiliti duhu svojo avtoriteto in ga prisiliti, da upošteva oblast in moč, ni in ne bo nikdar prenehal boj za sprostitev duha kot največjega in najvišjega, kar ima človeštvo, duha kot obrazovalne in oblikujoče sile, kot svobodnega stvarjalca minljivih in neminljivih vrednot. Boritelji za univerzo v Ljubljani in nje ustanovitelji so imeli pred očmi samo tak kultuni zavod, samo tako središče svobodne znanosti. Prav v zadnjem času slišimo tu in tam bolj plahe in previdne, vendar pa po svoji tendenci in končnih smotrih jasne želje, da naj bi dobila naša univerza določen svetovnonazorski pečat. Taka stremljenja je treba odkloniti kot nasprotna tisti idealni vlogi, kakor je dana vsaki univerzi, posebej pa še naši, ki more biti samo ena in edina. Prav zaradi tega mora biti naša univerza nedotakljivo zavetišče svobodnih naukov in svobodne znanosti, vzpodbuje-valka kulturnega napredka in visoka razsodnica med duhovnimi vrednotami ne glede na svetovnonazorske opredelitve. Tej zahtevi po svobodi mišljenja, vesti in duhovnega stvarjanja pa pridružuje nova doba željo, da naj univerza ne stoji izven naroda in njegove usode, marveč da naj s svojim delovanjem ne samo množi narodove duhovne vrednote in mu vzgaja inteligenčne plasti, Italijanska zunanja politika Velik eksooze zunaniega ministra grofa Ciana — ..Cakanie s puško ob nogi" v soglasiu z Memilio - Med Italiio in Jugoslavtio ie volna izkhutena Rim, 16. dec. br. Za današnjo sejo fašistične in korporacijske zbornice je vladalo v Italiji in po vsej Evropa veliko za-niamanje že vse od zadnje seje velikega fašističnega sveta, na katerem je bilo sklenjeno, da bo zunanja minister Ciano v zbornici podal pregleden ekspoze o italijanski zunanji politiki, že davno pred 9. uro je bila zato poslanska zbornica prenapolnjena. Na sejo so prišli tudi vsi člani diplomatskega zbora, med njimi poslaniki Jugoslavije, Madžarske, Rumunije. Grčije, Belgije, Turčije, Nizozemske, Bolgarije, Finske, Slovaške in Nemčije, odpravnik poslov francoskega poslaništva ter prvi svetnik angleškega poslaništva. Na senatski tribuni je bilo polno senator^ Jev s Federzonijem na čelu. Ko je prišel v dvorano zunanji minister grof Ciano, so ga sprejeli z viharnim aplavzom. Sejo je ob 9. otvoril in jo vodil predsednik Grandi. Po otvoritvenih formalnostih je prispel ministrska predsednik Mussolini, ki so ga prav tako sprejeli z aplavzom. Med drugam je Grandi še sporočil, da pričakuje parestolonaslednlška dvojica radosten rodbinski dogodek, kar je izzvalo v zbornici ovacije kraljevskemu domu. Nato so bili zapriseženi novi člana zbornice, ki so članstvo pridobili avtomatično spričo svojega sodelovanja v vladi ali na najvišjih mestih stranke. Ciano je pričel svoj govor okrog 9.15. Ciano govori Rim, 16. dec. AA. (Štefani) Na današnji seji fašistične in korporacijske zbornice je zunanji minister grof Ciano v svojem ekspozeju najprej dejal: Ce danes omenjam govor Mussolinija mesca maja 1. 1927, ki ga je zgodovina fašistične revolucije označila z imenom »govor vzponov«, ne storim tega, — kar bi bilo tudi odveč, — da bi ponovno dokazal upravičenost Mussolinijevih besed, temveč mnogo bolj zaradi tega, da osvežim spomin na jasna pričakovanja fašistične politike. Mussolini je že tedaj poudaril, da se bomo med 1. 1935 in 1940 znašli na razpotju evropske zgodovine. Omejujem se samo na poudarek, da se fašistična Italija ni zadovoljila samo s tem, da pasivno napove to nevarnost, temveč da temu večkrat ponudila svojo konstruktivno pomoč in sodelovanje, vendar pa so se naša konkretna prizadevanja vedno zlomila ob odporu in nerazumevanju drugih. Za tem uvodom je grof Ciano prikazal v podrobnostih opomine in nasvete, ki jih je Mussolini dajal večkrat Evropi in vsemu svetu. Kolektivna varnost, ki naj bi pomenila, da so vse države, zavarovane v svojih medsebojnih odnošajih, je bila v resnici samo utvara in krinka. Stvarnost je pokazala, da formula o kolektivni varnosti ni pomenila nič drugega kakor orodje političnega in vojaškega pritiska v službi skupine posebnih interesentov. V tem pogledu je ravno Italija prva poskusila preprečiti usodni razvoj dogodkov s tem, da je predlagala poseben sporazum med štirimi za-padnimi velesilami. Istočasno je Mussolini predlagal tudi svoj znani načrt o razorožitvi, ld je pomenil ohranitev prejšnjega stanja v mejah, ki jih je vlada Nemčije smatrala za potrebni minimum. Pakt štirih in načrt o razorožitvi sta ostala mrtva črka. Zato, je imela Italija eno samo dolžnost, da si odločno ln z vsemi silami pridobi sposobnost za zavarovanje svojih interesov, svoje potrebe po ekspanziji in zgraditvi sistema imperija, ki odgovarja njenim potrebam in njenemu značaju. Nastop v Španiji Grof Ciano je zatem govoril o prizadevanjih, s pomočjo katerih je Italija izvedla svojo akcijo, nato pa je nadaljeval: Italija se je skrupulozno varovala, da nikdar ne bi posredovale glede nobenega vprašanja ampak tudi ojačuje njegovo narodovo odpornost. To pomeni: univerza je s svojim delom soodgovorna za usodo svojega naroda, kajti njen duh ne more biti drugačen, kakor je duh naroda, ki se neugnano bori za svojo bodočnost. V sedanjih časih je naš narod bolj kakor kdaj koli zvezan s svojo državo: odtod potreba nacionalne in državljanske vzgoje spodaj kakor zgoraj, na najvišjem vrhu narodnega šolstva; odtod potreba, da tudi znanost podpira narod v njegovi skrbi za ohranitev. Prav tako je tudi pomebno, da uni-verzav Ljubljani, na kateri študirajo sedaj poleg Slovencev tudi Hrvati in Srbi, ne ostane ravnodušna nasproti naši jugoslovenski usodni povezanosti in da ne interpretira svojega slovenstva v tistem ozkem, omejenem smislu, ki bi izključeval duhovno solidarnost in ožje kulturno sodelovanje z našimi narodnimi brati. Samo dovolj svobodna in dovolj narodna univerza bo lahko v sedanjih časih težkih preizkušenj in usodnih odločitev eden izmed naših svetilnikov na vzburkanem morju časa, vzpodbuda k veri in zaupanju vase, bodrilo v trenutkih dvomov in negotovosti. Dati velikemu delu še več razmaha, še silnejši kulturni polet, še večjo višino — to so naloge, ki bodo stale vedno znova pred našo univerzo. Iskreno želimo, da se v svobodi in miru krepko razvija v tretje desetletje svojega obstojal notranje narave v drugih državah. Na- j sprotno pa je resnica, da je boljševiško re- ' volucijo že dalj časa prej pripravljala ko-minterna. Takoj po začetku sovražnosti v Španiji se je Italiji, čeprav se je zavedala, kakšne posledice bi utegnila imeti vojna glede ravnotežja na Sredozemskem morju, posrečilo spraviti v sklad svojo politično smer, z brezpogojno potrebo po uveljavljanju načela nevmešavanja. Predlogi, ki jih je stavila Italija v tej smeri velesilam, pa niso bili sprejeti. Nekatere sile so re rajši držale gotove formule glede nevmešavanja, katere cilj ni bil ta, da se realno odstrani posredovanje v Španiji, temveč samo da se reši navidezno demokratična svoboda. Naravni rezultat je bil, da je posredovanje zavzelo mnogo večji razmah. Dejstvo je, da so čete generala Franca, ko so si naglo in zmagoslavno odprle pot v srce Španije, v predmestjih španske prestolnice naletele na veliko število mednarodni prostovoljcev, ki so se borili v vrstah rdečih brigad. Ce se ti tuji podtalni elementi ne bi udeležili vojne, bi bil general Franco popolnoma zmagal že meseca decembra 1936. Prva italijanska letala so bila poslana v Španijo na zahtevo generala Franca 28. julija 1936 in od tega dne je italijanska kri tekla za zmago nacionalistične stvari. Do oktobra je Italija podpirala generala Franca največ z letalskim materialom, vendar je ve čas pogajanj, ki so se vodila glede nevmešavanja, prispevek Italije ostal v zelo zmernih mejah. Ko pa je bilo dokazano množestveno posredovanje v korist rdeče vlade, pa Italija sklenila nasproti mednarodnim oddelkom postaviti junaško odločnost svojih legionarjev. Na ukaz Mussoli-! nija se je tako opremil in organiziral ; ekspedicijski zbor, ki je mogel dajati uspe-J šno pomoč armadi generala Franca. Sodelovanje z Nemčijo Grof Ciano je zatem omenjal razne dogodke iz vojne, v kateri so Italijani na bojnih poljanah postavili zveze tesnega prijateljstva in sodelovanja med Italijo in Španijo. Med državami ki so razumele plemenita prizadevanja generala Franca ter ga podpirale, je bila tudi Nemčija. Vzporednost med politiko Nemčije in politiko Italije je postala čedalje bolj očividna. Njuna akcija je šla v začetku za istim ciljem, ki je bil nasproten zvezi skupnih nasprotnikov Italije in Nemčije. Nihče ne sme pozabiti, da so elementi, ki so se postavili proti Italiji od začetka abesinske vojne, še dalje ohranili svoje stališče ob-strukclje proti nam in proti vsemu, kar se je nanašalo na nas. Berlinski protokoli In sestanki s Hitlerjem v Berchtesgadenu so odlično pomagali, da se določijo temelji najtesnejšega sodelovanja med Italijo in Nemčijo. Toda v mnogi večji meri, kakor pa so to povzročili omenjeni dokumenti, je učinkovala pro-tikomunistična tendenca naše politike, U se je kazala v vseh vprašanjih skupnega Interesa. Na ta načJ^^o zveze med Italijo ln Nemčijo postajale čedalje tesnejše, za kar se je treba zahvaliti enotnemu nastopu in stališču obeh vlad. Po potovanju Mussolinija v Nemčijo v septembru 1937, je Italija sprejela povabilo Nemčije, naj pristopi k paleta proti kominterni, ld je že obstojal med Nemčijo in Japonsko. Sklenitev pakta treh je sprožila v svetu mnogoštevilne komentarje in je imela zelo močan odmev. Nihče pa se ni smel čuditi, da smo sprejeli sklep, ki je pomenil dovršeno nadaljevanje politike Mussolinija, prvega človeka na svetu, ki je opozoril na nevarnost pred boljševizmom hi ki ga je pobijal prav tako odločno v Italiji kakor v Španiji. Monakovska konferenca Ciano je dalje prikazal razmere, v katerih se je odigrala septembrska kriza ter se pomudil zlasti pri konferenci v Monakovu. Namen te konference ni bil v prvi vrsti, da se rešijo manjšinska vprašanja, temveč to, da se ustvari podlaga razdobju popuščanja napetosti, mirnemu sodelovanju med narodi. Po Monakovu je sledilo tisto, kar bi se moglo imenovati »protlmona-kovsko«. To kar bi bilo treba prej označiti kot delo modrosti, so napadali kot kapitulacijo. Demokratične države so označile politiko, ki se je izvajala po Monakovu, z imenom »fronto demokracij«, svojo zvezo pa so prav tako imenovale »mirovno fronto«, čeprav je bila to v resnici ista notranja politika, ld so jo prej imenovale »ljudsko fronto« ln v kateri so bili pomešani demokratični in boljševlški elementi. Zasedba Albanije Mesca marca 1939 je nemška vlada sprejela sklep, da zasede Češko in Moravsko ter da uvede tam protektorat. V prvih tednih mesca aprila je Italija anektlrala Albanijo in je na ta način izpolnila željo albanskega naroda. To sta bila dva dogodka, popolnoma neodvisna drag od dragega. Ni obstojal noben načrt o kakšnem sporazumu med Italijo in Nemčijo, kakor to trdijo države »mirovne fronte«. Zasedba Albanije je bila izključno italijanski korak, ki so ga edino narekovali nagibi naših lar stnih interesov ter položaj, ki je nastal v Albaniji ln ki nI Imel nobene zveze s položajem na Češkoslovaškem. Priključitev Albanije k Italiji ni pomenila ogrožanje nikogar. Pa vendar to ni preprečilo pri nasprotnikih, da ne bi širili glasov o nekakih naših zavojevalnih načrtih. Prav tedaj pa je bila napovedana izdelava in izvedba načrta za obkolitev Italije in Nemčije s pomočjo novega sistema zvez in vojaških jamstev. Ta načit je obsegal tudi Poljsko. Vzroki vojaške pogodbe z Nemčijo Ciano je zatem prikazal zgodovino *n-gleško-f ran coekih jamstev za Poljsko ter pripomnil: Kaj je bilo naravnejše kot to, da sta Italija in Nemčija * ozirom na takšno stvarno stanje znova proučil svojo skupno politiko. Nemški zunanji minister in jaz sva mogla ugotoviti da sta stališči Rima in Berlina t ozirom na tedanji položaj popolnoma istovetni Italija m Nemčija sta biU trdno odločeni, da z orožjem od-bijeta vsak sovražni napad, bili pa sta tudi popolnoma složni v tem, da je brezpogojno treba deteti s vsemi silami na tat (te se ohrani in okrepi mir v Evropi za dolgo dobo, kakršen je bil potreben obema državama. da bi dokončali delo notranje obnove. Mi smo smatrali, da mora ta doba trajati za nas vsaj tri leta, za Nemčijo pa štiri do pet let. Vlada nemškega rajha se je strinjala z nami, da »e ne poudarjajo posebna nova vprašanja, zaradi katerih b- se utegnile sprožiti nove polemike preden ne bo končano to razdobje. Na teh predpostavkah in z namenom da poudarimo skupne želje Italije in Nemčije, da se bosta uprli obko-ljevanju, je bilo sporočeno v Milanu, da bosta Italija in Nemčija v kratkem podpisali zavezniško pogodbo, kar je bilo tudi storjeno v Berlinu 22 maja Poljsko vprašanje takrat Se ni dobilo one ostrne, ki je pozneje onemogočila mirno rešitev. Odgovorni ljudje v Nemčiji so dali večkrat izjave, da žele. da se to vprašanje, uredi z diplomatskimi pogajanji. NemSko-poljska vojna Ciano je nato razmotrival vzroke zaradi katerih je prišlo do vedno večje napetosti med Nemčijo in Poljsko. Obširno je prikazal delovanje zapadnih držav, ki ga iskreno obžaluje, nato pa je nadaljeval: Sklepi Francije in Velike Britanije, ki sta jih objavili 21 marca in ki vsebujejo vojaška jamstva Poljski, so okrepili na odločen nač n varšavske kroge v njihovem odporu proti zahtevam Nemčije. Od tega dne dalje je bil položaj v nevarni meri ogrožen. Poljska je v resnici, opirajoč se na ta jamstva, zavrnila vsak sporazum, če prav je v veliki meri obstojala možnost da pride do popuščanja napetosti in pomiritve. V čedalje večji meri so se pojavljali incidenti in napetost je bila vedno hujša. V tem trenutku je že vsak slutil, da bo prišlo do spopada. V takšnem položaju smo dali pobudo za sestanek v Solnogradn, ki Je bil 11., 12. In 13. avgusta. Čeprav je bil po prepričanju, ki je vladalo v Rimu, položaj že skrajno napet, smo smatrali, da je še vedno koristno storiti zadnji poskus, da bi se izognili krizi in da se ta kriza ne M spremenila v neizbežno vojno. Toda na sestanku v Solnogradu je postalo jasno, da bo zaradi poljske ne po- pustljivosti najverjetneje pršlo do rešitve teh vprašanj z oboroženo s lo. Prav tako pa je bilo istočasno tudi jasno, da je Hitler trdno odločen omejiti spopad na Nemčijo in na Poljsko in z vsemi silami preprečiti, da se ta spopad ne bi pretvoril v splošno krizo. Na drugi strani smo mi seznanili nemško vlado z razlogi, zaradi katerih fašistična Italija želi mirno rešitev sporov ali vsaj najstrožje lokaliziranje spopada. NemSko-sovJetski pakt V tem času se je pripetil še neki drugi dogodek: zbližan je med sovjeti in Nemčijo. Koliko je bil ta sklep moskovske in berlinske vlade izjemnega značaja, je pokazalo začudenje nad sklenitvijo te nena-padalne pogodbe po vsem svetu. Ciano je zatem omenil poskuse Francije in Velike Britanije, da se s Sovjetsko Rusijo sporazumeta glede politike ožjega in čim bolj tudi vojaškega sodelovanja, o čemer so potekala dolga pogajanja. Sovjetska vlada pa je medtem odstranila staro gardo Leninovih ministrov. To so vsi razlogi, zaradi katerih je bila objavljena izjava italijanske vlade, da ne bo dala nobene vojaške pobude. NemSka vlada je v celoti odobrila zadržanje Italije. Stališče, ki ga je zavzela Italija L septembra, je stališče nevojsko-vanja. ki v najožjem smislu odgovarja namenom Nemčije, da se omeji spopad, in ki je Istočasno strogo zvesto paktu kakor tudi obveznostim, ki v zvezi s to pogodbo obstoje med Italijo in Nemčijo. Strnjenost Italije Zunanji minister Ciano je zatem zavrnil vse vesti in tolmačenja, ki so bila objavljena kol nekaki razlogi, zaradi katerih se je Italija odločila ostati v sedanji vojni na stališču »čakanja s puško ob nogi«. Italija je v glavnem zaradi vojne v Abesiniji m v Španiji spoznala, da ji je potrebna doba najmanj 3 let za izvedbo njenih vojaških priprav. Zavrnil je tudi vesti, češ da v vrstah italijanskega naroda obstoje nesoglasja V trenutkih, kadar gre za važne odločitve, ima fašistična Italija eno samo dušo in eno samo srce Italija stoji danes na braniku časti in domovine. V nadaljnjih izvajanjih je omenil poročila svetovnega časopisja, po katerih je Italija dala pobudo za mir, oziroma po katerih je nemška vlada pooblastila italijansko za neka pogajanja. Vse to, pravi groi Ciano, je netočno. Do njegovega obiska v Berlinu da je prišlo po želji Nemčije, izražene v samem začetku spopada, da obvesti Italijo glede razvoja dogodkov in glede njenega naziranja na nadaljnje nastope. Nemčija pri tej priliki ni ničesar zahtevala od Italije. Treba je tudi pri tej priliki ponoviti ono, kar je šele pred nedavnim poudaril veliki fašistični svet. namreč, da odnošaji med Italijo in Nemčijo še dalje slone na zavezniški pogodbi. Ves svet pa danes soglasno priznava, da se je treba zalival i ti realnemu stališču Italije, če do tega trenutka ni prišlo do razširitve spopada in da je zanimanje vseh držav, ki žele ohraniti svoje pravice in svetovni mir, obrnjeno na Italijo. Kljub temu hočem po- j udariti, da fašistična vlada ni podvzela nobene pobude in da za zdaj tudi ni naš na- i men, da bi jo dali. Odnošaji z Balkanom Grof Ciano je nato govoril o odnošajih prisrčnega prijateljstva in sodelovanja z nevtralnimi državami. Izjavil je med drugim, da je italijanska politika vezana z Balkanskim polotokom po interesih, ki so utemeljenih na zgodovini, zemljepisju in tradicijah, kakor tudi na dejstvu, da je Italija priključila Albanijo in sama postala balkanska država Morem reči, da Italija, ponavljajoč tndi pri tej priliki svojo posebno željo, da se v Podonavjn in v balkanski Evropi ohranita red ln mir, ne veruje, da bi kakršenkoli blok mogel biti koristmi državam, ki bi stopile v ta blok, kakor tudi, da bi ta blok mogel služiti vzpostavitvi miru. Grof Ciano se je nato dotaknil odnošajev Italije do Jugoslavije in je v zvezi s tem govoril o i tali j ansko-j ugoslovenskem nenapadalnem in prijateljskem paktu. Naglasil je, da pomeni ta sporazum, ki je Izključil vsako morebitno vojno med obema državama, jamstvo sa iskren, trajen in ' ustvarjalen mir. Dejstvo, da imata Italija ln Grčija zdaj ! tudi skupno mejo na kopnem, je vse prej i kot razlog sa nesporazume glede razčišče-nja medsebojnih odnošajev med tema dvema državama. Nedavna izmenjava not meo Italijo in Grčijo je poudarila podlago, na kateri se bodo v bodoče razvijali odnošaji med Italijo in Grčijo. Kar se tiče Italije in Turčije, so odnošaji med njima urejeni s pogodbo Iz leta 1932., ki je bfla od tedaj podaljšana In potrjena. Italijansko-bol carski odnošaji so tradicionalno dobri. Prav tako so prijateljski tndi odnošaji z Rumunijo, s katero smo znatno poživili trgovinsko zamenjavo blaga. Skoro odveč je govoriti o ltalijansko-madžarskih odnošajih z ozirom na globoke korenine prijateljstva In solidarnosti, ki vežejo obe državi Skupni Interes vseb teh držav je, da pomagajo ohraniti mir v Podonavjn In na Balkana. Zaradi tega Italija z najglobljimi simpatijami spremlja vsako potezo, s kater« bi ti uredi izrazili svoje volje, da aa prijateljski način rešijo vprašanja, ki so med njimi ie odprta in jim vedno daje svoj nasvet in svojo podporo. Ciano je nato govoril o vezeh med Italijo in prijateljsko Švico in naglasil, da ima zunaj Evrope Italija posebno prijateljske vezi z vsemi državami latinske Amerike in z Japonsko. Svoj govor Je zaključil z izjavo, da fašistična Italija budno spremlja razvoj dogodkov, da je pripravljena, če bo to le mogoče, še enkrat poskusiti s pomiritvijo sveta, istočasno pa je odločena braniti z nezlomljivo močjo svoje koristi glede prometa na suhem, letalskega in pomorskega prometa, kakor tndi svoj ngled in svojo bodočnost kot velika država. »Obrambo tega našega ugleda in te naše bodočnosti — je končal minister Ciano — nam jamči močna disciplina in odločnost našega naroda, ki se zaveda moči italijanskega orožja, ter trdna volja in genialnost našega voditelja. Naš voditelj je najtrdnejše jamstvo. On je obenem tudi usoda naše domovine.« ★ Ko je Ciano zaključil svoj govor, mu je vsa dvorana zziova viharno ploskala, tudi Mussolini je dal izraza svojemu pritrjevanju. Stoje je vsa zbornica zapela fašistično himno. Kmalu po 11. uri je bila seja zaključena in poslanci so Mussolinija pospremili iz dfvorane na trg pred zbornfco, kjer so mu še dalje prirejali ovacije. Nenadna smrt artilerijskega generala Beograd, 16. dec. p. Danes je umrl na železniški postaji v Nišu zadet od kagfi artilerijski brigadni general Milan Rado-vanovič, poveljnik artilerije V. armdjske oMastti, Pokojnika, ki je bil zaslužen oficir, je doletela smrt na službenem poto-t VBBfk V JUŽNI AMERIKI SE PKIPRAVLJA NOVA, ŠE VEČJA POMORSKA RITKA Križarka »Graf Spee« je odločena odpluti iz Montevidea - Na pomoč ji hite druge nemške ladje ~ Tudi Angleži so dobili ojačenja London, 16. dec. AA. Urugvajska vlada je določila rok 72 ur za odhod nemške ladje »Admiral Graf Spee«. Ta rok se računa od trenutka, ko je ladja prispela v pristanišče, to je od srede od 22. Zato poteče rok njenega bivanja v Montevideu nocoj ob 22. po krajevnem ča*u (v nedeljo ob 3.30 po srednjeevropskem času). Do te odločitve je prišlo po razgovoru med angleškim poslanikom v Montevideu in zastopniki urugvaj skega zunanjega ministrstva. V navedenem roku bo nemški ladji dovoljeno izvesti popravila, da se usposobi za plovbo po morju. Obvestilo v tem smislu je bilo sporočeno angleškemu in nemškemu poslaniku v Montevideu V London še ni prispela nobana pritožba urugvaj ske vlade v zvezi s pomorskimi operacijami proti ladji »Admiral Graf v. Spee«. Kar se teče domneve, da bi nemška ladja mogla poskušati z nadaljevanjem vožnje v Buenos Aires. pri čemer bi ostala v teritorialnih vodah, naglašajo. da bi bil to nevaren, če ne celo nemogoč poskus z ozirom na dejstvo, da je ob obali, predvsem pa na ustju reke La Plate. morje zelo plitvo. Kakor je znano, je Velika Britanija priznala 3 milje širok pas v zvezi z izjavo, da si izven tega pasa pridržuje pravico udejstvovanja. Montevideo, 16. decembra. AA. (Havas) Nemška vojna ladja »Admiral Graf Spee« je pripravljena vsak čas zapustiti luko Mcratevideo. New York, 16. dec. o. Pomorski strokovnjaki urugvajske vlade so ugotovili, da je nemška križarka že sposobna za plovbo. Ista agencija poroča, da je več nemških podmornic in rušilcev na poti proti Montevideu, kjer naj bi olajšale odhod križar-ki »Admiral Spee« iz Inke. Po vesteh iz zanesljivega vira, je nemška admiraliteta sklenila, da sprejme bitko pred Monteviedom. Zato je naročila križarki »Admiral Scheer«. naj takoj odpluje v južni Atlantik. Tudi več nemških podmornic za prekooceansko plovbo je prejelo nalog, naj takoj krenejo v tamoš-nje vode Ni izključeno, da je tudi križarka »Deutscbland« na poti proti Montevideu. Menijo, da bo do bitke prišlo ne samo iz- ven urugvaj skih teritorialnih vod, temveč f tudi izven ameriškega varnostnega pasu, ki je bil določen na panamski konferenci. Iz navedenega je razvidno, da se bo bitke udeležilo večje število vojnih ladij, zaradi česar se njen izid pričakuje z največjo napetostjo. Vsekakor se zdi gotovo, da b* križarka »Admiral Spee« odplula iz Montevidea in se spustila v bitko. Straža letal London, 16. dec. o. Angleški pomorski strokovnjaki smatrajo kot povsem izključeno. da bi mogla križarka »Admiral Spee« zapustiti ponoči ali v megli luko v Montevideu ter pobegniti. Nosilec letal »Art Royal« vozi s seboj 50 letal, ki morejo že sama onemogočiti beg križarke. Ojačenje angleškim križark ara Angleška oklopna križarka »Renown«, matična ladja za letala »Are RoyaI« In francoska oklopna križarka »Dunquerque* so že dospele pred Montevideo in se pridružile ostalemu ansrleškemu vojnemu brodovja na reki La Plata. Protest v Londonu in Berlinu New York, 16. dec. j. (Havas). Iz zanesljivih virov poročajo, da je urugvajska vlada eneTgično protestirala pri nemškem in angleškem poslaništvu v Montevideu zaradi zadnje pomorske bitke. Protestom je priložila tudi zemljevide, v katerih so začrtana pota ladij med bitko in po katerih se jasno razvidi, da se je pretežni del bitke med nemškimi in ang1ešk;mi ladjami odigral v urugvajskih teritorialnih vodah ob ustju reke La Plata. Urugvaj je razen tega protestiral proti deistvu, da se je bitka razvila v varnostnem pasu 300 milj kakor je bil določen od vseh ameriških držav na letošnji konferenci v Panami. V protestni noti urugvajske vlade je dalje objasnjeno njeno stališče glede pripad- nosti ustja reke La Plate. Dasi je La Plata v svojem izlivu povsod znatno širša kakor tri milje, kolikor daleč od obrežja se šteje teritorialna pripadnost, vendar smatrata Argentina in Urugvaj da ustje te reke pripada pod njuno jnšiadikcijo ter, da sta zaradi tega Anglija 1» Nemčija kršili mednarodno pomorsko pravo. Poleg note je urugvajska vlada priložila še izjavo, da sta se Argentina in Urugvaj sporazumela, da iz svojih mornaric sestavita patrolno llo-tiljo. ki bo čuvala vodovje obeh držav, da v bodoče tu ne pride do sličnega incidenta. „Exeter« išče zatočišča London, 16. dec. s Angleška križarka »Exeter«, ki je težje poškodovana je naj-preje hotela zapluti v argentinsko pristanišče Bahia Blanca na popravilo, vendar izgleda, da z argentinskimi oblastmi ni prišlo do sporazuma. Seda) je križarka menda na poti na angleško Falklandsko otočje. Po zasebnih informacijah je na križarki »Exe-ter« okoli 100 ranjencev, število mrtvih pa ni znano. Ameriški nauk iz bitke WaShington, 16. dec. AA. (Reuter) Predsednik pomorskega odbora predstavniškega doma Je izjavil, da je pomorska bitka ob izlivu reke La Plate dovolj dragocen nauk. za vojne mornariške kroge v vseh državah. Ce so točna dosedanja podrobna poroč la o tem boju In o poškodbah, ki jib je zadobila ladja »Admiral Spee« je med drugim dejal, nam ti podatki vsiljujejo potrebo, da prt svojih novih bojnih ladjah odgovarjajočih tipov mislimo v bodoče na močnejši oklep in večjo artilerijsko oborožitev. Morda ni povsem upravičena težnja nekaterih naših pomorskih strokovnjakov, ki smatrajo, da moramo predvsem nadkriljevati druge pomorske države po številu oziroma po skupni tonaži posameznih tipov bojnih ladij. Smatram za glavno, da imamo večje in boljše oborožene ladje kot pa druge države, pa čeprav bi imeli po številu oziroma po skupni nosilnosti manj ladij posameznih tipov, kot pa one. ,}Nic omemk vrednega" Skoro docela enaki vojni poročili nemškega in francoskega poveljstva — Nočna zapora nemške meje Berlin, 16. dec. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavillo naslednje službeno poročilo: Nikakih posebnih dogodkov. Berlin, 16. dec. AA. (DNB). Na za-padnem bojišču je bilo nekaj malega artilerijskega boja. Le tu pa tam so se pojavile tudi patrole. Nemški ogledniški oddelki so ugotov.li da na zapadnem bojišču angleških vojakov skoro ni. Nemške patrole sploh niso še naletele na angleške vojake. Angleška letala so se poskušala približati nemški obali, a so jih pregnali. Pariz, 16. dec. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi izdalo naslednje 207. vojno poročilo: Nič omembe vrednega. Pariz, 16. dec. AA. (Havas). Včeraj m bilo na bojišču nobenih važnih dogodkov, Samo na področju Vogezov, severno od Biza so Nemci poskušali izvesti napad ki pa ni imel večjega obsega. Na nekaterih krajih bojišča je bdlo nekaj malega artilerijskega streljanja. Včeraj je nad francoskim ozemljem letelo eno samo nemško letalo. Bruselj, 16. dec. br. Od ponedeljka dalje bo nemška meja ponoči hermetično zaprta. Železniški promet se bo sicer razvijal normalno, v ostalem pa bo meja od 8. zvečer do 6. zjutraj najstrožje zastražena. To velja predvsem za mejo z Belgijo, Nizozemsko, Luksemburgom in Švico. Nemške oblasti utemeljujejo ta ukrep s tem, da hočejo na ta način za vsako ceno preprečiti sleherno tihotapstvo in obmejno vohunstvo. Chamberlain na fronti Pariz, 16. dec. s. (Reuter). Ministrski predsednik Chamberlain je med svojim bivanjem v Franciji nastanjen v Istem gradu, v katerem se je mudil ob priliki svojega obiska na fronti kralj Jurij VI. Chamberlain je danes posetil angleške odseke na fronti ter je ugotovil, da so bili celo že od časa kraljevega obiska na novo utrjeni Nove žrtve na morju London, 16. dec. s. Reuter. V Severnem morju sta zadeli na mine in se potopili norveški ladji »Ragna« (3.000 ton), ln »H. C. Flag« (2.000 ton). 10 mož obeh posadk pogrešajo. Ob ustju Temze je zadel na mino in se potopil švedski parnik »Ursus« (1.500 ton). Izmed 20 članov posadke jih 9 pogrešajo. V Atlantskem Oceanu je bil potopljen grški parnik »Germain« (5.200 ton). Posadko je rešila neka holandska ladja. Prav tako sta včeraj zadeli v Severnem morju na mine petrolejski ladji »Atel-tenplar« (8.939 ton), ki je registrirana v Liverpoolu m »Inverlan« (8.900 ton), registrirana v Dublinu. Več članov posadko je našlo smrt. Preživelo moštvo je bilo izkrcano ponoč;. v neki angleški luki. London, 16. dec. br. Angleške vojne ladje bo na Atlantskem oceanu ustavile ln zaplenile nemški 2.400-tonski parnik »Tene-riffa«. Angleška križarka »Dispatch« pa je potopila ob devetih zjutraj nemško tovorno ladjo »Dtisseldorf« v bližini čilskega pristanišča Caldera pri otoku Parajos izven Čilskih teritorialnih voda. Letalska bitka ob nemški obali London, 16. decembra. AA. Londonski pooblaščeni krogi trdijo, da je bila zračna borba v četrtek ob nemški obali ena od največjih, kolikor se jih je dosedaj vodilo med angleškim ln nemškim letalstvom. Navzlic neugodnim atmosferskim razmeram je angleška eskadra točno izvedla svo- jo nalogo. Poveljnik angleške eskadre, je beležil vso posameznosti borbe, tako da je mogoče točno ugotoviti nemške izgube, štiri nemška letala so bila zbita takoj v začetku borbe. Nekaj časa so letala gorela v zraku, tako da so plameni gorečih letal Izgledali kot ogromne baklje. Nemci so streljali na angleška letala z obale, z ladij ln iz letal. Pozneje se je ugotovilo, da je bilo sestreljeno še peto nemško letalo. Angleška eskadrila pa je izgubila skupaj 3 letala in ne 6, 7, 8 ali 10, kakor trdijo nemška poročila. Med moštvom angleške eskadre so bili tr.je kanadski, dva južnoafriška, štiri novozelandska ln en avstralski pilot. London, 16. decembra. AA. Snoči se je zvedelo v Londonu, da se je v toku zračnih borb, ki so se vršilo ob nemški obali bilo sestreljenih pet nemških lovskih letal znamke »Messerschmitt«. Prenos krvi z letali London, 16. dec. r. Po odloku letalskega ministrstva je bil poseben oddelek vojnih letal preurejen za prenos krvi, ki jo potrebujejo v lazaretih in vojnih bolnišnicah za transfuzijo. Zdravniki bodo v danem primeru lahko zahtevali po brezžični poti potrebno vrsto krvi, ki jim bo nemudoma dostavljena. Na ta način upajo, da bodo lahko marsikomu rešili življenje. Seja francoske vlade Pariz, 16. dec. s. (Havas). Francoski ministrski vet je imel danes pod predsedstvom ministrskega predsednika Iteladiera sejo, na kateri je proučil vojaški in diplomatski položaj. Odobreno je biiLo stališče francosfke delegacije na zasedanju Društva narodov in dana so bila nova navodila za nadaljevanje franeosko-španekih trgovinskih pogajanj. Ministrski svet je dalje sklenil, da bo Francija sodelovala na newyorški razstavi tudi fie L 1940. Končno je ministrski svet izrazil svoje simpatije finskemu narodu. Angleška opozicija in vlada London, 16. dec. s. fRuter). V Durhamu je govoril danes vodja opozicije Attlee. Izjavil je, da delavska stranka ne more podpirati sedanje nacionalistične vlade v Angliji, pač pa podpira stališče vlade napram napadalcu, čeprav je sicer nadvse kritična napram vladi sami. Eglptskl prestolonaslednik za francoski Rdeči križ Pariz, 16. decembra. AA. (Havas). Egiptski prestolonaslednik knez Mohamed je poslal predsedniku francoske vlade Dala-dieru darilo 100.000 frankov kot prispevek za francoski Rdeči križ. Obenem je poslal predsedniku vlade pismo, v katerem izraža svoje simpatije do francoskega naroda Predsednik francoske vlade se je v imenu Francije zahvalil egiptskemu prestolonasledniku za darilo ter dodal, da je to dokaz prisrčnih zvez, ki obstojajo med Francijo in Egiptom. Angleži o nemških izgubah na morju London, 16. dec. z. »Dally Hbcpres« piše, da je bila dosedaj že ena petina nemške vojne mornarice onesposobljena aa borbo, če se oo vojna nadaljevala ▼ tem tempu, bo ostala Nemčija v pol leta brez vojnih ladij. Od začetka vojne je Nemčija vsega skupaj izgubila 39 trgovskih ladij s skupno 186.000 tonami. Po odločitvi v ženevi Angleški tisk vedno bolj odločno odobrava izklju&tev sovjetske Rusije iz Društva narodov London, 16. dec. s. Današnje angleško časopisje še vedno komentira izključitev Sovjetske Rusije iz Društva narodov. »Daily Telegraph« pravi, da tako hiter odgovor na finski apel dokazuje, da tudi v pepelu, v katerem se zdi, da je Društvo narodov, še tli ogenj. Društvo narodov ne bi moglo živeti še nadalje, če bi bila sedaj ostala v njem tudi Sovjetska Rusija. Napadalcu ne sme biti dovoljeno, da najde zatočišče v hramu pravice. Če mnoge nevtralne države nočejo aktivno podpirati Finske, to ne pomeni, da bi bile njihove simpatije zanjo manjše. »Times« pravijo, da zasleduje Sovjetska Rusija sebično politiko v nasprotju z zavezniki, ki vodijo mednarodno politiko. List ugotavlja dalje, da je Nemčija edina država, ki podpira sovjetski napad na Finsko. Društvo narodov se je v sedanjem položaju izkazalo z odločnostjo, dostojanstvenostjo in hitrostjo svoje odločitve. Prevzelo je zopet vlogo tolmača politične vesti človeštva. »Yorkshire Post« naglaša težave, ki nastajajo v Društvu narodov napram diktaturam. Napram njim predlaga načrt unije demokratskih držav, ki naj bi obsegala Anglijo in dominione, Zedinjene države, Skandinavijo in Francijo, ki vse se med seboj niso že nad sto let vojskovale. Napačno pa bi bilo misliti, da je s tako zvezo že podan ključ miru za človeštvo. Stališče Moskva, 16. dee. j. Sovjetska službena agencija Tas tolmači dan as v krajšem komunikeju stališče oficlelnih krogov Sovjetske unije glede sklepa Društva narodo? o Izključitvi Sovjetske unije. Tas utemeljuje ravnanje Sovjetske unije napram Finski ter navaja že znane ruske argumente o potrebi zavarovanja Leningrada, ter o pro-tipogodbenem ravnanju finske vlade, ki da je delala po Intencljah drugih držav in proti Interesom finskega naroda. Nastop Rusije se nikakor ne more smatrati za napad na Finsko, marveč ravno obratno za Izvajanje pacifistične ln prijateljske politike napram tej državi. Zaradi tega Sovjetska unija sklepa DruStva narodov nikakor ne smatra kot ukrep v prid finskemu narodu, marveč samo kot podporo Manner-heimovi vojaški kliki. Sovjetska unija smatra, da Je poslej odvezana gotovih dogovorov ter da ima proste roke. Ka) pravijo v Berlinu Berlin, 16. decembra. AA. (DNB). O izključitvi sovjetska Rusije pite »Bor-sen Zeltung«: Rezultat ženevskega zasedanja pomeni za zagadnl velesili velik neuspeh. TI sili sta prišli v ženevo, da bi izkoristili finsko-sovjetski spor ter okrepili nevtralne države v fronti proti Nemčiji, Anglija je že od začetka vojne poskušala prekiniti odnašaje z Moskvo. Sedaj je z glasovanjem v ženevi, čigar rezultat je bdi dosežen s trikom ob znatni neudeležbi, dosegla izključitev Sovjetske Rusije, medtem ko sta o Nemčiji govorila v tiradah Buttler ki Paul Bonoour. Rezultat je torej popoln neuspeh manevrov zapadnih velesil, naperjenih v prvi vrati proti Nemčiji Frnskl nI bila dana nobena praktična pomoč, ženevska l%a pa ae je koroprtmitirala kot čisto trgovsko podjetje Anglije in Francije,, .^j * Patriarh v Nišu Beograd, 16. dec. p. Patriarh Gavrilo je odpotoval ▼ NU, kjer bo jutri prisostvoval odkritju spomenika viteškemu kralju Aleksandru L To bo njegov prvi uradni obisk v Nišu, zaradi Česar mu pripravljajo lep sprejem. PUHLIH ANN-ov ČAJ UBLAŽUJE KAŠELJ! Dobiva.se v vseh lekarnah. — Originalni zavitek od 125 g. Din 37.—. Ogl. reg. br. 1503/1936 Odmevi Cianovegaekspozeja Prvi odmevi kažejo, da so z govorom skoro povsod zadovoljni London, 16. dec. a (Reuter). V tukajšnjih političnih krogih podčrta vajo posebno ono mesto govora italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, ki pravi, da Italija doslej ni podvzela nobene iniciative v evropski vojni in da v sedanjem položaju tudi ne smatra za umestno, da bi tako iniciativo podvzela. London, 16. dec. br. Listi so pričeli objavljati Cianov govor že v svojih popoldanskih izdajah. Spočetka se je pojavljal v krajših, pozneje pa v vedno daljših izvlečkih. Zaenkrat do večera o njem v angleških listih še ni izšel nikak komentar. V naslovih nekateri listi podčrtavajo trdno voljo Italije, da se v sedanjih okoliščinah ne zaplete v vojno. Budimpešta, 16. dec. br. Govor italijanskega zunanjega ministra je prenašala tudi tukajšnja radijska postaja. Nocojšnji listi ga objavljajo v dolgih izvlečkih in pri tem opozarjajo predvsem na Članove Izjave o Mussolinijevih prizadevanjih za mir, o italijanski borbi proti boljševizmu in simpatijah do Madžarske. Uradni krogi izjavljajo, da je bil Cianov govor v Madžarski sprejet z navdušenjem. Berlin, 16. dec. br. Današnji Cianov govor je napravil v Berlinu najgloblji vtis. Poluradni krogi naglašajo, da je odveč vsak komentar o njem. »Der deutsche Dienst« pravi, da je Ciano v resnici dokazal, da hoče Italija braniti svoje življenjske interese in voditi svojo zunanjo politiko k visokim smotrom, ki si jih je zastavila: proti versaillskim krivicam, a tudi morebitnim novim krivicam ter k obnovi miru in blagostanja. Nemški narod je sprejel z zadoščenjem na znanje one izjave italijanskega zunanjega ministra, ki so se nanašale na Nemčijo. Finski umik na severu Na jugu pa so finske čete prešle v protiofenzivo ter potisnile na več mestih sovjetske oddelke nazaj Visoke ruske izgube Oslo, 16. dec. j. (Norske Telegrambyro). Na severnem bojišču »e nadaljujejo ogorčene borbe med počasi umikajočimi finskimi četami ter med sovjetsko armado, ki je tu vrgla na bojišče čete v večkratni premoči napram Fincem. Finske čete se najbolj umikajo pri kraju Svanvik, vendar pa tudi tu nudijo sovjetom še zmerom odločen odpor. Za seboj rušijo Finci vsa pota tn mostove ter vse objekte, ki bi kakorkoli lahko služili sovjetom in pospešili njih prodiranje. V boje zelo Intenzivno posega zadnje dni sovjetska avladja, ki pošilja nad finske čete ne samo lovska letala, ampak tudi težke bombnike, s katerih obstreljujejo Fince iz večjega števila strojnic naenkrat. V noči od petka na soboto so se razvili Izredno ogorčeni boji tudi pri Salmljarvl-Ju, Id ao ga finske čete slednjič tudi osvojile. Na JnSnl fronti »O prWeH Finci močno protlofenzivo ln se jim Je doslej na nekaterih mestih posrečilo vreči ruske čete za dva do tri kilometre proti Jugu. V teh borbah Je padlo Fincem v roke veliko število ruskih ujetnikov. Večje število Rusov se je finsld vojski podalo tudi na skrajnem severa že v bližini ftnsko-norveške meje. Stockholm, 16. dec. j. (Havas.) Švedski vojaški poročevalci na Finskem v svojih poročilih o umikanju Fincev na severu ln vzhodu soglašajo v tem, da se finski umik vrši popolnoma mirno In z največjo disciplino. Svojih novih postojank finske čete nikjer močneje ne utrjujejo, ker se je že ponovno Izkazalo, da so utrjene pozicije, Iz katerih so se Finci umaknili, izkoristili napadalci tako, da Je bilo Fincem onemogočeno ponovno zavzetje enkrat Izgubljenih postojank. Švedski poročevalci se tudi strinjajo v navajanju sovjetskih Izgub, ld so Izredno visoke. Na nekaterih sektorjih na Karelski ožini in v vzhodni Kareliji so napadajoče sovjetske čete Izgubile do 10 vojakov na vsakega padlega Finca. Švedski poročevalci navajajo tudi podrobne podatke o velikih težavah, ki Jih ima Finska zlasti na f lnsko-švedski meji s špljoni ln sovjetskimi agenti, ki skušajo opravljati med finskim ljudstvom svoje razdejalno delo. Uspehi na jugu Helsinki, 16. decembra, z. (Exchange Telegraph). Tridnevna ogorčena borba pri Tolmaj§rviju severno od Ladoškega jezera se je končala s popolno zmago Fincev. Posrečilo se jim je, da so prišli docela ne-opaženo sovražniku v bok In celo za hrbet Ko so na ta način zavzeli svoje postojanke, so začeli sovražnika strahovito ob-streljati s strojnicami, ki so jih poskrili na drevju, v sneženih zakopih in na strehah hiš. Nenadni napad z vseh strani je sovjetske čete tako zmedeL da so jih Finci skoraj popolnoma uničili. Oni, ki se jim je posrečil beg v gozdove, bodo postali žrtve mraza in snega Tudi na srednji fronti so dosegli Finci velik uspeh. Pri Suomussalmi so se spopadli s sovjetskimi četami, jih obkolili in ujeli ali uničili. Napadli so jih z obeh bokov ln jim preprečili umik. Pri tem je prvič nastopilo v večjem obsegu finsko topništvo, ki je sovražniku t zapornim ognjem onemogočilo zvezo z zaledjem. Kodanj, 16. dec. z Uspeh, ki so ga Finci dosegli v borbah pri SalmijSrvi, pripisujejo v glavnem sivolasemu finskemu generalu Valeniu, ki je pred par dnevi prispel na bojišče. General Valenlus Je vodil svoječasno finske osvobodilne borbe in pozna vsako ped sedanjega bojišča. Zato je tudi mogel z uspehom uporabiti svoje izkušnje in prizadejati sovražniku hude izgube in popoln poraz. Sovjetska letala uvrščena v finsko vojsko Helsinki, 16. dec. 8. (Reuter). Tri sovjetska letala, ki ao morala zasilno pristati na finskem ozemlju, so bila tako malo poškodovana, da JS je bilo po manjših popravilih mogoče uvrstiti v finsko letalsko službo. Finsko poročilo o sovjetskih Izgubah HePtakl, 16. dee. AA. (Havas). Vrhova no poveljstvo finskih čet poroča, da so Finci odbil napade sovjetskih oddelkov na Karetijskl Savinjaikim dvorom« za javni. Mestna občana se bo finančnemu ministru dr. šuteju in načelniku v finančnem ministrstvu dr. Pavlču brzojavno zahval iš za vzpostavitev carinarnice v Celju. V tajni seji je bil namesto upokojenega šolskega sluge Kmecla nameščen za slugo na L drž. narodni Soli L Lešnik iz Celja. Jubilejni občni zbor Muzejskega društva Ljubljana, 16. devembra V Slovesno okrašeni magtstratni Zbornici je bil snoOi slavnostni občni zbor Muzejskega društva v proslavo 3 OOle tnice obstoja tega važnega slovenskega kulturno-znanstvenega instituta Kolikšen ugled uživa to druStvo prt naših obiastvih ki vsej naši kulturni javnosti je pričala izredno odlična udeležba najodličnejfiib predstavnikov la Številnih članov društva, ki je docela napolnila dvorano. Navzoči so biii poleg drugih ban dr. Natlačen, minister dr. Krek, župan dr. Adleflč, rektor dr. Slavič, dekan filozofske fakultete dr. Hadži upravnik univerzitetne biblioteke dr. šlebinger, zastopnika Srbske akademije znanosti in umetnosti dr. N. Radojčič, zastopnik Jugoslovenske akademije sianosUi In umetnosti v Zagrebu prof. dr. Hoffiller, zastopnika mariborskega Muzejskega društva prof. BaA, predstavnik fttudijske knjižnice t Mariboru prof. Glaser, za naSe zgodovinske najdbe artuftii prof. Waflter Schmidt iz Gradca, zastopnik Zgodovinskega društva v Mariboru ravnatelj dr. TaminSek, nadalje zastopniki Slovenske Matice ter vseh ostalih kulturnih la znanstvenih ustanov la Ljubljane ki mnogih nacionalnih drutsv. Navzočni so MM tudl atsvflnl univerzitetni profesorji Po pozdravu je pisflm^liiei prof. dr. Itfka Kes gčctal razvoj društva hi nje- gove delavnosti nato pa je Zbarovalcem predlagal udanostni brzojavki Nj. VeL kralju Petni IL in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ter pozdravno brzojavko prosvetnemu ministru Boži Maksimoviču. Brzojavke so zborovale! sprejeli z aplavzom. Ko so sporočili pozdrave navzočni predstavniki je minister dr. Krek izrodi Muzejskemu društvu odlikovanje s redom sv. Save IL stopnje, predsedniku univ. prof. dr .Kosu ter podpredsedniku ravnatelja dr. Josipu Mahi z redom Jugoslovanske krone UL stopnje. Podpredsednik dr. Mal je t daljših izvajanjih očrtal naloge, ki fJh. je druStvo izpolnjevalo v teku svojega stoletnega obstoja in ki fita izpolnjuje Se sedaj. Sledili so nadaljnji pozdravi zastopnikov. Vsi so naglaSaii ogromne zasluge, ki jih je jubilejno druStvo imelo na polju našega narodnega napredka ter so mu Obenem izražali zanje svojo globoko zahvalo, pa zaželeli mnogo uspeha tudi Se v bodočnosti Govornikom se je predsednik za Izvajanja najlepše zaiivaJil, nakar je dru&tveni tajnik umiv. docent dr. Fran Zvvitter prečita! Številne pozdravne brzojavke on pisma, U so dniStvu prispela iz vseh krajev nafte ožje In Širše domovine. Zatem je predsednik slavnostno zborovanje zaOdjit čil s ponovno zahvalo vsem za odlično udeledba Naši kraji Na Smrekove? Morda še ne veste, kje kraljuje lepa gora Smrekovec. Do dolinske brazde, ki sta jo izorali pohorski rečici Mislinja in Paka Drave do Savinje, se strme Karavanke fsolnčnatih gozdovih, pašnikih, travnikih poljih znižujejo in približujejo Mislinjski tn šaleški dolini. Najsevernejša panoga je ostrorobati Plešivec, ki v svoji severni strani združuje še vse oblike in značilnosti znanih gor v Karavankah. Južna panoga, po katerih stopajo sive Karavanke do Pake, pa so znamenite Golti ali Mozirske planine s svojo romantično razsekljano kraško planoto, z mnogimi lijaki, žreli in globelmi. Sredi med Plešivcem in Goltml se dviga Smrekovec (1575 m) kot podaljšek in zaključek Raduhe, Travnika in Komna. Po svojih oblikah in potezah v grebenih in vr-heh, po svojih gozdovih in visokoplaninskih obsežnih pašnikih sliči Smrekovec Pohorju. Tii se ti ni treba bati nobenih prepadov, sten in skal. Smrekovec je pohorska gora, je pohorska Kopa v Karavankah s svojim obiljem zelenja in vrelcev. Ko stopiš s kraškega sveta na Goiteh in zagledaš nad Kalom Smrekovec in njegovo kočo pod vrhom, imaš pristno pohorsko sliko pred seboj. Poševna planica Roma (1400 m) je za Smrekovec to, kar je s svojo kočo Pesek za Rogljo na Pohorju. Trdno podzidana gleda koča na Smrekovcu iz njegovega varstva proti jugu, zahodu in vzhodu. Razgled na Savinjske Alpe in njihova predgorja tekmuje glede učinkovitosti in slikovitosti s pogledom na Pohorje, na Paški Kozjak in Šoštanj v šaleški dolini, šaleška podružnica SPD je 1. 1932. zgradila to važno, zlasti za beli šport prepotrebno kočo, ki je vse leto oskrbovana, ima pet sob s 14 posteljami in skupno ležišče za 16 oseb. Kakor malokje v planinah je v kočo napeljan Praznik Julija Kovačiča "mam r> aT "V »P;' Petdesetletnico }e praznoval naš dolgoletni naročnik, gospod Julij Kovačič, trgovec a šmartinske ceste. Rodil se je v Mozirju, kjer je bil oče vnet narodni delavec med ustanovitelji Sokola, mati pa iz narodne rodbine žuža. Osamosvojil se je pred vojno v Vojniku, kjer je ob prevratu prevzel vodilno funkcijo v organizacijah in županske posle, katere je vršil do odhoda v Ljubljano l. 1925. Glavna njegova zasluga je bila ustanovitev meščanske šole, za katero je mnogo žrtvoval. Po prihodu v Ljubljano nadaljuje svoje delo in je kot navdušen gasilec ustanovil Gasilsko društvo za severni del. Društvo ga je izvolilo za častnega člana, hkrati pa zvesto deluje pn upravi Sokola lil. in pri glavnem odboru uprave Legije koroških borcev Marljivemu jubilantu želimo še mno<*o čvrstih leti vodovod iz gorskega vrelca. Neposredno pred kočo je dolg položen travnik za urjenje, po več kilometrov dolgih pašnikih vrhu grebenov pa se raztezajo idealni smu-ški tereni proti Komnu in nazaj. Poleg sreče, da si na smučih v tem prelepem, lahko dostopnem gorskem svetu, daleč od nehanja in vrvenja ljudi pod seboj, uživaš prekrasen razgled na veličastje Savinjskih Alp z ostro odrezano Ojstrico, na Oljševo, Obir, Peco, Pohorje, na jugu pa daleč dol do Gorjancev preko nešteto hribov in dolin zelenega Stajerja. Na um ti pridejo in ti ljudje venomer v ušesih zvenijo prelepi Župančičevi verzi iz Dume: »Hodil po zemlji sem naši to pil nje sladkosti«. Zdaj, ko so se planine zavile v megle in se tam kuha sneg in nabira pršlč na trde podlage, premišljuješ, kje boš prebil svoj kratki dopust. Ni ti treba biti v zadregi, kam jo boš mahnil. Iz Šoštanja v štirih, iz Črne in Ljubnega pa v treh urah boš na Smrekovcu, in ne bo ti žal. če hočeš pa še natančnejše informacije, poglej v Bri-lejev priročnik za planince ali pa se obrni na podružnico SPD v Šoštanju. Leseni most čez Kokro se je nagnil Strokovnjaki so že pred otvoritvijo ugotovili napake Kranj, 15. decembra Danes dopoldne je komisija zaprla leseni most, ki veže Kranj s Hujami. Most je zaenkrat zaprt samo za vozni promet, dočim je ostal prehod za pešce prost. Komisija je bila prisiljena izvesti zaporo, ker je ugotovila, da se je celotna lesna sestava povesila na desno stran. Zadnje čase, ko grade na Hujanski strani vrsto novih stavb, se je vršil preko mostu velik vozni promet in posledice so se pokazale sedaj, ko se je most nagnil. Ob dograditvi te slovite lesene ločne konstrukcije so se razvile po časopisju polemike. Kranjski »Gorenjec« je večkrat aokazoval, da so vse govorice, kl izražajo nezaupanje v to konstrukcijo, neutemeljene in razširjene iz zavisti In zlobe. Ne bomo se spuščali v polemiko, omenimo naj samo, da so ljudje Imeli vseskozi veliko nezaupanje v novi most in se niso nikdar počutili preveč dobro, kadar so se znašli na njem v času, ko so drdrali preko njega vozovi. Da bo stvar enkrat za vselej jasna, bomo objavili rezultate prve preizkušnje mostu. Ta preizkušnja sicer ni bila uradna, pač pa so bili k njej pozvani naši najboljši strokovnjaki. Ta komisija je bila pozvana v toliko, da najde napake, katere bi potem popravili, da bi potem odločujoča uradna komisija ne mogla ničesar ovreči. No, in ta neuradna komisija je našla vrsto napak in gotovo napako že v samih načrtih. Pri tej preiskušnji so most obtežili in dogodilo se je, da je nenadoma počil podporni beton, katerega so morali pozneje ojačiti. Prav tako so morali ojačiti portale. Nadalje se je pri tem pregledu iz- kazalo, da so prekati pod mostiščem že v načrtu pomanjkljivi. Vse te nedostatke so pozneje, v kolikor je bilo to mogoče, popravili, tako da je nato uradna komisija priznala mostu sposobnost za promet ln sicer samo do 2 ton ob-težitve, dasiravno je bil po načrtu predviden promet z vozili do treh ton. Toliko v vednost, da se ne bo mogel nihče več sklicevati na zlobne jezike. Da pa tudi ponovno ne bo nihče več oporekal in dokazoval, da so bile te vrstice napisane iz zlobnosti in da so celo potvorjene, naj se dotični obrne na omenjeno komisijo ali pa na našega dopisnika iz Kranja, kl je bl] pri takratnem pregledu to preizkušnji pit* šoten. Se eno vprašanje, zakaj je bil modfc pred tem pregledom odprt za pešce, takoj naslednji dan pa zaprt. Pač zato, ker se tisti dan po obtežitvi in preizkušnji niti člani komisije niso upali preko njega. ZADNJE NOVOSTI v konstrukciji radio-aparatov in radio cev! — najdete združene v Philips radio SERIJI 1939-40. Oglejte si bogato zalogo raznih modelov ln zahtevajte brezplačno predvajanje pri H. SUTTNER, LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 6. Zahtevajte brezplačen prospekt in cenik. nošah je v luči reflektorjev prišel do učinkovitega Izraza. Posebnost zase pa sta bila simbolična nastopa z zborno recitacijo, govori in de-klamacljo to to »Dom to ljudstvo« ter zaključna Alegorija 1909—1939, kjer je bil v treh slikah prikazan razvoj našega trgovskega šolstva na tehtnici Usode to v zrcalu naših prilik. — Skoda, da je nekaj točk moralo izostati, da se ne bi res obširni spored zavlekel. Splošen vtis, ki ga je napravila proslava je bil res prisrčen to zaslužijo nastopajoči vajenci to vajenke, med katerimi je nekaj pravih talentov, vse priznanje. Njihovim učiteljem z neumornim ravnateljem g. G rumom na čelu pa je bil snočnji večer v najlepše zadoščenje, da so na pravi poti. Mladini, ki je tako idealno delavna pa naj naklonijo razumevanje še vsi oni šefi, ki še vedno mislijo, da se sodoben trgovec more naučiti vseh trgovskih umetnosti samo za prodajno mizo to v skladišču. Novi čas zahteva že davno mnogo več, zahteva ne le dobrega trgovca, marveč zrelega, celega človeka. M. Dobrota našega zavarovanja Vdovi gospe tragično preminulega našega naročnika gosp. Hermana Murksa je Zedinjena zavarovalnica v Ljubljani izplačala I0.000 din 30 let prve slovenske trgovske šole Lepa jubilejna akademija trgovskega naraščaja Ljubljana, 12. decembra Trgovski naraščaj, ki obiskuje trgovsko strokovno nadaljevalno šolo v Ljubljani, je pod pokroviteljstvom Združenja trgovcev priredil sinoči v Trgovskem domu akademijo v proslavo 30 letnega obstoja prve slovenske trgovske šole. — Leta 1834. se je ustanovila v Ljubljani sploh prva trgovska, šola, ki pa je bila do L 1909. nemška. Tedaj se je našemu zavednemu -tr-govstvu posrečilo izločiti gremijalno trgovsko šolo iz okvira Mahrovega zavoda to jo osamosvojiti v čisto slovenskih rokah. Temu tako važnemu prelomu je bila posvečena proslava najmlajših iz vrst sedanjega to bodočega trgovstva. Šolski odbor Združenja to vodstvo šole sta za ta večer pripravila s svojimi učenci ta učenkami tako pestro sestavljen spored, kakršnega že dolgo nismo videli. K slavnosti se je zbralo mnogo uglednih predstavnikov naše trgovske javnosti, zastopniki upravnih to številnih šolskih oblasti. Starši naše trgovske mladine, trgovci, kjer je v uku in za-posljena, številni prijatelji mladega trgovskega rodu in naraščaj sam pa so dvorano Trgovskega doma napolnili prav do kraja. Uvodno slavnostno besedo je spregovoril neumorni prijatelj mladine g. Anton Verbič, ki je kot načelnik šolskega odbora v zelo tehtni besedi orisal celotni pregled rasti Trgovskega šolstva od njegovih prvih dni do danes to živo prikazal pomen strokovnega šolstva. V obširni zahvali vsem, ki so kakorkoli pripomogli do doseženih uspehov trgovskega šolstva, je bila izrečena posebna zahvala našemu tisku za vso njegovo stalno naklonjenost. — Za g. Verbičem je učenec Dušan Valenta v prisrčnih besedah izpričal zahvalo vsega trgovskega naraščaja svojim vzgojiteljem in dobrotnikom. Nato pa so se vrstile skoraj poldrugo uro pestre točke obširnega sporeda, brez vsakega zastajanja, kar je pohvale vredno. Učenka Lidija Hrušovar-jeva je deklamirala Gregorčičevo: Bratje, v kolo se vstopimo, učenec Vitomir Globo-čnik Župančičevo »Z vlakom« to D. Valenta Kosovelov »Ocean«, prav z občutkom ženski zbor je pod Vodstvom g. Kernca imel kar tri nastope to je lepo ubrano zapel skupno devet pesmi Aljaža, Adamiča Preglja to Mirka, ter je bil toplo nagrajen s priznanjem številnega poslušalstva. Solist na haraioniki, učenec Ivan Majuič Je z zrelim nastopom napravil zelo dobei vtis. Zaigral je Jaklove »Slovenske bisere« in Straussovt »Rože z juga«. Posebno tople sta bila sprejeta dva telovadna nastopa, vaje učenk z loki to simbolični nastop učencev z Murnikovo »Naprej zastava Slave«, ki sta jih pripravila gdč. Lidija Rup-nikova to g. Malnarič. dočim je zborne nastope naštudiral ljubeznivi g. prof. Sest. Tudi valček učencev to učenk v narodnih V javnosti je pred dobrim mesecem vzbudila iskreno sočutje nenadna «nrt mladega gostilničarja g. Hermana Murksa s Koroške ceste 79 v Mariboru. Id je umrl v sožalja vrednih okoliščinah. Mladi, podjetni mož se je komaj 14 dni poprej poročil in s svojo življenjsko družco začel —poprej je bil kuhar v Veliki kavarni — gostilniške podjetje, lepega popoldneva V novembru se je s kolesom peljal po opravkih, pa je na Aleksandrovi cesti iznenada tako nesrečno padel, daje obležal mrtev. Kakor že tolikokrat v podobnih nrlme-nh. se je tudi ob tej priliki Izkazalo, kolikšna blagodat je »Jutrovo« zavarovanje, kadar družino zadene nenadna nesreča. Pokojnik je bil vrl, napreden mlad mož in je bil dolga leta zvest naročnik našega lista. Kakor je bil v vsem skrben, vzoren Zimska sezona v Rogaški Slatini Vpoštevajoč mnogoštevilne želje svojih gostov je zdraviliška uprava podvzela vse, da nudi tudi POZIMI pacijentom vso udobnost to največje možnosti za siguren uspeh zdravljenja- V te namene je najmodernejši hotel »Jugoslavenski kralj« tako urejen, da Ima pacljent v hiši vse, kar mu je potrebno za zdravljenje. V tem hotelu je tudi strogo dijetna kuhinja, kl je — v zvezi s kuro pitja -dosegla v zadnjih letih mnogovrstne to sijajne rezultate. Pod sedanjim strokovnim vodstvom gospe MIKLAU ostane dijetna kuhinja odprta tudi vso zimo. Indikacije: želodčna ta črevesna obolenja, DIABETES, bolezni jeter, žolča, ledvic in mehurja, lahna živčna obolenja, rekonvalescenti itd. Točna pojasnila daje uprava zdravilišča. ROGAŠKA SLATINA gostpodar, je imel zmerom tudi o pravem času v redu plačano naročnino. Zato je njegova, vdova gospa takoj po opravljenih formalnostih prejela od Zedinjene zavarovalni.ce v Ljubljani 10.000 dn zavarovalnine, o čemer priča naslednja zahvala podpirana Marica MurKsova, vdova pO tragično preminulem Hermanu Murksu, se lepo zahvaljujem Zedinjeni zavarovalnici v Ljubljani za takojšnje ?znlačOa »Jntrove« zavarovalnine din 10.000 — posebno zahvalo pa sem dolžna izreči upravi »Jutra«, ld zavaruje vse svoje naročnike, s čimer mi je zdaj tako izdatno pomagano. Marica Murksova, Maribor, Korošca c. 79. Uboj lovskega tatu ob Kolpi Kočevje, 16. decembra Poročali smo že o razširjenosti lovskih tatvin po kočevskih loviščih. Nov dokaz temu je krvav incident. k; se je pripetil pred dnevi v lovišču občine Fare ob Kr>!pi. Pravi lovci so šli na lov in izvedeli, da se je ob istem času napotilo v lovišče tudi več lovskih tatov. O tem so se kmalu prepričali, ker so jim v gozdu pritekli navroti neznani psi. očitno zasledujoči diviač:no. Kmalu sta se obe skupini srečali. Tatinski lovci so naglo zbežali, samo dva sta malo zaostala in sta ju lahko dva lovca zasledovala. Enemu izmed zasledovanih se je posrečilo priteči do domače vasi Kužlja, kjer je planil v hišo m zapahnil za seboj vrata. Drugi je bil počasnejši, tako ca ga je neki lovski paznik iz Vrha pri Fari dohitel m mu s puškinim kopitom razbil lobanjo. Ne ve se točno, ali mu je zadal več udarcev ali samo enega. Zadeva bo osta'a zamotana. ker ni bilo prič. Menda sta se hotela oba zasledovana lovska tatova braniti in ie eden izmed njiju na begu celo napo'nil z naboji puško. S puškinem kopitom težko poškodovani je še lahko vstal in prišel domov, kjer je čez nekaj ur umrl Ubiti je kmečki sin Vardjan iz Kužlja v občini Fari. Bil je znan kot miren in pošten fant. Sova;čani ga niso poznali kot lovskega tatu. Domnevajo, da je bil nesrečni fant bolj po naključju na lovu in da še ni bil vajen tega posla. Zato se je drugim posrečilo uiti, sam je pa svojo neprevidnost plačal z življenjem Dogodek je zelo razburil ljudi. Preiskavo o usodnem dogodku vodi okrajno sodiSče v Kočevju. Sodni pristav g. Petrovič in okrajne zdravnik g. dr. Hočevar sta bila na licu mesta in se prepričala o dejanskem stanu. Zadevo bo težavno razčistiti, ker ni mogoče natančno dognati krivde. Ne ve se, koliko je bilo vseh lovskih tatov in kdo vse je bil med njimi. Lastnik lovišča, v katerem je prišlo do spopada, je g. Jako vi j e-vič iz Zagreba. RUDOLF ŽELEZNIH: Od črnega do Belega morja Spomini jugoslovenskega dobrovoljca iz svetovne vojne Preteklo nedeljo smo objavili prvi del opisa izpod peresa univerzitetnega uslužbenca gosp. Rudolfa Železnika, ki je v svetovni vojni kot jugoslovenski dobrovoljec potoval od črnega k Severnemu morju. Danes objavljamo drugi del, kl nam opisuje življenje v krajih, koder se razvija vojna med Finsko in Rusijo. Konec objavimo v božični številki. UREDNIŠTVO. Iz poduralskega čeljab nska smo se pomaknili zopet dalje in više proti neizmernim predelom negostoljubnega severa, kjer se neha evropska celina in njena civilizacija. katere dobrinam smo se morali vsak čas v neštevilnaih primerilh hočeš nočeš odpovedovati. Nagonsko smo čutili, še bolj pa vedeli, da je ta ogromen tasoč-kilometrski ovinek sa nasedina možna pot v domovino, zato smo se je kljub vsem pričakovanim in nepričakovanim nevšečnostim svoje anabaze neizmerno veselili, pač ne zato, da bi čimprej prišli domov za toplo krušno peč, marveč da bi čim jadr-meje dospeli svojim solunskim bratom na pomoč, ki so prešibki krvaveli iz neštetih ran pod sovražno premočjo. Zato nas je vsako zaustavljanje na poti spravljalo v nejevoljo ne glede na to. ali je bilo potrebno ali ne. Ko smo se peljali mimo Jekaterinburga, kl so mu boljševiki 1924 leta vzdeli novo ime Sverdlovsk ter utemeljli to središče ruske metalurgične industrije, ki jo zalagajo prebogati rudniki uralskega pogorja, je bila z našega vlaka dobro vidna vila Ignatijeva, kjer so bili. kakor smo izvedeli na postaji, zaprti poslednji ruski car Nikolaj H. in rodbina poslednjih Romanovih. Bila je stožčaste oblike do vrha strehe ter okrog in okrog visoko obdta z deskami, da so se jedva videla slemena. Kako nepri- jazna usoda je njene prebivalce kmalu zatem zadela, je vsakomur znano deloma iz resničnih poroč.l, deloma iz številnih legend, ki so se po njihovem umoru začele skrivnostno širiti od ust do ust; da še danes razen neposrednih očividcev nihče ne ve za njihov resničen konec. Da j m bo usoda tako človeško nemila, kakor smo kasneje izvedeli, takrat še slutili nismo, ko srno v drvečem mimoletu svojega hla-pona zrli z oken njihovo poslednje bivališče živ.h. Mešanih čustev smo se vozili dalje proti Fermi, Vjatki in Vologdi. Komaj se je na tej poslednji naši železniški postaji ustavil vlak, že se je usua proti nam pestra množ ca ljudi, čokatih Rusov in krivonosih Židov, ki nam je vprizorila nepričakovan prizor. Kakor pred mogotci so padali na kolena pred nami, dvigali roke ter nas prosili in rotili za skorjico našega vsakdanjega kruha. Bili smo pač že daleč od blagoslovljenih žltorodnih južno-ruskih pokrajin. Tu jim je že zelo primanjkovalo vsakovrstnega živeža, poleg moke tudi sladkorja, ld je še tako skromnemu severnjaku pri ogrevatfočem pitju čaja potreben vsaj v .majhni dozi asketa. Z majhnim sladkornim svaljkom v ustih vam ga izpdje ne vem koliko, saj njegovo življenje res m posladkano. Lepe perspektive so se nam torej jele risati na severnem obzorju. Po postanku kake pol ure ali morda še dalje, ko smo najglasnejše za silo nasitili, smo krenili proti izhodni postaji nroge, ld pelje na Murmansk ob severnem ledenem morju. Imenuje se Zvanka za kar pa moj po tolikih vtisih preobremenjeni spomin ne jamči več. Do mesta Petrozavodsk je bila proga še kar nekam dobra in za vožnjo znosna. Na tej postaj, nas je dohitela novica, da so med tem že umorili carja in njegovo družino. Prav tu smo doživeli prvo presenečenje čisto drugačnih nebesnih zakonov pod severnim tečajem. Sonce je še ob devetih zvečer stalo precej visoko in svetlo sijalo kakor pri nas ob poznem popoldnevu. Znamenje, da se bližamo polarnim krajem s srebrnobelimi nočmi, ko ne veš, kdaj neha dan in prične noč. V našo enoličnost so prinašali ti in taki nevajeni nebesni to podnebesni pojavi mnogo samopozabnega zanimanja in razvedrila, kajti drugače je bila vožnja čedalje bolj naporna in odvratna. To progo so namreč grad il šele med vojno poleti in pozimi v vsej naglici ter je zaradi mnogih transportov težkih topov in streliva iz Anglije za ofenzivo generala Brusilova slino trpela in se omehčala ter razmajala, da so vozovi odskakovali kakor otroška žoga lz gumija. Z obema rokama se je bilo treba čvrsto držati klopi in drugih prijemal, da ni človeka sunkovito vrglo čez prag. Po nemali zares sumljivi zaslugi carice same so poslali na gradnjo te proge večinoma same Slovane to se pravi, vojne ujetnike iz slovanskih dežel. Slišal sem lz ust domačinov, da je bilo med njimi največ Čehov. Zaradi pomanjkanja vitam nške hrane je v teh kakor sploh vseh severnih krajih zelo razširjena pri nas neznana bolezen cynga (skorbut), ld v najkrajšem času razkroji zobna dlesna, da izpadajo najčvršči zobje ; kakor mlečnild dojenčku ta da sploh vse j mišičevje Odpove svojo strumnost. N! tedaj čuda, da je podleglo tej hudi bolezni I okoli štirideset tisoč ujetnikov, kakor smo podobne žalostne zgodbe brali tudi iz najnovejših časov gradnje železnišk h prog in vodnih prekopov na skrajnem severu. Pri ondotnih prebivalcih je prišlo že kar v pregovor, da leži pod vsakim železniškim pragom eden teh nesrečnikov. Kakor da bi škr paje tožil za žrtvami pod seboj, je vlak vozil z nekim odporom prav po polževo, a vozovi niso odskakova-li nič manj, tako da smo od silovitih sunkov čutili kosti svojega rojstva vsako zase. Na vsaki drugi, postaji so nalagali v zalogovnike lokomotive nove sklade drv, ker zaradi oddaljenosti premogovnikov kurijo tu samo z drvi, katerih je lepo zloženih na vsaki postaji po več sto metrov v dolžino, že oddaleč sigurno znamenje vlakovnega postanka. Vožnja postaja vedno bolj in bolj pusta. Na desno ta levo sama tanka, šibka drevesca in skrivenčeno grmičevje že nakazujejo skrajno mejo uborne severne cvetane. Močvirje naokrog pa napoveduje bližino dežele tisočerih jezer ta jezerc. Na neki postaji sem nameril na dva, Čeha, ki sta ostaja tu še izza časov gradnje tamošnje proge, ker sta se vživela v krajevne razmere ta običaje prebivalstva. pa bila še kar zadovoljna, da sta voljno vztrajala tam. Ako ne bi imeli na vlaku svoje pevske družine, ki jo je vodil kasneje bivši podban vrbaske banovine, naš logaški rojak dr. To- I mo Tolazzl bi moral Človek od siceršnje s enolične puščobe to dolgočasja kar skopr-neti to se razbliniti v nič. Na postajah nam je ta odlični zbor pod Se odličnejšim pevo- j vodjem zapel cel potpuri slovenskih ter srb- ' skih in hrvatskih pesmi, katerim se niso mogli nadivlti tudi tujci, po zunanjem videzu bl sodil na Angleže, kl smo jih srečali na neki postaji, Na tej progi je tudi postaja z Imenom, kakršno bi bilo pri nas nemogoče: Poljarnyj krug. Ko smo zapuščali čeljabtask, ao vele okrog njega ie prve i pomladne sape, tu pa je še vedno gospodarila zima, a ne prehuda. Naj ne pozabim omeniti ljubko Idilično sliko lz teh krajev, ki imajo tudi svojo romantiko za onega, ki zna gledati ta uživati naravo. Ko smo se nekega dne pripeljali do postaje, blizu katere je bilo zamrzlo jezerce, zapazimo na njem v daljavi najprej neko črno piko, kl se nam bliža z neverjetno naglico, ta na naše največje presenečenje se naenkrat pripelje pred nas Karelec z jelenjo vprego. Zares ganljivo ljubka slika teh čudovito krotkih in prijaznih živalic! A ni čas, da M se pomujali pri sanjavo romantičnih vizijah, mi moramo nezadržno dalje, če še tako v kruto stvarnost. Bližamo se mestoma Kanda lakšl, tik Belega morja in Koli, kmalu nato pa smo že v Murmansku Ob severnem ledenem morju, ki je bilo v tej fazi potovanja naš končni cilj. Prišli smo do morja, o morje! čeprav severno ledeno, po njegovi gladini nam je bilo namenjeno vse hitreje zdrseti na jug, kamor nas je klicala neosvobojena domovina. Oddahnili smo si pošteno, kajti tri mesece življenja v tesnem svetu živinskih vagonov nas je dodobra izčrpalo. En sam pogled na zemljevid jasno priča, kako ogromno razdaljo smo premerili od Odese do Murmanska. V pristanišču, ki je šele nastajalo ta še ni bilo bogve kako urejeno, je bilo zasidranih več angleških, francoskih ta Italijanskih ladij, tovornih kakor tudi vojnih. Znano je, da so imele te velesile tu na severu svoje čete, kl so intervenirale proti boljše vikom, ki takrat še niso bili gospodarji položaja. Glavni stan so Imele v Arhangelsku ta nekaj desetin kilometrov odtod so se vršili boji med njimi ta vojsko »Vremennago pravi-teljstva severnoj oblasti« (začasne vlade severne dežele) na eni ter boljše-dki na drugI strani. V Murmansku je bilo nekaj lesenih hiš in barak, kamor so nas namestili. Pozor I ,Jutrovak božična loterija V božični Številki „Jutra". Id bo izšla v nedeljo zjutraj, bomo razp&sali zanimivo loterijo za čitatoljo „ J u t r a". — Vsakdo se bo lahko brezplačno udeležil lova na srečo, na enega Izmed 300 dobit* kov. Brezplačni kupon bo dobil že kar v božičnem »Jutru". Tedaj, že v nedeljo zjutraj bodite vsi v posesti božične številke »Jutra", ki vam prinese [ Ijttno presenečenje« Domače vesti * Kraljev zastopnik na proslavi obletnice ljubljanske univerze. Kakor smo že poročali, je blagovolil Nj. Vel. kralj Peter n. prevzeti pokroviteljstvo nad proslavo dvajsetletnice obstoja ljubljanske univerze. Nj. Vel. kralja bo zastopal komandant dravske divizijske oblasti divizijski general g. Dragoslav Stefanovič. Proslava na univerzi se začne točno ob 10. uri. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. * Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Aleš Keres-nik, Drago Satler, Stanislav Strah, Josip Močnik, vsi i« Ljubljane, Mario Piehler iz Maribora in Ivan Prodnik iz Velenja. Čestitamo! zaradi preveiikin investicij, ki bi oue potrebne, so se odločila, da ta »daj uvedejo trolejbuse samo v mestu. Kljub temu pa bo Split dobil z novo preureditvijo prometa boljše zveze s oddaljeno periferijo, kakor jih je imel doslej. Po računu Električnih podjetij bo Zgrsuiba trolejbusnega omrežja veljala okrog 8 milijonov dinarjev. Velika težava za uresničenje načrta pa je dejstvo, da bi bilo za postavitev električnega voda v mestu treba okrog 80.000 kg bakra, ki ga bo spričo današnjih razmer težko dobiti. * Pevski d©m »Sloge« v W>g*§W Stotini. Znano pevsko m prosvetno društvo »Sloga« v Rogašku Slatini, ld je priredi- Tl A 15 ¥T Ml? kasete, doze za puder in cigarete, manikire, razpršilci, parfumi, UriAlLllE brivski aparati v PARFTTMERIJ1 »VENUS«, TyrSev* e. 9. * praktični u3teijski izpiti so bili pred državnim izpitnim odborom od 6. do 16. t. m, na državnem učiteljišču v Ljubljani. Izpet so napravili naslednji učitelji (-ce) pripravniki (-ce): Jerman Zorisla-va, Mazi Pavla, Antloga Antonija, Demšar Rafaela, Drobnič Marija, Ehrlich Elizabeta, Gerželj Milan, Gosar Matija Jančar Marija, Kaffou Marija, Kavčič Ivana, Primožič Lidija, Babič Marija, Erjavec Frančiška, Gomiršek Marija, Gregoretič Doroteja, Grobler Alfred, Gruden Ivana, Kolobar Justina, KaJan Metcd, Klaminer Matilda, Kmet Kristina, Kobol Valerija, Kosjek Verena, Motoii Jožefa, * Zvoza inženjerskih društev krajevi-ne Jugoslavije je razpisala mesto glavnega urednika lista »Inženjer«. Tako se bo imenoval v bodoče dosedanji »Tehnični list«. Rok za vložitev ponudib je 20. december t. 1. Informacije daje tajništvo Združenja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, med poslovnimi urami. Razpis velja samo za člane. , y JTle/temm 11 slabovidnim kozi iM/enja. raje nosita očala od aSjOLfOC tako/ LJUBLJANA pasaža nebotičnika * Poroka, v Splitu sta se poročila dne 16. t. m. gdčna Vida čehova, hčerka ve-tei-inarskega inšpektorja dr. Josipa Čeha, in g. Zvone Olup, mdustrijec lz Ljubljane. Mlademu paru Iskreno čestitamo! * Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela od gosp. Ernesta KaJana, odvetnika v Celju, iz neke poravnave 125 din ter od državne meščanske šole v Trbovljah zbirko učencev 112 din. Lepa hvala! Družba želi po snemalcev! * Nov grob. V Ljubljani je umri posestnik g. Franc Sturm v starosti 77 let. Pogreb bo v ponedeljek 18. t. m. ob 14. iz hiše žal (»ti. Velika čolnarska 13. Rajnkemu blasr spomin, žalujočim naše sožalje! * Pogreb pilota lovca-pporočnika Josipa Sabotiča bo danes 17. t. m. ob 3. popoldne v Šmarju Sapu. * Tiskarski škrat prt otroških koSarah. Pri objavi članka »Tisoč- novorojenčkov potrebnih pomoči« v preteklem tednu se je tiskarski škrat zmotil in napisal napačno številko čekovnega računa. Prava Številka tekočega računa Unije za zašč to dece, na katero naj se pošljejo morebitni prispevki za otroške košare, je 13.882. Toliko cenjenim darovalcem v vednost. — Unija za zaščito dece. LJubljana Beethovnova 14. * Split dobi trolejbusno omrežje. Splitska Električna podjetja so podvzela širokopo-tezno akcijo, da se dosedanji avtobuftii promet v mestu zamenja s trolejbusnim omrežjem. Izprva so se ukvarjala z načrtom, da s trolejbusnimi progami povežejo Split tudi s Kašteli ln s Trogirom, A Dedek povej Enkrat zares Drugo povest, Enajstič že čiijem: Kako naj se vraga varujemh Pobit, prinest Ovojček zeleni V njem knjiga prelepa EJ: »Dedek pove j!* lo letos avgusta v našem največjem zdravilišču znani pevski tabor, si namerava zgraditi v bližnji bodočnosti lastni dom s primernimi prostori za pevske in god-bene potrebe. Dom bo nosil ime »Pevski dom Sloge« in bo stal na primernem mestu ob banovinski cesti med Rogaško Slatino in Sv. Križem. Pevskih oziroma godbenih domov je v Sloveniji "prav malo, zato vlada za nameravano gradbo Pevskega doma Sloge povsod največje zanimanje. Pevsko društvo »Sloga« si je ustanovilo letos mesca septembra tudi prvovrsten orkester in jazz, ki je Se večkrat nastopil pri latinskih prireditvah. Na razpolago je orkester aM jaust tuctl za zimske plesne prireditve in veselice v Rogaški Slatini in izven nje. Tu<» orkester bo imel svoj prostor v Pevskem domu. Podjetnost društva je hvalevredna. IV. BONAČ • cesta Jeperca — Labore »Ca—U izročen prometu. 20. t. m. bO začasno izročena prometu državna cesta št. S. v odseku Jeperea — Labore. Pomladi bo za kratko dobo cesta ponovno zaprta zaradi dovršit-venih del. Terenskotehnična sekcija v Kranju posebno opozarja vse rabnilce ceste, da previdno vozijo in slasti pazijo na rob betonskega oest šča, ker ponekod fle niso dograjeni betonski banketi in je ob robu betona stopnja. • V. Vinska razstava ln sejem v Ormožu bo v torek, dae 18. deoembra. otvoritev bo ob 0. uri! • K hudi nesreči v Tržiču, o kateri smo včeraj poročali, nam sporoča OorlfianovO avtobusno podjetje, da se je nesreča primerila takole: Jožo Lončarlč je z neko žensko in nekim tovarišem rinil proti Tržiču cizo, na kateri je bilo razi čno sadje. Namenjeni so bili na sejem v Tržiču. Za njimi je v smeri od kolodvora privozil Oo-r čanov avtobus, ki se je vračal iz Ljubljane. Bilo je ravno na križišču Kolodvorske in Ljubljanske oeste, ko je avtobus dajal znamenja za um k. Trojica pri cizi se je ob signalih zmedla, toda vse bi bilo minilo brez nesreče, če ne bi bila ženska v zmedi odrinila Lončariča ki je padel naravnost pred avtobus. Šofer je sicer takoj zavrl, toda avtobus je že sdrsnll po ledeni cesti dalje ter dobil Lončariča pod sebe. Avtobus j« zdrsnu v jarek ob steni. Lončariča so spravili izpod avtobusa in ga ■ reševalnim avtom is Kranja odpeljali v ljubljansko bolnišnico. • odnesli 800 kg težko blagajno — biea (loka. Večja tolpa vlomilcev je 'me-la te dni v Viftkovcih prokleto smolo. Namenili so se, da oplenijo blagajno bogatega trgovca Milana šlomoviča. Pri njegovem sosedu so najprej ukradli dve Sunki, da so ž njima utežill pse na filotmm-čevem dvorišču nato so odnesli 300 kg težko Wertheimerico na Voz. vžell iz hleva konja ,ga vipregll ln vse skupaj odpeljali daleč na polja. A ko so po velikem naporu blagajno razbili, je bila brez fic-ka. Besni zavoljo neuspeha so požgali vse papirje, ki 90 jih našli v nji. med njimi tudi knjigo dolžnikov. Zjutraj Se ie konj sem vrnil domov metona vos. od katerega se je odtrgal, ko je bree cilja bftgftl okrog, so poaneje našli Ob železniški progi. Za obnovitev naročnine Prosimo cenjene naročnike, ki jim je že potekla naročnina, da jo blagovolijo plačati do konca decembra. Kdor je še kaj dolžan za nazaj, naj zdaj zanesljivo poravna tudi zaostanek, tako da bo imel naročnino za letos popolnoma poravnano. Upravi lista je to potrebno za zaključitev knjig in sestavo letne bilance, je pa tudi v prid naročnikov samih, da nimajo ob koncu leta nobenih zaostankov, ker si tako ohranijo za Bvojce v primeru nesreče ali nezgode v zvezi s smrtjo pravico do »Jutrovega« nezgodnostnega zavarovanja v znesku 10.000 din pri Zedinjeni zavarovalnici d. d. v Ljubljani. Glavni pogoj te pravice je redno plačevanje naročnine. Dalje ko 14 dni ne sme naročnina biti v zaostanku. Prosimo tudi naročnike »Ponedeljskega Jutra«, da poravnajo naročnino do konca leta s položnicami kakor za redno »Jutrovo« izdajo. UPRAVA -JUTRA" je napisal Musorgskt. Obeta se nam izreden užitek. Vstopnice v knjigarni Glasben« Matice. Koncert bo v veliki filhar-moničnl dvorani ob 20. url. (—) u— JFngoslovensko bolgarska liga (akademski odsek). V ponedeljek 18. t. m. ob 18. bo seja centralnega odbora. Tajnik. KIHniT negujte sedaj, sicer Vas v tirni bole. — Sanoped je najboljše sredstvo. — Vrečica 2.— Din. n— Vabljiva prireditev v prid obmejni šoli. Za I. družabni večer šentpetrsk h podružnic CMD dne 5 januarja v veliki dvorani Trgovskega doma so priprave v polnem teku. Kakor vedno, si odbora resno prizadevata da bo ta prireditev zares pravi prisrčni družabni večer, ki naj vzbudi v srcih vseh udeležencev ljubezen in smisel za našo največjo ln najuspešnejšo obrambno družbo. Saj CMD že več ko pol stoletja vestno Izpolnjuje svoje veliko poslanstvo ob naših mejah, oomagaia Je že stotisočem ENNECKEN ZLATO nalivno PERO IMA VSE PREDNOSTI —• ZATO GA DARUJTE! CENE NESPREMENJENE. Izbrano lepa božična darila NOVOSTI pisemskih papirjev * Kralj kuharjev umri. V Sombaru so pred dnevi pokopali restavraterja Aleksandra Horvatoviča, komaj 47 let starega a kratka življenjska doba njegova je bila polna spoštovanja vrednih uspehov. V svoji stroki je slovel daleč preko meja svoje domovine. V maju 1937 so pod njegovim nadzorstvom popravljali dve kro-nanjski večerji v Londonu in Angleži SO ga takrat proglasil za »king of kitehen« — za kralja kuharjev. Njegov oče je Imel v Somboru hotel, pa se je tudi Aleksander ftdločil, da se posveti kuharski Stroki. Delal je po kuhinjah najodEčnejših hotelov na Dunaju, v Salzburgu in Londonu i in njegova kariera je naglo rasla, ker je znal poleg evropskega jedilnega lista pripravljati vse izbrane specialitete, kakršnih se je naučil v kuhinji svojega očeta. V Salztourgu je kuhal in stregeJ tudi bla-gapdkojnemu Viteškemu kralju, ki se je nekaj časa mudil taan, a njegovi gostje so bili med drugimi Reinhardt, Lechar, Rlchard Tauber .Katoiaffl i. t d. Pozneje je prišel V London, kjer je postal direktor Wln9tc*n-hotela, in v tej fttnkcfijl je postal šef dvome kuhinje v dneva kronanja Jurija VI Ko se je približala nevarnost vojne, Je zapustil Anglijo ln v Budimpešti odpri luksustoo restavracijo »Zlati cvet«. Po kratkem bivanju v Budimpešti! pa je izmenada Uttirt Na njegovo željo so truplo prepeljali V njegov toA-zU Stshjbflfc * Naše bralce opozarjamo na ^"flSnj1 oglas tvornice čevljev »Peko«. (—) * Za pokojno Ano Jančarjevo ae bo brala SV. maša 19. t. m. ob 7. zjutraj pri Sv. Jakobu v Trstu, na Rakeku in v Beogradu, Krunska Ulica, žalujoči zaročenec ia družina. (—) * Kupujte za božič tn n®vo leto Ciril-Metodove razglednice, ki se dobe v trgovinah, trafikah ln pisarni CM, Beethovnova ulica 2. Podpirajte šolsko družbo! (—) * Božične praznike izkoristite za svoje adravjel Zdravilišče Rogaška Slatina je Odprto vso zimo. Strogo dietna kuhinja, zdravljenje z mineralno vodo, kopelj itd. Vse to vam je na razpolago v najmodernejšem hotelu »Jugoslavenskem kralju«, po zelo povoljnih pogojih. Krasni zimski pejsažL Odmor za Vaše živce! Reserviraj-te cA pravočasno sobo pri upravi zdravilišča v Rogaški Slatini. (—) * Dr. D juro Vranešič, specijallst za živčne bolesti, Zagreb, MoSinskoga 10/b, sprejema v ordinaciji samo v ponedeljek, sredo in petek od 4. do 5. ure popoldne. Bolnike izročene v sanatorijsko nego, sprejema osebno vsak dan dopoldne od 11. do 12. v sanatoriju Zelengaju 87, a v ostalem času dneva službujoči asistent sanatorija (teL 93-80). (—) Iz LluMjane Proslavo lSOtetmee prve slovenske gledališke predstave priredi Slavistično društvo v Ljubljani v torek 19. t. m. ct> 20. v predavalnici trgovske akademije (Bleiweisova c.). Predaval bo profesor Alfonz Gspan o Antonu Tomažu L/nhar-tu, slovenskem preroditeJju glede na 160 letnico prve upriBoritve njegove ''županove Micke«. Na predavanje že danes opozarjamo cenjeno občinstvo. Vstop prost. ^^DAME^GOSPODJE!~ Za Božične praznike Vas najlepše ostrižejo ter napravijo trajno ondulacijo ter barvanje las vse po konkurenčnih cenah v novo otvorjenem frizerskem salonu »FRANK« (podruž.) v KresljL — Se priporoča frizerski salon FRANK za dame ln gospode Ljubljana, Llngarjeva ulica 1 u— Ustanova dr. Franceta Kosmerla, odvetnika in univerzitetnega profesorja v Chicagu, za dijake državne tehniške srednje šole v Ljubljani, ki obiskujejo arhltek-tonsko-gradbeni, elektrotehniški ali strojni oddelek, v znesku Din 8.000.— letno je razpisana. Natančni pogoji so razvidni iz razpisa na mestnih občinskih deskah ln v veži državne tehniške srednje šola Dom na Uskovnici za božične praznika odprt in oskrbovan. u— Klavirski koncert ra«tega pianista NlKte Magaiova. V torek 19. t. m bopr-VHČ nastopil v Ljubljani ruski pianist Ma-getov, o katerem trdi vsa evropska glasbena kritika, da je pianist velikega formata, Izredno nadarjen, s virtuozno tehniko m naravnost genialno interpretacija V torek nam bo zaigral: Bacha, Beethovna in Chopina. V drugem delu koncerta a afera* m* M «k sffiNttt* M ffc otrok z obleko, knjigami, Šolskimi potrert> ščinami da so sploh mogli priti do svojega hrama prosvete, do svoje narodne šole. Tu se jim je vceplja v mlada srca pouk v materinem jeziku ln ljubezen do naše tepe domovine Jugoslavije. Vsak dober Jugoslovan je danes član te velike, narodne Ciril Metodove družine. Mala članarina 12 din letno mu to omogoča in mu daje ponosno zavest, da je s svojim malim darom pripomogel k čim lepšemu uspehu. Prirediteljem je v veliko zadoščenje, da je ta večer vSbudil med nažim narodnim občinstvom toliko zanimanja ln toplega razumevanja ter prav prisrčno vabijo na veselo svidenje 5. L 1940 v veliki dvorani Trgovskega doma. Ker je čisti dohodek namenjen pravkar dograjeni CM-šoli ob severni meji pri sv. Treh Kraljih, pričakujeta odbora Čim večji odziv na svoje povabila ZIMSKO PERILO, Rarničnlk, Nebotičnik. o— Božlčnlee ljubljanskega rotarskega kluba. Zvest socialnim in karitativnim načelom svetovne rotarske organizacije je rotarsld klub v Ljubljani tudi letos za božič razdelil nekaj podpor. Nakazal je 6000 din društvu Za pohabljeno deco »Naša skrb«, društvu za varstvo otrok 1.000 din, za mestne reveže v cukrarni 2.000 din. za banovinski dečji dom 2.000 din ter za revne otroke na kirurškem oddelku primarija dr. Lavriča 8.000 dtn skupaj 14.000 din. Na svojem nedavnem medklubskem sestanku v Celju pa so zbrali rotarci 724 din aa Celjske mestne reveže. « O akustiki prostora bo predaval dr. inž. Venče Koželj v četrtek 21. deoembra ob 20. v predavalnici Združenja inženjerjev na Kongreenem trgu 1/n (po* sfapje Kazine). K predavanju vabi klub ariiitektov Združenja jugoslovanskih Inženjerjev ki arhitektov, sekcija Ljubljana. KRASNA BOŽIČNA DARILA velika izbira v drogeriji KANC Ljubljana — židovska uL L n— JNAD Jugoslavija. Sestanek ženske sekcije bo v ponedeljek 18. t- m. ob IS. v društveni posvetovalnici. Tajnik L u— Silvestrov večer »Ljubljanskega rro-d*c, prijeten ln zabaven kakor običajno, bo tudi letos v hotelu »Metropolu«. Opozarjamo na ta večer vse prijatelje ki lju- m** ------- U— Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana — Bežigrad bo imela svoj redni občni zbor v ponedeljek 18. decembra, ob 20. v risalnici HI. državne realne gimnazije — Bežigrad. Takoj po občnem zboru bo v istem prostoru strokovno predavanje. Vabljen', člani in prijatelji podružnice. ■UPUSTRIIA&a Ljubljanskim špeceristom bo z uspehom prodajat Vaše izdelke mlad, upeljan in reprezentativen zastopnik. Sporočite prosim na oglasni odd. pod šifro USPEH 1940 Lep dar za božičnico mestnega za-tišča v Trnovem je prispevala tvrdka v. A. Janeš, trgovina z delikatesami aa Aleksandrovi cesti. Poslala nam je 500 din ki naj jih zavetišče dv.gne pri blagajni »Jutra«. (—) u— Lutkovni oder Sokola L na Taboru uprizori danes 17. t. m. ob pol 16. komično lutkovno igro »Jurček — dvorni zdravnik«. Prodaja vstopnic v naprej danes v nedeljo od 11. do 12. V tej uri lahko tudi telefonično. (—) CIMEAN ZOBNA KREMA Športni klub SK Ljubljana priredi tudi letos veliki družabni ples 5. januarja L 1940. v vseh zgornjih prostorih Kazine. Sodeloval bo originalni jazz Odeon in ples bo vodil priznani plesni mojster g. Jenko. Pevske točke bodo izvajali naši najboljši solisti. Vabila bodo v kratkem razposlana. u— Jutri v ponedeljek zvečer bo v mali filharmonični dvorani koncert društva Tabora. Poleg mešanega zbora nastopijo Ljudmila Polajnarjeva (sopran), Lojze Gostida (tenor), Samo Hubad (klavir) in društveni zbor pod vodstvom zborovodje g. Janka Gučka. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice, ki prodaja v naprej tudi vstopnice. (—) Nad 300 novih vrst ^Icraskov za božično drevo, čudežne svečice. sneg, girlande, laske, svečke, vato, dalje vse vrste pastirčkov, ovc in drugih figur za jaslice. Za vsakogar dobite primerno boilčno darilo, kakor albume, tepe šatulje šivalne, brivske, česalne garniture, manikire, razpršilce in toiletne kasete že od Din 19.— dalje. — Velika izbira družabnih iger in igrač pri: Foto Touristu, Lofze Šmucu Ljubljana — Prešernova ulica 9 in Aleksandrova cesta štev. 8. u— »Današnji čas ln vzgoja« je naslov predavanja, ki ga bo imela priznana predavateljica profesorica ga. Anica Cerneje-va. Predavanje bo pod okriljem Pedagoškega druStva v ponedeljek 18. t. m. ob 18. uri v dvorani mineraloškega instituta na uni-verzL Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozareo navadne Franc Jožefove grenčice. Državna poskusna ljudska Sola za Bežigradom priredi danes ob pol 15. uri v svoji dvorani otroško akademijo, katere čisti dobiček je namenjen nabavi knjig za otroško knjižnico. Vsi, ki se zanimajo za vzgojo otrok, vabljenL LASJE KOT SVILA! Umivajte svoje lase s Savezom, odličnim tekočim Samponom brez luga. Na zahtevo poSljemo vsakomur brezplačno knjižico o dovršeni negi las. L'Oreal/23 — Zagreb l, pošt, pret t SKRIVNOST GOSPE BEATE Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri! KINO UNION _ Tel. 22-21. Po istoimenskem A. Miillerjevem oderskem komadu. LIL DAGOVER in A. SCHONHALS- Zagoneten dogodek iz življenja lepe dame, ki jo je »boljša družba« prezirala zaradi njene preteklosti. dekret o premestitvi k Sv. Juriju pri Grosupljem V zadnjem trenutku je bil dodeljen v Moste, slednjič pa na Jesenice. Prizadejane krivice so mu povzročile veliko šodo na imetju in zdravju. Kljub vsemu je bil februarja 1936 premeščen še po istoimenskem romanu slavnega angleškega pisatelja A J. Cronina. Roman zdravnika o življenju zdravnika. ROBiSRT DONAT. KINO MATICA — TEL. 21-24. Ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri. izvrstna komedija veselega humorja, prekrasnih naravnih lepot in vroče ljubezni dveh mladih zaljubljenih src... V glavnih vlogah: ROLF WANKA, nepozabni junak iz filma »Pater Vojteh« ter Izzi Holzschuch, Roszi Csikos, Ti bor Halmay. 3EG NA JADRAN KINO SLOGA, tel. 27-30. Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri. MATINEJA ob 10.30 dopoldne po znižanih cenah: ToKouno IrnmICna nnera: FRA DIAVOLO » OCM KINO SOKOLSKI DOM V ŽIŽKI — Telefon 41-79 Prekrasen dramatični češki film t* .gubljena pafrola V gl. vlogah: Zd. Stepanek, Ferd. Hart in drugi. Predstave: danes ob 3., 5., 7. in 9. uri ter jutri ob pol 9. uri. Božični spored: Hei&i - Shirley Temple Humoreska, matineja 25. in 26. decembra. Ul o_ Lepo prosimo dotično damo, ld je kupila 15. t. m. črne škornje v trgovini »Peko« v šelenburgovl ulici, da jih vrne, ker so bili prodani pomotoma v odsotnosti lastnice. Uslužbenka bi zato trpela občutno škodo. Oddajo naj se v trgovini »Peko« proti takojšnji vrnitvi denarja. P O Z O R J Obnovljena zvočna aparatura! u— Plesne va.ie v^ako nedeljo ob 15. v dvorani Delavske zbornice. Začetniki ob 14.30. (—) . „1. MAICEN ne oTdlnžra do 1.1.1940. u— Popravek. Ko smo pred dnevi poročali o tragični smrti g. Ivana Novaka, laboranta v umetnostnozgodovinskem seminarju ljubljanske univerze, smo ga po pomoti označili za vratarja. Ker je vratar univerze g. GlinSek po naključju tud Ivan in ga zlasti množica akademske mladine pozna samo pod tem imenom, so mnogi mislili, da gre zanj. S tem pojasnilom popravljamo neljubo pomoto. Do božiča stare cene ČEVLJEV vseh vrst v prvovrstni garantirani kakovosti T R I U M P F, Ljubljana — Miklošičeva c. 12. u— Dobrodelna prireditev v ŠBKi. Opozarjamo, da se božičnt akademija z obdarovanjem ubožnih družin kolašic v ponedeljek 18. t. m. iz nepredvidenih vzrokov ne more vršti ob 20. temveč bo že ob 17. istega dn3 z že objavljenim sporedom v Sokolskem domu v šiški. Vstop prost. u— JenKov plesni zavod v Kazini sprejema novince-dame in gospode v začetni-ški tečaj vsak ponedeljek ob 20. uri. Vsako nedeljo ob 16. uri pOpoldansld ples. Vsak torek in petek ob 20. uri nadaljevalna tečaja. Vsako sredo ob 20. tiri izpopol-njevalni tečaj. Posebne pleSne ure :n informacije vsak dan. Akademiki-dijaki imajo popust. (—) u— Darilo. G. inž. Spinčič je daroval društvu »Kneginja Zorka« svoj izvedeniški honorar v neki stavbni zadevi v znesku 100 din. Najlepša hvala! (—) a— Plesna š»la na TafcOj-u bo imela drevi ob 20. redno pieano vajo. (—) ti— Zamrale vodovode tali brez razkosavanja zidu z električnim aparatom Co-kert Avgust, klepar, vodovodni instalater, Gregorčičeva 5., telefon 24-70. (—) Ttajlepia. SoŽIČnADARILZV trajne vrednosti So originali nfciih vmatnikov oaKopičav paviljon. ♦odprta do božiča* Nagrade hišnim poslom vlagateljem. Hrasdniea diavske i. ^.novine v Ljubljani, prej Kranjska hranilnica, bo tudi letos izžrebala za božič več nagrad po 200. 100 in 53 din hišn m gospodinjskim poslom (kuharicam, hišnam, služkinjam itd), ki imajo v imenovani hranilnici vsaj že šest mescev vložene svoje pr hranke na hranilne knjižice. Ti posli se vabijo, da se do vštetega 19. t. m. prijavijo pri blagajni hranilnce (Knafljeva ulica 9), med poslovnim. urami od 8. do 12. V izkaz je predložiti hranilno in poselsko knj žico. Kdor teh knjižic ne predloži, ne bo pri-puSčem k žrebanju nagrad, žrebanje bo v sredo 20. t. m. popoldne. Gospodinje in gospodarji naj blagovolijo na to opozoriti svoje posle. (—) CuOa oci in zdravje „ ustvarja dobro razpoložen/e JCrgj K Krtffitc Krgjitcn Kn}j\tcn TUNGSRAM JCn/ptcn v Lijevo Sredičko na Hrvatskem. Zapuščen in bolan je hudo propadel in se je čez mesec dni vrnil v Ljubljano na daljši dopust. V oktobru 1937 je bil brzojavno premeščen v Gornjo Lendavo, kjer je lahko dodobra spoznal svoje politične nasprotnike. Slednjič je po 27 letih uspešnega dela službe stopil v nezaželeni pokoj. S ponosnim zadovoljstvom lahko zre na doslej opravljeno delo. Bil in ostal je Sokol, organiziral je, kjer je le mogel mladinske pevske zbore, koristil je, komur je vedel in znal, mnogo pa je tudi skrbel za lastno izobrazbo. Vemo, da bo še prilika govoriti obširneje o res zaslužnem delu tega skromnega narodnega delavca, zaenkrat pa mu želimo, da se lepo pozdravi in umiri po prestanih krivicah. Tržiški pevski praznik Sede od leve na desno: Ros Albert Perne Albin, dr. Svlgelj. Ster Ernestlna, Ošabnlk Edvard, Javornik Joža. Stoje: inž. SmoUk, vodja orkestra, Jerman Tonček, Pregelj Rudolf, Stritih Ciril, sedanji predsednik društva, Lajovic Albin, Ošabnik Edi, sedanji pevovodja ln Jeglič Blaž Pokoj po zaslužnem delu Predčasno je šel v pokoj zaslužni učitelj Ladislav Požar, znan narodni delavec iz dobe pred vojno kakor tudi še po vojni v Trstu in pozneje v Ljubljani. Moramo se ga spomniti, saj je od zgodnje mladosti delal povsod tam, kjer ni plačila, marveč zgolj žrtve. Kakor njegovi starši, se je tudi on rad posvetil učiteljskemu poklicu. Šolal se je v Kopru in Gorici in je bil zgodaj v prvih sokolskih vrstah. Po maturi 1912 je služboval v Trstu, od koder pa je nekaj let po vojni prišel na Ježico. Nato je služboval v raznih krajih in ga je zlasti zadel Tržič, 16. decembra V ponedeljski izdaji »Jutra« smo poročali o izredno lepem uspehu slavnostnega koncerta, ki ga je priredilo tržiško Bralno društvo. Pri poročilu pa »e je našemu poročevalcu primerila neljuba pomota, da je pri naštevanju odlikovancev pozabil na dva prav zaslužna člana dolgoletna pevca in pri vsem še druga basista. To 'a gospoda Rekar France, predsednik deželnega sodišča v pokoju, in Jerman Ton. ek, tovarniški mojster v tovarni »Peko«. Gospod Rekar je bil dolgo let predstojnik tržiškega okrajnega sodišča, ki je razumel Tržič in njegovo prebivalstvo kakor malokdo in je med našim uradništvom redka izjema, da je ves čas svojega službovanja v Tržiču aktivno delal v Bralnem društvu, kjer je zavzemal vse častne položaje Marsikoga je ravno on navdušil za petje in ga pripeljal v tržiško pevsko družinico. Ta- kih uradnikov fe danes prav malo in zato je treba gospoda Rekar ja postaviti kot svetel zgled, kako je treba izobražencu izpolnjevati svoje naloge ne samo v uradu temveč tudi pri narodnem prosvetnem delu. Gospod Rekar je prišel po svoje odlikovanje ob priliki ponovitve koncerta Vsi odliko-vanci ga iskreno obžalujejo, da ni bil navzoč pri slavnostnem koncertu in da ga tako ni na skupni sliki odlikovancev. Drugi obeh pozabi jencev je gospod Jerman Tonček ki je menda ragledal luč sveta kar v prostorih Bralnega društva, zakaj v zboru poje že menda celih 35 let, maio manj kakor je star. Za petje je izredno navdušen Če bi sešteli vaje in njegove obiske vaj, potem bi se pokazalo, da je obiskal vaj 97% vseh vaj, kar poje v zboru. Takih pevcev nam manjka in zato Tončku Jermanu posebna čast. Trhle kulisarne n! bilo škoda Ljubljana 16. decembra Velika lesena baraka ob Knafljevi ulici, ki so jo pred dvajsetimi leti postavili kot zaslno kulisarno za ljubljansko opero, je pred dnevi zgorela. Ljubljančani že dolgo niso videli tako velikega pa tudi ne UŽIVAJTE V NAŠIH ZIMSKIH KRASOTAH Oh Hite fStJLJED v zim?: HOTEL TOPLICE, 7 dni din 680, 14 dni din 1.330.—, vse vključeno. POKLJUKA SPORT-HOTEL, pension din 85.— do 106. —, vse vključeno. HOTEL-PENSION ŠTARKL, BLED, najboljša oskrba, nizke cene. BOHINJ, krasno alpsko zimovišče, najlepše prilike za zimski šport. Zamrzlo jezero. Prvovrstni hoteli. Nizke cene. HOTEL SLAVEC, KRANJSKA GORA. Vse udobnosti za športnike m izletnike. Priznana restavracija. —Lastnik Zore Leopold. VELIKA PLANINA, 1.558 m. Iz Stahovice 3h. iz črne 2h. Prehrana din 35.— do 50.—. POHORJE, 910—1.522 m. Obsežni smuški svet, številni planinski hoteli in domovi, nizke cene. KOČA POD KOPO na Pungartu, 1.377 m. — Celotna oskrba din 35.— do 50,— dnevno. Krasna lega. Idealna smuka. Inform SPD Slovenj Gradec. PENSION POKLJUKA-LOVEC, pension din 75.— do 85.—, vse vključeno. HOTEL UNION, BLED, dobra postrežba, nizke cene. HOTEL SV. JANEZ, BOHINJ. Stalni smučarski učitelj. Zmerne cene. DOM NA KOFCAH, 1.400 m. žel. p. Tržič. Oskrba od din 45.— naprej. Idealni planinski smuški svet. SAVINJSKE ALPE — LOGARSKA DOLINA — GOLTJE — SMREKOVEC PECA. SMREKOVEC, 1.575 m. Idealni smuški tereni. Koča stalno oskrbovana. Prehrana din 30.— dnevno. Dohodi iz Črne. Šoštanja in Ljubna ob Savinji. Informacije SPD Šoštanj. nove slikarne pa so zavlačevali in Se danes ni povsem dovršena. V zgoreli baraki je ogenj unič.l precej novih kulis, nekaj barv in orodja. Druge več,je nesreče menda ni bilo. V kratkem bi morali barako podreti, ker je bila v napoto gradnji moderne galerije. Ogenj, ld jo je uničil, je lastniku prihranil te stroške. kolikor pa je bila baraka še vredna, mu bodo škodo povrnile zavarovalnice. Pojasnila in prospekti: Tujskoprometna zveza »Putnik«, Ljubljana, Tujskoprometna zveza »Putnik«, Maribor in vse poslovalnice »Putnika«. tako kratkotrajnega ognja kakor ta večer. Ko je bil paznik na gradu z dvema streloma javil, da gori v mestu, so Ljubljančani h teli iz gostiln in kavarn k ognju. Celo dramsko gledališče se je kar med predstavo za polovico izpraznilo. Tak je ljubljanski firbec. Barake prav za prav ni bilo škoda. Postavljena je bila kot provizorij največ za pet let. V njej sta b li mizarska delavnica in slikama in do nedavna tudi stanovanje gledališkega slikarja. Okrog barake je bilo zmerom polno ropotije, kakršna nam z odra ustvarja iluzije razkošnih stanovanjskih oprem, tu pa je ustvarjala le žalostno podobo siromašne krame. Zdaj po 20 letih je bila velika baraka že trhla do temeljev. Bil je poslednji čas, da je banovina zgradila novo slikamo na Bleiwei-sovi cesti. V to novo si karno bi se morali preseliti že ob začetku sezone z gradnjo Štirinajst otrok je adoptlral Neki kmet iz Sastmole na Finskem je postal z dediščino bogat mož. Prvo. kar je storil kot bogataš, je bilo to, da je z dovoljenjem oblasti vzel 14 revnih otrok iz sosedstva k sebi in jih adoptiral Vsakemu teh otrok hoče, ko bodo zrasli, kupiti kmečko posestvo. Zavoljo njegovega dobrosrčnega dejanja mu je oblast odpustila i davek na dediščino. Popis vseh moških v Ljubljani Ljubljana, 16 decembra Mestno poglavarstvo v Ljubljani je prijelo dostavljati hišne in evidenčne liste za popis vseh v Ljubljani stalno stanujočih moških rojenih 1920 ali prej. Hišni lastnik, upravitelj ali hišnik naj takoj, ko dobi hišno polo z evidenčnimi listu izroči v izpolnitev po en evidenčni list vsakemu v hiši stalno stanujočemu moškemu prej navedene starosti. Izpolnjene in podpisane evidenčne liste je treba brez odlašanja takoj vrni- ti hišnemu lastniku, upravitelju ali hišniku. ki nato vpiše vse osebe, ki so izpolrrle in njemu oddale evidenčne liste, v h>no polo, kamor naj se pravtako vsakdo poleg svojega vpisa lastnoročno podpiše. Pri tem popisu je treba upoštevati tudi vse one v Ljubljani stalno stanujoče moške, čeprav so začasno odsotni bodisi na popntovani h. v bolnicah na orožnih vajah ali drugje Za take 06ebe naj evidenčne liste izpolnijo njih svojci Če pa teh ni, naj jih pa izpolni hišni lastnik ali njegov poob'aščenec Od popisa so izvzeti samo aktivni častniki podčastniki in vojaki pod zastavo, pač pa morajo vojaški uradniki evidenčne liste izpolniti Podatke ki jih potrebuje mestno poglavarstvo za volilne namene, naj se vpiše natančno. da ne bo treba vabiti strank v urad zaradi dopolnitev Poleg drugih osebnih podatkov naj v evidenčnem listu vsakdo natanko navede tudi dan. od kdaj nepretrgoma stanuje v Ljubljani, t j bodisi na starem kakor na iukorporiranem ozemlju Hišni lastniki, upravitelji ali hišniki naj hišne pole natanko izpolnijo in podpišejo ter z vsemi evidenčnimi iisti izroče organom mestnega poglavarstva, ki se bodo pri njih zglasili po preteku treh dni po dosta-vitvi. Tega roka naj se vsi zanesljivo in natanko drže. da zaradi odla anja ne bo nepotrebnih zavlačevanj in potov ter zamud. Če bi pa kak v Ljubljani stalno stanujoči moški prej navedene starosti do četrtka 21. t. m vendar morda ne prejel evidenčnega lista v izpolnitev, naj se gotovo zglasi v petek 22. ali v soboto 23. decembra letos med običajnimi uradnimi urami v mestnem Jo-movinskem oddelku. Mestni trg 2-II., soba številka 48. Poudarjamo, da morajo biti popisani prav vsi v Ljubljani stalno stanujoči moški, ki bodo 31 decembra letos star, 19 ali več let, ne glede na državljansko pripadnost, torej tudi tuji podaniki Iz Trbovelj t— Izobraževalno društvo »Mladi« obvešča trboveljsko javnost, da se najavljeni koncert Akademskega pevskega zbora, ki bi bil moral peti v nedeljo 17. t. m., ne more vršiti omenjenega dne, ker bo zbor sodeloval pri proslavi 20-letnice univerze v Ljubljani. Koncert bo pozneje. t— Obveščamo trboveljske člane Vodnikove družbe, da je dospela letošnja zbirka Vodnikovih knjig. Člani naj se oglasijo pri tukajšnji podružnici »Jutra«. Drugi interesenti za zanimivo čtivo teh knjih naj se istotako priglasijo čimprej, da tudi za nje naročimo pravočasno knjige, ki jih želijo. Vse štiri knjige (Vodnikov koledar, dva romana in medicinska poučna knjiga) stanejo le 20 dinarjev. t— Družabni večer je priredil Sokol svojemu dolgoletnemu članu Feštajnu, ki je te dni čil in zdrav obhajal sedemdesetletnico. Prireditev društva, pri katerem deluje jubilant že preko petdeset let, je pokazala kako priljubljen in spoštovan je br. Feštajn v trboveljskih nacionalnih in sokolskih vrstah. Prireditev je bila zadovoljivo obiskana. Starešina br. Jesih je v lepem nagovoru orisal velike zasluge br Feštajna za Trbovlje in za sokolstvo ter mu v imenu trboveljskega Sokola izročil krasno izdelano diplomo in pripel sokolski znak z napisom »Bratu Feštajnu za 50-letno sokolovanje.« Br. Pahor je slavljencu čestital v imenu župe ter v svojem klenem govoru podčrtal pomen Feštajnovega javnega dela za napredek sokolske in nacionalne ideje. Sokolska godba je prav pridno igrala in kvartet je pel neumorno. Po oficielnem delu so sokolski bratje in prijatelji šc dolgo s slavljen-cem obujali spomine na nekdanje nacionalne borbe, pri katerih je bil br. Feštajn vedno prvi na braniku! INSERIRAJTE V „JUTRU"! Kupite ZA BOŽIČ kolo pri tvrdki Vek! Radi pomanjkanja bencina )e marsikdo odjavil svoje motorno vozilo. Phanomeo prožno kolo Vam nadomesti Vase motorno vortUo in je obenem lepo darilo« PUCH PHANOMEN BIANCHI IGN. V0K Ljubljana — Tavčarjeva 7« v DARILIH VODU TVRD1KA M, TICAB, LJUBLJANA Selenburgova ulica Iz Celja e—. Otvoritev božične likovne razstave celjskih slikarjev ge. V«re Fišer-Pristov-škove tejr gg, Alberta Širita Cvetka Ščuke, Miroslava Mod ca in Karla Mehleta t-o danes ob 11. dopoldne v sejni dvorani Mestne hranilnice. Razstavo bo otvoril 9 kratkim govorom prof. dr. Pran šijanec-Razstava bo odprta do 26. t. m. Oglejte si razstavo. HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE podružnica CELJE, nasproti pošte — Cankarjeva cesta. Domač pupilarno varen zavod, izvršuje vse denarne posle. Najbolj varna naložba. — JAMSTVO DRAVSKE BANOVINE. Pojasnila brezptačno. e— Kako kupuje eeljska občina Napot-niKovega »Kristusa«. Na seji mastnega »ve ta je referent prosvetnega odbora kate-het g. Lukman predlagal, naj mestu« ob-č.na ne kupi velikega reliefa, »Kristusa«, ki ga je izdelal akad. slikar Napotnik. Relief je že nekaj časa na mestnem magistratu. M. s. Roš je ugotovU, da je mestna občina ta relief naročila, in opozoril, da je Napotnik eden izmed najodUčnejžih slovenskih kipar jev in da se je lani v Zavodni pri Celju hudo ponesrečil, zaradi česar je bil dolgo nesposoben za delo. Predlagal je, naj se predlog prosvetnega referenta ne smatra tako da občina sploh ne namerava kupiti rel efa, za katerega zahteva g. Napotnik 3200 din, marveč da občina ne bo plačala zanj zahtevane eene. Ta predlog je bil sprejet. Upamo, da bo ob* čina v najkrajšem času uredila zadevo ia plačala umetniku primemo ceno. Poceni In dobro kupite damske plašče, moške suknje, obleke, pum-parice, damsko in moško toplo perilo, nogaviee in rokavice pri KOL3EZEN FRANC, CELJE e— Odobrene in odklonjene podpore. Mestni svet je na seji v petek odklonil prošnje za podporo, ki so jih predložili Gasilska zajednica dravske banovine. Društvo gluhonemih ga dravsko baaiovino v Mariboru, Delavska zborniea v Ljubljani Slovensko planinsko društvo Je že 17. oktobra prosilo generalno direkcijo državnih železnic, naj bi veljal« ugodnosti nedeljskih povratnih vozovnic n božične praznike od 33. decembra zjutraj dO 27. decembra o polnoči, za novo leto od SO. decembra zjutraj do 2, januarja o polno«, za praznik sv. Treh kraljev od 3. Januarja opoldne do 8 januarja 1940 opoldne ln za Svečnlco od t. februarja do 6. februarja. Slične ugodnosti je železniška uprava že dovolila v letošnjem letu za velikonočne ln za binkoštne praznike. Z navedenimi ugodnostmi bi izdatno porasla frekvenco potnikov na državnih železnicah sa navedene praznike. Na proSnjo SPD sta se tej akciji pridružili tudi Tujskoprometni zvezi v Ljubljani ln Mariboru ter se Je ss ugodno rešitev na prošnjo SPD zavzela tudi generalna direkcija državnih železme. Zveza planinskih društev kraljevine Jugoslavije je po svojih predstavnikih neposredno Intervenirala pri generalni direkciji državnih »eleznic v Beogradu. da isposluje ugodno reftttev Žal nI bilo primernega rasumsvanja. Generalna direkcija državnih železnle je rešila prošnjo SPD ln ostalih tujskoprometnih ustanov v Sloveniji, da za letošnje božične ln novoletne praznike ae bo odobrila posebne vozne olajšave, češ da bi to odobrenje povzročilo znižanje dohodkov za železniško upravo. Hkratu je generalna direkcija državnih železnic mišljenja, da bi takSno odobrenje pomenilo nevaren precedenčen primer za celo vrsto praznikov drugih veroizpovedi. ki bi neizogibno sprožil mnogoštevilne zahteve, naj se za posamezna verstva ob raznovrstnih praznikih odobri enaka vozna olajšava. Nadalje pravi reše-nje generalne direkcije državnih železnle: Ne glede na občutno znižanje železniških dohodkov, bi odobrenje tolikšnega števila voznih olajšav močne verske pomešanosti našega ljudstva tvorilo pri poskusu ureditve območij, za katere naj bi olajšave veljale, skoraj nepremostljive težave in velike zmešnjave, kar se je v praksi prav občutno očltovalo v času, ko je zadevna olajšava veljala tudi za praznike. V letošnji zimski seziji je Slovenija v prvi vrsti navezana na turista tz Slovenija in ostalih krajev Jugoslavije. Računati je na žtevilnejii poeet le, ako se nudi turistom primerna olajšava pri vožnji na železnicah, pri odobren ju nedeljskih povratnih vozovnicah tudi za navedene praznike bi želeai ška uprava popustila na ee» al 36 odstotkov, povečala pa frekvenco za 50 odstotkov, tako da bi imela še vedno dobička 14 odstotkov nad normalne dohodke. Pri sedanji splošni podražitvi življenjskih potrebščin in pri enakem stanju mesečnih dohodkov uradnikov ni računati, da bi mogli finančno šibkejši sloji proste dneve za božične in novoletne praznike porabiti za poset raznih zimsko športnih krajev ln plan nskib predelov v Sloveniji, Ker je v veljavi tudi omejitev vožnje z avtomobili ob nedeljah in praznikih tudi ni računati, da bi tmovitejii sjoj'. posetiii Slovenijo za božič. S tem bo trpelo vse narodno gospodarstvo v dravski banovini ln bodo prizadeti zaradi manjših dohodkov vsi krogi in vsa samoupravna oblastva. Vsa javnost v Sloveniji proei meroda;ne činitelje, da se zavzamejo za teprememb© odklonilne rešitve glede voznih olajšav za božične in n°voietne praznike ter da šs pravočasno isposlujejo, da bo železniška uprava uvidela ogromno ikodo, ki jo bo povzročila sebi, turistom, tujskemu prometu in vesm ostalim krogom V Sloveniji a tem, da noče odobriti nujno potrebne železniške ugodnosti za navedene praznike. Mož, ki obvlada svoje telo in duh Gandbl se je zopet posvetil vodstvu indijskih snnozic Mahatma Gandht je opustil napol metliško življenje, ki ga je vodil od oktobra 1934. ln je prevzel spet vodstvo indijskih množic. Vsak dan posveča sedemnajst ur političnemu delu. Mahatma Je vzel v svoje roke nadzorstvo nad Indijskim kongresom ln obnovil disciplino v stranki s tem, da je postavil ob kraj mlade vročekrvneže, ki so prinašali s svojimi divjimi načrti zmešnjavo v Indijo ter pretili, da bodo uničili njegovo življenjsko delo. Njegov zopetni povratek v politiko kaže, kolikšna je energija v tem motu, ki js s svojimi 71 leti eden najmarijivejših mož v Indiji. Vsak dan prejme povprečno 400 pisem, ki jih reši vse še pred naslednjim sončnim vzhodom. Razumljivo Je zato, da pri vsem tem delu strogo pazi na evoje zdravje, saj ga drugače ne bi mogel obvladati, Toda Gandhi ima svoje telo in duha tako popolnoma v oblasti, da more Že po petih minutah trdno zaspati, kjer koli je, ter se zbuditi avtomatično ob točno določenem času. Sprejema mnogoštevilne Obiskovalce in se udeležuje vsakovrstnih SCj- Kakor vedno posveča mnogo svojega da-sa socialnemu dvigu podeželja, borbi proti predsodkom o parijah ln za rokodelsko vzgojo mladine. Dobe molčanja, kt a| jih od časa do časa naloži za aekoliko ur aH dni, mu dajejo nove telesne to duševne energije. Pogoetoma uporablja te ure sa sestavljanje člankov za svoj tednik »Ha-rijan«, k| izhaja v angleškem jeziku. Polovica tega lista prinaša spise izpod njegovega peresa in skoraj vsi indijski Usti objavljajo te članke dobesedno, Njen oče se je rodil za Časa Ludovika XV, V Parizu je pred kratkim slavila svojo 96letnico ga. Anpalika Royeva, ki se lahko ponaša menda kot edini človek na svetu, da se js nje oče rod 1 še pod vlado francoskega kralja Ludovika XV, Rodila se je 1. 1848. v Curzouu v Vendajt la njenemu očetu ja bilo tedaj — 72 let. Rodil ae j« torej 1. 1771., a Ludovik XV. Je vladal kakor znano, do L 1774. Za gospodinja Pralne krpe, ki so postale zamazane in spolske, se najbolje oparijo ali prekuhajo ■ vrelo sodno vodo. Potem jih je treba dobro preplakniti, da se odstranijo ostanki soda. SEZNAM zžrebanih Številk srelk EFEKTNE LOTERIJE SOKOLSKEGA DRUŠTVA NA VRANSKEM dne to. decembra 1939* številke srečk a dobitki s vrednosti od din SS*— de din 100.—»I 64 700 65 781 85 838 110 172 222 22« 258 296 888 890 977 1157 1291 1417 1838 1861 1885 2126 2289 2849 2359 2421 2441 3288 3325 8872 8621 3676 8788 4759 4930 4965 4971 6149 5324 62S9 6304 6401 8851 6975 6986 7840 7869 7999 8025 8221 8321 8997 9088 9043 9074 9178 9882 15 692 1809 2874 2887 2900 3142 4304 4342 4600 4615 5867 6034 6076 6224 7544 7739 7763 7766 8890 8898 8955 8973 9898. 859 899 407 1443 1617 1644 2480 2498 2519 8791 3882 3940 5347 5506 5580 7030 7075 7098 8534 8585 8692 9442 9493 9838 448 482 1651 1687 2749 2822 3962 4248 5600 5841 7107 7523 8844 8858 9811 9840 GLAVNI DOBITKI; 415 1521 2739 4981 6248 8808 8714 8008 74T6 8284 8868 8842 8859 Dobitki se morajo dvigniti med 18, XXX- 1939. in 18. L 1940. 1919 - Ob dvajsetletnici naše univerze -1939 Slovenske generacije v borbi za vsučilišče mlad h ljudi privite t n6o» dvorane na univerzi prizadevanje za ljubi kruhek, ld naj U bil tim boljši, in med njimi Je obilo takih, k. al izberejo poklic po preudarku, kje se obeta najzanesljivejši kruh. pa 6« mogoče po najbrž) poti. Specialno, po pri-rodi dano nagnjenje za posamezne panog« študija prihaja manj v poštev. Univerza pa je znanstveni zavod, je celo pred vsem in v poglavltn. meri ter hkrati najvišji znanstvena zavod. Težišče izredno Imenitne funkcije, zaradi katere ima svoj sloves, je prav v znanstvenem poslanstvu, s katerim se dviga na najvšje mesto in s katerim bistveno presega Šole na zaporednih nižjih stopnjah. Svoje znanstveno delo izvaja po dvojnem potu. Prvič s svojimi znanstveniki, ki tu vrš jo, odprti ob svoja znanstvena ognjišča, samostojno znanstveno proučevanje ter s svojimi deli izvršujejo naučni poklic. Drugič pa je njihova funkcija da vzgajajo znanstveni naraščaj, ne le v onem pravkar označenem sm slu dobrih uradnikov, zdravnikov, profesorjev, sodnikov itd., marveč v smislu znanstvenega podmladka ki naj s svojim življenjskim delom bolj služi napredku znanosti kakor materialnim eksistenčnim zahtevam. Univerza kot »vsoka šola« pomeni mnogo toda njena produktivnost, njena vitalnost in živllenjska upravičenost se mnogo bolj pnesoja po uspehih na čisto znanstvenem področju kakor pa po številu slušateljev ali absolventov, ld jih vsako leto izpusti tz svojih predavalnic in laboratorijev Ko premotrtvamo pod temi vidiki našo mlado univerzo je potrebno, da prav posebno opozorimo kako mnogo je potreb nih povsem zunanjih, materialnih pogo- jev, da sa moro v redu ln s uspehom vršiti ta dvojna vloga. Zlasti tu Je potrebno, da se vsakdo zaveda, kako neeadostno delo je opravljeno ako smo aeoidatt poslopje, poklicali profesorje ter vpisa* slušatelje. Za moderen savod, ki saj ispoinjuje očrtane nalog«, so potrebni neprestano novi viri, ki naj omogočajo materialno izhodišče za dosesaaje bistvenih ciljev. Silno mnogo dela, pa tudi žrtev, materialnih ta duhovnih, nas še čaka, aks hočemo izpopolnit. svoje vseučilišče, da postane zares to, sa kar je ustvarjeno po bistvu svoje žMjenjske funkcije. Oprema posameznih delov univerze, materialna usposobljenost Institutov, instrumentov tn vsakovrstnih sredstev, ld s« v njih svet seto naglo razvja do popolnejših obttk, vm to spada k osnovnim potrebam, podobno kot krediti za znanstvena rasiskavanja. potovanja ali ekskurzije, pa za objavljanje razprav ki so merilo napredka v znanstve nem uveljavljanju. ¥ majhnih raamsrah. v katerih živimo, so pomanjkljivosti te vrste doetkrat nepremostljiva ovira. Toda ko praznujemo prvo dvajsetletnico lastne univerz«, bi bilo čas, da ao ■ odgovorni krogi »vesti, da so tudi tu neobhodno potrebni pogoji za polnovredno funkcioniranj« našega najvišjega znanstvenega zavoda, on; pogoji, ki mu šele omogočijo, da more tekmovati z enako-vrstniml institucijami po svet«. Pa tudi naše občinstvo bi bilo treba, da ss teh oedostatkov zaveda in da si tudi samo prizadeva kako bi Jim pomagalo priti v okom Po svetu. Je mecenatstvo ponekod lepo razvito tudi v kraiih, ki se često o njih rado govori s preži ran jem M3 se pač oe moremo pohvaliti in svoječasni »apel na narod« Je Imel kaj klavrne resultata. Kratek zgodovinski prikaz naporov in bojev za dosego najvišjega slovenskega znanstvenega zavoda IVAN HRIBAR je bS pred vojno eden glavnik borcev za slovensko univerzo. dljašcem shoda, ki so ga naslednje leto •klicali funkcionarji prvega shoda zopet v Ljubljano, pa so že razpravljali o popolnem slovenskem vseučilišču. Proti tej zahtevi sta nastopila akademika Zaplotnik ia $uklje (poznejši kranjski deželni glavar), ki sta poudarjala naio nepripravljenost. Kljub temu pa je shod r veliko večino sprejel resolucijo: »Zbrani študentje v Ljubljani zahtevajo od vlade, da je ona pravična zahtevam slovenskega naroda ter ustanovi univerzo ▼ Ljubljani s učnim jezikom slovenskim « Glas naroda, ki se }e razlegal na taborih in zborovanjih akademikov, ni ostal brez odmeva v zakonodajnih zastopih V državnem in deželnem zboru ao »e vršile debate o vseučiliškem vprašanju. k; so ga v tej ali oni obliki načenjali Razlag, Bleiweia, Costa, Majaron L dr. DR. DANILO MAJARON desetletja neumorni delavec za šah vseučilišče in kontno predsednik komisije, U je izvedla zadnje priprav«. Univerza ga je v zahvalo Imenovala I za svojega častnega doktorja. Kralj Aleksander I. Zedinitelj je kot regent podpri akcijo za našo univerzo In podpisal zakon o njeni ustanovitvi. Tudi pozneje Je ostal vedno njen zaščitnik, kar Je na zunaj Izpričaj tudi t dovoljenjem, da si je privzela njegovo Ime. Slučaj Je nanesel, da praznuje naša Aleksandrov« ■nlversa svoj dvajsetletni jubilej ravno na rojstni dan svojega pokojnega velikega pokrovitelja Univerza v življenju našega naroda DR. JOSIP PLEMELJ prvi rektoi ljubljanske univerza se začela v Ljubljani vsa) nekatera »loven ska jurtdična predavanja. Toda kmalu so se politične razmere spremenile Nastopila je reakcija šolstvo se je zopet reformiralo in jeseni 1849 so bila predavanja v Ljubljani ustavljena ter prenesena na graško univerzo Znameniti »civilist« Slovenec dr. losip Kranjc je bil imenovan za »docenta avstrijskega civilnega prava v slovenskem jeziku« oa graški univerzi. Malo pozneje sta tel stolici sledili še dve V začetku je obiskovalo slovenska predavanja lepo število slovenskih in hrvatskih slušateljev Toda kmalu je začelo število padati, kar je bilo vzrok, da so bila predavanja leta 1854 sploh ukinjena, saj so bila Nemcem ie dolgo trn v peti. V dobi prebujenja Nov0 obliko je dobila zahteva po slovenskem vseučilišču v Ljubljani v dobi narodnih taborov. Skoraj na vseh. zla&fi pa n« najznamenitejšem v Vižmarjih L 1869. so l govorniki zahtevali slovensko univerzo ter širokim narodnim množicam dokazovali njeno potreba Med prvimi pri vseh akcijah za slovensko univerzo so bih slovenski visokožolci Na pobudo dunajskega akademskega društva »Save« je bil v počitnicah L 1868 v Ljubljani splošen shod slovenskih akademikov. Na njem so Josip Jurčič, Maks Samec, Franc Leveč, Oblak i. dr. zahtevati uvedbo slovenščine v nižje ia srednje šole, izpopolnitev pravne akademije v Zagrebu v vseučilišče ter pravno akademijo v Ljubljani Na Ob preloma stoletja Živahnemu gibanju za slovensko univerzo v sedemdesetih letih je v sledečem desetletju sledilo daljše mrtvilo. Temu so bile v glavnem vzrok politične razmere v državi in med Slovenci. k; so bile take. da ni bilo pričakovati niti najmanjšega uspeha. Toda ko so I 1890 začeli Italijani v ,str-skem in tržaškem deželnem zboru zahtevati italijansko pravno akademijo je zahteva po slovenski univerzi zopet oživela Prvi jo )• sprožil v kranjskem deželnem zboru 7. novembra 1890 Luka Svetec ki je obnovil dve stari naši zahtevi, t j zahtevo po višjem deželnem sodišču za slovenske dežele v Ljubljani ter zahtevo po našem visokem šolstvu Predlogu Luke Svetca se je pridružil di Ivan Tavčar, ki je imel ob tej priliki oster besedni dvoboj z nemškimi poslanci. ki so se slovenskemu visokemu šolstvu odločno upirali V tei dob- pa je zadel vseučiliško akcijo hud udarec. Zahteva po Kjen pomen in njene naloge v narodnem eksistenčnem boju - Visoka šola in znanstveni zavod podjetjih Itd. Ta vloga je vsekakor med vsemi, k jih vrši vseučilišče, najbolj -reče še lahko — Sablonska, najbolj zme-kaninMno >n 4» ,aniA Oajprikladne jšis Tu je karakter! imenovanjem »šole« najbolj pre* podana Naraščaj ld prihaja iz naj-šole, .ma poglavitni ali celo edini namen, da solidno in uspešno vrši svoj življenjski poklic, ki naj mu omogoča materialno eksistenco Ne more biti drugače v dohi ko nepiestano čujemo tarnanje o silno naraščajočem navalu v šola. Večno Prizadevanja za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani lahko zasledujemo nazaj do 17 stoletja V raznih dobah so se pojaviiala v različnih oblikah, kakor je pač razvojni stopnji sodobne znanosti in pa cerkvenim in posvetnim zahtevam po višji izobrazbi najbolj ustrezalo. Zanimiv dokaz takih prizadevanj hrani ljubljansks »emeniška knjižnica Je to majhen dokument treh lističev iz prvih let 18 stoletja. Na lističe je napisal Janez Gregor Thalnitscher (Dolničar) osnutek proračuna za ustanovitev vseučilišča Splošna narodna zahteva pa je postalo ljubljansko vseučilišče šele po revoluciji leta 1848. ko je zmagovalo načelo, da šolstvo oe sme služiti samo versko-nravnemu in državnemu namenu, marveč tudi nacionalnim potrebam narodov: Leto 1848 V tej dob? so si avstrijski Slovani postavili kot eno prvih točk v svojih zahtevah, da se jim da pravica imeti svoje lastne nacionalne visoke šole. Tudi pri nas se je za dosego tega cilja začelo precej močno gibanje V začetku mesca maja 1848 so poslali slušatelji modroslovne in ranocelniške šole v Ljubljani prošnjo profesorskemu zboru, naj se zavzame za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Ta je zopet sklenil predložiti zahtevo v posebni spomenici deželnim stano vom in ljubljanskemu mestnemu magistratu Rektor Sporer je v spomenici obširno utemeljil da »ustanovno priznana narodnost raztezajoča se tja v Primorje do Hrvatske ter v okrožju Koroške in Štajerske, broječa preko milijon duš. zasluži in zahteva to samostojno in popolno izobraževali-šče.« Mesto Kranj je že v aprilu 1848 zahtevalo od deželnega zbora ustanovitev univerze v Ljubljani. »Novice« so skrbno beležile vsak novi pojav v tem gibanju ter tudi objavljale članke in »odprta pisma« raznih rodoljubov. ki so rotili poslance, naj ob priliki reforme avstrijskega visokega šolstva ne pozabijo na univerzo v Ljubljani. »Slovensko društvo«, ki mu je predsedova' dr. J. Blei-*eis, je v septembru l. 1848 poslalo prošnjo za ustanovitev »slavjanske« univerze preko poslanca dr. Matije Kavčiča naravnost prosvetnemu ministrstvu na Dunaj Ta pro-4nja je bila v nekaj dneh rešena — odklonilno Slovenska pravna predavanja v Ljubljani In Gradcu Vendar ljudje niso obupali, pntiskali so na Dunaju, kolikor so mogli, m končno je prišla stvar tako daleč, da so se pričela pogajanja. ki so končala z rezultatom, da so Ko so pred desetletji naši predniki postavili zahtevo po univerzi po lastnem narodnem vseučilišču, v svoj nacionalno-kulturni ln politični program, jim je bila pred očm. velika vloga, ki so jo vršili podobni zavodi pri »drugih, večjih narodih«. Mogli so opazovati, kako obsežno in veliko funkcijo orpi avljajo un verze po svetu, kako ogromno pomenijo v dejanju in neha-nju svobodnih narodov. Že dvajset let Je, kar je ta stari program nacionalne politike kot dejstvo med nami, realiziran takoj spočetka naše nacionalne svobode. Sedaj moremo ie po lastni preizkušnji presojati katere naloge vnM univerza n koliko pomeni na narodnem življenju. Bilo bi seveda zelo napak, ako bi Izvrševanje funkcij, ki jih trna visoka šola v celotnosti narodnega organizma, presojali samo po tem. kar je dela naša univerza ta čas zares dejansko izvrš la. Naga alma mater je šele v svoji prvi življenjski dobi, ko je bilo treba šele vse ustvarjati, urejati afl celo šele pripravljati na novo pa se vrh tega boriti z razno-vrstn mi težavami, ki se pač v takem razdobju in položaju morajo pojavljati. Saj se že zunanji pogoji uspešnega univerzitetnega dela primerna poslopja za posamezne dele, šele postavljajo aH oek> šele pripravljajo. Življenjska funkcija univerze ni preprosta ln ne enostavna Obsežne razprave imamo o tem in debele knjige diskusij, programov, kritik in polemik so že napisane o tem. Zgodovina univerz nam pripoveduje, kako se je njihova vloga razvijala ln se spreminjala pod vplivom celotnega kulturnega razvoja. Sedanjost postavlja na univerze nove zahteve. V modernem ! času Je množestvena produkcija značilna . takorekoč za vse panoge proizvodnje. Ta ne mara nekoliko banalna pr mera naj nam slu ti za to. da podčrtamo, kako Je postala univerza tako rekoč dobesedno visoka šola, to se pravi, najvišja šola ki Ji je namen, da izvežba sproti zadostno število uradnikov, zdravnikov profesorjev, tnže-njerjev, sodnikov, advokatov .td.. da morejo s pridom vršiti visoke funkcije r upravi zdravstvu višjih šolah, tehniških LJUBA DAVIDOVIČ je kot minister p i os vete uzakonil ustanovitev slovenske univerze. Ljuba Davidovič o ljubljanski univerzi Razgovor z osivelim državnikom, ki je uzakonil vse-i učiHšče v Ljubljani Beograd. 7. decembra. Eden Izmed leaderjev naše demokracije, bivši ministrski predsednik in večkratni minister g Ljuba Davidovič je prav te dni dopolnil 76 let Ker je njegovo ime neločljivo združeno z ustanovitvijo ljubljanske univerze, bi bilo zanimivo izvedeti spomine tega zaslužnega narodnega voditelja na tiste čase pred dvajsetimi leti, ko smo p^av r>o zaslug- demokratskih politikov v Beogradu dobili Slovenci univerzo kot izpolnitev naših starih zahtev, ki jih je mogla uresničiti šele naša narodna država. G. Ljuba Davidovič živi v tiSIni svojega idiličnega doma v Njegoševi ulici kjer sprejema svoje ožje prijatelje in sodelavce ter živo zasleduje vse dogodke v lavnem življenju. Po ljubeznivem posredovanju enega izmed intimnih njegovih sodelavcev g. Božidara Vlaj*čs me ie da^es dopoldne sprejel g ministrski predsednik Njegov dom ie ena tistih skr-mn'h In preprostih. • vendar tako lepih hiš. ki co bile tolikanj značilne za predvojni Beograd Sprejel me }e v sobi. ki je izpolnjena s knjigami, topla in Intimna: ns mizi in po omarah je vse polno dragih spominov na preteklost. 2e to najintimnejše njegovo okolje priča, koliko sta pri njem združena kultura ln politika Nekdanji profesor prirodnih ved le ostal tudi v teku svoje dolgoletne ln častne polit čne kariere prijatelj duhovnega živ'je-nja. kulturnih idej. miselnega napredka To ga )e vodilo takisto v politiki kjer ostaja za njim svetla sled velikega demokrata. politika in državnika Kljub visokim letom kaže obraz g Da-vdoviča nenavadno svežo«t: iz njega Izžarevata d ob rod uSn ost in srčna vedrina Izrazil je veselje, da vidi pri sebi zastopnika »Jutra«. Ko sem mu rekel, da slavi ljubljanska univerza 80-letnice obstoja. J« dejal: — Kak« hitre mineva (M ob takih prilikah ae Slevek tega Je is n Rade volje je povedal za »Jutro« svoj« spomine na tiste dni, ko je s svojim dolom položil zakonski temelj univerzi v Ljubljani — Spominjam se, kako hitro Je to šlo. Slovenski prijatelji, predvsem dr. Kra-mer, ki je bil minister za konstitnanto. so me podrobno informirali o plemeniti borbi za slovensko univerzo, ki so jo Slovenci zaman zahtevali v Avstriji, in da ser'aj. ko so osvobojeni vstopili v svojo narodno državo. pričakujejo izpolnitev svoje davne ielje. S takimi in podobnimi besedami ao zadeli na prave strune in me kar ogreli za to misel. Dejal sem si: Saj Je povsem umljivo, da pričakujejo to od svoje narodne države, v kateri tvorijo sestaven del. Zato sem z vso vnemo podpiral vsak korak. da se ustanovitev ljubljanskega vseučilišča čim prej uzakoni. Ko je stvar dozorela. sem se z dr. Kramerjem in prijatelji iz kluba skoraj vsak dan posvetoval, kako naj stvar n redimo, da bo čim prej izvržena. Ne vem. kdo je Imel srečno misel. naj se ae ukvarjamo • kompliciranimi vprašanji posebnega organlzaeljske-i Statuta za ljubljansko univerzo k; bi udevo le zavlekla, temveč da naj sa Ljubljano kratkomalo akceptiramo beograjski Statut — aaj b« za potrebne ppreiuembe Se pozneje čas. Ker j« splošna poPtčna in parlamentarna sKuaeija zahtevala takojšnje ukrepe, ako smo hetell onafomi otvoritev onlverze ie sa jesen. ae Y dv«b dneh Js M projekt zakona gotov in odobren v ministrskem sveta, par dni pozneje pa predložen narodnemu predstavništva, ki Je enodušne manifestirale sa najvišjo kulturno institucijo Slovencev, prepričano, da bo služilo ne le kulturnemu napredka svoje pokrajine, temveč tudi duhovnemu zbližanju vseh Slovenoev, Hrvatov In 8r-•ov. Prisotni g. Vlajič Je med tem po Stano-jevičevi Narodni enciklopediji ugotovil datume: 2. julija 1919 je tedanji prosvetni minister Davidovič stavil predlog vladi. 8. julija je šel zakonski osnutek pred Narodno predstavništva 9. Julija Je bil sprejet v prvem čitanju. 17. julija v drugem in 23. julija ga je tedanji regent oodpisaL Bilo je to v vladi Stojana Protiča. G. Davidov č je nadaljeval: — Glejte, kako hitro Je do to. kar nI bilo mogoče doseči v narodni državi s dolgoletno borbe. Vem. da ni bilo nikjer nikakih načelnih pomislekov ali ovir. Zadeva se J« sdela «bsebi umevna. Sam tem M močn« vesel da Je Sle v*« tako gladke Izpod rek in od srca sem privošč i Slovencem da dobe v Ljubljani najvišji mirni In znanstveni zavod. Slovenci so vam gospod predsednik, ostali hvaležni z« vaše dalo in vaše ime ostane vklesano v t—aljaa univerz«. — N«. to n!«o zasluge. Is se h m nt ki w M rečene in »poročene, in drag« ml Je, da ■« me spominjate tudi ob ZOletnici. Vneti «ft univerzo «o bili v*i takratni slovenski pa> slanci in zlasti seveda slovenski člani ta* kratne vlade gg. Korošec, Kramer in Go-stinčar. Nedvomno pa je aspefa v posebni meri zasluga naših slovenskih tovarišev f klubu Demokratske zajednice. Id so nas stalno informirali in opozarjali na važnost ljubljanskega vseučiliškega vprašanj* Delo ni bilo tefko. Mi demokrati smo videli v razširjanju Šolstva ia kulturnih zavodov sploh Izvrševanje našega prosvetnega in nacionalnega programa, sredstvo za demokracijo Javnega življenja. Mi fmm iskreno za vsak napredek svobodnega mi-fljenja ln svobodne Na vprašanje, kako misli sedal po dvajsetih letih o univerzi, ki jo je pomagal ustanoviti, je g. predsednik odvrnil: — Na Slovence Mm polagal velike hh de, ker sem Jlh cenil kot marljive ljudi ki vestne delavce. Zat« sem b3 prepričan, črn bedo tudi iz aniverze napravil institucij* Id b« v službi napredka naše «el«*ne domovine. Kolikor sem mogel zasledovati njeno dele. vem. da se lepe racvUa In da ae Je Se^^euH^ofran Izpopetofla. Ima nJem Uslam vžasi p« njeni krasni sp srnin s* knjigi is L MM. K dvajsetletni«! % slovenski univerzi se je zdela voditeljem porajajočega se klerikalizma opasna, ker so jo zastopali napredni ljudje! Zato je I. slovenski katoliški shod, ki je bil v Ljubljani L 1892, zavzel stališče proti univerzi v Ljubljani V resoluciji je postavil sledečo zahtevo: »Ker ni upati, da bi se visoke šole kmalo preosnovale v verskem smislu, priporoča katoliški shod naj Slovenci podpirajo društvo za ustanovitev katoliškega vseučilišča v Solnem Gradu, od katerega pričakujemo. da bode zaosnovalo nekaj slovenskih vseučiliščnih stolic«... Borba za slovensko univerzo je bila proglašena za liberalni poizkus oškodovati versko zvestobo Slovencev .„ V februarju 1. 1898 je »Slovenski narod« priobčil članek »Slovensko dijaštvo na razpotju« V njem »Slovenski visokošolec« opisuje splošen položaj na avstrijskih univerzah in obenem zahteva po dolgih letih molčanja naše javnosti zopet slovensko univerzo. 5e istega dne je bilo snroženo vseučili-ško vprašanje v ljubi ianskem občinskem svetu, v kranjskem deželnem zboru pa je malo kasneje obširno govoril o vseučiliškem vprašanju neumorni pobornik za slovensko univerzo Ivan Hribar k« je svoj govor zaključil z izjavo: »Skrbeti moramo — in to bom smatral za nalogo svojega življenja — da se uresničijo zahteve vsega slovenskega naroda, da dobi bela Ljubljana že enkrat svoje vseučilišče.« Ustanovitev vseučiliškega fonda V isti seji je stavil dr Danilo Majaron samostojni predlog, naj deželni zbor pozove vlado. da ustanovi v Ljubljani univerzo s teološko filozofsko in juridično fakulteto. Svoj predlog je utemeljil z obširnim govorom. s katerim je prvič v javnosti stopil v prvo vrsto boriteljev za ljubljansko univerzo. V borbi za njo je vztrajal do njene ustanovitve po naši osvoboditvi Ta seja kranjskega deželnega zbora, ki je bila 28 februarja 1898 je ena najznamenitejših v dolgotrajni borbi za slovensko univerzo. Poleg drugih važnih sklepov je bil na njej na predlog Ivana Hribarja tudi ustanovljen vseučiliški fond. ki bi nai služil finansiranju najnujnejših stvari, kadar bi prišlo do ustanovitve univerze. Za ljubljansko univerzo so se v tem letu izrekli tudi še mnogi drugi činitelji. Posebno resolucijo so sklenil* slovansk- dijaki v Gradcu ter jo poslali slovanskim deželnim poslancem v vseh avstrijskih deželah, v katerih so živeli Slovenci in Hrvati. Tudi razna društva in korporacije so se oglasile za slovensko vseučilišče. Posebno spomenico, ki je bila izročena ministrskemu predsedniku grofu Thunu ter prosvetnemu in finančnemu ministru je sestavil tudi odbor, ki so ga tvorili predstavniki društva Pravnik in Slovenske matice. Demonstraeife naprednega dijaštva Živahno gibanje 1. 1898 sicer ni takoj rodilo vidnih sadov za slovensko univerzo, vendar je razgibalo vso našo javnost tako, da se vprašanje v bodoče ni moglo več odstaviti z dnevnega reda. Kako razvneta je bila od tega naša javnost dokazujejo dogodki. ki so sledili 1. 1901 ko so Italijani zahtevali ustanovitev italijanske univerze v Trstu Med avstrijskimi Slovani je završalo Dunajski in graški dijaki so prirejali bučne demonstracije, pri katerih so govorniki (Vekoslav Kukovec, Janko Polec, Štefan Sagadin. Bogomil Senekovič, Franjo Vidovič, Niko Zupanič i dr.) zahtevali ustanovitev univerze v Ljubljani za Slovence, Hrvate in Srbe Ljubljanski občinski svet je poslal posebno deputacijo prosvetnemu ministru. Solidarnost dragih slovanskih študentov Slovenskim manifestacijam za ljubljansko univerzo so se takoj pridružila tudi druga slovanska kulturna središča v Avstriji. V Pragi je bil velik shod ki se ga je udeležilo okrog 3000 čeških in jugoslovenskih akademikov, pa tudi mnogo odličnih čeških prijateljev našega naroda Na shodu so govorili predstavniki čeških hrvatskih, srbskih in maloruskih akademikov Sprejeta je bila resolucija, ki je pozivala slovanske pa^amentarne klube, naj se energično zavzamejo za slovensko univerzo v Ljubljani in drugo češko v Brnu. Na dunajski univerzi je prišlo do hudih spopadov med slovanskimi in nemškimi d'jaki, malo pozneje pa do velikega shoda ki se ga je udeležilo 1200 slovanskih visokošolcev ter 30 slovanskih poslancev. Shodu je predsedoval medi-cinec Mavricij Rus. glavni referat pa je imel filozof Ivan Prijatelj Za njim so še govorili Niko Zupanič. Hrvat Mimica. Srb Dimitrij Konjevič, Bolgar Dobrev ter več slovanskih poslancev, nakar je bila sprejeta resolucija, v kateri češki, poljski, rusln-ski, slovenski, hrvatski, srbski in bolgarski visokošolci dunajske univerze pozivalo slovanske parlamentarce, da se z vso energijo zavzemajo za univerze v Ljubljani. Brnu in Tešinu. Ve!'častno zborovanje so navdušeni akademiki zaključili s himnami vseh slovanskih narodov. Kmalu nato so izpregovorili tudi hrvatski, srbski, slovenski in bolgarski dijaki zagrebške univerze ter zahtevali ustanovitev jugoslovanske univerze v Ljubljani Celo slovanski akademiki v Budimpešti so priredili shod, na katerem so postavili kot prvo točko svojih zahtev »što brže oživotvorenje slavenske univerze v Ljubljani, kao univerze svih Jugoslovena«. Ljtibllanski shod 1.1901 Največji shod te dobe za ljubljansko univerzo je bil shod ljubljanskega meščanstva 1 decembra 1901 Predsedoval mu je Ivan Hribar, govorili pa so dr Karel Triller, dr. Vinko Gregorič, dr Alojzij Kokalj in Alojzij Lavrenčič V imenu krščansko-socialnega delavstva pa Jože Gostirčar Istega dne je bil shod političnega društva »Edinost« v Trstu za slovensko šolstvo sploh in za ju-goslovensko univerzo posebej. Govoril je poslanec dr Ryba? Slednjič je bil ob udeležbi več tisočev še shod Slovanskega kluba v Pragi, na katerem so nastopili sloven-sk' in češki poslanci Prfcija slovenskih občin Na poziv graških ir dunajskih akademikov ter ljubljanskega občinskega sveta je 191 občin iz slovenskih dežel poslalo avstrijski vladi prošnjo naj ugodi upravičeni idjj Slovencev po univerzi. Slovensko na- [ predno časopisje je stalno prinašalo dopise, I ! članke in črtice o tem vprašanju, a tudi v ' j poljskem, hrvatskem, češkem in drugem i slovanskem tisku so se v korist slovenske univerze glašali razni odličniki n. pr. prof. Lud. Gumplowicz, Stjepan Radič in drugi. 6. decembra 1901 so jugoslovenski poslanci avstrijskega državnega zbora stavili nujen predlog glede ustanovitve univerze v Ljubljani. Pri glasovanju pa predlog ni dobil potrebne dvotretjinske večine. Prve stvarne priprave Ko je delegacija ljubljanske občine konec novembra 1901. obiskala v zadevi univerze ministra Hartla, je ta obljubil, da bo podpiral tiste slovenske učenjake, ki bi se hoteli posvetiti profesorski karieri na bodočem slovenskem vseučilišču, z ustanovami, da p^j^ejo svoje študije nadaljevat na kako inozemsko univerzo. S tem je minister Hartel pokazal pot, po kateri naj bi krenila v notranjo organizacijo usmerjena akcija za slovensko univerzo. Trajna zasluga Ivana Hribarja je, da je pojmil vso važnost te obljube ministra Hartla ter je dano priliko v priporočeni smeri vztrajno izrabljal. Lepo število nadarjenih slovenskih mladih znanstvenikov je po Hribarjevem priporočilu dobilo štipendije za nadaljnje študije na inozemskih univerzah. V Ljubljani je bil ustanovljen 1. 1902 vseučiliški odsek, ki so ga tvorili: dr. Andrej Ferjančič, dr. Vladimir Foerster, dr. Fran Ilešič, dr. Valentin Krisper, dr. Valentin Kušar, dr. Danilo Majaron, dr. Lovro Požar, Andrej Senekovič, dr. Fran Tominšek, dr. Karel Triller in dr. Jakob žmavec. Medtem se je zopet pokrenilo vpraSanje italijanske univerze v novi smeri. Govorilo se je o Trstu in Gorici. Zato so slovenski dijaki na Dunaju dogovorno z vseučiliškim odsekom sklicali 14. maja 1903 shod, ki se ga je udeležilo okrog 600 akademikov ln večje število čeških in jugoslovenskih poslancev. Poleg drugih govornikov je nastopil jurist Gregor žerjav, ki je starim argumentom za slovensko univerzo pridružil še novega: »Za nas najtehtnejši argument za univerzo v Ljubljani je njen pomen za narod. Slovenci bomo stopili v krog onih, ki samostojno delajo za napredek znanosti. Svoje moči bomo porabili za se, ne bomo posojevali najboljših glav tujcu, kar moremo le primerjati s tem, če proletarec posoja zastonj, če daruje svoje moči bogatašu.« Tudi naslednja leta so se ponavljala dijaška in druga zborovanja, v državnem zboru so poslanci vlagali predloge in spro-ževali debate, ravnotako tud; v deželnem zboru. Od časa do časa je prihajalo na dunajski univerzi tudi do večjih izgredov Dr. Majaron in Ivan Hribar sta z mravljično pridnostjo nadaljevala borbo za uresničenje slovenske un verze. Da bi se čimbolj propagirala ta misel, se je 1. 1904 ustanovila ljudska visoka dola pod imenom »Akademija«. L. 1907. je bil v Pragi veHld f*hod slovanskih akadem kov. ki se ga je udeležilo tudi več odličnih čeških profesorjev, med njimi Masaryk in Celakovsky. PraSkemu shodu so sledili še mnogi shodi, ki so ; sprejemali resolucije za slovensko univer- j zo, mesca julija pa je poslanec Ivan Hri- : bar stavil v državnem zboru predlog, ki ga je podpisalo sto jugoslovenskih, čežkih, rusinskih in italijanskih soc alističnih poslancev. O predlogu pa državni zbor ni nikdar razpravljal. Borno leto 1908 L. 1908. je prišlo do resnih spopadov med italijansk mi in nemškimi akademiki na Dunaju in časopisje je pisalo, da se bodo slične neprijetnosti v bodočnosti lahko preprečile samo z ustanovitvijo ital janske univerze v Trstu. Reakcija slovenskih in jugoslovenskih dijakov ni izostala in tudi vseučiliški odsek se je s tem vprašanjem zelo resno bavil. To je trajalo do leta 1910., ko je bila ta faza vseučiliške akcije zaključeno s shod: naprednih akademikov v Pragi in Gradcu. Zahtevali so junktim med italijanskim in slovenskim vseučiliščem ter provizorij v Pragi. Konec vseučiliškega fonda Tri leta pozneje se je ob ponovni razpravi o italijanski fakulteti znova razmahnila tudi slovenska akcija. Kakor grom ia vedrega neba pa je treščil v vseučiliški po-kret sklep kranjskega deželnega zbora ki je na predlog poslancev SLS ter z njihovimi in nemškimi glasovi sklenil, da se naj vseučiliški fond izroči Zadružni zvezi kot brezobrestno poso,jilo na nedoločen čas. Ta fond, ustanovljen na predlog narodno-na-prednih poslancev, je bil tekom let nara-stel na 700.000 zlatih kron (okrog 15 milijonov din). Zaman sta protestirala poslanca dr. Tavčar in dr. Tr ller, zaman se je razburjala javnost. Sledile so srd te polemike in obtožbe proti deželnemu zboru, češ da je »denar za univerzo investiral za svinjake in gnojne jame«. Važnejše je bilo, da so ta sklep deželnega zbora povsod tolmač il kot demanti slovenske zahteve po lastni univerzi. Zdelo se je. da je akcija celih generacij za najvišjo nar rodno kulturno institucijo definitivno komp rom tirana. še so se v naslednjSh letih pojavljali razni predi ogn, Vladimir Knaflič je zagovarjal v posebni spomenici ustanovitev slovenskega vseučilišča v Trstu, tn razprave niso povseim zamrle. Toda mučen vtis ljubljanskega sklepa je ostal in je bil silnejši nego ves odjpor avstrijskih oblastfL Vseučiliška komisija se nI več sestala. V kričečem dlsakordu se Je končala borba za slovensko univerzo pod tujim gospodarjem. Jugoslavija ie uresničila sanje generacij šele Jugoslavija je vdahnila vseučiliški ideji novo življenje in jo tudi uresničila, Takoj po osvobojen ju sredi novembra Je takratni praški docent dr. Rostohar predr lagal obnovo vseučdllške kom sije, ld naj izvede vse priprave za ustanovitev ljubljanske univerze. V smislu njegovih izvajanj so potem dr. Rostohar, primairij dr. Zalokar, dr. Majaron, profesor dr. žmavc, inž. SuMje, profesor Pavle Grošelj tn ! prof. Grafenauer predložili narodni vladi posebno spomenico, v kateri so predlagali organizacijo vseučiliške komisije tal pa provizorične ukrepe za organizacijo slovenskega visokošolskega študija. Predsednik te konrsije je postal dr. Majaron, tajnik pa prof. dr. Ramovž. Začelo se je žfvahno pripravljalno delo ki po enem letu so se že odprla vrata v avlo nade Al-mae mtatris, dteunajšmjega Aleksandrovega vseučilišča v Ljubljani, | Uresničenje stoletnega narodnega ideala Kako je bila v Jugoslaviji naša univerza uzakonjena Z zmagovitim zaključkom naše borbe za osvoboditev in zedinjenje Je bila končana tudi borba za slovensko vseučilišče. Da bo Jugoslavija dala Slovencem univerzo, o tem ni bilo dvoma od vsega početka. Slo je morda še za vprašanje časa, toda ko se je spomladi 1.1919. sestalo prvo narodno predstavništvo in je bila vseučiliška komisija pod neumornim vodstvom pokojnega dr. Danila Majarona že velik del pripravljalnega dela izvršila, se Je vprašanje naše univerze kar od sebe postavljalo na dnevni red nove državne zakonodaje, akoravno so se zdela mnoga druga predvsem organlza-torična vprašanja nujnejša ln neposred-nejše povezana z našim novim državnim in narodnim življenjem. Niti vpraSanje naših mej še ni bilo rešeno. Prvotno je obstojal načrt za organizacijo visokega študija v Ljubljani s sodelovanjem zagrebške univerze. Toda ta zamisel se je Izkazala za neizvedljivo. Zagrebške fakultete so bile proti temu, da bi se v njihovem okviru ustvaril nekak slovenski provizorij. S tem je dobilo vprašanje neposredne hkratne ustanovitve univerze v Ljubljani svoj aktualni pomen. Seveda so se pojavljali tudi pomisleki, povrh pa je še Izgledalo, da smo Slovenci zadevo svojega vseučilišča sami nekako odstavili z dnevnega reda. Razmeroma veliki vseučiliški zaklad, ki je znašal v današnju vrednosti okrog 15 milijonov dinarjev, je bil upropaščen. Kranjski deželni odbor ga Je bil leta 1911. porabil kot posojilo Zadružni zvezi na neodločen čas, kar se je takrat smatralo kot neka likvidacija borbe za slovensko vseučilišče. Tudi vseučiliški odsek ki ga je dolga leta zaslužno vodil nekdanji ljubljanski župan Ivan Hribar Je bil Že pred vojno nehal delovati Bivša Slovenska ljudska stranka je ponovno kazala večje simpatije za nameravano katoliško univerzo v Solnogradu, kakor za bodočo »fabriko liberalnih uradnikov«, kakor se je kolpor-tiral omalovažujoč Izrek nekega politika te stranka Odločilne politične priprave Toda naša univerza si je z neodoljlvo silo delala pot. Vsi smo bili složni, da se mora čim prej uzakoniti, in veljalo je kot nesporno, da naj se že v jeseni 1919 prlčno predavanja. Ključ položaja je bil v takrat najjačjem parlamentarnem klubu Demokratske zajednice, katere člani smo bili tudi poslanci Jugoslovenske demokratske stranke iz Slovenije. SLS je Imela v narodnem predstavništvu šibko pozicijo, a se Je, kakor tudi socialistični poslanci, krepko zavzemala za uresničenje vseučilidke ideje. Slovenski člani Demokratake zajednice smo se v ponovnih sestankih ln posvetovanjih z dr. Gregorjem žerjavom, ki je bil takrat podpredsednik narodne vlade v Ljubljani, dogovarjali o najboljši taktiki, da se čim prej doseže zakonska osnova za ustanovitev univerze. Pri tem so se uveljavljali pomisleki zaradi teološke fakultete. Znana teza, da bogoslovje ne spada v okvir univerze kot torišča svobodne znanosti, je Imela zastopnike ali naš sklep je bil ipak ta, da se moramo Izogniti vsemu, kar bi moglo zanesti nesoglasja v akcijo za ljubljansko vseučilišče in da bomo zato torej vztrajali na zahtevi po vseh fakultetah. V klubu Demokratske zajednice smo zavzemali stališče, da je ustanovitev ljubljanske univerze ne samo slovenska, temveč vsenarodna ln Jugoslovenska državna zadeva in da bo nova univerza ne orodje za odvajanje Slovencev od Jugoslovenske-ga edinstva, temveč, nasprotno eden glavnih činiteljev, da se slovenske duhovne sile uveljavijo pri velikem delu nove Jugoslovenske kulturne zajednice Bilo je nekaj prav živih diskusij v klubu, kjer so nam krepko pomagali naši tovariši lz bivše srb-sko-hrvatske koalicije In nam Je s svojim razumevanjem ln s svojo avtoriteto stal ob strani šef kluba, prosvetni minister g. Ljuba Davidovič, v katereea rokah Je bila v znatni meri končna odločitev. Kot član vlade sem Imel priliko, da sem 0 tem vprašanju ponovno govoril tudi s takratnim regentom prestolonaslednikom Aleksandrom, ki se je stalno zanimal za slovensko univerzo ln Je, če me spomin ne vara, zahteval od g. Davidoviča tudi poseben referat. V mescu maju Je ljubljanska vseučiliška komisija v sporazumu z narodno vlado storila v Ljubljani odločilen korak. Otvorila je na lastno pest visokošolske tehniške tečaje v Ljubljani. Na udanostne, odnosno pozdravne brzojavke regentu ln prosvetnemu ministru so dospeli odgovori, ki so nas vse napolnil! z veseljem. Regent Aleksander je Izrazil svole prepričanje, da bo LJubljana kmalu dobila svojo popolno univerzo, minister prosvete pa Je sporočil, da bo vse storil za čim prejšnjo otvoritev ljubljanskega vseučilišča. Univerza pred vlado in parlamentom Sredi Junija Je g. Davldovič prvič poročal ministrskemu svetu o načrtu zakona za ljubljansko vseučilišče. Načelnih pomislekov nI bilo več. Prigovori so bili le glede medicinske fakultete, češ da primanjkuje 1 kvalificiranih moči 1 sredstev za organizacijo medicinskega študija v Ljubljani In da prvenstveno mora pač dobiti Beograd svojo medicinsko fakulteto, katere beograjska univerza do takrat še ni imela. Tudi zagrebška medicina je bila še v povojih. Morali smo priznati, da ti argumenti niso brez razloga, a vedeli smo tudi, da je baš medicinska fakulteta najmanj pripravljena. Prišlo Je potem do kompromisa, da Je bila medicinska fakulteta v Ljubljani sicer načelno ustanovljena, da pa Je bil z zakonom aktiviran tako zvanl prvi bienlj. Medtem Je na povabilo slovenskih članov Demokratske zajednice prispel v Beograd dr. Danilo Majaron tn 26. junija je bil pri ministru Davidovlču razgovor, kateremu so prisostvovali tudi delegati posameznih parlamentarnih klubov. Pri tem posvetovanju je bilo odločilne važnosti vprašanje, da bi se ustanovitev slovenske univerze ne zavlekla ln njena otvoritev na jesen ne onemogočila. Pred narodnim predstavništvom se je takrat nahajal zakonski predlog o spopolnltvi beograjskega vseučilišča. Bližale pa so se parlamentarne počitnice tn povrh odnošaji v vladi niso bili več stabilni. K vsemu temu je bila vlada Se preobložena s težkimi zunanjepolitičnimi brigaml. Iz Pariza so prihajala zelo zaskrbljena poročila Naše meje fie niso bile priznane. Mnoga težka finančna vprašanja mednarodnega značaja so bila odprta. Pariška delegacija na mirovni konferenci je zahtevala, da kr. vlada z neposredno osebno Intervencijo v Parizu poskusi vzbuditi pri vodilnih možeh mirovne konference večje razumevanje za problem nafiega naroda. Ali bo v tej situaciji zakon o ljubljanski univerzi sploh mogel priti v razpravo? Tu se je Izkazal g. Davldovič za resničnega prijatelja. Sprejel je slovensko sugestijo, da se naj ustanovitev ljubljanske univerze poveže z že v razpravi se nahajočim zakonom o spopolnltvi beograjskega vseučilišča. G. Davldovič je imel fie pomisleke radi bogoslovne fakultete, češ kako moremo v Ljubljani ustanoviti katoliško teologijo, ko pa beograjska univerza nima pravoslavne fakultete, temveč obstoja le duhovniška akademija pravoslavnega patrlarhata, podobna našim prejšnjim škofijskim bogoslovjem. Toda tudi tu se je našel izhod ln katoliška fakulteta v Ljubljani je postala kumica pravoslavne fakultete v Beogradu. Vse te priprave so se vršile, akoravno je Protičeva vlada bila takrat že v jako kritični situaciji. Vprafianja carin, draginj-skih doklad za državne nameščence in agrarne reforme, za katera se Je posebno zavzemala Demokratska zajednica, so ustvarjala skoraj nepremostljiva nasprot-stva, ki so se jim fie pridružila Se stara nasprotstva med radikali in samostalci, člani Demokratske zajednice. Izbruh krize je preprečil le odhod ministrske deputaclje v Pariz, kamor smo odpotovali 26. junija: predsednik vlade Protič, minister pravde Trifkovič, minister za šume in rudnike Pavle Marlnkovlč ln jaz. Medtem pa je Ljuba Davldovič krepko držal svojo besedo. Pristal Je na to, da se ljubljansko vse-učillško vpraSanje takoj reši. V ministrski seji dne 30 Junija, ki jo je v odsotnosti predsednika vlade g Protiča vodil podpredsednik vlade dr. Korošec, Je predložil zakonski predlog o ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani Vlada ga je soglasno odobrila. Ker so se slovenski poslanci bali da radi nesigurnih političnih prilik predlog ne bi prišel pravočasno v razpravo ln reševanje, so po medsebojnem posvetovanju poslanci SuSnlk, Kristan ln dr. Brezigar vložili kot amandma k zakonu o beograjski univerzi resolucijo, ki nalaga ministru prosvete, da še na jesen otvori v Ljubljani vseb pet fakultet nove univerze. Pokazalo se je, da poslovnik takega amandmaja ne dopušča. Kaj sedaj? Pripisati je lojalnosti tedanjega predsednika narodnega predstavništva pokojnega Draže Pavloviča, da se je našel ugoden Izhod. Takoj drugI dan Je bila konferenca slovenskih poslancev Demokratske zajednice z ministrom prosvete in predsednikom parlamenta, ki Je obrazložil, da bi bilo neposredno po sprejetju zakena o beograjski univerzi mogoče razpravljati in sklepati o ljubljanskem vseučiliškem zakonu, ako ga minister prosvete takoj predloži kot nujen predlog in ako se pridobijo val klubi, da bo nujnost odobrena s potrebno kvalificirano večino. Gosp Da-vidovič se je Izjavil pripravljenega, predsednik Pavlovič pa Je stopil v zvezo z ostalimi klubi med katerimi so slovenski poslanci vseh strank razvil: živahno agitacijo v smislu Pavlovičevih nasvetov G Davidovič Je 8. Julija dobil najvifije pooblastilo da zakon predloži parlamentu, in Se Istega dne ie prijavil narodnemu predstavništvu »predlog zakona o univerzi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani«. Uzakonitev V imenu »zastopnikov slovenskega dela troimenega jugoslovenskega naroda« je nato poslanec SLS Sušnik umaknil prvut-no resolucijo in že drugi dan 9 julija je posebni parlamentarni odbor predlog soglasno sprejel, v popoldanski plenarni seji pe je že podal poročilo. Zbornica je z vsemi proti enemu glasu priznala predlogu nujnost in izvedla se je kratka debata, v kateri je poslanec Sušnik podal od borovo poročilo. V svojem govoru je v imenu SLS označil program in pomen nove univerze v Ljubljani takole: »To bo naše kulturno središče in naše narodno ognjišče. Tu ae bo zbirala naša mladina in se navduševala za ideje pravice, resnice in svobode, za Idejo narodnega in kulturnega edinstva. Univerza v Ljubljani nam bo poroštvo, da bo prišel enkrat čas, ko ne bo več ne Srbov, ne Hrvatov, ne Slovencev ampak samo en narod, en jezik in ena kultura.« Govornik socialistov dr. Lončar je izrazil svoje prepričanje, da bo univerza v Ljubljani delala čast narodu in državi Izrazil pa se je načelno proti bogoslovni fakulteti, katere znanstvene discipline spadajo v glavnem na filozofsko fakulteto, konfesionalna teorija in praksa pa v učilifiče in vzgajališče cerkve. »Ljubljanska univerza naj živi kot kulturni mejnik in branik, zapadnega jugoslovanstva.« V imenu JDS Je dr. Puc poudaril, da ljubljansko vseučilišče ne sme biti samo slovensko, temveč mora biti vseučilišče Srbov. Hrvatov in Slovencev, nov kamen v zgradbi edinstva naše država. Posebnega priznanja Je bil deležen minister prosvete g. Ljuba Davidovič Govornik SLS se mu je v svojih izvajanjih zahvalil, da Je s toliko vnemo zagovarjal slovensko univerzo in tudi prodrl s svojim predlogom. »Slovenski narod — je rekel — mu bo vedno hvaležen in njegovo ime bo za vedno ostalo zapisano v kulturni zgodovini Slovencev.« Poverjenik za prosveto v ljubljanski narodni vladi dr. VerstovSek, katerega vneto zavzemanje aa univerzo Je mnogo pripomoglo k pospešeni rešitvi pa ja brzojavil Davidovlču: »Slovenski narod sa zaveda, da se Ima a dosego svojega najvišjega cilja na polju Šolstva poleg Nj. kr. Visočanstvu v prvi vrsti zahvaliti Vam. ministrskemu svetu in narodnemu predstavništvu.« Zakon Je bil v narodnem predstavništvu soglasno sprejet in med nami slovenskimi poslanci brez razlike strank Je zavladalo Iskreno veselja in zadoščenja. V klubu smo Sa posebej Izrekli svojo zahvalo načelniku, ministra proevets fosp. l Davidovlču. Sredi ministrske kriza, ki Je kmalu nato izbruhnila je bil zakon sankcioniran dne 23. julija 1919 in objavijenu Kot takratni člani vlade smo ga podpisali od Slovencev podpredsednik vlade in minister za prehrano dr. Anton Korošec, minister za socialno politiko Jože Gostinčar in minister za koristi tuan to in za izenačenje zakonov dr. Albert Kramer. Imenovanje prvih profesorjev Seveda delo s tem ni bilo Se opravljena Preostalo je veliko vprašanje imenovanja prvih profesorjev in nič manj pomembni problem nastanitve nove univerze. Medtem je demisiomirala vlada in 2. avgusta je nastopil demokratsko-socialistični kabinet Ljube Davidoviča, v katerem sem jaz prevzel portfelj ministra trgovine, pokojni Anton Kristan pa resor za šume in rudnike. Imenovanje prvih profesorjev le skrbno pripravila vseučiliška komisija, ki je v Ljubljani tudi iskala prostore za univerzo ter v prvi vrsti mislila na kompleks nekdanje tako zvane Domobranske vojašnice na Poljanski cesti. Temu vprašanju je posvečal posebno pozornost pokojni dr. Žerjav, je bil v stalnih stikih z menoj v vsem, kar se je tikalo organizacije novega vseučilišča. V novi vladi Je prevzel resor ministra prosvete pokojni Pavle Ma-rinkovič, mož izredne Inteligence, ali nekoliko pasivnega In neekspeditivnega temperamenta. Ze pri prevzemu resornih poslov sem se z njim dogovarjal, da je treba s strani ministrstva prosvete pospešenih ukrepov, ki bodo omogočili, da se otvori v oktobru redni vseučiliški studii v Ljubljani. Tudi vprašanje kreditov je delalo težkoče. S tedanjim ministrom vojske in mornarice generalom Hadžičem sem sa opetovano pogajal glede poslopij domobranske vojašnice. Toda vojaški položaj se je razvijal tako. da se vojna uprava ni mogla odločiti da bi se odrekla tem zgradbam Minister Hadžič pa je vendar pristal na to. da se še sam na licu mesta pouči, kako je s stvarjo. V začetku septembra je povodom svojega Inšpekcijskega potovanja v Ljubljani razpravljal z dr. 2erjavom o tem vprašanju v tem smislu, da smo še vedno upali, da bo mogoče uresničiti predloge vseučirške komisije Toda nade pa se niso izpolnile in morala se je najti druga rešitev, ki je ustvarila današnje stanje. Tudi z imenovanjem profesorjev ni šlo gladka Davidovič je bil kot minister prosvete obljubil, da se bodo imenovanja izvršila takoj, ko bo zakon uveljavljen. Toda novemu ministru se ni nič mudilo. Proti predlogom vseučiliške komisije so bili iznešeni nekateri pomisleki državnopolitičnega značaja. Na moje ponovne intervencije se je minister izgo-varjal, da se mora osebno vprašanje še proučiti. Slo je pri tem zlasti za enega izmed kandidatov, o katerem sem bil osebno prepričan, da so pomisleki neutemeljeni Da se pa celokupno imenovanje ne odloži, sem pristal na to. da se zlasti ta slučaj izloči, dokler ne bo objektivno razčiščen Pokazalo se je pozneje, da je bilo moje prepričanje utemeljeno in da dotičnl kandidat ne samo. da se z izvešt-nim svojim delom ni nacionalno pregrešil, temveč je storil naši narodni kulturi pomembno uslugo. Moral sem končno zaprositi predsednika vlade za intervencija G. Davidovič se je spomnil svoje obljube, ki Jo je dal kot minister prosvete. Sporočil je novemu ministru prosvete svojo odločno željo, da se imenovanje pospeši. Medtem so potekali dnevi in bi žal se je konec avgusta. Vsak dan mi je telefoniral dr Žerjav, kaj je z imenovanji, in vsak dan mi je minister prosvete na moje ur-gence odgovarjal, da bo stvar »čim prej« urejena. Toda med tem Je ves akt mirno počival v ministrstvu. Po zelo dramatični sceni mi je končno minister prosvete. s katerim sva bila sicer dobra prijatelja, izročil celotni akt, češ: če ne moreš čakati, pa sam napravi. Dal sem si odnesti akt domov in zvečer, bilo je to proti koncu avgusta, smo na mojem stanovanju z nekaterimi tovariši iz parlamentarnega kluba — pisali prve ukaze za profesorje ljubljanske univerze. A tudi s tem še stvar nI bila opravljena. Ukaz je bil napisan, toda minister ga ni odnesel na podpis regentu. Končno — mislim, da je bil poslednji dan avgusta — sem pregovoril Pavla Marinkoviča, da sva skupaj odšla v dvor... Se isti dan sem mogel javiti v Ljubljano, da so prvi profesorji postavljeni Bilo je to 18 gospodov, ki so tvorili prvi univerzitetni svet s predsednikom profesorjem dr. Plemljem, poznejšim prvim rektorjem naše univerze. Na novo sem imel priliko se brigati neposredno za zadeve našega vseučilišča, ko sem bil po ukinitvi šestojanuarske diktature član nove ustavne vlade. Pod šesto januarskim režimom se Je bila pojavila ideja reorganizacije vseučiliškega študija v državi na osnovi nekake enotne univerze, ki bi naj bila razdeljena med Beograd, Zagreb in Ljubljana Prvotno so se za to navajali nacionalni razlogi. Toda problem je bil tako kompliciran, da se ministrstvo prosvete ni moglo odločiti za konkretne predloge. Ko sva bila z gosp. Pucljem člana vlade, se je vprašanje pojavilo ponovno, tokrat v opasnejši obliki češ da so vse naše univerze potrebne velikih Investicij, finančno stanje države pa nasprotno narekuje absolutno štednjo. Ne preostaja torej nič drugega, kakor se vrniti na načrte iz leta 1930... Ne bom razpravljal o poedinostih dolgotrajne in težavne borbe, ki se je okrog tega vprašanja razvila v vladi. Poslužiti smo se morali komplicirane taktike, da z navideznim popuščanjem ne izgubimo svojih pozicij in omogočimo uspeh, to je očuvanje integritete ljubljanskega vseučilišča Politik Je tu in tam dolžan, da se izpostavi očitkom in napadom in s tem pojača svoje stališče. Politika ni teater, kjer se nosilec vloga ocenjuje po svojem nastopu pred publiko in aplavz pri odprti sceni je v politiki dostikrat samo potrdilo, da vloga ni pravilno odigrana. Ta kratke remlnlscence ao napis brez pretenzij na popolnost tn naj tudi na vprašanju našega vseučilišča le pokažejo kako Ja v vseh Javnih zadevah tudi tam, kjer so problemi v načelu že rešeni in Je boj dobojevan treba stalne čuječnosti. da as nosilci nafiega na^^lnfp kulturne- _ - - _ in socialnega življenja ne kru&jo, temveč stalno jačajo, medsebojno povezujejo ln se narodna zgradba ia teta v leto vse krepkeje izgrajuje in spopolnjuje. To velja ne samo za ljubljansko vseučilišče, temveč za vse naše glavne nacionalne institucije širom Jugoslavije. Opravljati to delo čuječnosti je dolžnost ljudi, ki so prevzeli obvezo narodnega zastopništva in ne dvomim, da bodo možje, ki pridejo za nami, to dolžnost ravno tako vneto opravljali, kakor srno se ji mi po a*ojfc skromnih močeh AnMl oddolžiti. Ljubljanska univerza je ob svoji lOlet- nici izkazala čast onemu možu, ki je bil predstavnik in zadnji protagonist borbe za našo Almo mater dr. Danilu Majaronu Prepričan sem, da bo našla primerno priliko sprejeti med svoje častne člane tudi onega moža, s katerega imenom je povezana prva življenska ura naše najvišje kulturne ustanove, g. Ljubo Davidoviča. Dr. Albert Krarner Htohdanjl deželni dvorec, sedaj osrednja palača Aleksandrove univerze v Ljubljani Akademski kolegij Vzorna ustanova za akademike v LJubljani Ko slavimo 201etnloo obstanka univerze kralja Aleksandra in se spominjamo usoda in napredka posameznih njenih institutov, bi ne bilo prav. Ce bi pozabili na tiho a Jato nič manj pomembno delo zavoda, brez katerega si n« bi mogli predstavljati generacij mladega znanstvenega narašča-ja, ki je v 20 letih svobodne Jugoslavije zrasel na domači univerzi. V mislih imamo Akademski kolegij, ki ga je skupina nacionalno in humanitarno vnetih mož kmalu po ustanovitvi univerze priklicala v življenje. Jeseni leta, 1921. je kolegij začel poslovati v prostorih bivšega hotela »Ilirije« v Kolodvorski ulici in kmalu je nudil 150 vi-sokošolcem bivališče, kakršno si le more študent z dežele v vseučiliškem mestu želeti. Ce seštejemo vse, kar je bilo v teh letih rednih kolegi jašev — takšnih, da so vsa študijska leta prebili pod streho zavoda—bi številka nanesla kakšnih 1500. A če prištejemo še vse tiste visokošolce, ld v težkih razmerah študirajo na svojih domovih, raztresenih po deželi, in prihajajo v Ljubljano samo za čas izpitov, bi se število podvojilo. Tako je iz Akademskega kolegija v tem času izšlo na stotine*in stotin«; inženjerjev. profesorjev, pravnikov, medicincev, ld zavzemajo dandanes ugledne položaje v svojih strokah, a med njimi Je tudi dolga vrsta kulturnih ln nacional-nh delavcev ki so se zaslužno uveljavili v našem javnem življenju. V Akademskem kolegiju študentje z deželo radi iščejo bivališča, ker jim nudi vrsto prednosti pred zasebnim stanovanjem. Najprej je treba navesti kajpak socialni razlog: kolegij nudi najširomašnej-šim stanovanje brezplačno, mnogim po izredno znižani ceni, a še tisti, ki plačajo celotni znesek. Izhajajo mnogo ceneje kakor kjerkoli drugje. A še večjega pomena so prednosti, ki jih študentu, to se pravi, človeku sredi najtntenz vnejšega razvoja, muli skupino življenje in skupno delo. Aka- demski kolegij daje najlepšo priliko, da se pripadniki iste generacije č.m tesneje povežejo med seboj; tu se sklepajo prijateljstva, ki so najboljša osnova za bodoče življenjsko delo in borbo. Enako važno pa je dejstvo, da ustvarja bivanje v kolegiju resnično študentovski milje: drug drugemu si fantje pomagajo pri delu, izposojajo si skripta in knjige med seboj, skupno uporabljajo študijske pripomočke ki predstavljajo včasih dragocenosti, da bi si jih vsak zase ne mogel omisliti. A pri obedu in večerji se razvijajo pomen ki in debate, brez kakršnih si ne moremo misliti demokratičnega osračja, v katerem naj dora-šča mladi rod. Svetla, prostorna učilnica je na razpolago od 7. zjutraj do polnoči, lepe zračne sobe — vsi prostori so v zimi kurjeni — so idealno zavetje delu ln oddihu. V hiši je menza, v kateri se hranijo poleg prebivalcev kolegija nekateri visokošolci od drugod (med drugimi nad 30 štipendistov Oražmovega doma), gostoljubje njene kuhinje pa uživajo še številni podpirane! dijaškega podpornega društva »Domovine«. Uprava Akademskega kolegija skrbi tudi za "društveni dijaški dom v areni Narodnega doma. v katerem imajo svoje prostore nacionalna akademska društva »Jugoslavija« »Edinstvo«, »Doberdob« ki matica naprednih srednješolcev »Preporod«. Posebej j« še omembe vredno dejstvo, da je Akademski kolegij verna podoba nacionalnega in duhovnega dejanja ln neha-nja naših dni. Med njegovimi stanovalci so pripadniki vseh vej široke Jugoslovenske skupnosti — Slovenci, Hrvati, Srbi, Bolgari. V pogledu vere najdete med njimi prav tako zastopaike vseh verjiapove-di tja do brezkonfesiona2eev. Tako je Akademski kolegij spoštovanja vredno ognjišče, ob katerem dorašča nov, nacionalno zaveden in svobodoumno usmerjen rod izobražene mladine. Zakon o ustanovitvi ljubljanske univerze V imenu KJEGOVEOA VELIČANSTVA PETRA L po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, MI ALEKSANDER PRESTOLONASLEDNIK proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je začasno narodno predstavništvo, sklicano z ukazom z dne 24. februarja 1919 na dan 1. marca 1919 v pre-stoino mesto Beograd, v LVI. redni seji dne 17. julija sklenilo ter da smo potrdili In potrjujemo I o univerzi kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev, ki se glasi: Člen L V Ljubljani ae ustanovi univerza kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki ima pet fakultet: bogoslovno, pravoslovno, filozofsko, tehniško in medicinsko. Medicinska fakulteta bo imela samo prva dva pripravljalna letnika. Člen 2. Vse fakultete se otvorijo v začetku šolskega leta 1919-20 in sicer teološka, filozofska in pravoslovna v polnem obsegu, tehniška s prvim in drugim letnikom. medicinska s prvim letnikom. Člen 3. Dokler se ne Izdelajo specialni zakon in uredbe, se bo univerza v Ljubljani povsem upravljala po zakonu in uredbah o univerzi Kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev v Beogradu. Člen 4. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj1 podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi V Beogradu, dne 23. julija 1919. ALEKSANDER L r. Predsednik ministrskega sveta in zastopnik ministra za zunanje zadeve Stojan N. Protič; minister pravde M. N. Trifko-vlc; minister za gozdove in rudnike Pavle Marinkovič; minister za trgovino in industrijo dr. V. S. Veljkovič; minister za pro-sveto Lj. M. Davidovič; minister za promet V. Vulovič; minister za notranje zadeve Sv. Pribičevic; minister za finance dr. BL Ninčič; podpredsednik vlade ter minister za prehrano in obnovo dr. A Korošec; minister za ustavodajno skupščino in za izenačenje zakonov dr. A Kra-a pošto ia bezojav dr. Lo- ki nič; minister za vere dr. Alaupovič; minister za narodno zdravje dr. Krulj; minister za vojsko in mornarico general Stev. S. Hadžič; minister za agrarno reformo dr. Poljak; minister za socialno politiko J. Gostinčar, minister za kmetijstvo Gluhič, minister za zgradbe M. Kapeta-novič. Število študentov v zimskem semestru 1919/1920 je bilo na filozofski fakulteti vpisanh skupino 245 slušateljev, od tega 228 moških in 17 žensk. Juridična falkulteta pride v poštev šele v letnem semestru ta§a šolskega leta, ko se je vpisalo skupno 247 slušateljev, od tega 244 moških in 3 ženske. Medicinska fakulteta je obstojala že v samskem semestru in je imela skupno 66 slušateljev, od tega 60 moških in 6 žensk. Teologija je imela v prvem letu obstoja 101 slušatelja. ★ Ob desetletnici je bilo v zimskem semestru 1. 1930 vpisanih na filozofski fakulteti skupno 362 slušateljev, od tega 250 moških in 120 žensk. Juridična fakulteta je imela v tem letu skupno 370 slušateljev, od tega 341 moških in 29 žensk. Medicinska fakulteta je imela skupno 96 slušateljev, od tega 82 moških in 14 žensk. Tehnična fakulteta je imela skuipno 523 slušateljev, od tega 504 moške in 19 žensk. Na teološki fakulteti se je ob desetletnica dvignilo število slušateljev le za 4 več kakor jih je bilo v prvem letu obstoja, tako da jih je bilo 105. Skupno je imela un verza ob svoji desetletnici 1437 slušateljev. ★ Ob 201etn'ci obstoja naše univerze je število slušateljev doseglo rekord in znaša 2115. Filozofska fakulteta ima v tekočem zimskem semestru skupno 446 slušateljev, od tega 228 moških in 218 žensk. Juridiična fakulteta ima skupno 665 slušateljev, od tega 545 moških in 120 žensk. Tehnična fakulteta iimžt skupno 626 slušateljev, od tega 586 moških in 40 žensk. MedTcimSka fakulteta Ima skupno 187 slušateljev, od tega 131 moških in 56 IM. aluflate- V bencinski stiski - lesni plin Skrb sa bencin in oaftot Id it od ka sedanje vojne mori mnoge evropske države, je zdaj prišla tudi nad nas. Dasi je naša dtčava dobivala večino goriva za motorni promet iz sosedne Rumunije m nam zaradi vojne torej ni neposredno zaprta pot do petrolejskih virov, je vendar postala romunska nafta zadnji čas tako iskano blago, da ga ni mogoče dobiti toliko, kolikor bi ga potrebovali Dejstvo je, ck se na romunski petrolej ne moremo več zanašati a stoodstotno gotovostjo in ker zaenkrat dovoz od drugod — is Amerike ah iz Iraka n. pr. še ni organiziran, je pač bilo treba nekaj ukreniti, da se potrošnja bencina in nafte omeji, ker bi morali drugače poseči po železni rezervi, kar pa v sedanjem ne-sigurnem času gotovo ne bi bilo umestno. Tako smo dobili zdaj uredbo o omejitvi prometa z motornimi vozili, ki je pač zelo stroga in bo nekatere obrtniške stroke hudo zadela, ki se ji pa glede na sedanji položaj ni bilo mogoče izogniti. Tudi v drugih državah so že pred dokaj dalje časa uvedli slične omejitve v motornem prometu, ki so v nordijskih državah n pr. in v Italiji še dosti hujše kakor pri nas. Omejitev prometa z motornimi vozili se po novi uredbi nanaša samo na vozila, ki uporabljajo bencin, nafto ali pa surovine, iz katerih se izdelujeta. Vozila, ki uporabljajo kako drugo gorivo so od uredbe seveda izvzeta. Takih vozil je pri nas sicer prav malo: nekaj med tovornimi avtomobili in traktorji, med potniškimi vozovi pa nič. Nedvomno pa bo sedanja stiska brž poživila zanimanje za nadomestna pogonska sredstva Propaganda za uporabo nadomestnih pogonskih sredstev — domačih goriv se je pri nas začela že pred leti, toda je ostala precej brezuspešna, kar je razumljivo, ker nobeno teh nadomestnih goriv še približno ni tako praktično ▼ uporabi in tako izdatno, kakor sta bencin in nafta. Toda, kakor v sili vsaka stvar prav pride, tako bodo zdaj nedvomno tudi*" nadomestna goriva prišla do večje veljave. Polnovredno, nadomestno goriva za motorna vozila so razni iz premoga narejeni sintetični bencini, ki pa za nas, dokler nimamo lastne industrije te vrste, seveda ne prihajajo v poštev. Premoga imamo dovolj in bi kazalo propagirati z Usti za težke tovorne vozove in avtobuse uvedbo pripravnih parnih strojev namestu eksplozivnih motorjev. To bi prišlo v poštev seveda samo pri novih vozovih, ker se pri obstoječih konstrukcijah seveda ne more bencinski ali dieselski motor tako enostavno nadomestiti s parnim strojem. Za vozove, ki j.ih imajo v obratu, prihajajo pri nas v poštev edino le razni gorljivi plini V tej smeri je bilo že pred leti narejenih več poskusov z navadnim svetilnim plinom. V Ljubljani je tovornih avtomobilov, ki vozijo z njim, že precej. Svetilni plin jemlje s seboj v jeklenih bombah. Za ta pogon niso potrebne na bencinskem motorja nobene večje izprememb«; samo aapliajač se zamenja s posebnim mešalcem, v katerem se plinu dovaja primeren odstotek sraka. Slaba stran tega pogona je omejen akcijski radij. Edino dobro nadomestile za nafto in bencin si lahko obetamo od tako zvanega ge-neratorakega plina. Pri pogonu z njim si avto gorivo sam sproti pripravlja in sicer iz lesa, še bolje pa iz lesnega oglja. V ta namen so potrebni posebni plinski generatorji, ki se dodatno montirajo na vozu. Pred leti smo tudi na naših cestah pogosto videvali tovorne avtomobile na te vrste pogon. Sem pa tja so nosili celo prav vabljiv napis »Vozi brez bencina«. Kasneje pa Je razvoj v tej smeri nekam zastal Pri obratovanju z generatorskim plinom so se pokazali neki nedostatki precej težke narave. V prvi vrsti so zaradi preslabo očiščenega generatorekega plina precej trpeli posamezni motorni deli, tako da se je znatno skrajšala življenjska doba stroja in tudi sami plinski generatorji se niso izkazali posebno trpežni Vštevši dodatno delo, ki ga prinaša upravljanje plinskega generatorja, so bih vsi nedostatki pač večji kakor prihranek na obratnih stroških. Spočetka se je namreč obratovanje z generatorskim plinom propagiralo iz zgolj finančnih vidikov češ, da je cenejše nego vožnja z bencinom ali nafto. Danes je položaj povsem drugačen. Zdaj se bomo morali oprijeti plinskih generatorjev, ker pač bencina in nafte več ne bo. In ker bomo na novo nadomestno gorivo nujno navezani se bodo gotovo našla tudi sredstva, da se bodo počasi odstranili nedostatki ki jih to zasilno gorivo prinaša. _ ali potniški preurediti na obratovanj« s ga-neratorakim — ali recimo zaradi enostavnosti: s tesnim plinom. Tudi generatorji, ld se zdaj na trgu na razpolago, se dobe v vseh velikostih in aa vsakrftno v rolo prometa. V Franciji in zadnji čas v Italiji so konstrafan-H plinske generator j« celo aa najbolj hfe-suzne limuzine. Izkušnje, ki jih imajo s njimi so baje kar zadovoljiv«. Tako so n. pr. v Pariza preizkušali na tisoče in tisoče kilometrov dolgi progi razne potniške avtomobile, navadne serijske izdelke, ki so bili naknadno opremljeni s primernimi plinskimi generatorji. Pokazalo ae je, da je prav za prav edina večja neprijetnost pn vožnji z lesnim plinom ta, da- ae mora generator zakuriti 5 ali 6 minut poprej, proden vos steče. Glede cenenosti vožnje s lesnim plinom pa so iz teh poskusov izračunali tako optimistične številke, da se jih skoraj bojimo objaviti Samo toliko naj bo rečeno, da je obratovanje najmanj aa polovico cenejše. Moč avtomobilskega pogonskega stroja se je zmanjšala povprečno za 20 do 30*/», kar pomeni samo približno 5% manjšo maksimalno brzino. V Italiji so v najnovejšem času konstruirali celo plinske generatorje za motorna kolesa in je bilo nekaj takih vzorcev razstavljenih že na zadnji milanski avtomobilski razstavi Kdor bo torej prhnoraa v sedanji bencinski stiski zateči se k plinskemu generatorja, se mu ni treba bati, da dobi v roke novost, ki nima še nobenih izkustev as seboj. Z majhno poroijo omejitev in neprijetnosti, bo lahko s svojim vozilom tudi nadalje obratoval in nra ga ne bo treba kot mrtev kapital aa neizvesten čas odriniti v garažo. Luksuzni potnfild avtomobil m pogon s lesnim plinom: plinski generator montiran v nastavka na zadnjem delo voza __ Med vojno čez Kanal Morska vožnja od franooske do angleške obale — Rešilni pasovi okrog plaščev — Egiptovska tema v Londonu Pred tremi tedni smo objavili dopis mladega slovenskega študenta, ki je potoval na študij v Anglijo in je nazorno pripovedoval o svojem pota če* Italijo In Francijo. Današnji opis nadaljnje poti Je romal lz Londona v Ljubljano polnih 14 dni. Najbrž se je dolgo zamudil na angleški cenzuri, kjer so morali šele Iskati kakega zaupnika, ki razume slovensko. Teolcgfca London, 2. decembra. V Boulougne stir Mer smo morali dolgo čakati na parnik, ki naj bi nas prepeljal čez Kanal. Zato sem si šel ogledat mesto ln pristanišče. Tipično obmorsko mesto, morski zaliv sega globoko v notranjost. Povsod je mnogo vojakov, največ mornarjev, ki stražijo s karabinko preko rame mostove in važne točke. Ljudje v mestu so živahni, četudi jih vedno strašijo kaka letala. Grem v kavarno, da preči tam novice. Ljudje živahno komentirajo dogodke. Razne govorice se slišijo. Temperamenten francoski mornar nazdravlja svojemu angleškemu kolegi. Naglo se je stemnilo. Hočem domov, toda ne vidim niti koraka pred seboj. Počasi tipam ob hišah proti hotelu. Grozen občutek je to. Mesto je popolnoma zatemnjeno, le tu in tam se posveti za trenutek, a še to prav medlo, če bi se ne zaletel v stražnika, bi še dolgo taval po mestu naokrog. Povedal sem mu, kaj in kdo sem, pa me je prijel za roko rekoč, da js še njemu nerodno hoditi po temi, čeprav je domačin. Rrijazno me je popeljal do hotela. Naslednji dan ob 11. dopoldne se podam proti pristanišču. Komaj stopimo iz hotela, zaslišimo sirene. Nosač pograbi zopet kovčke in jih nese nazaj v shrambo. V zraku se res sliši brnenje letal. Ulica se na mah izprazni, čakali smo, kaj bo. To je teajalo poldrugo uro, potem pa je bilo dano znamenje, da je nevarnost minila, ln krenili smo v dve minuti oddaljeni pristan. Dobro se je izteklo, sem si mislil. Toda prehitro sem se veselil, kajti nosač mi je zaračunal 15 frankov za dve minuti nošnje! Tako sem posredno postal žrtev zračnega napada, kajti nosač, pač »vojni dohičkar« malega kova, si je dobro zaračunal Izgubljeni čas. še strog carinski pregled in pregled dokumentov in stopil sem na parnik. Mnogo nas je biki tam in smo imeli edino željo, da bi srečno prišli čez. Razdelili so nam rešilne pasove, zopet nova beseda za mene »Life belt«. Vrgel sem pogled na moje kovčke: »Kaj pa bo z vami?« Mnogo ljudi je bilo na ladji. Francozi, Angleži, Italijani in Grki. Najbolje razpoloženi so bili angleški vojaki, ki so se vozili domov na kratke dopuste. Bil sem z njimi kmalu v razgovoru. Toda presneto sem moral napenjati ušesa, da sem razumel njih govor. Ladja se premakne ln že se zapeljemo v Kanal. V zraku zabrnl, francosko letalo nam daje smer ln stalno kroži nad nami. Oči vseh potnikov so uprte v vodo; pod površino vode iščejo najbrž mine. Res sem večkrat slišal besedo »mina«. Najbolj me je jezilo, da nisem mogel dobiti pipe iz žepa. Kajti rešilni pas je moral Imeti vsak potnik trajno prevezan preko plašča. Strupen veter brije, sicer pa je morje mirno. Izredno mirno. »Ce bo tako ostalo, bomo v poldrugi uri čez« — mi reče francoski mornar. Z angleške strani pribrnl ogromno letalo, ki elegantno zavije na našo ladjo. Vsi potniki na palubi se s stra-prab neb®. »Pred par dnsrt Js bil ravno na tem mestu bombardiran parnik«, mi zopet pojasnjuje mornar. Toda hitro smo pomirjeni, kajti angleški vojaki so že spoznali domači aeroplan in mu začeli mahati z rokami. Par minut kasneje opazimo v daljavi ogromne ladje. Dim, ki se vali iz njih, zatemnuje nebo. Kljub ledenemu vetru zopet marsikomu postane vroče. Vendar so tudi ladje angleške... V nekem kotu na palubi se glasno zabavajo francoski študentje. Eden si je celo privezal majhen kovček na ramo. V daljavi pred nami zapazimo končno sive obrise nad morjem. »To je Anglija«, pojasnjujejo angleški vojaki. Vedno bolj se bližamo Britanskem otoku. Vidimo visoke bele skale, ki navpično rastejo iz morja. »Dover«, pravijo mornarji. Se par minut ln prireže-mo jo v luko — Folkstone. Natančen pregled listin in prtljage, pa stopim zopet na suha tla, tokrat na angleška. Oddahnil sem si od te vožnje in odpustil sem nosaču lz bulonjskega hotela »Castiglione«. Takoj za pristanom je kolodvor. Poiskati je treba vlak, ki nas bo popeljal v London. Na kolodvoru, ki je ves prebarvan z modrim ln absolutno zatemnjen, so se zbrali angleški vojaki in hiteli v kolodvorsko restavracijo. Zopet so srebali pravi »engllsh tea«. Tudi jaz sem si ga naročil in poskusil; postalo mi je takoj jasno, zakaj naš čaj Angležem ne prija. Odhitim k vagonu. Temi se js pridružila še megla, kateri se ljubljanska ne more niti primerjati, tako je gosta. Tudi vlak je ves zatemnjen. V našem kupeju so sami Angleži. Popolnoma mirno sede ln kade. Ugaja ml dim iz pipe, tako lepo diši da se bojim prižgati svojo pipo, da ne bi »pokvaril« dehtečega ozračja. Nasproti mene so- dita gospod In gospa, obe Se priletna, slila sta, da sem Francoo, pa ml ponudita fine francoske cigarete. V zahvalo jima ponudim naše »Drina« ln se tako predstavim. Takoj se začne živahna debata, v kateri vd v kupeju sodelujejo. V nasprotja s mojim pričakovanjem spoznam, da vsi jako do. bro poznajo naš položaj, pa tudi naše km« je. Ko jim povem, da potujem v London, me vsi pomilu jejo, ker ss kot tujec mogel spoznati sedaj, ko je ves zatemnjen. Obžalujejo, da ne bom mogel videti Iiondona, kakršen je običajno po* noči Vlak vod proti Londonu. Povsod ssmn tema, neprodorna tema. Začne me skrbeti, kako bo v Londonu. Kmalu se res ostavt vlak v angleški prestolnici. Poslovim ss od prijaznih sopotnikov in se preko zatemnjenega perona podam proti izhoda. Vsepovsod tema kakor v rogu. Niti predstavljati si ne morem, na katero stran mi je kreniti, četudi sem si že preje napravil »natančen« načrt. Take teme nisem Ae videl šele sedaj sem razumel angleški izraz aa zatemnitev »black out«. Postavil sem kovčke pod svetilko Ob In« hodu ln čakal, gledajoč v črno praznina lo sem rekel »Raje bi doma ostal«, ko me Js zapazil moj sopotnik lz vagona. AU smo kakih sto metrov naprej in v ogromno kolodvorski čakalnici za avtomobile je poklical moj dobri sopotnik taksi in me potem še spremil do hotela. Vozili smo se četrt ure, toda videl nisem ničesar razen rdečih prometnih signalov tn dolgih vrst avtomobilov in avtobusov. Kar zavrtelo se mi Je pred očmi, ko sem stopil lz teme v bleščeči hotel. Podnevi je življenje v Londona prav ko živahno, kakor vedno. Povsod so nišča proti zračnim napadom, »air raid stelter«, s točnimi navodili aa primer nn-pada. Ljudje hodijo a maskami preko rame. Nad Londonom so noč ln dan v zraka ogromni baloni ki nudijo pravo mejo n-čnemu napadalcu. Važnejše zgradbe as obložena z vrečami peska, živilskih ne primanjkuje. Vsega je dovolj. Kljub soplsnlm vestem, ki poročajo o vojni, ljudmi ni videti nobenega straha, vsi pn ae disciplinirano ravnajo po predpisih, pn naj so še tako strogi „JUTROVA" POSVETOVALNICA Davčna S. M. — L. — Leta 1932. ste zgradili hišo v L. V smislu točke IL čl. 37. zakona o neposr. davkih uživate davčno olajšavo za dobo 10 let, t. j. od oktobra 1932 do 30. IX. «42. Vedeti želite, ali je vas L. letoviški •craj, odnosno ali uživa davčno olajšavo za dobo 20 let, ker leži v okoliški črti dveh letovišč. Kaj Vam je ukreniti, da dosežete :J0-letno davčno olajšavo? — V smislu posebnih pripomb k čl. 32. zak. se smatrajo v dravski banovini (Sloveniji) za javna zdravilišča (kopališča): Bled, Boh. jezero, Cate-ške Toplice, Dobrna Jezersko, Kranjska gora, Laške Toplice, Lesce, Mojstrana, Poljče, Rimske Toplice, Rogaška Slatina, Toplice pri Novem mestu, Topolšica. Dvajsetletna davčna olajšava Vam torej v smislu zakona pritiče. Naslovite na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani potrebno vlogo ter se sklicujte na pojasnilo dravske finančne direkcije z dne 8. IV. 1932, št. 47.996 (3) 1217. Vlogo taksirajte v smislu tar. post. 1 in 5 taksne tarife z 10 in 20 din. B. A. — P. — Leta 1934. ste kupili kot optant večje posestvo, čuli pa ste v zadnjem času, da se od pogodb, v katerih nastopajo kot kupci optantl, ne plačuje prenosna pristojbina. Vprašujete nas, kako bi prišli do povračila že plačane prenosne pristojbine. — V smislu § 1. zakona o oprostitvi od plačila taks na pogodbe o kupu in prodaji posestev, ki jih kupijo optantl In osebe, ki uživajo ugodnosti optantov z dne 12. VIII. 1931 se taksa lz tar. post. 12. taksne tarife k zakonu o taksah ne plačuje na pogodbe o kupu ln prodaji posestev, sklenjene do dne 15. februarja 1932. če so po teh pogodbah kupci optanti ali osebe, ki uživajo ugodnosti optantov. Kupoprodajna taksa, že plačana na pogodbe, sklenjene do časa, ko je stopil ta zakon v veljavo, se povrne, če zahtevajo interesenti povračilo v 60 dneh od dne, ko je stopil ta zakon v veljavo. Ker ste kupili — kakor sami navajate — posestvo leta 1934., vračila plačane takse žal ne morete več zahtevati. A. Ž. — T. — Ste popoln invalid ter nameravate pričeli z malo trgovino, ki bo obsegala predvsem neobhodno potrebna živila. Ali imate kot Invalid pravico do oprostitve prldobnlne? — Po določbi čl. 46. zak. o neposr. davkih se oproščajo pridobnine obrati vojnih invalidov, nesposobnih za vsak drugI zaslužek, če nI povprečni dnevni dohodek po cenitvi davčnega odbora večji od običajne dnevne mezde v dotičnem kraju. Popolno nesposobnost za vsako drugo gospodarstvo pa morate dokazati z zdravniškim izpričevalom. K. C. — Lj. — V svoji trgovini zaposlu-jete dva pomočnika z mesečno plačo, ld jima dajete tudi prosto stanovanje s kurjavo in razsvetljavo. Vpragujete nas, koliko znaša za te prejemke v naravi denarni nadomestek. — Po razpredelnici o denarnem ekvivalentu prejemkov v naravi, določeni na podata vi § 22. zakona o zavarovanju delavcev za vse območje Osrednjega urada za zavarovanje delavcev znaša vrednost popolne oskrbe odraslega s stanovanjem dnevno 10 din, tedensko 80 din, mesečno 250 din ln letno 3.000 din. Kurjava ln razsvetljava pa sta cenjeni z zneski 1 din (dnevno), 12 din (tedensko), 50 din (mesečno) ln 600 Din (letno). Domnevamo, da Vam ta odgovor radi nejasno stavljenega vprašanja ne bo zadoščal, če Vam ni kaj jasno, se oglasite ponovno. T. F. — C. — Na Vaše vprašanje glede pobiranja skupnega poslovnega davka na kvas vzemite na znanje, da se pobira ta davek v tvornlcah kvasa ln pri proizvajalcih kvasa obenem z državno trošarino. Kot osnova za lzračunanje skupnega davka velja vrednost blaga po fakturi, povečana s prevoznimi ln drugimi stroški, toda brez državne trošarine. Skupni davek se mora izračunati za vsako pošiljko posebej ln vnesti v beležko o proizvodnji ln predaji kvasa v promet. V ta namen se otvorita v tej beležki v razpredelku »pripomba« dva stolpca in se vpiše vanja vsaka pošiljka po fakturi — davčni osnovi — ln po znesku skupnega davka. Pravna Tiskarski škrat nam je v nedeljski štev. od 10. XII. 39 v predzadnjem odgovoru napravil iz besede nesposobnega »neposrednega«. Smiselno se ima stavek torej pravilno glasiti: Ako bo oškodovanec dokazal, da se je poslužil gospodar nesposobnega hlapca... M. L. M. Ali imate kot knjigovodkinja po trinajstih letih službe pravico na štiri-mesečno odpravnino? — Po določilih obrtnega zakona pripada le onim službojem-nikom, ki jim je poverjeno opravljanje višjih trgovskih ali višjih tehničnih opravil, v primeru prestanka službenega raz-. erja, ki je trajalo nepretrgoma najmanj -u let, tudi posebna odpravnina. Po obrtnem zakonu so višji nameščenci dotični službojemalci, katerih službena opravila -najo poleg nameščenske kvalifikacije še poseben višji značaj, to so npr. nameščenci, ki jim je poverjeno nadzorstvo nad ostalimi nameščenci ali taki. ki izdajajo sami naredbe, za katere odgovarjajo neposredno službodajalcu, ali pa taki, ki v znatnejši meri vršijo službodavska opravila napram delavcem ali nameščencem, ker jih nameščajo ali odpuščajo. Zakon izrecno navaja v določilu, kjer je ustanovljena pravica do odpravnine, samo višje trgovske in višje tehnične, ne pa tudi pisarniške uslužbence, ki torej ne morejo zahtevati odpravnina V primeru, da ste poleg poslov knjigovodkinje vršili tudi višje trgovske posle, vam pritiče po trinajstih letih nepretrganega takega službovanja odpravnina v višini štirikratne mesečne plače, toda samo, če niste sami odpovedali službe ali jo zapustili predčasno brez važnega razloga. K. J. F. Vaš tast je v svoji oporoki določil, da morate izplačati nezakonskim otrokom njegove hčere — Vaše žene — večjo vsoto. Vprašujete, če ste sploh dolžni in če se lahko upirate tožbi. — Ce tastu niste dolgovali iz nikakršnega razmerja ničesar, ne more torej razpolagati v prid otrokom svoje hčere s kako terjatvijo, ki sploh ne obstoji. Tozadevna obramba proti tožbi, ki bd jo morda vložili zoper vas dozdevni upravičenci iz ta-stove oporoke, bo torej lahka. Po smrti svoje žene pravite, da ste podedovali njeno opravo. Poleg dednega deleža, ki vam pripada po vaši ženi, če je umrla brez oporoke, vam pripadajo po zakonu tudi premičnine spadajoče k zakonskemu gospodinjstvu, v kolikor so bile vam samemu potrebne, ker je zapustila tudi otroke. Imovina pokojne žene je pa morala biti predmet zapuščinske razprave, ki se bo pa morala naknadno izvršiti, če je ni bilo in če bi to otroci kot dediči, ki so v to upravičeni, zahtevali. Več vam na vaše podatke ne moremo odgovoriti. L. M. L. Kako bi mogli doseči, da bi prestavila občina občinsko luč pred vašo hišo. — Svetujemo vafn, da vložite na občino predlog za prestavitev luči na zaže-ljeno mesto. Seveda bo predlog upoštevan le če bo utemeljen, utemeljen bo pa takrat, če bo prestavitev luči na zaželjeno mesto v prid več občanom kot pa na dosedanjem mestu. Če občina nima sredstev, ponudite z Vašimi -sosedi, da prestavite luč na svoje ali delno na svoje stroške F. A L. Razni pisci, izdajatelji, založniki Ui uprave revij in časopisov vam skoro dntvno pošiljajo knjige brošure in časopise na ogled. Ali vas res morejo siliti k delu, Id ga imate zaradi vračanja njihovih pošiljk. Izračunali ste, da zamudite letno vsled tega skoro 18 ur. — Svetujemo vam, da vsako tako pošiljko že o priliki, ko vam jo vročijo na poštnem uradu, odklonite kot nenaročeno. S tem odpade prenašanje takih pošiljk od poštnega urada na dom in zopet nazaj. Nihče vas ne more siliti k sprejemu in začasni hrambi takih pošiljk, niti vam ni potrebno takih pošiljk, če jih vračate, frankirati. S takim postopanjem se torej obvarujete vsakega nepotrebnega dela in izdatkov. Po zakolu vam je pa dotičnik, v čegar jasno in pretežno korist ste kot poslovodja brez njegovega posebnega naloga izvršili posel, dolžan povrniti stroške, ki ste jih radi te-*osla imeli. M. K. Ruše. Trafikantinja vam je stavila ponudbo, da se zglasite pri njej takoj zaradi dogovora o nastopu službe. Na ponudbo ste brzojavno odgovorili, ko ste se pa v rednem času zglasili pri njej, ste zvedeli, da je nastavila že drugo osebo. Ali vam gre povračilo stroškov? — Ker ste na ponudbo pravočasno odgovorili ponudnica ni smela preklicati svoje ponudbe, ker ste se tudi pravočasno zglasili radi dogovora. Ker je ponudnica oddala službo drugi osebi že med časom ko je bila vezana na ponudbo, ki jo je izjavila proti vam, vam je odgovorna za povračilo potnih stroškov in za zamudo časa Izgovor, da bi bili službe ne sprejeli zaradi preslabih pogojev, je ne odveze od obveznosti, ki je združena s ponudbo in s sa-molastnim preklicem te ponudbe Pred vložitvijo tožbe na plačilo vašega zahtevka jo pismeno opomnite in ji stavite primeren rok za plačilo. M. R. K. Ze pred več meseci vam je ministrstvo ugodno rešilo prošnjo za brezplačno zdravljenje vaše hčere, pa je še niste mogli oddati v zdravljenje. — Pojasnila bi vam mogel dati le zavod, kamor naj bi odšla po vsebini dotične rešitve ministrstva, vaša hčerka na zdravljenje. Ce zavod ni bil imenovan, skušajte potom sreskega načelstva pri pristojnem oddelku banske uprave poizvedeti vse zaželjeno. Vsled pomanjkljivih podatkov vam drugega ne moremo svetovati. M. G. V. Kot trgovec ste nekemu posestniku dalj časa prodajali na up razna živila, ki jih je prodajal naprej. Kljub temu, da je svoje dobave ie vnovčil vam ne plača dolga in je na posestvo vknjižil v prid svoje hčere visoko terjatev. — Ako je zemljeknjižni lastnik pristal na vknjižbo v prid svoji hčeri, se je taka vknjižba mogla izvršiti vkljub temu, da je bil lastnik v kazenski preiskavi, saj na njegovem zemljišču ni bila zaznamovana prepoved obremenitve. Ako menite, da je vknjižba te terjatve le navidezna in bi mogli dokazati, da je bila vknjižena zato, da se oškodujejo upniki, bi mogli tako terjatev izpodbijati kot pravno neučinkovito Predpogoj takega izpodbijanja pa je. da je vaša terjatev proti dolžniku že izvršljiva, t j. ugotovljena s sodbo ali s sodno poravnavo, kot tudi, da se izpodbija dotično pravno dejanje, izvršeno med bližnjima sorodnikoma tekom zadnjih dveh let, pred izpodbijanjem V primeru, da sta pogodbenika t. j. vaš dolžnik in njegova hčerka napravila pogodbo o vknjižbi dozdevne terjatve v namenu s tem prikrajšati upnika je možno izpodbijati tako dejanje tekom desetih let, potem ko je storjeno. Ako se vam je posestnikova hči tudi obvezala k plačilu očetovega dolga in prevzela njegov dolg, ter ste v to pristali, morete dolg iztožiti tudi proti njej kot dolžnici. Po sodbi pa morete z izvršbo seči tudi na njeno imovino. Najbolje bo, da oba dolžnika povabite k sodišču radi sklenitve sodne poravnave. Zdravniška P. M. K: O vzrokih smrčanja smo že pisali. Običajno pride do teh neprijetnih glasov vsled tresenja mehkega nebesa in jezika, če dihamo v spanju z odprtimi usti. Dihanje z usti je deloma razvada, deloma pa je tudi dihanje skozi nos lahko preprečeno zaradi raznih Izrastkov, ki zožujejo nosni kanal. Svetujem, da greste k zdravniku, za nosne bolezni, da vas pregleda. Ma. A. Š.: Iz poslanih podatkov si ne morem vstvariti jasne slike, kakšna rastlina naj bi bila, ki jo opisujete. Najbolje bi bilo, da se obrnete na domačega učitelja, ki bo gotovo lahko pojasnil, kako je s to zadevo. Ker ne vem za kakšno rastlino gre, se ne morem tudi Izjaviti, da-li je mezga iz njenih plodov dobra za želodčne težave, ali ne. Z ozirom na dejstvo, da ne veste, kaj prav za prav vživati, je bolje, da pustite vse skupaj na miru. Kajti mogoče je, da je rastlina celo strupena. Držite se raje dijete, kjer je prepovedano uživanje sledečih stvari: meso, mesne juhe, surovo sadje, svež kruh, poper, paprika, alkohol ln prava črna kava. I. K. Maribor: Stari ste 68 let. Dosedaj niste bili nikdar bolni. Par tednov sem imate nerednosti s stolico. Najprej dobite nekake krče, nakar hitro sledi prollv. Blato je vedno tekoče. Na vodo morate 4—5krat ponoči. — Svetujem, da greste v bolnico. Potreben je namreč točen pregled danke, odnosno vsega debelega črevesa, kakor tudi mehurja. Kakšno bo vaše nadaljnje zdravljenje, bo odločil rezultat preiskave. Upanje: Po mojem mnenju je pri vas vse normalno in si ni treba delati tozadevno nikakih skrbi. Proti slabokrvnosti priporočam, da vživate jetra v raznih oblikah, špinačo in da pijete železnato vino. Hrana v ostalem nai ne bo pikantna (sol, poper, paprika). Vživajte mnogo tekočine v obliki slatin ali pa čaja. Imate lahno vnetje mehurja, ki bo kmalu prenehalo, ako se boste držali teh navodil. Zagorje A. B. c.: Receptov ne prinašam na tem mestu. Pojdite nazaj k zdravniku, ki vas je doslej zdravil, ali pa pojdite v bolnico! S. 2.: Težave, ki jih opisujete, so običajne težave mladih ljudi. Smatrate vaše stanje za tragično, kar pa v resnici ni. Tekom let se bo sedanje stanje izboljšalo. Ta čas priporočam, da gojite intenzivno telovadbo ln razne druge športne panoge. Gliste 1940: Opisana vrsta glist se ne da odpraviti s »Santoninom«, temveč z drugimi radikalnejšimi sredstvi, pa še to težko. Predpogoj je absolutna čistoča. Po vsaki stoliei si morate pazljivo umiti roke. Razen tega morate stalno nositi hlače Iz goste tkanine, da se ne bi n pr. ponoči v spanju vsled praskanja ponovno inficiralL Glede recepta se obrnite na zdravnika. Kratkovidnost: Vsled pomanjkljivih podatkov, vam morem na vaše vprašanje odgovoriti samo splošno. Običajno se da kratkovidnost z očali popolnoma regulirati. Dali je treba nositi očala stalno, ali ne, odloča zdravnik na podlagi pregleda. Kmetijska Maslo A O. V nedeljski posvetovalnici »Jutra« sem čital, da je treba prekuhati čajno maslo, da se popravi Ne morem razumeti, kako je sploh mogoče, da se prodaja pod imenom »čajno maslo« pokvarjeno maslo Tudi mi ni umljivo, zakaj se je cena maslu naenkrat tako dvignila. Ali še ne posluje neka komisija, ki pazi. da se cena življenskim potrebščinam ne viša? Vaše vprašanje je zelo umestno Res Je. da se prodaja različno maslo pod zvenečim imenom »najfinejše čajno maslo«. Pod takim naslovom si moremo misliti samo sveže in kvalitetno maslo. Pravilnik za Izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili točno določa kaj se sme prodajati pod imenom »čajno maslo« Člen 44. tega pravilnika pravi: Pod označbo »čajno sirovo maslo«, se sme prodajati samo sirovo maslo čistega duha ln okusa ter z manj nego 5*/» kisline Člen 48 pa pravi: Prepovedano je prodajati za ljudsko prehrano plesnivo, žarko ali drugače pokvarjeno maslo, ki ima več kot 18% kisline Tu Je mišljeno navadno maslo In ne čajno Torej tudi maslo druge vrste ne sme biti žarko. V vsakem mestu posluje tržno nadzorstvo. Kdor kupi maslo, ld ne odgovarja kvaliteti, naj ga nese tržnemu nadzorstvu. tam bodo že ukrenili potrebno. Glede cene masla smo mnenja, da Je povišek za slabo maslo previsok Nam je namreč dobro znano, po kakšni ceni plačujejo mleko kmetovalcem one tvrdke ki uvažajo k nam najfinejše čajno maslo Izvajanje zakona o nadzorstvu nad ceno ln kvaliteto živil bi koristilo ne le konzu-mentu, temveč tudi kmetu kot produ-centu. Hlevski gnoj M. B. Br. Pri vas razvažajo gnoj že v jeseni na polje ln ga pustijo v kupih do setve. Pravite, da je boljše Izvoziti gnoj šele na pomlad ln tik pred sajenjem pod-oratL Pustiti gnoj do pomladi v kupih. Je zelo pogrešno. V teku zime se gnoj izsuši in dež ga spere. Na mestih, kjer so ležali kupi gnoja posevki navadno poležejo, kar tudi ni na hasek žetvi. Zaradi tega se priporoča podorati gnoj pozno v jeseni ali zgodaj spomladi. Do setve se mora gnol v zemlji že primerno zrahljati Na ta način dobijo mlade rastline takoj v začetku primerno hrano. O priliki bomo napisali še nekaj več o gnojenju s hlevskim gnojem. Napajanje živine L C. R.: Zdi se vam. da živina zdaj v hladnem času pije manj vode, kot pa poleti. Ali ji ne prija hladna voda? En razlog za manjšo potrebo po vodi pri živini v zimskem času je ta, da je razmeroma manjše izhlapevanje vode iz živalskega telesa Je pa še drugi razlog, da namreč živini mrzla voda ne prija in pije živina rajši postalo, morda celo nekoliko pogreto vodo Mrzla potočna voda je za živino nezdrava, ker lahko povzroči celo vrsto bolezni kot vnetje želodca, črev, drisko itd Opaženo je tudi. da mrzla voda zmanjšuje količino mleka. Zato je dobro, da napajate živino pozimi s postano vodo. MED Fr. K. C.: Zanima vas, kako hranivo vrednost ima med. Razen nekaj lahko prebavnih beljakovin, vsebuje med po večini (cca 80*/») ogljikove hidrute, kamor sapda tudi sladkor Navadni sladkor mora želodec šele predelati, da preide v kri, sladkor v medu pa je že predelan in ga kri direktno vsrkava. Zaradi tega je med odlična hrana za ljudi, katerih delo potrebuje veliko energije. Prehrambena vrednost medu znaša 3075 kalorij, medtem ko daje 1 kg mesa le 1003 kalorije in 1 kg jajc brez lupin 1613 kalorij. Poleg tega ima med Se to prednost, da ne obtežuje želodca. S A Match med bivšim svetovnim prvakom dr. Euwejem in najresnejšim tekmecem za svetovno prvenstvo, mladim estonskim velemojstrom Keresom, se bo kljub vsem mednarodnim političnim zapletljajem začel o Božiču na Hoiandskem Obsegal bo 14 partij, ki bodo igrane v raznih holandskih mestih. To je obenem edina pomembnejša šahovska prireditev, ki je v bližnji (ali dalinji?) bodočnosti v Evropi na programu. Nimcovičeva indijska obramba. Beli: Enevoldsen Črni: Capablanca (Z olimpiade v Buenos Airesu.) 1. d2—d4 Sg8—f6 2. c2—c4 e7—e6 3. Sbl—c3 Lf8—b4 4. Ddl—c2 0—0 To je uvedel svojčas Keres, pa najbrže samo kot eksperiment. Poteza prepušča belemu vsekakor preveč svobode akcije. 5. a2—a3 Najbrže najbolje Na 5. Sf3 gre Se nekako c5, 6. dc5:, Sa6 itd 5. — Lb4:c3+ 6. Dc2:c3 d7—d6 7. g2—g3 (?) To pa najbrže ni pravi načrt Logično in enostavno izgleda 7. Lg5. nato e3. Sf3 in Ld3. Črni nima nikdar možnosti Se4, ker potem po Ld8 in Sc3: obvisi kmet c7. 7. — Dd8—e7 , 8. Lfl—g2 e6—65 I 8 tem je črni Izvedel nekaznovano osvobodilni načrt, ki je osnovne važnosti v tej otvoritvi 9. d4—d5 Dokaz, da lovec na g2 ne stoji na pravem mestu. Lastni kmetje mu sedaj za vedno zapirajo diagonalo. 9. — a7—a5 10. b2—b3 SIcer že a5—a4, nato pa Sb8—d7—c5. 10. — Sb8—d7 11. Sgl—f3 Sd7—c5 12. Sf3—d2 Lc8—f5 Črni zasleduje zanimivo strateško idejo. Potem ko je prisilil bele figure k kritju slabe točke e4, pripravlja prav na križišču e4 zamenjavo lahkih figur, ki mu olajša prodor s kmeti v središču 13. 0—0 Na 13. f3 bi bilo prišlo seveda e5—e4. 13. — sf6—e4! 14. Sd2:e4 Lf5:e4 15 f2—f3 Le4—g6 16 Lcl—e3 b7—b6 17 b2—b4 Sc5—d7 18. Tfl—cl a5:b4 Da zmanjša nevarnost prodora s c4—c5, odpira črni linijo. 19. a3:b4 f7—f5! Črni ima važno premoč kmetov v središču, pa še so ti gibljivejši od nasprotnikovih. 20 f3—f4? Po 20. Ta8:, Ta8:, 21. Tal: bl belemu partije najbrže še ne bilo treba izgubiti. Stal bi morda nekoliko slabše, material pa bi bil preveč reduciran, da bi dovoljeval hitro odločitev. — Poteza v partiji pa daje črnemu možnost za izvedbo odločilnega pritiska na e-lini j L 20. — e5:f4 21. g3:f4 Sd7—tt 22. h2—h3 Sicer seveda Sg4. Tako pa se v beli poziciji pojavlja nova slaba točka, na g3. 22. — Ta8:al 23 Tel :al TfS—e8! Črni v naslednjem na klasičen način izkoristi svojo prednost 24 Tal—a3 Tudi 24. Kf2 ni dobro. Sledilo bi Sh5 z grožnjo Dh4+. 24. — Lg6—h5 25. Dc3—c2 Sf6—e4I Ta presenetljiva ponudba za zamenjavo koncem koncev odloči. Ce igra beli sedaj 26 Le4:, De4: 25 De4:, Te4:. izgubi bodisi na e2. bodisi na c4 kmeta. Res je bilo tu morda z ozirom na neenake lovce manjše zlo nego nadaljevanje v partiji 26 Le3—d4 De7—h4! Začetek energičnega napada. Kmeta f4 oa ie seveda treba predvsem braniti. 27. e2—e3 Dh4—el + 28 Kgl—h2 _ Lh5—f3l! Radi Dg3+ in Sf2^ beli seveda tega lovca ne sme vzeti. Tako pa še ena črna figura poseže v napad na oslabljeno pozicijo belega kralja. 29 Ta3—a2 Nič bolje ni 29. TaL Dg3+\ 80. Kgl g5! itd. 29. — TeB— 30 Dc2—a4 Kg8—f7 31. Da4—a8? Tako je boja takoj konec. Na 31. Dc2 pa bi bilo prišlo pač h6. nato g5 in g4. tudi z neubranljivim .napadom. 31. — Se4—d2I Zaključna kombinacija. Grozi Df2. 32. Lg2:f3 Del—f2+! 33 Kh2—hi Seveda ne 33. Lg2, Sf3-F, 34. Khl. Dgl mat 33. — Df2—fl + 34. Khl—h2 Sd2 f3 + 35. Kh2—g3 Sf3:d4 beli se vda. Na 36. ed4: sledi seveda Te3+ in skorajšnji mat VasJa Pire. I Nedelja, 17. decembra Ljubljana 8: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Prenos iz franč. cerkve. — 8.45: Verski govor (dr. V. Fajdiga). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 10: Verski govor. — 10.20: Bolgarske narodne poje ga. Stamat-ka Kaiudova. — 11: Prenos slavnostnega zborovanja ob 201etnici Aleksandrove univerze v LjubijanL — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 12.02: Vojaška godba 40. pp. Triglavskega. — 17: Kmet ura: Ovčjereja v Sloveniji (Inž. Anton Greif). — 17.30: Veselo popoldne: Originalna Švicarska godba bratov Malenšek, in kvartet »Fantje na vasi«. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Jubilejna sezona hrvatske drame. — 19.40: Objave. — 20: Pevski zbor »Gosposvetski zvon«. — 20.45: Za vsakega nekaj prina- ■ ša radijski orkester. — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Mandoline in balalajke (plošče). Beograd 18: Operetni odlomki — 19.40: Narodne pesmi — 20.30: Operne arije In dueti. — 21.50: Godba kraljeve garde. — 22.50: Petje. — 23.20: Lahka In plesna muz ka. — Zagreb 20: Pevski In klavirski koncert — 20.30: Recitacije. — 21: Zabaven spored. — 22.20: Lahka In ptesna muzika. — Sofija 18: Koncert malega orkestra. — 20.30: Operetna muzika. — 21.15: Lahka godba s plošč. — 23.30: Plesni komadi. — Rim 17: Sdmf. koncert — 20.30: Violinske skladbe. — 21: Vesela zvočna igra. — 23.15: Ples. — Dunaj 16: Koncert po željah. — 19.45: Zbor donskih kozakov. — 20.15: Konoert dunajskih simfonikov. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — 24.10: Nočni koncert — Berlin 20.15: Operetni večer. — 22.30: Lahka glasba. — 24.10: Nočni koncert. ponedeljek 18. decembra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročala. — 7.15: F-aan ven ček veselih zvokov (plošče). — 12: Vesel drobiž (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi — 13.02: Koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Zdravstvo mladostne dobe: Zablode (dr. A. Brecelj). — 18.20: Odlomki ie Kalmano-vih operet (plošče). — 18.40: Slovstveno predavanje: V zarji XIX. stoletja na Goriškem (dr. Jože Lovrenčič). — 19: Napovedi, poročila — 19.20: Nac. ura.: O naši knjževnosti za mladino. — 19.40: Objava — 19.50: Več manire — brez zamere (g. Fr. Govekar). — 20.05: Rezervirano za prenos. — 21.30: VojaSke godbe igrajo (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22-15: Za oddih igra radijski orkester. Beograd 18.20: Koncert velikega orkestra. — 19.40: Slovenske narodne pesmi — 20: Klavirske skladbe. — 20.40: Komorna glasba. — 21.50: Operne arije. — 22.20: Lahka in plesna muZka. — Zagreb 17.45: Pevski koncert — 20: Koncert cakestia gtoabeoa akademija. — i 2220: Lahka ln 18.15: Bolgarska Hrvatska glasba. — 21-15: Koncert Sče. — Rim 21: koncert — 22-10: 23.15: Muzika z Brahmsove pesmi, najske glasbe. — muzika. — 24.10: narodna muzifca —l®t — 20: Simf. koncert, solistov. — 21.30: Pto-Oikestrafe* ln pevski Komorne skladbe. — a ples. Dunaj 17-Hfc — 20.15: Koncert du-22.20: Lahka Nočni koncert Novi oreh! TOMIŠELJ KLOROVODIK STEZOSLEDEC DEGENERACIJA MACEDONLJA MILIJONAR Premikaj te besede tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah tri zemljepisna Imena lz tujih držav. Skrit pregovor PLESEN — SNUBEC — HITROST — NAPAD — MOJSTER — LEGENDA — PREVOD — DOKTOR — KMETICA — DRAVA — VLADAR — BOJIŠČE — LUČKA — VITEZ. Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki In sestavi lz njih pregovor. Dopolnilnlca ODARIIBUAVDIMU ENAKAESAASOOCA V srednjo prazno vrsto vstavi prave črke, da dobiš v navpičnih vrstah besede, v srednji vodoravni vrsti pa ime in priimek slovenskega pisatelja. Veriga --SE-- --VI-- --RI-- --PA-- --DI-- --PA-- --LI-- --GO-- Namestu črtic vstavi prave črke, da dobiš same tolažne besede. Zadnji zlog en« besede je hkrati tudi prvi zlog naslednji besede. Prva ln zadnja beseda v verigi se končata z Istim zlogom. Rešitve je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Napisane naj bodo na dopisnici Med reševalce bo stric Matic razdelil spet nekaj lepih nagrad. Strti orehi Skrivalnica: Nič nI tako skrito, da ne bl bilo Se kdaj očita Posetnica: Rezervni polkovnik. Sestavljalnlca: Iz prazne slame na bal zrnja namlatll. Skrito Ime: Marko Pohlln. Med reševalce je stric Matic razdelil Sest knjižnih nagrad, ki jih dobe po žrebu naslednji: Franc Korenčan, DoL Logatec, Ivan Zupančič, Ljubljana, Muraikova 18a, Aldo Humar, dijak, Prlmskovo 119, Kranj dobe po en roman lz »Jutrove knjižnloe«. Alfred Tvrdy, Ljubljana VII, Podlimbav-ska 42, Mirko Jeklln, Sv. Lucija ob Soči Italija Ana SedlSkova, Ljubljana, Tyrševa cesta 87. dobe po eno knjigo revije »Življenje in svet«. Križanka št. 116 1 2 3 4 5 J r 7 ■ L 8 ■ r 10 m F 12 13 14 15 16 17 H 18 19 J Hso 21 J ■ 22 7' ■ 23 24 r Vodoravno: L Lewlsov roman; 7. sol olclnske kisline; 8. oseba v Shakespearovi tragediji »Otelo«; 9. stremljenje k napredku; 10. Indijsko mesto ob Iravadiju; IL poveličujoča pesem; 12. pritrdilnica; 13. naravna krasota; 14. kraj v Bosni ob Kriva ji; 15. razumski utrinek; 17. rimski lirik, (• 43. pr. Kr., t 17. po Kr.); 18. nlpon-ska Igra; 19. spajanje kovin, tudi rimski vojskovodja katerega legije Je 1 9. po Kr. Armlnlj uničil v Tevtoburškem lesu; 20. starogrški bog pastirjev, tudi Hamsunov roman; 21. kemični znak za redko kovino, tudi veznik; 22. sundskl otok; 23. polnovreden vojak, tudi uresničevalec Ideje med nasprotniki; 24. oseba lz »Tisoč ln ene no* čl«, tudi Cherubinljeva opera Navpično: L Smetanov simfoničen ciklus; 2. južna od treh baskišklh pokrajin v Španiji; 3. obzirno ravnanje; 4. pravtr vsega po Laotseju; 5. skrajen v vodo segajoč del kopnlne; 6. ljubka žuželka; 9. velika kača; 11. čereplnova opera; 13. spoznam nI znaki bivanja prevaljene poti, IzvrSeno-ga dejanja; 14. nevarno gnezdo, 16. planina v Bosni, tudi moško krstno Ime; 18. morski ptič; 20. plinasto stanje tekočha, tudi jugoslovanska in turška denarna enota; 22. metuljnica; 23. pogojnik, tudi k»> mljski znak za kovino. Rešitev križanke St 11$ Vodoravno: 1. Bela bolezen; 11. Atoa; 12. letina; 13. rek; 15. pad (2. Pad); 16. Ir (2. Ir = Iridlj); 17. roman (2. Roman) ; 18. M (2. Bl = blzmut); 19. kup; 20. kret; 21. Anadlr; 24. rake; 25. Leni striček. Navpično: 1. beribal; 2. eter; 3. lok; 4. as (5. As = arzen); 5. ol; 6. lepak; 7. etaag 8. zid; 9. en; 10. napitek; 14. dopis; 17. Rudi; 18. brke; 19. kap; 20. Kač; 22. a« (2. Ne = neon); 23. rt; 24. xL •Vasa žeti s/ca stran V pojasnilo Ženske, ki stoje sredi borbe za ŽensKO volilno pravico, imajo opraviti z dvema vrstama nasprotnikov prvi so tisti, ki ženi sploh odrekajo pravico do političnega udej-stvovanja, drugi ji pa to pravico načelno sicer priznavajo, a se boje, da je večina naših žen še vse preveč nezrela, in bi jih zastopniki reakcije prav lahko izkoristili za svojo zmago. V pismih, ki jih prejema uredništvo od čitateljic, izražajo te prav take pomisleke, in njim v pojasnilo naj veljajo naše besede: Politična nezrelost velike večine naših žen je dejstvo, in bi ženska volilna pravica v prvem trenutku res lahko pomenila zmago nazadnjaštva. Toda: prvi poraz še ne pomeni tudi končnega poraza I Slej ko prej bo žena morala stopiti v politično življenje; to je zgodovinska nujnost. Cim prej bo začela v politiki aktivno sodelovati, tem prej si bo nabrala potrebnih izkušenj, se izšolala in si pridobila tudi politično zrelost. Človek, ki ni bil nikdar v vodi, se ne bo nikoli naučil plavati... Napredna žena naj se torej že danes uveljavlja v napredni politični organizaciji, naj je ne oplašijo morebitni trenutni neuspehi. Pot do zmage gre pogosto preko po-azov — ta zavest naj vodi tudi nas preko vseh ovir do uresničenja naših teženj in naših zahtevi žena doma in po svetu življenje in vzgoja (Iz predavanja ge. A Cernejeve.) Vsaka vzgoja je vzgoja za življenje — vzgajati se torej pravi oblikovat; človeka za življenje. A vzgojen ie človek, ki zna odgovorno, pošteno, samostojno in smiselno živeti, ki zna prav presoditi, preceniti življenje. Prav vzgojen je človek, ki zna kot človek živeti Živeti pa danes ne pomeni to, kar je pomenilo v starih časih Danes človek skoraj ne more biti več kovač lastne usode lastnega življenja Danes rodbina ni več vase zaprta, ne živi več sama zase, marveč sedi ob radiu in posluša, kaj se godi po svetu, a svet je podoben leseni suhi stavbi in treba je le ene same vžigalice, pa bo vso to stavbo zajel plamen ... Življenje posameznika ne pomeni skoraj nič več, čez noč ostajajo cele družine izgnanci, brez doma in brez domovine. In nehote se nam vsiljuje vprašanje, ali je res danes življenje le še vsota golih slučajev? In vendar mora to življenje imeti nekje svoj smisel! Življenje je najmočnejši vzgojitelj! Bolj kakor kdaj so resnične danes pesnikove besede: »Kuj me, življenje, kuj ..« V čem so oblikovalne, vzgojne sile življenja? V njegovi moči s katero zagrabi človeka. V njegovi živosti, resničnosti, enkrat nosti. Življenje samo je silno resno, a najmočnejše vzgaja s trpljenjem, ki nam ga daje. Šele narod, ki je prehodil Golgato, je sposoben življenja. Človek, ki ni trpel, ne pozna življenja. Druga važna življenjska vzgojna sila je samostojnost, ki jo zahteva od človeka. Oblikovalna sila življenja je nadalje odgovornost. Ce hočemo površnega otroka popraviti, ga napravimo odgovornega, skušajmo vzbuditi v njem zaupanje, kajti zaupanje je ena najmočnejših vzgojnih slil. Zaupanje vzbudi v otroku čut odgovornosti, zaupanje osebno izpremeni človeka Življenje ne pozna privilegirancev. V življenju si mora vsak sam priboriti svoje. Kakšnega človeka hoče danes življenje? Predvsem zdravega. Človeka, ki je pripravljen na vse, je notranje samosvoj, zunanje samostojen, človeka, ki zna biti sam, ki ma v sebi sposobnost zmagova-nja, iskanja novih poti, novih rešitev. Stvarnega človeka, ki je pogumen, od-k>čen, močan. Človeka, ki je nekje zagledal smisel, ga našel iz sebe, človeka, ki čuta občestveno, čuti bolj celoto, bolj druge nego samega sebe. Človeka, ki je našel notranji mir in ki lahko brez velikega razburjanja gleda, kaj se godi okoli njega in po svetu. Naša vzgoja naj upošteva vse te možnosti in prilike, da se ob času narodove preizkušnje ne bomo s strahom v srcu spraševali: Kako bo moj otrok to prenesel? ... Mladina danes sama čuti, da mora čim prej na svojo lastno pot Vzgoja naj čim prej osamosvoji mladega človeka, naj mu ne jemlje odločitve. Ko otrok dela doma za šolo, mu pustimo vso njegovo zmogljivost; ne pomagajmo mu tam, kjer si lahko pomaga sam, ne najemajmo mu po nepotrebnem inštruktorjev in pomočnikov. Navadimo ga, naj sam dela! Pomagamo mu le, če je to res potrebno, zlasti ob prehodu iz enega tipa šole v drugega. Potrebna pa je naša kontrola nad otrokovim prostim časom Pravilna kontrola še ni kršenje otrokove samostojnosti. Zlasti naj starši ne delajo iz malih šolskih nesreč velikih tragedij. Ne zamerimo otroku vsakega »čveka«, ker mu bomo s tem ubili voljo, samozaiipanje, ki je za življenje nekaj najbolj važnega. Pameten vzgojitelj ne bo nikoli govoril otroku, da nič ne ve, da je omejen, da nikoli ne bo nič iz njega ... Otrok naj ne čuti povsod samega sebe. Ne mislimo, da je naš otrok najbolj pameten, najbolj priden. Skušaj mo svoje ljubezensko omajeno. enostransko gledanje na svojega otroka korigirati. Se nekaj! Pokažimo otroku nekaj vrednega — narod, narodovo življenje, ustva- ritve. Zakoreninimo ga nekam, da bo čutil z občestvom, sredi katerega živi. Navajaj-mo ga, da bo včasih od svojega dal za revnega tovariša; opominja j mo ga. naj se izogiba v govorici tujih izrazov, napravimo ga odgovornega za lepoto materinega jezika, kulture.. Oborožimo otroka za življenje s pogum-nostjo. Otrok, ki ve. da mama vedno tre-peče zanj. nima prave samostojnosti njegova prilagodljivost Je okrnjena Če smo vedeli položiti v otrokovo vzgojo prave temelje, ga bo pozneje življenje samo izoblikovalo v človeka, ki gre brez strahu iz okrilja domače hiše v svet V Cačku je nedavno umrla Darinka 81- mič. ki se je udejstvovala v pretekli vojni kot prostovoljna bolničarka ter Je prejela za svoje zasluge čin narednika Simičeva se je aktivno udejstvovala tudi pri osnovanju četniških društev in je zaradi svoje agilnosti uživala v četniških krogih velik loves. Katharina Freytag, dr. med. in odlična nemška kirurginja, ki Je poleti praznovala svojo šestdesetletnico. Je vodja bolnišnice »Olga« v Diisseldorfu. Je edina žena v Nemčiji ki ji je poverjeno vodstvo bolnišnice Kot prva študentka, ki se Je v Nemčiji posvetila medicini. Je študirala v Bonnu in bila sedem let asistentka na univerzitetni kliniki za kirurgijo in ginekologijo. Med svetovno vojno je bila vodja in -irurg vojne bolnišnice v Charleroi Od '918. 1. dalje pe vodi bolnišnico »Olga« v Diisseldorfu, ki Jo je sama osnovala. Gospa Kathleen Clarke, vdova po enem izmed voditeljev irske vstaje 1 1916 Je postala nedavno župan v Dublinu ter Je prva lika, ki so Ji poverili tako važno mesta Gospa Clarke Je bila (lan prvega irskega parlamenta in Je Mla med onimi, ki so 1922. 1. glasovali za ločitev Irske od Anglije Kasneje se Je priključila stranki de Valere in bila izvoljena v senat V svoji domovini uživa velik ugled kot parlamentarka in socialna delavka INSERIRAJTE V »JUTRU"! TSedensGi iedilnl Ust Kako bi kuhala • • • PONEDELJEK. Obed: Spinačna juha z opečeno žemljico. Zavita bržola, garnirana z praženim krompirjem Gorčična omaka. Kompot. — Večerja- Nadevan ohrovt TOREK. Obed: Grahova juha s kranjsko klobaso. Sirove omlete. — Večerja: Široki rezanci z maslom in parmezanom. SREDA. Obed: Na goveji juhi rahli cmo-čki. Govedina obložena z različnimi priku-hami in ocvrtim krompirjem. Palačinke. — Večerja; Telečja glava s hrenom. ČETRTEK. Obed: Praška juha. Faširani goveji zvezki Pražen krompir. Ohrovt v solati (kuhan). — Večerja: Cvetačni na-rastek z gnjatjo. PETEK, (kvatrnl). Obed: Kumlna juha z parmezanovimi cm očki. Črni koren z maslom. Rižev naiastek. — Večerja: Pole-novka (na tržaški način s krompirjem in paradižnikom). SOBOTA Obed: Na juhi "krpice. Pražen krompir. Kumarična omaka. — Večerja: Telečji golaž. Parjen riž. NEDELJA. Obed: Zelenina juha (furlanska). Zdrobov praženec. — (Sveti večer). Večerja: postna: Brodet iz scampov ali ri-žoto s kaporocoli Nadevani kalamarl ali sipe. Različne solate. Božični krapkl s pl-njoli. čaj. Kako moram kukati, ker • • • PONEDELJEK. Obed: Krompirjeva juha z rižem. Testene vrvice s zmleto kranjsko klobaso. — Večerja: Kisla repa. Kruhovi cmoki. TOREK. Obed: Lečna juha. Sirove palačinke. — Večerja: Mesni hlebčki Krompirjeva solata. SREDA. Obed: Rižot s cvetačo (postni). Zlikrofi s krompirjevim nadevom. — Večerja: Koruzni močnik z mlekom ČETRTEK. Obed: Na juhi rezanci. Govedina. Pražen krompir. Limonina omaka. — Večerja: Omlete z ocvirki. Motovileč. PETEK. Obed: Prežganka. Rozinovi štru- klji. — Večerja: Mlečna kaša. SOBOTA. Obed: Na juhi jajčni vlivanci Krompirjevi svaljki. Paradižnikova omaka. — Večerja: Fižolova In mesna solata (kuhana govedina od opoldne). NEDELJA. Obed: Jota. Jabolčni kompot. — (Sveti večer). Večerja: Cvetačna ali ribja juha z opečeno žemljico. Ocvrte sardelice ali druge morske ribe. Solata. Božični krapki. čaj. Recepti (količina za 4—5 oseb) Božični krapkl Pol kg presejane moke daj v skledo in jo postavi na toplo, da se malo ogreje. Medtem pripravi % mlačnega mleka, dve jajci, 4 dkg sladkorja, nekoliko nastrgane limonine lupinice, 3 dkg grczdičja, 3 dkg drobnih rozin, 2 dkg debelo zmletih pinjol in 3 dkg kvasa. — Kvas raztopi v mlačnem, osladkorienem mleku. Ko zaklpi, ga zamešaj med moko, dodaj jajca, limonino luplnlco tn malo zdrobljene soli Naredi precej mehko testo ln ga stepaj na toplem pol ure. Potem prilij dve žlici ruma, dodaj plnjole, grozdičje in rozine. Postavi le sa kratek čas na toplo. V primerni posodi segrej toliko količino olja, da bodo krapki lahko vzplavali v njem. Testo zajemaj z žlico, ki jo omočiš vsakokrat v olju, in krepke lepo rumeno ocvri Ocvrte polagaj na pivni ali svileni papir in jih nazadnje potresi z vaniljnim sladkorjem in zloži na o* pel c vrenju ne napojijo preveč s oljem. — Podaj jih k čaju ali pa a iodojem bodisi ali mlečnem Pa tudi k čaju lahko. Za te potrebuje* K kg moke, 4 rumenjake, limonine lupinice, 5 dkg sladkorja, dve žlici ruma, 3 dkg grozdičja. Testo zameni > mlačno, malo oeoljeno vodo ali mlekom, dodaj sladkor, luplnlco in rumenjake drugega za drugim ter stepaj dobrih 20 minut Nazadnje primešaj sneg iz treh beljakov in grozdičje. Grozdičje povaljaj prej malo v moki, da ne zleze na dno sklede, nego, da ae lepo razdeli med testo. Zajemaj jih z žlico in ocvri in ravnaj, kakor zgoraj. Nadevtal kalamarl aH sipe Opereft jih lz več vod, lzderefi hrstanec, izrežefi žrelo ln oči nato pa potegneš glavo z drobom vred lz trupa. Izloči vrečico s črno tekočino. Z glave, tipalk ln trupa potegni tenko kožico. Glavo In tipalke nato sesekljaj. Trup z izbočeno stranjo kuhal-nice nekoliko potolči V kožici prepražl na olju petrtU, česen In po potrebi dve žlici drobtinic ln sesekljane glave ln tipalke. Malo oeoli tn malo popraj- Ko ae malo ohladi prlmeflaj en rumenjak. S tem sedaj napolni trupe, pa ne preveč tesno, ker se drobtinice napnejo med dušenjem. Odprtino zašpiljl a zobotrebcem V kožici segrej olja In položi nadevane sipe drugo k drugi vanjo, polij z oljem In potresi 8e a petršiljem ln česnom, nato pa počasi duši pokrito kake pol ure. H koncu jih obli jež z razredčeno paradižnikovo mezgo ln ie malo pokuhaš, predno dai na mizo. — Zadošča en komad na osebo. Jajčni p u n č 40 dkg sladkorja kuhaj s pol litra vode toliko časa, da se sladkor sčisti Za dišavo dodaj tenko obrezano luplnlco od polovice pomaranče. Tekočino sedaj precedi primešaj te sok od treh pomaranč In dveh Umon ter pol litra močnega ruskega čaja. Ko se tekočina nekoiiko ohladi vžvrkljaj vanjo 4 rumenjake In stepaj a Slblco toliko časa na sopari, da ae tekočina zgosti In speni, polagoma prilivaj po okusu ruma. Servi-raj vročega v kozarcih. Boilčae preetlee ln kolobarčkl za drevesce Naredi testo Iz 14 dkg moke ln 20 dkg vanlljinega sladkorja, dveh trdo kuhanih Jajc In dveh surovih rumenjakov. Oblikuj prestlce in kolobarčke. pomaži jih z beljakom, potresi z debelo sipo In prav tako debelo zrezanlml rhandlji ali orehi in speci v bolj hladni pečci na pekaču, ki ga pre-grneš z belim, z voskom namazanim papirjem. Obleke za manj vitke postave Mnoge nekoliko obilnejše gospe in gospo-.itčne se pritc/ujejo nad darmsiijo in«.do, češ da skrbi samo za vrtke postave ia da je manj vitkim damam piava mačeha Koliko ugovurov so na primer med njimi zbudila letos moderna široka krila in pa kratkost novih oblek, ki resn čno stori postavo širšo in krajšo. Toda uekuliko širša krila se tudi obilnejšim ženam ne podajo tako sla bo. kakor bi človek ptv( hip sodu Kajti kroj. ki se prične razš.rjati šele pod boki, lahko imenitno zak: i je preširok spodnji de' trupa :n obenem nvvidtzno stori obseg pa su taniši Ce krilo preveč široko, vjliva ♦orei povsem ugodno na obliko obilne postave. ker jo nekaki- maskira. Kar pa se kratkosti novih krojev tiče, moramo (točnim damam vsekako priporočati, da »e v [ tcin oziru ne p*-e-irvaio mračnim mislim Minul je dgp m žena mu je zopet rekla, da bo umrla taVpj po porodu, in potem je govorila v§gk dan n istem On sc Je smehljal m jo nalival babo. ve-deževalko, obsedenko. BMžnja smrt je po stala fiksna ideja njegove žene Ko je mož ni hotel več poslušati, je odšla v kuhinjo in tam govorila s pestunjo m kuh^ce Kratko mi je ostalo fjveti čim porodim, umrem Ne bi hote'a umreti, toda vem, taksna je moja usoda, Pestunja in kuharica seveda tqkoj v |ok-Drugič zopet, ko je prlSla k nji popadla ali pa gra*cakinja, Jih je popeljala v kot in pričela svojo dušo laiSati in vedno o istem a skorajšnji smrti. Govorca le resno, 7 neprijetnim smehljajem, celo ^ zlobnim obrazom,-ne da bi poslušala ugovarjanja. Bi- la Je moderna gizdalinka. toda zaradi pričakovanja skoraifinje smrti 'e ..pustila vse in je zače'a hoditi zanikrna Nič več ni brala n'č se m smelaia in na g'as sanjarila-., To je bilo Je prema'o S teto je Sla na noVopa'iTČe ter si izbra'a prostor ea grob Pet dni pred poro-'om je nap^a 3 oporoko. Vge to se je /.a di1^ pn na 'bol j* "em z-•!'**-ju, brez nniimnpib znakov hn-ali knkrne koli n-°v tvnosti. Pn-^il ia tfV 1 stvar včasih smrtno nevarna. T 'la pri nil ic š!'' vse podeči

n"l"!5 v temi nsumn ,stnr da fc* -ie b.< same sebe ', '1 rn p. jo rr.pH >? ir ita Sahic" r> rojen"1 ■» r ' —. 'd se r>d ' d'" k-H ie nr: 7 m?- jp ^nrvi, ven «ar ie »'o v«e v "pHn K" V "se l-<>rt-x«»no. ie mat' '"'p Vn omrem nevo- ■n rek'a if fft> n^l lire O . 7;-, Ir, ">fi't »r"put= '■*n »i-) ii P'1 "*o V0= •1" P i ;<1(1H •I pVo ie t:l' Zikai mi dajete mUk<" namesto vo- I vi'l't« Vfk^nf za.hihfl' Kiikur je de? — T-»'-?l Vj'?'tf» lfo norovr ln'a tn'- I« "rn *:i' Pfuk In ss- če! treti čelo. — Da. da! Začela je govoriti o smrti prav kmalu po tem dogodku. — E, vidite. Po vsej verjetnosti se je ž" tedaj odločila da se zastrupi, ker pa ni hotc's umoriti otroka 1« preložila samomor do poroda — Dvomim dvomim to )• nemogoče. Sai |e fc tedai odpustila, — Prekmalu je odpustila To pomeni, da si ie pri tem mislile nekaj slabega. Mlade ž-ne ne oproste kmalu, SoJnik se je prisiljeno nasmejal in da bi skril svoj preveč očitn nemir, si je pričel prižigati clpareto. — Dvomim, dvomim, Je nadaljeval. Meni n? pride v g'avo misel o taki motnosti. Po'eg tega tudi nI toliko kriv kakor bi se zdelo. Izneveril se Je nekako čudno, ne da bi si teda želel. Nekoč Je prllel domov preveč dobre volie Hotelo se mu je pobožati kogar koli, toda lena je bila v drugem stanu . . in ravno tedaj je naletel, vrag Jo vzemi, na damo. ki je priila v goste ca kake tri dni Bila je pusta, neumna In gfda. Tega sploh ni mogoče šteti za nezvestobo. Žena sama je tako gledala na to stvar ln je kmalu... odpustila. Potem ni, bilo več razgovora o tem — Ljudje ne umirajo hrez v*roka, je rekel zdravnik. — To je res, vendar ne morem dopustiti, da se je zastrupila. Teda čudno Je, da mi še ni prišla v glavo misel o možnosti take smrti!... Nihče ne bi mogel misliti aa to! Vsi so bili začudeni, da se je njeno prero- kovanje izpolnilo. Ampak misel o možnosti takšne smrti je bila daleč... Ni mogoče, da bi se bila zastrupila! Ne! Sodnik se je zamislil. Mislil o čudno umrli ženski ga nj zapustila tudi, ko je bila obdukcija- Ko je pisal zapisnik kakor mu ic narekoval zdravnik, je mračno premikal obrvi in Si tri svoje čelo. — AH so na svetu strupi, ki povzročajo smrt v teku četrt ure, počasi in brez vsakih bolečin? je vprašal zdravnika, ko je t» odpiral lobanjo, — Seveda. Na primer morfij! — Hm, čudno,.. Spominjam s«, da j« pe-kaj takega imela pri sebi. Toda dvomim! Ko sta se vračala domov, je bil sodnik videti utrujen, nervozen in grizel brke in nerad govoril. — Pojdiva malo peS! je naprosil zdravnika. Dosti mi je sedenja- Ko st« napravila kakih sto korakov, Je zdravnik opazil, da je sodnik popolnoma Siešal kakor d« bi plezal na visoko goro. stavil se je, pogledal zdravnika in s čudnimi kakor pijanimi očmi dejali — Bože moj, če so vafc predpostavka pravične, potem je te kruto, nečloveško. Zastrupila je sebe. da bi s tem kaznovala drugega! Ali je res greh tako velik? Oh, moj Bog! In zakaj ste mi veepili te prekleto misel? Sodnik se je obupan prijel m glavo Hi nadaljeval: -- Pripovedoval sem o svoji leni in sa-bi! Moj Bog! Kriv sem, raižalil sem jo, tO' da ali je mogoče, da je umreti iaie kakor odpustiti?! Zares, prav babja logika, kruta in neusmiljena logika! Sedaj sc spomnim- Sedaj mi je vse jasno! Sodnik je govoril, na hip skomlgal » re-raeni. na hip se prijemal sa glavo. Pote« je sodei v kočijo, potem zopet šel peš. Nova misel, ki mu jo je bil veepil fdravnik, ga je očitne porazila in sastnipila. Bil je Cista cgubljta, omagal ja dofevno in teloa-no- Ko sta sa vrnila v mesto, se je poslovil od zdravnika. Odklonil je, da bi skupaj kosil a «dravnikom, čeprav mu j« bil tO le prejšnji večer obljubil. najs arejši sodobniki Zlasti v teku zadnjega tedna smo prejeli še vrsto zanimivih prispevkov o naših najstarejših sodobnikih, ki prebivajo v različnih krajih Slovenije. Kolikor nam bo le prostor dopuščal, jih bomo še objavili, kakor tudi danes objavljamo vi to zanimivih prispevkov. Medtem pa smo tudi že poskrbeli za božična darila, ki jih prejmejo po pošti resnično potrebni starčki in oslabljene ženice. Sodimo, da smo se obrnili na pravi naslov, ko smo to reč prepustili dvornemu dobavitelju gospodu Antonu Verbiču, ki ima v Stritarjevi ulici v Ljubljani svojo bogato založeno trgovino z vsemi slastnimi dobrotami tega sveta. Za enkrat še prav nič ne vemo, česa vsega dobrega je gospod Verbič spravil v lične zavojčke. Pa bomo že še tudi to izvedeli in sporočili prihodnjo nedeljo, ko bodo naši obdarovani starčki in ženice že deležni dobrot h Verbičeve trgovine. »J U T E O«. Sto let trpljenja in pomanjkanja Sv. Tomaž pri Ormožu, sredi decembra. Za malokaterega stoletndca bodo veljale besede Gregorčičevega »Siromaka«: »Kar Bi g mi je življenje dal, odkar sem se zavede!, pod svojo streho nisem spal,«-- bolj kakor za Kosijevo Jožefo. Rojena kot viničarski otrok je skrbi polno življenje delila v skromnosti in bedi tudi po svoji omo- žitvi. Osem otrok sta imela kt niti pedi lastne zemlje. Zemljo sta si pri kmetih najemala na odslužek. Da žena pri tem ni mogla biti možu vedno v bog ve kakšno pomoč, je razumljivo. Mož je vrhu tega. kadar ni bilo poljskega dela, hodil na tesarsko delo, da je z zaslužkom oskrboval družino s tem, česar zemlja ne daje. Krušnega zrnja si je viničar pa tudi manjši posestnik, ki ne pridela dovolj, zaslužil z »mertikom.« to se pravi: dogovoril se je (tudi dandanes je deloma še tako) z večjim kmetom, da mu pomaga pri poljskem delu in košnji ter zlasti pri mlatvL Seveda ne sam, ampak tudi z ženo ali z delavcem, ki si ga je sam najel. Konec mlatve je dobil viničar svoj mer-tik: vsaka deseta mera zrnja je bila njegova. Tudi Kosijeva žena je pri tem svojemu možu pomagala. In to jo je izčrpavalo; zvečer za njo še ni bil čas počitka. Šla je dve uri daleč domov, da je otrokom pripravila večerjo, in da je še kaj zakrpala ali oprala. Drugi dan je na vse zgodaj pripravila zajtrk in najstarejšemu otroku izročila varstvo nad drughni, nato pa je odhitela po isti poti h kmetu na delo. Mož je vsaj ostajal čez noč pri kmetu, da je zjutraj bil na delu. Sedaj živi Kosijeva pri svoji mlajii, že tudi 70 let stari hčeri v Rakovcih. v skromnih razmerah kakršne pač more nuditi Ie posestvece dober hektar veliko z vrhovsko hišico Kadar nanese prilika, pripoveduje stoletnica, kako hudo je bilo leta 1882. Strahovita toča je vse potolkla in v duhu je ženica gledala, kaj jih čaka. Včasih so solzno, včasih glasno jokajočo jo ie mož tolažil: »Ne boj se, bom že skrbel, da ne bomo stradali!« Držal je besedo, toda do nove žetve je bilo le predaleč m žena se je odpravila v Ljutomer k svojemu ujcu po pomoč. S tremi drevenkami zrnja jim je pripomogel, da je družina zdržala do nove žetve brez lakote. V eni ari se je Zagorje, 15. decembra Na Kozinovni stoji lična hišica ob stari cesti. Sodeč po najdbah raznih izkopanin so se morala tu pred sto leti zgoditi razna grozodejstva. To bi tudi pojasnjevalo ime višje ležečega kraja, ki mu še danes pravijo »Gavge«, kjer so svoj čas obešali nevarne in morda tudi neljube ljudi. Danes je na Kozinovni vse drugače. Hiše pričujejo, da stanujejo tod podjetni gospodarji. Pred dobrim mesecem so se pa pn Hauptmanovih vrstili obiski, saj so praznovali dan, ko je stara mama stopila v 92. leto odkar je prišla v Polšniku na svet. Rodila se je namreč 26. oktobra 1848. Pri Mrzei M cvetoča postala čisto majhna, tako majhna, da bi jo lahko pokrila s pestjo. Kar oddahnila sem se, ko sem zjutraj videla, da se mi je vse skupaj samo sanjalo. Hitro sem vzela nož in hitela na vrt, da Jo končno odrežem. Ko pa sem pf šia tja, kjer bi cvetača morala biti, je bila samo te luknja ln obrisala sem se pod nosom. „ Sicer pa dobro vem, kdo mi jo je ukradel — samo nočem povedati.« Kako živi ženica, ki nima nobenega sorodnika? Ce dobiva kakšno podporo, sem vprašal. »O, podporo pa že dob'vam, 100 dtaarč-kov od mesta ampak od tega ne bi bila živcu Da ni gospe Kasteličeve, ki .ni daje dobro hrano, bi bila že zdavnaj v grobu. Imam v njeni hiši izgovorjeno samo stanovanje, toda ona me povrhu še zastonj hrani. Tisto pa, gospa je zelo dobra z menoj.« Pri tem so starki pritekle is oči solze, dovolj je bilo pogovora. Obljubil sem te. da jo pridem naslednjega dtoe fotografirat ta da bo njena slika v »Jutru«. Bila je tega tako vesela, da je zahtevala, naj jo fotografiram takoj, da ne bo morda prepozno ta njene fotografije ne bi hoteli več dati v časopis. Dalo mi Je dosti dela, da sem jo prepričal, da s te strani ni nevarnosti. Pred odhodom pa sem ji moral obljubiti, da pridem drugi dan prav zares z aparatom. Seveda sem bil mož beseda ta tako lahko tudi po sliki spooiate najstarejšo Ljubljančanko, ki bo prav kmalu dosegla stoletnico. Z. V. NSERIRAJTE V „JUTR(JM I SCHHEIMft ZACPEB NlKOltČlVAlO " TAHTm.JTt RBrSPlAWON^ TA ZNAK NA VRHU VSAKE ŽARNICE JAMČI ZA KVALITETO G S H i S! i! II S! I D R! Bi asi it I i mmERVH HPDIO I s i s SVETOVNOZNANI D U N A JS K I I Z D E L E K DOBAVLJA: RADIOVAL g LJUBLJANA — DALMATINOVA UL. 13 ■ . j TELEFON 33-63. POLEG HOTELA STRUHJEL. S - ' • V . •• Sr ' ZAHVALA Vsem, ki so našo sestro ADELO 16 Jpramili na njeni zadnji poti in ji položili na grob iogicto cvetje, se najlepše zahvaljujemo. Posebno bodi zahvaljeno gg. zdravnikom in 6. Sestram Zavetišča sv. Jožefa, za veliko skrb v času bolezni, kakor tudi učiteljskemu zboru šole na Viču z upraviteljem g. Ivanom Michlerjem na čelu sa tova-riško naklonjenost. V LJUBLJANI, dne 16. decembra 1939. - .... ve Družine GOLOBOVE PREKO ŠTIRI MILIJONE GRITZNER šivalnih strojev JE V UPORABI GRITZNER ŠIVALNI STROJI SE DOBIJO V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH S ŠIVALNIMI STROJI GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO < EM. FISCHER, ZAGREB, Paimotičeva SS < Veletrgovina dvokolea. motociklov in šivalnih strojev ^ NAJNOVEJ1 OTROŠKI VOZIČKI M O T O B J i n tSlOlKLi S 98 a IV. STROJI > iGRAČNl VOZIČKI, SKIROJ1, AVTOMOBILČKI, KOLES. DELI TRIBUNA F. R. L. Ljubljana, Karlovška C. 4 Podružnica: Maribor, Aleksandrova tb — Ceniki tranko. - ■;-.■■ •"......... - -- ..... .. - ^■oiOioioiCDioacsBOiCDiOiOacDBCDiCD Oglasi v »Jutra« imajo siguren uspeli? oaoaoio>o«(=>Bo»oioic3ac?BC3Bc>aoBO ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki srno Jih prejeli ob preram smrti našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, strica in svaka, gospoda ŠTEFANA BENKA kakor tudi za poklonjene krasne venoe in cvetje, ki je zasulo mnogo preranl grob, se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni ravnatelju zdravilišča Slatina Radenci gospodu Kosmaču ter uradništvu aa častno spremstvo, nadalje murskosoboškl godbi 2a ža-lostinke, Številnim pokojnikovim tovarišem ter ostalim spremljevalcem na zadnji poti ln sploh vsem, ki sočustvujejo z nami ter nas tolažijo v teh bridkih dneh. Slatina Radenci, Mlajtinci, dne 1?. decembra 1939. "• * r 7 ŽALUJOČA SOPROGA S HČERKICO ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Vsem, ki ste našo ljubljeno sestro, gospodično Mfnko Jegljlčevo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, in pevcem Sokolom naša najiskrenejša zahvala. Posebna zahvala gospodu dr. L Debevcu za njegov trud in požrtvovalnost ob njeni bolezni. RADOVLJICA, dne 16. decembra 1939. Jegljiceve SANI IN SMUČI NAJCENEJE KUPITE PRI BAJVJA1 LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 20. ZAHVALA Za vse izraze iskrenega sočustvovanja ob prebridki izgubi naše drage hčerke oz. sestre OLGE ŠIJANEC izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo. zahvalo. Posebno se zahvaljujemo častitemu gospodu dekanu Bratušeku iz Svetinj, dalje Sokolom iz Ormoža in od drugod za častno spremstvo ter nagrobni govor, istotako za poslovilni govoF zastopniku učiteljskega društva gospodu Belšaku, pevskim zborom za krasno cvetje, dalje vsem darovalcem vencev in šopkov ter vsem, ki so pokojnico spremili na njeni Zadnji poti. Ohranimo jo v svetlem spominu! ORMOŽ—MARIBOR, dne 15. decembra 1939. ŽALUJOČI OSTALI Mestni pogreoni zavod Občina LJubljana t Po daljšem trpljenju je umrl danes, V soboto, ©b 10. UT1 V T7. letu starosti naš ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod Prane Šturm posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 18. t. m. ob 2. uri popoldne iz domače hiSe Vel. Čolnarska Ul. 18, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJJANA—KRANJ, dne 16. decembra 193®. Žalujoče rodbine: ŠTURM, ŠKERJANC, MENART, ROZMAN Dobave zmožna, splošna Izvozna tvrdka lz Srednje Nemčije (stroji, kemikalije, predmeti za gospodinjstvo itd.) I&čE dobro vpeljanega ZASTOPNIKA veSčega nemške korespondence. Ponudbe pod »A 20 231« na Gesellschaft ftlr Aus-landswerbung ni. b. H. Berlin-N. W. 7, Friedrichstrasse 154. SAM0-PR0DAJ0 ZA F IN B ČOKOLADE IN PRAUHB ODDA nemška svetovna tvrdka zanesljivim reflektanfcom, Id razpečevanje vodijo proti gotovini v daljni okolici Ljubljana In M M dobro vpeljani pri prvovrstnih trgovcih na drobno. Nujne ponudbe po motnosti v nesužkem jeziku na čokoladno tovarno Mauxion Saalleld, TUB-ringen, Nemčija« POLAR Otroške tople zimska nogavico. V njih nogs ne prezebajo, a stanejo samo Oin 5.— in i.— SIBIRAC Tople zimske volnene nogavi* ce. Moške Din 19.— ženske Din 15.— Otroške Din 8.—. 10.— In 12.— ČEŠUANE To so nogavice za hladne zim« ske dneve. Tople, izdriljive in poceni. EKONOM K možnim čevljem tn škornjem kupite te možne bombaiaste nogavice, katere stanejo samo Din 9.— VALJANE Poljedelci! To so volnene no* gavice sa Vas. Tople tn itar-iljivo. Dobre pristajajo k škornjem tn bakandžam. ELEGANTNI OAMASI. hodno potrebni vsakem človeku. Ugodno grejejo in voro> jejo nogo od prezebanja. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par sa besedo, Din S.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din S.— sa fiifio aB dajanje naslovov ptetejo oni, ki tMejo služb. Najmanjši znesek m enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ta ženitve se zaračunajo po Dtn Z.— xa vsako besedo. Din L— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din &.— sa Slfro aB dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratne objav« oglaa* Dia tO.—» Vsi ostaU oglasi as aaraAnajo po Dia hr— ca besede, Din S— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- aa Slfro aB dajanje naslovov. Najmanj*! anesek aa enkratno st»Ja*» eglaaa Dia ll^n Mali oglasi Ponudbam na Šifre ne prilagajte znamk! La, 6s zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« nSM • m m odgovor, priložite > ? je plačati pri predaji naročila, obenem s naročilom, ali pa po _____ji, Ljubljana itev. 11.842, sicer . k zgoraj navedenim prist^binam ie manipnlarijaka Vsa naročila pristojbina Din in se malih oglasov, |e naslavljati nas Oglasni od4elefc wJntraM, LJubljana. m Na veselico s plesom, ki bo danes v gostilni »Lloyd na Sv. Petra cesti vabi gostilni čarfca Rezi Velkavrh, — gostilničarka pri Lioydu ln pri Univerzi v Zidov ski stezL Vina in jedila so izborna, zato pridite vsi. 32534-18 Ne pozabite danes obiskati gostilno pri Panju, Vegova ul. 10, katera Vam nudi fine domače krvavice in pečenice ter razna druga topla in mrzla jedila, toči se priznano izborni dolenjski cviček in fina štajerska Tina, vedno sveže pivo, žganje, likerji itd. Danes in vsak večer igranje klavirja, petje in razne druge domače zabave. Zato pridite še danes in ob vsaki priliki zahajajte samo v Vegovo ulico, kjer se boste vedno najbolje in najceneje zabavali. Na veselo svidenje — se priporoča — Tone Huč. Gostilna Martine v Zgornji Šiški Danes koncert, zabava, ples! Dobra vina! Specialiteta — piska v papriki! — Na Sil-vestrovo vesela loterija! — Srečke brezplačno! J2688-18 V gostilni Putrich danes zabava s plesom. Izborna vina, gorka in mrzla jedila. Vljudno vabljeni. 32813-18 Služba dobi Hlapca in sodavičarja prijaznega mladega fanta, iščem. Oton Paar, Jesenice. 32521-1 Sodarskega pomočnika za vsa dela. sprejmem takoj. Ivan Oblak, sodarstvo, Vrhnika. 32562-1 Samostojno kuharico veščo tudi vseh drugih hišnih del. sprejmem 1. januarja ali kasneie za dobo petih ali šestih mesecev. — Družina brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plača 300 din«. 52548 1 Brivskega pomočnika sprejme Rudolf Zakov-šek, brivec, Ljubljana, Poljanska cesta 31. 32633-1 Postrežnico pošteno, urno, za dopoldanske ure, bree hrane, sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 32665-1 Uradnico Išče odvetniška pisarna za januar. Dobra strojepiska pogoj. Ponudbe pod »Strojepiska 11« na ogl. odd. Jutra. 32660-1 Prvovrstna menza v Ljubljani ižče dve dobro lavežbani, pridni in pošteni kuharici, stari do 35 let Nastop takoj ali s 1. januarjem 1940. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«. 32658-1 Pridno služkinjo za vse iščem. Znati mora kuhati. Ponudbe na ogl. odd. pod »Poštena in čista«. 32682-1 Dober brusa? za pile dobi stalno službo. Figar, Ljubljana,Vo-šnjakova ulica 2. 32641-1 Frizerka dobra moč, dobi stalno službo takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 32630-1 Kuharice dekleta za vsa hišna dela dobe službe v posredovalnici Wolfova ulica St. 10. Istotam Je prenočišče za ženske ln se naroča list »Gospodinjska pomočnica«. 32frL2-l Trgovskega pomočnika sprejmem takoj. Prednost imajo izložbeni a-ranžerjl in zmožni kavcije 15.000 din, za garancijo menica. Pismene ponudbe na podruž Jutra na Jesenicah pod »Visoka plača in obresti. 32620-1 Vzgojiteljico k otroku z znanjem nemščine iščem. Hkrati bi pomagala pri gospodinjstvu. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost 40«. 32580-1 Brivskega pomočnika potrebujem takoj. Zavrl Milan, frizer, St. Vid nacl LJubljano. 32669-1 Natakarico pošteno, prikupi j ivo, sprejmem. Naslov v ogl. Odd. Jutra. 32637-1 Kuharico za boljši hotel Iščem. — Znati mora dunajsko in srbsko kuho. Naslov v vseh poet Jutra. Briv. pomočnika samo dobrega in hitrega delavca sprejme v stalno službo Janko Ko Iler, Železniki nad Skof-jo Loko, 32565-1 Dekle Primorka dobi službo v lesni trgovini. Lahko začetnica znanje italijanščine. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »St. 100 Kranj« 32532-1 I | G. Th. Rotman SAMBO IN PETER POTUJETA L 15 Toda kmalu so našli čoln, Izdolben b debla, kakršne si delajo črnci. Bil je lahak in ozek, tako da je bilo treba zelo previdno stopiti vanj; v strahu, da se ne bi prevrnil, se med vožnjo skoraj niso upali ganiti. Kdo ve, koliko metrov vode so imeli pod seboj! 16 K sreči so nazadnje pripluli do drugega brega, kjer se je širil daleč na okoli teman pragozd z velikanskimi, starimi drevesi. Komaj pa so stopili na kopno, se je vzdignil strašanski vrišč in z vseh strani so planile nadnje opice ter jih jele gristi, BSfrati Ja Izprašan strojnik ali paznik z večletno prakso pri parnih turbinah. po možnosti tudi pri stikal nlh napravah visoke na petosti se sprejme v službo ▼ večjo elektr. centralo Pogoji sprejema so popolno obvlada nje Imenovanih naprav kot strojnik, kurjač in strežnik, dokazano s spričevali ter vsestranska marljivost in popol na zanesljivost v službi Pon. z navedbo oseb. po datkov in zahtevkov s točnimi prepisi spričeval je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Eektri čna centrala 1111« 32510-1 Natakarica mlada simpatična tudi začetnica dobi s 1. Jan. službo v kol. res ta vrači Ji. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mlada« 32513-1 Frizerko samostojno moč, za Kranj, sprejmem. Nastop čimprej. Vse informacije salon Kos J. Mestni trg 3. 32734-1 Gostilniško kuharico mlajšo, podjetno, 2 nekaj gotovine, iščem za skupni prevzem gostilne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Žen i tev ni izključena«. 32726-1 2 ključavničarska pomočnika res dobra in zmožna, takoj sprejmem. Ponudbe na Fr. Kunstelj, ključavničarstvo, Bled. 32737-1 Krojaškega pomočnika dobro izvežbanega za ve liko delo sprejmem. Gle daltška 14. 32798-1 šiviljsko pomočnico iščem. Istenlč, Ljubljana, Tavčarjeva 5. 32740-1 Deklico sprefmem takoj k dveletnemu fatnku. Prednost sirote. Kremžar, Glince, Cesta IX. štev. 14, Vič. 32753-1 Gospodično prikupljrvo, tudi začetnico, mlajšo inteligentno iščem, ki bi pomagala pri zobni ordinaciji in se razumela tudi na nadzorstvo gospodinjstva. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Inteligentna«. 32807-1 Natakarico ki bi opravljala tudi druga hišna dela, takoj sprejmem. Vidmar. St. Jakoba trg 5. 32808-1 Služkinjo polteno in pridno, Sprejmem. Dvorakova ul. 13. pritličje. 32815-1 Iščem dekle zdravo ln lepe zunanjo-sta, vajeno gostilne ln vseh hišnih del Gostilna Gabri j an, Sušak — MartinSčica. 32819-1 Pošteno žensko srednjih let, iščem za gospodinjska dela. — Ogrinc, Gasilska 15. Sp. Šiška. Pisarniška pomočnica s prakso, perfektna v knjigovodstvu in strojepisju, hitra stenogra-finja, samostojna v slovenski in srbohrvatski korespondenci, dobra ra-čunarlca itd. želi službe. Cenjene ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Spretna in marljiva moč.* 32670-2 Absolventka trgov, tečaja z znanjem stenografije, strojepisja in drugih pisarniških del žeU prakticirati v pisarni ali v trgovini. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Marljiva ab solventka«. 32648-2 Šest tisoč dinarjev dam kavcije, če dobim primerno službo sluge, čuvaja ali kaj podobnega. Ponudbe na. ogl. odd. Jutra pod »Kavcija«. 32628-2 Mlajša gospodična prosi zaposlitve kot natakarica, prodajalka peciva ali gospodinjska pomočnica. Ponudbe na podruž. Jutra v Novem mestu pod »Takoj«. 32706-2 Mlada ločenka želi mesto gospodinje k samosstojnemu gosp. Ponudbe pod Marljiva in skrbna« na ogl. odd. Jutra. 32710-2 Kot kuharica ali natakarics iščem službe. Nastop takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra._32622-2 Kuhar žeU premenlti službo. Gre najrajši v zimsko sezono. Naslov v oglas odd. Jutra. 32594-2 Kmečki fant vojaščine prost išče me sta kot sluga v tovarni ali kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trezen in mar'j i v« 32507-2 Absolvent trg. šole s prav dobrim uspehom dober računar išče na-meščenja ev. tudi kot volonter v trgovini Po nudbe z navedbo plače na ogl. odd. Jutra pod »1. Januar 1940« 32538-2 Poklicni šofer zanesljiv vozač, ki bi poleg šofiranja opravljal tudi druga hišna dela išče s novim letom namestitve samo k osebnemu voeu. Posreduje Stare Ignac, Rečica 44 Laško 32542-2 Trgovski pomočnik mešane stroke prvovrsten prodalalec tudi piri usnju želi premenlti mesto s 15. januarjem 1940. Naslov v vseh poslov. Jutra. 32407-2 2elezostrugar in strojni ključavničar z večletno prakso to do briml referencami išče dela ▼ Sloveniji. Dopise na podr. Jutra Ce'.je pod »Strugar« 32406-2 Kuharic« za vsa gospodinjska dela išče službo za 1. januar. Naslov v vseh posloval. Jutra. 32761-2 Seriozen knjigovodja bilancist, verziran ▼ vseh sistemih, dober poznavalec davčnih in finančnih poslov slovenski, srbskohrvatski in nemški dopisnik, iiče od-govariaiočo službo 1. lanu-arja Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Slovenec«. 32831-2 Železninar vojaščine prost, z dobrimi referencami, vešč tudi nekaj nemškega jezika, zmožen tudi samostojnega vodstva, išče službo kjerkoli. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kjerkoli.« 32840-2 Fant star 26 let. si želi mesto lovskega čuvaja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod cal) j' »Vesten in zanesljiv«. »2839-2 Gospodinja skrbna poštena, išče slu žbe pri manjši družini ali samskem gospodu. Event, gre tudi za oskrb nlco. Naslov: VrbošekN. Sv. Tomaž, Šmarje pri Jelšah. 32858-2 šivilja zmožna za vsako najfinejše šivanje damskih oblek in perila, gre na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Natančnost«. 32829-2 Manufakturist dober, agilen. prodajalec, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pošten in prijazen«. 32852-2 Komercijalist, doktor 8 znanjem slov. srbohrvaškega. nemškega, italijanskega, francoskega in angleškega jezik, organizator, na vodilnem mestu, vojaščine prost, Seli premenlti mesto v trgovsko ali Industrijsko podjetje. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod: »Delo ln plača«. 3Z748-2 Vajenci (ke) Frizersko vajenko pridno in pošteno, sprejme takoi frizerski salon Zabjek Franjo, Krakovski nasip 26, Ljubljana, 52536-44 32830-1 Šofer za tovorni avto dobi stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Celju pod »Stalno«. 33860-1 Lesostrugarja in mizarja spretna in hitra delavca, sprejmem takoj. Takojšnje ponudbe z zahtevki plače na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gorenjske«. 32844-1 Službe išče Mlad uradnik t prakso v upravni službi ter znanjem nemščine, išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jota pod šifro »1940« 32531-2 32 letna kuharica išče službe h gospodu ali manjši družini. Nastop 15. Jan. aU 1. febr. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dolgoletna« spričevala«. 32832-2 Bolničarka strežem, maniklram, masiram, repaslrara, nogavicam pentlje pobiram, po konkurenčni ceni ln hitro. Marina Žagar, Ljubljana, Slomškova ulica l/m (Sta-lovsky). 32635-2 Gospodinja mlajša, ki zna vsa hišna ln poljska dela bi rada menjala službo s 1. ali 15. januarjem. Ima večletna spričevala. Ponud-pod »Samostojna gospodinja« na ogl. oddelek Juta«. 32627-2 Prodajalka mlada, čedne KmaaJosU. želi nameščenja. Najraje ▼ modni aH galanterijski trgovini takoj ali pozneje. Gre tudi na deželo ▼ boljšo trgovino. Cenjene ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Vsestransko 7-arerijlva«. Gospodična začetnica z malo maturo znanjem nemščine ln strojepisja išče namestitve kot bla-gajničarka ali v pisarni Zelo vestna ln pridna Naslov v vseh posl. Ju-trs,' 32434-2 Mlad dr. iur. s sodno in odvetniško prakso ter znanjem nem ščine in srbohrv. išče primerno stalno službo. Ponudbe pod »Zmožen ln delaven* na ogl od Jutra, 32554-2 Perfektna korespondentka v slovenskem, nemškem in srbohrvatskem jeziku, samostojna moč, z dolgoletno prakso išče v Ljubljani mesto. event. tudi samo za pol dneva. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »749«. 32729-2 Strokovnjak za nakupovanje stoječega lesa v gozdu, za prevzemanje lesa na ekla-šču in sposoben za vsa ostala dela na žagi Išče službo pri lesnem podjetju s takojšnjim nasto pom. Naslov v vseh posloval. Jutra. 32742-2 Izurjena šivilja mlada, gre šivat na dom tudi ▼ hotele, perilo in drugo. Naslov v vseh po slovaL Jutra. 32284-2 Absolventka trgovske Sole dvoraeredne, prosi zaposlitve v trgovini ali ▼ pisarni. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Revna začetnica«. t 32746- Manufakturist verziran isto ▼ konfekciji, galanteriji, agilen. pošten, vešč nemščine, Zeli preme-niti mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samostojen- agilen«. Pekovske obrti bi se rad izučil 181etni fant, najrajši z vso o-skrbo v hiši. Sel bi v Savinjsko dolino ali na Gorenjsko. — Naslov v vseh poslovalnicah Ju tra. 32611-44 Učenko za trgovino z mešanim blagom sprejmem Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Zdrava«. 32623-44 Učenca(ko) sprejmemo v konfekcij sko trg'vino. Vprašati v trgovini Tivar, MiHoV-čeva cesta 18. 32591-44 Posredovalce za prodajo odličnih radio aparatov sprejmemo. Banjai Miklošičeva 20. 32731-5 Prodam Parketa desk* in bukova drva ugoaao proda Ivan Stika ima parketov, Metriko 4. telefon 22-44 tovarna ra Krznen damski ovratnik moderen (aagora zajecj n din 150. Ogledati v ogl. odd. Jutra. 32495-6 Krasna trgovska oprema za špecerljo ali delika-teso, črn hrast, z nikel-nastiml nastavki ter šipami zeio ugodno proda takoj Ana Stuchl;, Bled, 2eleče 14. 32621-6 Nakit za božično drevo nekaj igrač ln drsalke 23 prodam. Adamič, stari trg 7/H. 32640-6 Sako za manjšo postavo, dobro ohranjen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32668-6 Velik biljard kredenco, klavir »Bftsen-dorfer ter različno po hištvo naprodaj t nedeljo, ponedeljek, torek in sredo. Graščina Fužine. 32650-6 Štedilnik skoro nov, železen, prodam po ugodni ceni Mariborska ulica 2«. 32663 f Veliko škodo utrpite če ne naročit« «Orodolin» ki odstranju Je vse madeže iz obleke Zaloga Mirko Stuhec,— Ivanjkovci, komad 15.— din. 32533-6 Elektr. železnico kompletno, gramofon ? ploščami ln sa*oklng za srednje veliko osebo, ▼se skoraj novo prodam. Bolgarska ulica 23. podpritL 32679 6 Sveže čajno maslo za božične praenlke dobite v mlekarni Marije Kovačič. Židovska steza št. 6. 32715-6 Zibelko, stajco (Gehschule) 2 para emu čl ln damske smučarske hlače prodam. Mikula, kralja Petra trg 8. 32575-6 Kotel za žganjekuho v dobrem stanju 178 1 vsebine prodam. J. Sar nic, Počebova 2, pri Ma riboru. 32506-6 Smuči Eztra Sch. 200 cm kompi. s palicami, voln. in gumi palčniki, vse samo dvakrat rablieno, zaradi bolezni za polovično kupno ceno naprodaj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Sch. 200«. _32733-0 Otroške vozičke najugodneje kupite pri tv. Baniai, Ljubljana, Mikloši. čeva 20. 32730-6 Zeiss Ikon zrcalno kamero »Miroflez« za športne, por-tretne in reportažne snimke ter za amaterje razvaienega okusa, prodamo. — Format 9 X 12. optika Tessar 4.5. Naslov in čas ogleda v ogl. odd. Jutra. 32719-6 Železna okna pnmerna za tovarniške zgradbe v velikosti 1x1 m ln 1x0.5 m poceni na prodaj v Javnih skladiščih, LJubljana, Tyr- seva oesta 33. _ 32771-6 2elezen Štedilnik zaprt, dober, prodam. Ogled samo dopoldne. Naslov t vseh posl. Jutra. 32781-6 Peč na žagovino srednje veliko v dobrem stanju prodam za 15f din Florjanska tulca 22 I nadstr. «784-6 Lepa zbirka starin se razproda: Novi trg 5, II. n., levo, od 2. do 5. od ponedeljka dalje. 32836-6 Nojevo pahljačo lepo (Schildplatt ročaj) — ženski plesni čevlji, srebrna torbica, okrasne blazine, razno steklenino lepe sobne rastline (lončnice) ptičje kletke, prodam. Ogledati od 2.—5. ure. Kocenova 6, L nadstropje. 32806-6 Drsalke šeksne it 38—39 prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32833-6 Otroški kino zelo dobro ohranjen, z zabavnimi novimi filmi naprodaj. Sp. Šiška, Gasilska cesta 15, L levo. 32846-6 Kompletne smuči in sanke kupite najugodneje pri iz* defovalcu M. Fajferju, Trnovska 25, Ljubljana. 32600-6 Krznen damski ovratnik moderen (angora zajec) za din 150. Ogledati v ogl. odd. Jutra. 32495-0 Nemško konverzadjo in pouk nudi izobražena go i pa. Kongresni trg 13-11. 32200 4 Akademik matematik Instruira tu dt za hrano ln stanova nje ali samo za stanovanje. Naslov v vseh po slov. Jutra. 32485-4 Inženir inštruira iz vseh realnih predme tov po zmernem hono-raru. Dopisi na oglas, odd. Jutra pod »Hono-tfc.* 32490-4 Akademik inštruira matematiko ln jezike za stanovanje. — Uspeh zagotovljen. Cenj ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Siguren J-speh«. 32755-4 Kolesa 2ensko kolo »Durkopp« popolnoma noro, prodam. Juvančič, Medvedova 14. 32802-11 Kupim Mikroskop dobro ohranjen, firme Zeiss Leitz ali Reichert. z imet-zijo, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Mikroskop«. 32389-7 Teodolit za merjenje rudnikov dober ln uporabljiv, kupim. Ponudbe z natančnim opisom ln navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Teoctottt«. 32703-7 Kože divjih zajcev kupujemo. J. L a v r i č, Cankarjevo nabrežje 1. klavnica in Rudnik 24. 32577-7 Foto aparat na plošče 10X15 kupim. Jožef Divjak, Ribnica. 32508-7 Kupim dobro ohranjen štedilnik (Tischherd) belo emajhran. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »E-majllran« 32555-7 Stare moške obleke perilo, čevlje, posteljnino, itd. stalno kupujem. Drame Alojzija, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. 32739-7 Službene novi ne leto 1939 kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Novine — 1939«. 32691-7 Avtomat, tehtnico in registrsko blagajno v brezhibnem stanju kupi Trpin, LJubljana, pasaža. 32762-7 Kupim fotoaparat »Retlna« z boljšo optiko Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Foto«. 32752-7 Otroški voziček globok dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Cist«. 32757-7 Zlato zapestnico oziroma lepo verižico ali zlato broško, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo delo«. 32820-7 Star bron, baker, medenino cin, itd. kupujem po najvišji ceni. Livarna Ogrinc, Jernejeva c. 47. 32827-7 2JE Seibt Super radio za razvaienega poslušalca. 3 cevni. 7 okrožij. 3 valovne dolžine po din 3-300, model' 1940 — Zastopstvo: Ludvik Ileriič. Uuhliana, Rimska cesta 13. 330-9 Radio aparate vseh vrst, od najcenejših do najboljših najugodneje kupite pri »Tehnik« BANJAI, Ljubljana. Miklošičeva 20. 32732-9 Pozor! Priložnosten nakup! 4 amerikanske radio aparate 5 cevne po din 2.000 tovarniško nove od špediter-•kega skladišča prodam. — Ludvik Ileršič Ljubljana, Rimska 13. 32722-9 Radio aparat Orion 4 plus 1, tipa 1940 ugodno naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 32777 9 Zdravstvo OKAMA MAZILO tz zdravilnih setiSČ. Čudovit aspeb pr ranah, opeklinah ožuljenjih (volku). Tirih, metiih itd., za oego dotenčko* pri kožnem »netju. opuščajih J) kn-•tah oa temenu, za razpo. Kan« prsne bradavice — Glavna zaloga lekarn Mr. j. Oblak St Vid aad tiubhano. 187-40 Obrt Kolesarji! Za 25 din Vam prečisti Vaša kolesa v ležajih tef shrani preko zime Zatler Pero, Jezica. 32850-30 E ragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir, Ljubljana. WoIfova čeprav nas poznate si najbrže niti ne predstavljate, kako veliko izbiro kvalitetnih radijskih aparatov smo Vam pripravili za letošnji božič. Vse tele najnovejše aparate letnika 1940 imamo na razpolago v naši trgovini v Ljubljani, kjer jih Vam radi neobvezno pokažemo in predvajamo: Pekovskega vajenca ali mladega pomočnika sprejmem takoj. Pekar na Sedovšek, Braalovče 32397-44 Mesarskega vajenca močnega, takoj sprejme Franc Dolničar, Ljubljana, Poljanska 51. 32854-44 Zaslužek Prodajalkam zastopnicam, agentkam po vsej državi nudimo dober zaslužek, tudi postranski. — Jugo-Patent, Ljubljana, — Dvorakova. 960-3 Potniki Dober stalen zaslužek nudimo potnikom, vpeljanim v modnih, galanterijskih io dragih trgovinah, mestnim in rajonskim zastopnikom. zastopnicam in agentom. JUGOPATENT. Ljubljana, Dvoržakova a 342-5 Zastopnike Išče večja zavarovalnica Ponudbe ■ referencami na ogl. odd. Jutra pod iifro »Zavarovalnica«. »74«-» Ekonomično oeč »KRALJICA PEČI«, U M naloži a premogom le enkrat dnevno, potem pa greje ves dan enakomerno, dobite v vseh velikostih pri A. SEMENIČ in drug, Ljubljana. Miklošičeva U. telefon 21-21. 92324-6 Trgovski zastopniki za Celje, Loško, Zagorje Hrastnik to Litijo aa prodajo manufakture na obroka dobe mesto, javijo naj m le garancije zmožni na ogl. odd. Jutra pod »Velik ln stalen zaslužek« 9 X. Dveelektronski DKE ......... 2. Troelektronski baterijski DKE . . • • • 3. Troelektronski V £ S01 i Troelektronski.Telefunken T 913. • • ■ ■ 5. Štirielektronski super Orion 044 • • • • 6. štirielektronski baterijski super Orion 044B 7. Štirielektronski super Telefunken T 965 WK 8. Štirielektronski super Telefunken T 965 GWK 9. Štirielektronski baterijski super Radione 440 10. Petelektronski super Blaupunkt 6 W 69 P . IL Peteelektronski super Orion 055 .... 12. Sestelektronsld super Telefunken T 975 WK 13. Petelektronski super Radione 540 W . • • 14. Petelektronski super Radione 540 GW . • 15. Sestelektronsld potovalni super Radione R 2 18. Sestelektronsld super Telefunken D 750 WK 17. Sestelektronsld super Telefunken D 750 GWK 18. Petelektronski super Blaupunkt 6 W 79 . . 19. Osemelektronsld super Radione 740 W . . 20. Sedemelektronskl super Radione 740 GW . SL Sestelektronsld super Blaupunkt 7 W 79 . • 22. Sedemelektronskl super Telefunken D 770 . 23. Sestelektronsld super Blaupunkt 7 W 79 D . 24. Sedemelektronskl super Telefunken D 860 . 25. Dvanajstelektronski super Telefunken T 8001 26. Osemelektronsld super Blaupunkt 8 W 79 . 27. Enajstelektronski super Blaupunkt 11W 79 . 28. Glasbena skrinja Blaupunkt...... DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN 75«.' 850.' 1.3 SO.' Z.ZOO.' S.750.- 3.375.-3.575." 3.7oo.-3.800.-4.150.-4.175.' 4.200.-4.400.-4*800.' 4^50.- 5.600.— 6.000.-6.300.- 6.500.-7.8oo.-9*ooo.-lOaOOOa- 28.500.— Za vse te aparate Vam radevolje pošljemo brezplačno podrobne opise ln cenike. Danes je naša trgovina cel daa odprta — kupcem z povrnemo stroške za vlak. RADIO MUMOčer* oesta 7 — telefon št. 3190 Pogonska sigurnost čistoča zvoka Okusna obiika Izredno povotfna cena R A mm D I 0 Model 195W, 4 elektronski, Din 3150.— Model 216W, 5 elektronski, Din 3675.— Model 240 W, 6 elektronski, Din 4100.— Zastopstvo za Ljubljano ln okolico: Radiotehnik FR. ŠETINA, Domobranska 27, tel. 32-64. — Maribor: M. OZVATIC, Cafova ul. 1. — Jesenice: »Aruton« RUDOLF ZUPAN. — Murska Sobota: JANEZ NEMEC, Aleksandrova 6. Oblačila Smuško obleko modro, za 10 do 12 let starega otroka poceni prodam. Is to tam se proda ženski (črn) krznen plašč. Rožna dolina, Cesta n., štev. 7. 32387-13 Izvrsten rmoking ln kratko, moško zimsko suknjo s kožuhom prodam. Ogiled od 11 do 12 ln od 15 do 16 Gaje-va ulica S/HI, desno, vrata 319. 32697-13 Perzijanski plašč krasen, srednje velikosti poceni prodam. Ogled od 10 do 12. Naslov v ogl. odd. Jutra. 32599-13 Krznen plašč prodam po nizki ceni. Ejobbova 21, pritličje. 32481-13 Srajce, kravate, nogavice, žile, sp. hlače, velika izbira, zelo nizke cene. S. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. 32725-13 Moško suknjo rimsko za manjšo postavo, prodam. Rimska cesta 7, št. 4. 32677-13 Lepa črna suknja sa večjo osebo se proda za 300 din. Gosposvetska 10-IU., levo. 32745-13 Pohištvo Pohištvo novo in ie rabljeno, Ki ga želite prodat ali samo dati v shrambo, sprejmemo v posebni oddelek > komisi) (ko prodajo do zelo ugod nih oogoiib Kupcev ie » tem oddelke vedno dovoli za dobre ohranjene pohištvo Vse reklame preskrbimo sami Sporočite naru na dopisnici ali ustno Pre voj pohiitva preskrbimo sami Ivan Mathian, Liubiia na. Tnieva 12. 17-12 Elegantno snalnico a orehove korenine proda ' tcizai L. Gluhak, Brezovica 6 pri Ljubljani. 32578-12 Krupp 3Vs tonski nadalje Ford 3 tonski Chevrolet, Blitz ter razni osebni avtomobili po zelo nizkih cenah. Krupp zastop-ttvo O. ŽUŽEK, Ljubliana, Tavčarjeva ul. 11. 32801-10 Avto! Priložnostni nakup! Fiat 6 sedežni, zelo masiven limuzina, pripraven za taksi ali za predelavo na polto-vorni, 1.500 nosilni voz, radi odpotovanja prodam nujno najboljšemu ponud niku. Kovačič, Cigaletova «t. 11. 32810-10 Tovorni avto Magirus 70 KS, 4 kompletne garniture avtokoles za vozove, prodam. Kaučič mehanična delavnica. Tri* ška cesta 54. 32828-10 Tovorni avto Opel Blitz, 4 ln pol ton ski, skoraj nov, se proda radi preselitve. Naslov v vseh posl. Jutra 32861-10 Mali avto novejši model, pripravljen tudi na plin, za vsako ceno naprodaj. Delavnica: Sv. Petra cesta 85. 32842-10 Kapital Ureditev premoženja Poravnave, konkurzne zadele, odkup m inkaso terja-:ev (tudi kmečkih), nabavo posoiil in družbenikov, iobičkanosno in varno naložitev kapitala ureditev uprave in knjigovodstva. Dilance, Kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanie soudeležb, sploh vse trgov •ko obrtne zadeve zaupno poverite strokovni pisarni Lojze Zaje Ljubljana. Gledališka ol. 7. 16 16 Družabnika za ključavničarsko obrt Iščem. Naslov v oglas, odd. Jutra 32644-16 Kuhinjsko opravo moderno prodam. Pleskarija po izbiri. ZOR Jože. mizar- J ski mojster, Ljubljana VII. ' Aljaževa 14. 32689-12 Moderne spalnice ln kuhinje po nizkih cenah nudi mizarstvo Velkavrh, Krakovska ul. 7. Sprejemajo se naročila. 32741-12 2e od 30.000 din nudi orehove spalnice mizarstvo Milan štlgl, Trata, St. Vid nad U i-bljano. 32794-12 Lepe moderne spalnice orehova imitacija ter kuhinje poceni proda — sprejema naročila in popravila Vidmar, Vodnikova 31. 32834-12 Pohištvo v največji izbiri Za stanovanja, trgovske opreme in hotele dobite najhitreje v največji zalogi pohištva: Spalnice že od . . 1600 Omare ..... 400 kuhinjske opreme . 750 postelje . ... 160 j kuh. kredence . . 450 i modroce .... 120 ! mreže .....85 otomane .... 500 Različni kanci Spre«e-namo naroJla po priloženih načrtih »SAVA« Predjamska ul 32 ln 35 Trgovina pohištva je na Miklošičevi cesti (nasproti sodišča) 32804-12 Kdo posodi situirani gospodični 1000 din proti lepi nagradi. Vrnem takoj. Ponudbe pod »Hvaležna 1000« na ogl. odd. Jutra 32705-16 Zajmove dugoročne svim definitivnim državnim gradskim nam je štenicima i penzioneri-ma, oženjenlm bez Jam ca od mah nabavlja i po red zabrane ADRIA Zagreb Jurlši-ieva 8. Priložiti marku. 32498-16 Mlada vdova simpati na, prosi dobro situlranega gospoda za posojilo 2 tisoč din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo hvaležna« 32770-16 Obrt ali trgovino prevzamem ali se udeležim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »60.000«. 32756-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišiih cenah in proti takojšnjemu plačilu RudrK Zore Ljubljana, Gledalska 12. 32837 16 Avto, moto Nov Ardie motor Finnnrieria s 40—50.000 din iščemo za dobičkanosno stvar. Varnost zajamčena z vknjižbo na I. mesto. Ponudbe na ogl. Jutra pod šifro »Dobičkanosno 76«. 32824 16 Trgovino a mešanim blagom v Ljubljani oddam v najem z vsem Inventarjem in koncesijo s 1. januarjem gospodični Stanovanje in hrana v hiši. Potreben kapital 5 tisoč din. Ponudbe na oglas, odd Jutra pod »Lepa bodočnost«. 32700-17 Velike sobe posebno prikladne ca pisarno, eventual. tudi šestsobno stanovanje s pritikllnami, oddamo s 1. marcem 1940 ali tudi prej. Povprašati pri dr. Kiserju Karlu, odvetniku v Mariboru, Aleksandrova c. 14/1. 32616-17 Posestvo okolica Ljubljana Breži ce vzamem v najem za več let. Ponudbe na Pu blicitas Zagreb, IUca 9, pod »Točen plačnik« 31651-17 Trgovino z mešanim blagom trafiko, nakup dež. pridelkov in jajc dam v najem. Velik vir dohod kov z nakupovanjem su hlh gob, cca 20 oralov dobre zemlje se da z za logo in inventarjem vred radi smrtnega slu čaja. Nahaja se v lepem kraju Slovenije, bli zu cerkve, železnice ob glavni oestt. Je za več jo obiteij življenjska možnost. Najemnik Ima prednost v primeru pro daje. Ponudbe interesentov na Vinko Pete-k trgovec Velika Nedelja. 32568-17 Stanovanje Enosob. stanovanje za eno ali dve osebi, oddam. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra. 32529-21 Enosob. stanovanje s kabinetom oddam takoj. Herbersteinova 9. 32590 21 Sobo s kuhinjo oddam samski ženski proti upravljanju gospodinj, del.— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesjiva 333*. 32653-21 Enosob. stanovanje prazno aH opremljeno, oddam. Informacije v trafiki pred glav. kolo dvorom, 32657-21 Enosob. stanovanje oddam mirni stranki brez otrok v Apihovi ulici 21, Bežigrad. 32711-21 Za Bežigradom oddam takoj stanovanje sobo, kabinet, kopalnico in druge pritekllne družini dveh oseb brez otrok, ki bi daja a 180 din, hrano in vso postrežbo gospodu v pok Ponudba na oglas odd Jutra pod »Vdovec«. 32709-21 Dvosob. stanovanje kabinet, kopalnica, oddam za januar. Vprašati Posavskega ul. 15. Bežigrad. 32603-21 Trisobno stanovanje komfortno veranda, vrt, oddam s februarjem. — Vprašajte: Zlvlč, Breg 2 ZL nadstr. 32763-21 Stanovanja dve dvosobni z vsemi pritlklinami za takoj od dam Rožna dolina cesta XV. St. 19. informacije daje: Realitetna pisarna ADAMIČ, Ljublja na. Gosposvetska 7. vis-a-vis Slamlča. 32759-21 Dvosob. stanovanje komfortno, oddam odraslim osebam. Naslov v v»eh poslovalnicah Jutra. 32750-21 3-sobno stanovanje z vsemi pritiklinami, posel-sko sobo, plin in toplovodna naprava (bojler) v vili n* Mipu oddam 1. Januarja 1940. Pojasnila telefon št« 21-19 «n 49-97. KS12-21 Trisobno stanovanje kompletno oddam • 1. januarjem v Beograjski ulici prt novi gimnaziji Poizve se v Erjavčevi u-llol 4a, dvorišče, pri hišniku. 32778-21 Dvosob. stanovanje parketlrano, z malo ku-hin" oddam dobri mali družini. Mesečno 400.— Florljanska 32-1. 33783-21 Stanovanja dvosobno, komfortno in enosobno s predsobo takoj oddam. Pojasnila daje: Realitetna pisarna ADAMIČ, Ljubljana,, — Gosposvetska 7, vls-a-vi Slamlča. 32758-21 Dvosob. stanovanje komfortno, brezhibno, oddam v bližini tobačne tovarne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32851-21 K7ET S Z3S S Dvo ali trisobno stanovanje sončno, v centru, komfortno, za 1. februar 1940 iščem. Ponudbe na dr. Bleiweis, Trdinova ulica S. 32698-21a Dvosob. stanovanje za 1. Januar lšiem. Ponudbe pod »Stranka brez otrok« na ogl. odd. Jutra. 32680-21 a Stranka dveh oseb I4če mirno, komfortno dvo- ali trisobno stanovanje blizu centra za februar. Ponudbe pod •»Točen plačnik« na osi odd. Jutra. 32604-21a 1—2 sobno stanovanje za februar ali marc — iščem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dve oeo bi« 32571 21n Stanovanje v Domžalah b izu r>o-staje Groblje, soba s | preS. obo. k uhinjo vo-vodovod, elektrika v no! vi hiši oddam stranki ! brez otrok. Hladet, — j Domžale Roj ka cesta ' vila Marjetica 32449 21 Prazno sobo prazno, veliko, oddam. — Smartinska 10. 32 -28 23 Sobo čisto in. svetlo, «■ souporabo kopalntet m vso oskrbo — oddam enemu ali ilvtma i solidnim« gospodoma. ~ Strossrn.iyerieva -1, I desno | n.ispioti polsanske tfunnj-zi|e. 52581 23 Opremljeno sobo I Trgovsko hišo I oddam pri trimostju 1. ja-^supun * Maribora M pro j nuarja. Naslov v vseh po- metm točki. Cen« 1.300.000 slovalnicab Jutra. 32738-23 Opremljeno sobo elegantno, s Strogo sepvira-rom vhodom takoi oddam v Florijanski ulici 31-1. 32693-23 Bolji! gospod 33 let star sprejme na stanovanje v najstrožjem centru dobro situl-rano damo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Komfortno.« 32773-23 Lepo sobo opremljeno, s poseb. vhodom, oddam 1. januarja. Smartinska 10. 32818-23 Sobo s hrano n vso oskrbo za dve osebi, oddam za 1. januar. Sv. Jakoba trg 3. 32809-23 Lepo sončno sobo zt dve ali eno osebo, cen tralna kuriava, souporab« kopalnice in telefona, 3 minute od tramvaja, oddam. Kocenova 6-1. 32817-23 Mesečno sobo prazno s posebnim vhodom v bližini glavnega kolodvora sa takoj oddam. Naslov v vse t posloval. Jutra. 32764-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu Dvorakova 3, priti., desno. 32779-23 Samostojna gospodična sprejme boljšega starejšega gospoda v vso oskrbo ev. tudi v skupno gospodinjstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra oskrba«. 32835-23 Prijazno sobo s posebnim vhodom, z vso oskrbo, domačo hrano, oddam 1. januarja za dve osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32823-23 | do 2.000.000. Ponudbe ie poslali as ogl. odd. Jutra pod »Trgovska bila«. 32511-20 -epe stavbne parcele &u oet Kompleks 2700 oo2 pod Rožnikom sonC ae in suhe prodam. Pt lasniia Beethovnova 16 v vrata 19 3035021 Parcelo po 8.000 din naprodaj. Poizve se: Korotanska 18, spodaj. 32826-20 Ce kupite ui prodat« Biio. parcelo, posestvo, obrnite se na priznano. solidno io kulant no realitetno pisarno Fra nio PRIS1AVEC, Bna» črva cest* to. Vse infot -nicije so brezplačne. 298 20 Hišo > vrtom prodam ▼ Dragomerju 23, pošta Brezovica pri LJubljani. Hiša stoji tik ob glavni cesti na Vrhniko. Poizve se pri Andreju Rastreeen, Drago mer. 32675-20 Malo sobico s posebnim vhodom, takoj poceni oddam. Cerkvena ulica 21, Polajnar. 32822-23 Opremlieno sobo čisto in svetlo, takoj oddam Frankopantka 23, I. n. 32847-23 Majhno sobo opremljeno, oddam. Kolodvorska ul. 35, I. nadstr., desno. 32852-23 Sobe išče Sobo Iščem s 1. januarjem s hrano aH brez nje, NJ--zu glavnega kolodvora. Plačujem točno. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zelo soliden«. 32666-23a Sobo popolnoma nemoteno, vhod s stopnišča, Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončna soba«. 32496 23a Iščem sobico v bližini sv. Jakoba ali v Trnovem. Grem tudi kot sostanovalec. Naslov v ogl odd. Jutra. 32713-23 Soliden gospod iš;e s 1. januarjem 1910 sončno sobo, strogo separirano, najraje s stopnišča. — Ponudbe pod »CLsto« na ogl. oddelek Jutra. 32708-23i Opremljeno sobo >o možnosti s klavirjen. išem za januar Center ali bližina kolodvora. — Ponudbe pod »Cisto« na . odd. Jutra 32585 23a Iščem sobo l 7ajt'kom z* tn dMakr Ponudbe na oe! pod »Dijaki«. >dd Juti:. 3272'« Lepa stavblšča elektrika, vodovod, gramoz na parcelah, ugodno naprodaj Pojasnila: Trgovina Bltenc, Vlž-marje. 32647-20 Hišo tisoč dinarjev. Ponudbe donosno, kupim do 400 ali vilo v Ljubljani, več-stanovanjsko, novejšo, pod »Primeren kraj« ns ogl. odd. Jutra. 32674-20 Vrt 500 kv. metrov, v Trnovem, ugodno prodam. — Ponudbe na oglas, odd Jutra pod »Dobra zemlja«. 32662-20 Hišo dve- seb 1 .il' 2 gospodoma — Naslov v ■ vseL poslovalnicah luca 1 2} ! Krasno sobo sveže preslikano, lep opremljeno, s pa-ebn!m vhodom, event klavirjem, oddamo. Tabor 5. I. nadstr., des. 32673-23 Veliko sončno sobo za eno ali dve osebi, z vso oskrbo in souporabo kopalnice oddam za 1. Januar 1940. Naslov v vseh pceioval. Jutra. 32672-23 Krasno sobo oddc.m starejšemu finemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 32093 23 Lepo šolnino sobo blizu glavnega kolodvora oddam boljšemu gospodu Naslov v oglas. odd. Jutra. 32593-23 šramel harmoniko kromati.'no, dunajsko, 52 elasov, 24 basov, prodam. Ogled Stari trg 19,TI. 325 95-26 Sobo lepo opremljeno, zelo prijazno, solnčno. mirno. — s kopalnico, <}ddam takoj 1 ali 2 osebama. — Vprašati Bežigrad 7, I. »2736-23 Oprrir^ir^o sobo ( mslo stan vanje) s poselim vhodom v bl.* o- Vol 1' >'? •.h-a <*ost»"da 1. ijnuaria Por.n.-iSc n? o..-!. <">Jd. >rtra p .c! i. Primerno za '<:•••• -č«.« *2"1B . a Pisano 7. malo in veliko v »rit!-č-u ali na dvorišču v bi-? ii giavne p ..-te vf-f;-"-> t.-koi v P-nu-"r,e n (H. odd. jutra prj »P:f?r na«. 32684 23^ >7 <-.-}'? t 1> <: .So s ni .s--V. ni-i vhodom, no in zračno, s hr?n. šče gosfod. Pm--dbe na nfil odd. ,iutra pod šifro »Blizu tramvaja«. 3268? 23- I PT ssr-hn kurjeno, išče takoi čist konski par. ki je priScl >z Švice. Ponudbe s ceno v francoščini ali neiT.šč n> na ogl odd. Jutra pod š fro »Lepa«. 3275-: 23a Opremljeno sobo čisto Išče miren mlaj?' dobro sftulran gospod, ves dan odsoten Ponud be na ogl. odd. Jutra » navedbo cene pod šifro »Miren stano-a'ec«. 32780-238 Večjo parcelo ■■! ;>rr»tl kol odvora v T* scah prodam. Po' -.:i !p . a oel ->dd Jut-a p-xl >?igumo ualožr-i '*<-r.ar 32518-20 Hiša , dve sob! prltik'1ns lep I -.rt nlivlca 40.0» — "redinestje 9. 3251"-/.v ITiSa •». lino mlznrslco d" ••• vn»co s stroji ln oiCKi iem na v 'nrinstrl ;skeTn mestu — prodam. Poizve « i — "sch posl. Jutra 32439 V V Polja kupim zemljišče ss več pucei. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Regulacija« 32716-2 vi Več stavbnih parcel zelo ugodno prodam Po jasnlla daje Ivan Ceh. vrtnar. Ljub.Jana Šiška 32768-20 Parcele v st. Vidu nad Ljubljano ugodno prodam. Pojasnila Vižmarje 78. nasproti Mizarske zadruge. 32772-30 Stavbne parcele v izmeri 7.500 kv m na izredno lepem ln roman Učnem prostoru prodam pod ugodnimi pogoji tik ob gozdu ln tel. postaji Devica Marija v Polju. Naslov v vseh posloval. Jutra. 32766-20 Stavbena parcela krasna, v Ljubljani u-godno na prodaj. Dopise na ogl. odd. Jutra pod: »Krasna parcela«. 32797-20 Posestvo v Ptuju 10.800 kv. m. Sstanovanj ska hiša, S minut od kolodvora ugodno napro daj. Wedernjak, Ptuj, Volkmajerjeva 4. 32783-20 Ugodno naprodaj šeststanovanjska enonadstropna hite z gospo tlarsktm poslopjem in 800 kv. m vrta v trnovskem predmestju v Ljubljani. Hiša je v dobrem stanju ln ae dobro obrestuje. Poizve se; Mala čolnarska 4. 32747-20 Prodamo HISO, trgovsko-stano-vanjsko, novozidano na prometni cesti Ljubljane. Netodonos 50.000 din Cena 700.000 din. HISO, petstanovanjsko, vogalno, prvovrstno gra jeno, možno nadzidati eno nadstropje. Cena 480.000 din. HISA dvostanovanjska po dve sobi ln pritikline, nedograjena, kompleks 650 kv. m m Cena 75.000 din v bližini Ko-deljevega. HISA tristanovanjska, novozidana, krasen vrt Cena 190.000 din, Moste ter razne drage hiše posestva, parcele Itd. — Brezplačne informacije daje Realitetna pisarna ADAMIČ. Ljubljana. Go sposvetska 7, Vls-a-vi? Slamlča. 32760 2f Gozd •ia Golovcu blizu Rakovnika cca 5 Johov u-Todno npprodaj. Pojas nila na Dolenjski celi 20. 32^30-rO I 'rp ;r--;rl 60 h" h»>*-ti1 pest«'e nri P M v Po! f n :;<-odr.o nro-lar"t N"«1'1-' v vseh po-jv Jutra. 3256?-" ^r.on^H^rppna hiš.** '.11 kompletnimi Ft-no vanji tn vrtom ugodno ■ apr dai. I.etni donos lo 2" OTO din Nahaja se reil mesta Breiice. Po-oji aelo u^oclni. Hipote "-a 20'010 ?o'rsnlla da le A. rpJescblni, Libna št 1 Videm Kr-ko. 32514-20 Verio hišo donosno, v Liubliani, prodam za d>'n 740.000. donos 7 odstotkov. Naslov - vseh poslovalnicah Jutra. 32720-20 Parcelo orodam na Ce'ov*kl cesti cb tramvajski postaji. lep razgled. 3400 kv. m po 45 d!n Ponudbe na ogl odd. Jutra ood (Takoj denar«. 32775-20 Za vsakega nekaj! GOSTILNA z 20 oraov posestva: 130.000 din. LESNA industrija, posestvo, S enonadstropnl-ee, gosp. poslopje: 380 tisoč din. Renomlrana RESTAVRACIJA, Maribor, krasna lega 900.000 din. ENONADSTROPNICA. S stanovanjska, 2000 kv. m. vrta (parcele!) 7 minut od centra, v gotovini samo 330.000 din. VILA. krasna, Šiška, 3 stanovanjska 370.000 din POSESTVO 40 oralov. 10 glav živine ln ves Inventar 150.000 din ZEMLJIŠČA ob ^martlri-ski cesti po 12 din aa kvdr m. GRAMOZNICA t LJubljani, dovoljenje za izkop, po 25 din za kv m. PARCELA v Kolezlji, 90." kv. m po 50 din. PARCELA T Zg. 9išk' 300 kv m . . 30 000 din PARCET.E ob Vodnikovi .estl. 4 min do tramv.; vodovod, elestrlka, te-efon. iI3A. trisobna, blizu Ljub' vi ne, 800 kv. m 15,000 din HT3A dvostanovanjska 700 kv m. Škofljica, 56 tisoč din. Enon dsii >pnica. petsta oovari 1=ka gotovine 110 lisoč din. VJnonadst! pnlca, 12 sta nevan 'ska 410 000 din Pazen navedenih objek-Xiv imamo še veliko šte vilo drugih ter se bla-ovolite nemudno obrniti na nas Rea ttetnn olsama, Gospn?vetska 3 I. rsdstr. 32751-20 Novo MSo ^v.Tif j-fno s šti-m< stanova nji v bližini hežigraiske ! šole prodam proti gotovni ! Ponvdhe n« opl. odd. Jutra P"d »4*0.000«. 32811 20 Travniki dsnosni, v Ljubljani ze lo u';o Iti ■ ca.0; ida' Pcizve .se na iloVn k! cefti 20 3278' -20 | W?str.novp.njsfca i hiša i I. i,' tn? sferni Jd, — ponudbe ns ne! n.i d. lutra pod šilro »500.(00«. 32843 20 lokali Nujno prodam radi družinskih razmer dobro vpeliano trgovino z mešanim blagom na periferni Ljubljane, pod zelo ugod nim. pogon. Potreben kapital din 100.000. Ponudbe na ogl. odi Jutra pod »Zlata jama«. 32572-19 Prostor za pisarno lep. svetel in suh ali za delavnico, oddam. Smartinska cesta 10. 32530-19 Mesnico s celotnim inventarjem v hrvatski banovini, na kolodvoru naj veije postaje Zagreb-SuSak prodam. Velik promeit. Najemnina nizka. Naslov v ogl. odd. Jutra. 32636-19 Mešano trgovino z bufetom (sltnlčarlju). dobroldo-6o, na križišču ulice ▼ starem Zagrebu, obstoječo 50 let. prodamo zaradi smrti s komplet nim Inventarjem, stanovanjem sobe in kuhinje z nizko najemnino za 18 000 din. Blasro po fakturni ceni. Informacije: Pavlekovlč, Za-reb, Hlca 144. 32626-19 TRGOVINO s sadjem in slaščicami, dobro vpeljano, na prometni cesti v LJubljani radi selitve usodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Enkratna prilika«. 32696 19 Trgovino dobroldočo, vzamem ▼ najem, eventualno tudi kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dnbre-ldoče«. 32629-19 Zagrebško rentabilno podjetje konceslonirano, dokazano dobroldo^e. s mesečnim zaslužkom 10.000 4an, prodamo radi sta rostl lastnika za 85 000 4in. Ugodno zlasti za inteligentne« (poervoda a'l damo (trudi upoko-'enoeV informacije dale poslovalnica Pavle-kovifi, Zagreb Tli*« 144 32624-19 Zagrebško poe+tlno ali bufel s trafiko dobroldočo. v ororretni ulici med velikimi državnimi ustano vami, velik domač ln tuj promet, prodamo s celokupnim Inventarjem blagom ln monopolom za 23 000 din. Informacije: Poslov»'nlca Pavlekovlč, Zagreb. Tlca 144. 32625-19 Prostor za delavnico na dvorl**u ali v kleti vzamem takoj -r nalem Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Center«. 32584-19 Dobroidoča trafika radi bolezni naprodai v večjem industrijskem -neetu mod«r*n paviljon ei^ti dohodek mesečno 1500 do 1800 din za ceno 50.000 dtn. Naslov v • seh posl. JutraL 32512-19 Ti<»n lofcal v novi hiii. oddam. Pot2vt se ori hišniku, Praž-Vova štev. 12. 32728-19 Suho sklsi lišče s primerno pisarno v pritličju sli ns dvorišču vzamem takoj v najem blizu glavne >ošte Ponudbe na ogl. odd. utra pod »Skladišče«. 32685-19 Pisarniški prostori obstoječi iz 4 sob, zelo primerni za zdravniško ali zo-hozdravniško ordinacijo se oddajo S 1. januarjem 1940 v Cigaletovi ul. 1. 32695-19 Trgovino s sadjem ?e'enia»o. kruhom ;n slaščicami prodam vsled vselitve. Tyrltva cesta 47 b, Milavec Marija. 32833 19 TeleSon 20-42 AU SE ŽELEZO LAHKO UŽIVAT Da bl Kos železa odgrizli ali telesni prah kar z žlico jedli, to ne bi zaleglo. Vendar pa je tudi v špinači železo, ki ga v tak! obliki lahko uživamo. Pa še druge snovi so telesu potrebne, kakor n. pr. fosfor. Tudi ta ni v surovem stanju užiten, celo smrtno nevaren je. V obliki rastlin pa železo kakor tudi fosfor brez nadaljnjega lahko uživamo. Rastline so paft naravna hrana, zato pa tudi vedno zdravejša od umetnih zdravil. Tako so od pamtiveka tudi zelišča, če jih pravilno izberemo, zdravilna in kre-pilna sredstva. Dovajajo nam namreC nove snovi in odvajajo obenem razkrojene strupene tvarine iz telesa. »Planinka« čaj Bahovec, sestavljen večinoma lz planinskih zdravilnih zeliič, je Čistilno sredstvo prav posebne vrste. Tako delujejo sestavine »Planinka« čaja, ne da bi se njegova učinkovitost vsled navade zmanjšala. Dolgoletne izkušnje nam potrjujejo, da odstrani redno uživanje »Planinka« čaja zaprtje ln slabo prebavo, ki imajo za posledico pomankanje teka, napetost telesa, hemoroide, kožne Izpuščaje ter glavobol. Dalje očisti »Planinka« čaj čreva ln obvaruje na ta način pred vnetjem žolčne-ga ln sečnega mehurja. >Planinka« čaj oblažuje želodčne bolečine in odstranjuje vetrove. »Planinka« čaj kot odlično domače sredstvo ne bi smelo manjkati v nobeni hiši in ga dobite v vsaki lekarni po din 20 in din 12. Reg. s. br. 19597/35 Lokal s stanovanjem takoj oddam v Florijanski ulici 31-1. 32694-19 Prostoren lokal v trgovske ali sllčne svrho s stanovanjem ali brez oddani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center Bežigrada«. 32790-19 Lokal blizu postaje, v katerem je modlstka, prikladen tudi za drugo obrt. se z januarjem odda Vpra-fatl: Denk, Tezno-Man-bor. 32856-19 Mlekarno dobro vpeljano, oddam radi bolezni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32845-19 Knjige Klang komentar prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32667-8 Knjige rockhaus konverz. leksikon 17 knjig 500 din Dante: Divina Comme-dla, velika llustr. izda ja ln dr. Note za glasovir, sonate krasno vezane čisto nove primerne za darila ln razne stare ugodno naprodaj. Gosposvetska ul 7-L, od 14. dO 19. 32573-8 »Valvasorja« in nekaj knjig nemških klasikov, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 328214 Kupujem gorivo drva, bukovo oglje, vl-nogradsko kolje ln kole za ograjo Ponudbe s cenami, postavljeno vagon nakladalna postaja, na ogl. odd Jutra pod »Drva«. 32196-15 Rezan in okrogli les Potrebujem 250 kub. m smrekovih desk, monte od 18 mm naprej, vsako množino bukovih ln ja-vorovih hlodov za furnir od 2 m dolžine in 35 cm premera. Cenjene ponudbe pod »Bukovi hlodi« na ogl oddelek »Jutra«. 32631-15 Hrastovo jedilnico lepo. črno. 11 kom., zelo fino izdelano, prodam. — Ogledati od 2.—5. ure, Kocenova 6/1. 3280V12 Glasbila Klavirsko harmoniko skoraj novo, z 80 baso-vl in registrom, prodam. Onkon Lado, Le-vrca, Dol. 32661-26 Flavto z etuljem ln Mo, dobro ohranjen ln postrunjen čelo m lok prodam. Cena ugodna. Naslov T vseh posloval. Jutra. 32655-20 Citraši! Bliža se Božič. Priporočam »Nabožne pesmi za cltre in petje«, 1. ln H. zv., kjer Je več lepih domačih božičnih pesmi. Tudi »Slovenske narodne pesmi za cltre ln petje« so še v zalogi. Seznam na razpolago. Ivan Klferle, LJubljana, Gosposka ulica 9. 32650-38 Kratek klavir znamke Schweighofer, skoro nov, planino, črn, znamke Forster, krasen glas, zaradi selitve prodam. Na ogled pri »Ju-gospedlt«, Maribor. Aleksandrova 51. 32610-26 Klavir zamenjam za radio, o to mano ali šivalni stroj. Naslov ▼ vseh posl. Jutra. 32405-28 Klavirsko harmoniko Meinel Herold, popolnoma novo, 34 tipk, 80 basov, prodam ali zamenjam proti doplačilu za manjšo otroško C viki Viktor, brivec, Rimske Toplice. 33859—20 Koncertna kitara popolnoma nova, dvakrat rabljena, naprodaj pod ce-no, tvrdke Schneidei. Pogoji nakupa in naslov « vseh poslovalnicah Jutra. 32862-26 Izrabite priliko la kupite takoj O T O M A N O, kl stane samo DIN 360.— lokler traja še stara zaloga pri E. ZAKRAJŠEK, Ljubljana, Miklošičeva 34. Tapetništvo Jagef FRANC, LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA tt. 17, ,:udi najcenejše otomane od din 850.—, žimo od «6«— din. velika izbira madracev, cauch-zcf, volne, gradla ln blaga sa prevleko pohištva. 2-stanovanjska hiša vrtom ln sadonosnl-'m, proni-tna točka, naprodaj. Nas'ov v vseh slovalnlcah Jul-a. I 32609 20 Tristanovanjsko hišo na periferiji Ljuhliane poceni naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 32702-20 ? stanovanjsko hišr z gospodarskim poslop-Vm in velikim vrtom tnkoi prodam Vprašat! l^bn.K. mesar. Maribor, ■^etnavska. 32855-2 Večja parcela naprodaj hlizu cerkve in po let tramvajske proge v St. Vidu nad Ljubljano Poizve se Celovška c. 43 I. nad. (šiška). 32834-20 Iščem dobre ljudi ki bl se usmilili revnega otroka in ga vzeli za svojega. Ponudbe pod »Dobri ljudje« na cplas. oda. Jutra. 32796-14 Stare znamke vsako množino ln cele zbirke kupim. Plačam dobro. Kos, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 3/in. 32646 39 V „JUTRU"! \S£RIRAJ Primerna Božična darila priporoča A. 8 E. SKABERNE LJUBLJANA Stroji Jabolka ooiiacte, zdravo blago u • --- ■ • " a din 2.30 franlco Moikanici dobavlja, dokler traja za OsluJevci Pisalni stroj maii ročni, popolnoma nov loga Josip Lah, 2namJce »Olimpu«, prodam, pri Ptuja. Vanda Paar. Ljubljana, Medvedova 3. 32)22-29 Pisalni stroj prav dobro obranien, vsled opustitve pisarne poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. $2582-29 Zobotehnični vrtalni stroj na nožni pogon, par okovanih smučk proda Baraga. Rožna dolina, Cesta X, št. 13. 32352-28 Dinamo trofaznl, za Izmenični tok. 4C0 W. od S—10 kv. kupi Elektrarn Iška zadruga Poljane nad Sk. Loko. 32654-29 Stroj za usnje (Abscharfmaschine) in sti-skalcico (Spindelpresse) 45 mm vreteno. tovarniško no-to, prodam za dvetretjin sko ceno. Ludvik HerSič, LJubljana, Rimska 13. 32721-29 Singer ažur aparat nov, prodam za polovično ceno Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32723-29 3239S34 Jabolka moSančki, bobovec ln druge prodaja po 1J50 do 2 din. Pačmk, Laško, Železničarji 5 odst popusta 32550-34 Milodarne pošiljke za Nemčijo prevzame in razpoiilia Drago Čekada, Ljubliana. Gajeva 8. V. n. Dobite brezplačna poiasnila glede izvoznih predpisov. 32838-37 Šivalni stroj nov, ie nerabljen, pogrez-liiv, znamke Gritzner prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 32686-29 Elektromotor 10 ka kupi Josip Cihlar, Tyrieva cesta 69. 32678,2«» Tračno žago poceoi prodam. Ponudbe na Ogl. odd. Jutra pod »2aga«. 32690-29 Frikcijsko vijačno stiskalko s 30 do 40.000 kg pritiska ln enoekscentrsko stiskalnico z 40 do 50.400 kg pritiska za transml-sijski pogon kupim. Ponudbe na og . odd. zavoda Kardoša, Novi Sad pod šifro »Presac. 32788-29 Pisalni stroj znamke A2G, dobro o-hranjen. prodam. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Pisalni stroj«. 32800-29 Tt—nri mAFFlim Mladega jazbečarja (Dackel), rjave barve, kupim. — Ponudbe pod »Jazbečar« na ogl. odd Jutra. 32640-27 Konja eenga ali dva dam brezplačno v rejo, event. po ceni prodam za seno al! slamo Naslov vseh po sloval. Jutra. 32744-2 ffflffin Tridesetletna z vrednostjo 40.000 din se želi poročiti z državnim uslužbencem ali obrtnikom. Besne po-nudue na ogl. odde.ek Jutra pod »Pridna 30«. 32604 25 Gospodična srednje starosti želi sebi primernega lan ta visoke postave, poltenega, olikanega, sploh dobro du&o. Služba preskrbljena ali Jo lahko preskr-bim. Imam svoj dom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 32638-25 Elektromotor na vrtilni tok, 15 ks, tri parne lokomobile po 35, 50 in 65 ks ugodno prodam. Naslov v vseh posloval Jutra. 32T799-29 Nov pisalni stroj Igralno mizo ln lesen umiva" ni k prodam. Stanič eva 21-L 32793-29 Šivalni stroji znamke Singer, Durlcopp, Adler Vesta. Pfaff, Gritzner in več drugih popolnoma novih prav poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve). 32803-29 Nemški ovčar itiri mesce star. ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32814-27 Krasen bikec star 5 tednov, čiste monta-fonske pasme, mati izvrstna mlekarica, takoj naprodaj. Hotel Slon, Ljubljana. 32816-27 Papigo mlado, velike pasme, kupim. K rajnik, klavnica, Maribor. 32857-27 Informacije VAŽNO! Lepo prosimo dotlčno damo, ki je kupila 15. t. m. črne škornje v tr gorinl »Peko« v Selen-burgovi ulici, da jih vrne, ker so bili prodani pomotoma v odsotnosti lastnice Uslužbenka bi zato trpela občutno škodo. Oddajo naj se v trgovini »Peko« proti takojfinjl vrnitvi denarja. 32707-31 Lepo božično darilo ♦JAXOV« Jivalni stroj na TyrJevj cesti 36. Trgovina in mehanična delavnica — Ivan Jas in sin. 32849 29 Pridelk Kislo zelje, repo jamo prvovrstno m vtak< množino dobavlja po (ton kurenčn, ceni HOMAN. Ljuhbana Sv Petra cesta 81, telefon 35-39 299-33 Trgovci! Oretiova -edrca, ajdo* to cvetlični med kupite na) Ctneie • Medarm, Ljubita oa Židovska ulica 6. 32329 33 Krompir in fižol prodaja na drobno Kme tijska družba v Ljubljani, Novi trg 3. 32767-33 m Sadje Jabolka lepa namizna, »London peping«, od 5 kg naprej poceni proda Laurič, Lan gusova ul. 12 32583-34 Krznar k! modernizira, čisti in po-sravlja kožuhovino in izde-uje prinesene kože proti garanciji. Istotam dobite moderne ovratnike in mufe po ceni naprodaj. Bohoričeva ulica 11, Kovačič. J2714-3i Dopisi Mlad smučar želi preživeti božične praznike t družbi mlaj še dame. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Razvedri o-Sport«. 32634-24 Dražestna cvetka mladenka prosi starej e ga gospoda za 3000 din pomoči. Dopisi na pod Jutra Celje pod »Zvez da sreče« 32466-2' Trgovec na deželi star 30 let, se želi poročiti s gospodično v starosti od 20 do 30 let, trgov naobraženo, mirnega značaja, dobrega srca. Prednost imajo trgovske so trudni ce, katere razpolagajo z gotovino 20 do 30.000 din v svrho povečanja obratovanja. Samo resne ponudbe s sliko, katera se vrne. Je poslati na ogasni odd. Jutra pod •>Srečno novo leto«. 32643-25 Posestnik iz Savinjske doline lmpatlčen m značajen. star 35 let. se želi poročiti s simpatično gospodično lepega značaja. po možnosti s kmetijsko gospodinjsko šolo, staro do 30 let Dota postranska stvar. Reeni dopisi, po možnosti s sliko, ki se vrne, na podruž. Jutra v Celju pod »Hmeljar«. 32617-25 Gospodična z gostilno, mesarijo ln tristo tisoč din vrednim posestvom poroči gospo da starega od 50 do 60 let. Gotovina potrebna Dopisi na ogl. odd. Ju tra pod »Takojšnja že nitev« 32423-25 Starejša gospodična veleposestnlca bi ee poročila s starejšim gospodom. Kapital potreben. Dopise na podružnico Jutra pod »Kapital« 32422-25 Gospod srednjih let razočaran v življenju želi resnega znanja s plemenito žen sko dušo. Dopise na ogl odd. Jutra pod »Ustvaritev doma« 32526-25 Vdovec delavec, star 35 let, brez o-trok. z lastnim stanovanjem, in pohištvom išče znanja preprostim dekletom zaradi takojšnie ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Domače ognjišče«. 32701-25 Kateri državni nastavljenec z nekal gotovine poroči čedno blondlnko. ki pri čakuje dediščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvrstna gospo dlnja ln šivilja« 32392-25 Inteligentna gospodična mlada, z nekaj premoženja. želi poznanstva zaradi eventualne možitve z državnim name-Učencem, gostilničarjem ali trgovcem srednjih let. Vdovci niso Izključeni. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Simpatična«. 32615 25 Višji uradnik 35 let, se želi poročiti z inteligentno in simpatično gospodično vitke postave do 25 let, ki ima veselje do narave (turl-stike. smučanja) in mu-zike. Najrajši iz boljše rodbine v provinci. D iskreči! a častna Dopise b sliko (proti vrnitvi) na podruž. Jutra v Mariboru pod »Tovariši ca Maribor«. 32614-25 Dipl. akademik ■remožen, želi spoznati do-to situirano trgovko, po-sestnico. Ponudbe na ogl. \ odd. Jutra pod »37 let«. 32748-25 Dama 40 let z 120.000 din Seli spoznati značainega, dobro situira-nega uradnika, ki bi st hotel postaviti lasten dom. Po nudbe t osebnimi podatki na ogl. odd. Jutra pod iifro »Ljubliana 23«. 32841 29 ANKER šivalni stroji, najnovejši za gospodinje, šivilje, krojače tudi cik-cak, m malo rabljeni z okroglim čol-ničkom. od 300 din naprej —prodaja »TRIGLAV RESLJEVA C. 16. Smučar 22 let želi spoznat) mlaj šo gospodi" no za skupne izlete Slika zaželena. Ponudbe na podr. Jutra Jesenice pod »Ze -lenlca« « 32566-24 28 letna čedna, ieli iskrenega poznanstva s situiranim starejšim inteligentnim gospodom, samostojnim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Četrtek«. 32735 24 Spoznal bi rad nesrečno dobro situirano damo Ponudbe na oel. odd Jutra pod »že 34«. 32774-24 Gospod trgovsko naobražen, išče po znanstva s simpatično gospodično. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod iifro »Simpatija«. 32832-24 ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG t MEINEL'HEROLD — mi rvoonici giasbii. MARIBOR 9. 101 Vesel ROŽIČ - če je darilo PFAFF šivalni stro) IGN. VOK LJubljana — Tavčarjeva 7. »KA-LE-FLUID« arepi živčni sistem tn Jači organizem. Povečava Izločevalno delovanje vseh žlez. Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd. M asa ry kova 9 Miloš Markovlč. »KA-LE-FLUID« se dobiva v lekarnah. S. br. 5300-32. za BOZ1C nudi SLANIC STAJERSKO PERUTNINO PRASKO GNJAT FINE NAREZKE po nezvišanih cenah v sledečih trgovinah: na GOSPOSVETSKI C. 6, v vogalu »SLONA«, v PREŠERNOVI ULICI 5, na MESTNEM TRGU 17. Prevarani kameleon Tudi kameleon ki piilagodeva svoio bar vo okolici, se da prevarati — če mu natakneš naočnike. Poskus ameriškega zoo'oga W;Isona nam to dokazuje Raziskovalec je dognal, da kameleon svoje barve ne prilagodeva dejanski >arvi okolice, temveč barvi, ki jo pač vidi. Prof. Wilson je oborožil nekolik.- teb živali s svetlo zelenimi naočniki. Kameleon: so tedaj svojo barvo takoj spremenili na zeleno medtem ko so njih tovariši brez naočnikov ohranili barvo okolice Ko je nekatere živali opremil z naočniki, ki sploh niso prepuščali svetlobe je postala nj'h barva temno rjava Ob tej priliki je VViison ugotovil tu di to, da odgovarja kameleon na nenadne dražljaje večinoma s svetle zeleno barvo, ki ne ustreza vedno oKoliški barvi. Velika efektna LOTERIJA AVTO za § dinarjev Sokolsko društvo Slovenj Gradec priredi dne Ji. decembra 1939 ob 13. uri veliko EFEKTNO LOTERIJO, katere glavni dobitki so: avto (štirisedežna DKW limuzina), tovarniško novo, motorno kolo, šivalni stroj, modema spalnica, kuhinjska oprema, moško in žensko kolo, plug, foto aparat, fino volneno blago za moško obleko. Razen tega še veliko število krasnih dobitkov. Cena srečki je samo 5 dinarjev. LE MALO SREČK JE SE NA ZALOGI TER SE ISTE LAHKO NAROČIJO PROTI PLAČILU PRI SOKOLSKEM DRUŠTVU V SLOVENJEM GRADCU. Naš zimski šport v novi sezoni Obširen je program JZSS za sezono 1939*40 December 1939 ou prvem snegu medklubska štafetna tekma 4x3 km okoli Jesenic — priredi SK »Bratstvo«. Mladinski tečaj ob prvem snegu v Ljubljani za teke in skoke, smuk in slalom, — prireditelj Sm. k. Ljubljana. 17. Propagandni tek za mladino 3 km in juniorje ter senlorje na 10 km na Pohorju — prireditelj L Slovenski športni klub Maribor. 10.—22. tečaj za skoke v Planici (I. skupina) — priredi SK »Ilirija«. 24.—-1.1. Mladinski tečaj v Mojstrani — Sm. k. Dovje-Mojstrana. 24.—31. Smučarski tečaj na Rakeku — SK »Javornik«, Rakek. 24. Medklubska tekma v štafetah 4X10 za prvenstvo Gorskega Kotarja v Delnicah — prireditelj HPD »Risnjak«, Delnice. 26. Medklubska tekma za senlorje ln juniorje v teku — izvede SK »Bratstvo«. 26. Medklubska damska tekma v slalomu na Rožci — Izvede TK »Skala« Jesenice. 26.- 31. Klubski mladinski tečaj na Črnem vrhu v alpski kombinaciji — ASK Gorenjec. 26.—5. I. Tečaj za teke ln skoke na Pokljuki — priredi Sm. k. Ljubljana. 27.—5. I. Tečaj za smuški tek v Planici - priredi SK »Iilirija«. 31. Mladinske smuške tekme na Rakeku - priredi SK »Jvornik«. Rakek. Januar 1940 V januarju mladinske tekme v Ljubljani ln na Gorjušah — Sm. k. Ljubljana. V januarju medklubska štafetna tekmn 4x10 km v Ljubljani — Sm. k. Ljubljana V januarju mladinski dan v Trbovljah -Sm. k. »Kum«, Trbovlje. 6.-7 Klubski dan obvezen za vse klube na teritoriju JZSS. 6.—7. Klubski dan, tekma za prvenstvo Medvednlce v kombinaciji, skokih ln smuku na Sljemenu — izvede HPD Zagreb. 7.—14. Tečaj za skoke (H. skupina) v Planici — izvede SK »Ilirija«. 8.-—18. Saveznl tečaj v tekih v Bohinju - priredi JZSS. 8.—18. Saveznl tečaj v skokih v Planici - priredi JZSS. 13.— 14. Tekma v klasični kombinacij: za prvenstvo Zagrebškega podsaveza — priredi ZZSP na Sljemenu. 13.—14. Medklubska tekma v klasični kombinaciji na Jesenicah — SK »Bratstvo« 14. Tekma v smuku na Zelenici — priredi SK »Tržič«. 14. Medklubskl tek na 18 km v Kranju - priredi SK »Poljana«, Kranj. 14. Medklubske skakalne tekme v Kranju — izvede SK »Poljana«, Kranj. 14. Medklubske tekme v teku in skokih v LJubljani — priredi LZSP. 14. Podsavezno prvenstvo v klasični kombinaciji — priredi MZSP. 14. Mladinski dan pri Celjski koči — Izvede SPD Celje. 14.- 21. Tečaj v alpski kombinaciji v Planici — izvede SK »Ilirija«. 20. —21. Državno prvenstvo v klasični kombinaciji z mednarodno udeležbo v Bohinju — v izvedbi Sm. k. Bohinj. 21. Medklubska tekma v smuku v Planici — izvede SK »Iilirija«. 21. Smuk in slalom tekma pri Glažuti odnosno Sv. Bolfenku — 8K »železničar«. 27.-28. Državno prvenstvo v alpski kombinaciji ob priliki UL. izleta gorenjskih smučarjev v Tržiču — izvede GZSP. 27.- 28. Prvenstvo LZSP v klasični kombinaciji v Zagorju ali Planici — LZSP. 28. Medklubska tekma na 18 km na Poljanah — izvede SK »Kovinar«, Jesenice. 28. Medklubska tekma na 18 km. kot podsavezno prvenstvo — Izvede SZSP. 28. štafetna tekma na prvenstvo Zagrebškega podsaveza na Sljemenu — ZZSP. Februar 1940 2. Damska tekma v slalomu v žlebeh — izvede Sm. k. Ljubljana. 2. Medklubska tekma v teku na Rakeku - izvede SK »Javornik«, Rakek. 2. Lenarčičev smuk na Seniorjevem domu — izvede SPD Maribor. .2. Tekma za prvenstvo Samobora — izvede HPD »Japetič«, Samobor. 2., 3. ln 4. Državno mladinsko prvenstvo v teku, slalomu ln skokih v Planici — izvede SK »Ilirija«. 4. Savezno prvenstvo v vztrajnostnem teku na 30 km v Mojstrani — Izvede Sm k. Dovje-Mojstrana. 4. Skakalne tekme senlorjev v Mojstrani - izvede Sm. k. Dovje-Mojstrana. 4, Prvenstvo Ljubljanskega podsaveza ▼ alpski kombinaciji na Mrzlici. 4. Medklubska tekn.a v slalomu za senlorje na Črnem vrhu — ASK »Gorenjec«. 4. Medklubska sankaška tekma pri Sv. Ani — SK Tržič. 4. Dopoldne, tekma za prvenstvo ZZSP v slalomu na Veiikem Dolu pri Samoboru — izvede HPD »Japetič«, Samobor. Popoldne, tekma za prvenstvo Samobor- skih gora. Start na Velikem Dolu, cilj v Samoboru — izvede HPD »Japetič, Samobor. 11. Mladinska tekma v slalomu pri Sv. Križu — izvede TK »Skala«, Jesenice. 11. Medklubska tekma v smuku na Zelenici — Izvede SK Tržič. 11. Medklubska sankaška tekma 8 Črnega vrha — priredi ASK »Gorenjec*. 11. Medklubski mladinski tek v Begu- 11. Prvenstvo Sarajevskega podsaveza v skokih na Palah — izvede SZSP. 11. Medklubska tekma v teku na 18 km na Sljemenu — SK »Marathon«, Zagreb. 11. Medklubska tekma na 13 km Celjska Koča — štore v Izvedbi Sm. k. Celje. 11. Medklubska juniorska tekma v teku na Pesku — SK »železničar«, Mbr. 11. Tekma v smuku (štanglov smuk) iz Ruške koče — SK »Maraton«, Maribor. 11. Medklubska tekma v slalomu pri Celjski koči — SPD, Celje. 11. Medklubska tekma v teku na 10 km na Kumu — Sm. k. Kum, Trbovlje. 11. Tekma na 18 km na Sljemenu — SK »Marathon«, Zagreb. 17.—18. Prvenstvo Gorskega Kotara v klasični kombinaciji v Delnicah — HPD »Risnjak«, Delnice. 18. Savezno prvenstvo v štafetah 4x10 km v okolici Maribora — I. Slov. športni klub Maribor. 18. Medklubska mladinska tekma v štafetah in mladinska tekma v skokih — Sm. k. Dovje-Mojstrana. 18. Medklubska tekma v smuku na Mar-Kljevi planini — SK »Bratstvo«. 24.—25. Medklubska tekma v klasični kombinaciji — HPD »Skradskl vrh« v Skradu. 25. Podsavezno prvenstvo MZSP v izvedbi SPD Celje 25. Patruljni tek za juniorje in senlorje (medklubski) za pokal SK »železničarja«, Maribor. 25. Medklubske sankaške tekme pri Sv. Ani — SK Sv. Ana. Marec 1940 3. Savezno prvenstvo v skokih z mednarodno udeležbo v Planici — JZSS. 3. Medklubska tekma v alpski kombinaciji na Rožci — TK »Skala«, Jesenice. 3. Medklubska sankaška tekma pri Sv. Ani — SK Sv. Ana. 3. Medklubska tekma v smuku v okolici Ribnice na Pohorju — ISSK, Maribor. 3. Prvenstvo Sarajevskega podsaveza v smuku — SZSP. 9.—10. Medklubska tekma v alpski kombinaciji za prvenstvo Hrvatskega primorja na Platku pri Sušaku — HPD »Velebit«, Sušak. 10. Klubski seniorski smuk na Kofcah - SK Tržič. 10. Prvenstvo Sarajevskega podsaveza v slalomu — SZSP. 17. Bjelašnički dan (turna vožnja) — SK »Slavija«, Sarajevo. 17. Smuk in slalom na Peci — SPD Mežica-Črna. 24.—1. IV. Tečaj za alpsko kombinacijo na Lipancl — Sm. k. Ljubljana, April 1940 11. Triglav ki dan, tekma v smuku z mednarodno udeležbo — JZSS. Maj 1940 5. Veleslalom na Okrešlju — izvede SPD Celje. 12.—13. Medklubska tekma v četvornl kombinaciji na Korošici — Sm. k. Celje. Ob vsaki priliki — se spomnite feao J*n*r JUH Sovaoi? naj napelo« ji«. ta oaJhttrejU sa rnta)i te rodj«** k»yttal, inmnrar Zane Greyi 41 Zakon zapada Mahoma ji je padlo oku na samokres, ki ga je bil Cal položil na mizo — isto orožje, ki je danes merilo na Bida Hatfielda, orožje, ki je malo manjkalo, da ni storilo Cala Thurmana morilca! Od groze je zamežala, toda njegove slike ni mogla pregnati, venomer je videla pred seboj njegove grozeče oči. Zakaj ji je pustil samokres? »Potrebovala ga gotovo ne boš,« je bil rekel. Cemu naj bi ga vobče rabila? Da se ubrani njega in ga ubije, ako bi — Zdrznila se je. »In niti pijan ni bil,« je zamrmrala sama pri sebi, »sam vrag ga je moral obsesti!« Kako ga je sovražila, sirovega goščarja! A jutri, kakor hitro se zdani, poj de proč od njega — nekoga bo že srečala, da mu pove svojo zgodbo in ga naprosi, naj jo spremi k sestri. Toda če ji Cal ubrani in ga znova pograbi bes-nost, kakor ga je danes? V takšnem stanju je zmožen vsega — Kaj ga je bilo prav za prav izpremenilo, da je mahoma spet postal tisti Cal, ki ga je imela tako rada? Ko jo je opozoril na zapah in položil samokres na mizo, je bil prav za prav čisto takšen kakor nekdaj. Ali moreta bivati v istem človeku dve tolikanj različni duši? Zunaj se je bil vzdignil veter, v dalji je tulila nekakšna divja žival. Kako strahotno je bilo sli- šati, kako brezmejno sam in zapuščen je bil človek v tej pustinji! Stopila je k oknu, da bi ga zaprla in zrak ki je pihal s planin, ji je ledeno bušil v obraz Za trenutek se je ozrla kvišku, k zvezdam, ki so se mrzlo lesketale na žametnočrnem nebu, nato je utrnila luč, legla na posteljo, ne da bi sezula čevlje, in se odela z rdečo volneno odejo. Pri svitu ognja, ki je počasi dogoreval. je bila izba kar neznana videti, plešoči odsevi k; so švigali po tleh, kadar je katero izmed polen še enkrat vzplamenelo, so jo plašili Zdajci se je zdrznila — bilo ji je, kakor da je slišala zamolklo ječanje. Z grozo se je vzravnala in potegnila na uho — ne, samo veter je tulil okrog hiše — strahoten, kakor smrtno rohnenje velikana, se ji je zdel njegov glas. Zategnila je odejo tesneje okrog sebe in poizkusila zaspati, a vzlic utrujenosti ni mogla zatisniti oči Kaj je neki delal ta jamar na oni strani? Naj si je še tako prizadevala, da bi mislila na kaj drugega, vendar so se ji misli spet in spet vračale h Calu Thurmanu, ki jo je bil tolikanj strašno razočaral. »Moj Bog, in temu človeku sem zdaj žena!« je mahoma glasno vzkliknila in sedla pokonci. »Poročila sem se z njim,« je zastokala, ,da' sem rekla — nikoli, nikoli mi ne bo pridigar verjel, da sem storila to le prisiljena! Kako zvito je Tuck Merry vse nasnoval! Nič ne pomaga — naj še tako zavijam: pred Bogom in pred ljudmi sem žena Cala Thurmana.« Zakaj jo je prav za prav to spoznanje tako brez- mejno mučilo? Cal je bil vendar, ako ni Štela njegovega današnjega vedenja, zelo prijazen fant, ki so ga vsi radi imeli. »Cal je brezpogojno imeniten dečko!« je bil nedavno celo Bid Hatfield rekel o njem. in to niso bile prazne besede, kajti Bid je -ii na Cala neznansko ljubosumen. A to seveda ni moglo omajati njenega sklepa, izsiljeno poroko je bilo treba razglasiti za neveljavno — v ječo ga dš vreči, če se bo branil! S trdr m namenom, da izsili rešitev, naj pride kar hoče. je nazadnje vendarle zaspala. Čuden *um ki si ga ni znala takoj razložiti, jo ie splašil Udje so ji bili kakor odreveneli, komaj je držala oči odprte. Beli dan je gledal v sobo, s težavo se je vzdignila in pogledala okrog sebe — a že se je spomnila vsega. Čudno, da je bila vobče mogla zaspati! Zdaj se je zavedela, da je šum, ki jo je bil prebudil, vztrajno trkanje na vrata. Na pol v sanjah je zunaj zaslišala Cala, ki je preplašeno vpraševal: »Georgia ali si mar bolna?« Kaj je hotel od nje? Ali naj mu reče, da je resno obolela? Tedaj je zastokal: »Moj Bog, pa ne da bi bila umrla?« »Tvoja zasluga bogme ni, da še nisem,« ma je zabrusila »Kaj bi rad?« Slišala je. kako se je oddahnil. »Zakutil bi rad, če moreš vstati — hudo mraz ie tu gori.« je odgovoril nato. •Zame ni treba ognja.« •Kako pa bo z zajtrkom?« »Ga tudi ne potrebujem,« je osorno rekla, a v tem se je spomnila snočn.iega večera in dodala »zate ga rada pripravim, če hočeš.« »Najin zajtrk je zdavnaj pripravljen.« Georgia je hotela dati obregljiv in zafrkljiv odgovor, a Cal je k sreči že nadaljeval: »Podvizaj se, prosim, če ne, se bo vse shladilo — razen tega imam nujen opravek in ne morem dalj čakati.« »Koliko je pa že ura?« »Precej bo poldne. — Jahati moram namreč k stricu Gardu in se vrnem bolj pozno — in,« pri tej besedi se je odkašljal — »reči hočem, da lahko ta čas storiš, kar misliš.« Georgiji je zavzetost zaprla sapo — tega ni pričakovala. »Si slišala, kaj sem rekel?« »Slišala da, a razumela nisem,« je odgovorila; »po tvojem je torej samoumevno, da ne bom držala besede, ki sem ti jo dala pred pridigarjem?« »Če naj po pravici povem, — da, tako mislim,« je odvrnil. Ker je le molčala, je globoko vzdihnil, nato pa zaklical: »Nu, torej je vse povedano — zdrava ostani!« Slišala je njegove težke korake zunaj po produ, smuknila k oknu in oprezno pogledala venkaj. Zavih til se je na konja, odjahal in kmalu izginil v gozdu. Kaj je bilo to? Vojna zvijača? Jo je hotel mar preizkusiti? Težko da — takšne ukane mu niso bile podobne. Umaknila se je od okna in obstala pred zrcalom. Lepa je bila na pogled! Lasje so bili razkuštrani, obraz zamazan od prahu in preprežen s črnimi ma-rogami. sledovi solz. »Bog nebe&ki, kaj pa je to?« < * M H* Za din 193' ■ mesečno — rešili sle vprašanie BOŽIČNEGA DARILA ZA VSO OBITELJ PHILIPS EVROPA SUPER 206 je sprejemnik, ki po ceni in učinku nadkriljuje vse dosedanje. — Oglejte si in poslušajte v nadih prodajalnah to čudo tehnike. BfADE IN HOLAND. PHILIPS RADIO laHeoSe božino darilo so lepe in zanimive knjige, ki bodo prijetno skrajšale dolgočasne zimske dneve. Doslej smo izdali te-le: RAVLJEN: KLABUND: RAVLJEN: THOMPSON: MAJERJEVA: ZGODBE BREZ GROZE PJOTR • RASPUTIN ČRNA VOJNA SIVKO RUDARSKA BALADA Naše cece potrjujejo, da so knjige založbe »CESTE« v r e s n i c i najcenejše slovenske knjige Kljub temu pa so vsebinsko odlične — zelo okusno pa so tudi opremljene. Broširana knjiga stane din 10. — Vezana knjiga stane din 15. Pri broširanih knjigah računamo za omot ln poštnino samo 1 din, pri vezanih v celo platno pa 1.50 din. — Naročila sprejema in jih takoj izvršuje: ZALOŽBA »CESTA« LJUBLJANA — KNAFLJEVA ULICA 5. Dovršeno brije in dalje traja AIcoso nožiček za britje Zahtevajte vzorce in pogoje od E. Lever, Beograd, pošt. pretinac 284. Naznanilo! ZADRUGA HARMONIKARJEV je odprla lastno trgo vino na Tyrševi cesti št. 23. Na zalogi se dobijo vseh vrst harmonike, kakor diatonične, kromatične in klavirske, ter male harmonike »Klub model«. Sprejemala ln strokovno izvrševala se bodo vsa popravila harmonik, kakor tudi vseh ostalih godbenih godal. Od Vas i« . odvisno, da Imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralni« "" Sredplifcaloio t ZAHTEVAJTE f PROSPEKTE od I gen. zastopstva: ! R. HROVAT | Zagreb, Ilica 49 m a wmm hsss g< egrera« uifin i Brezplačno Vaša usoda Ta veliki dobrotnik Clovefitva, popularno znam raziskovalec v panogi človeških ved, daje brezplačno velika ln značilna prerokovanja Vaše usode, kate re napovedi izzivajo veliko ln nesluteno senzacijo po vsem kulturnem svetu On Vam do pomogel. ln VI boste srečni zaupajte se mu, da Vam pre rokuje vznemirljiva dejstva, ki bodo spremenila tok Vašega življenja ln ki bodo pomogla da pridete do velikega dobitka in vsakega zaželenega uspeha, on bo našel ln očrta) vse glavne smernice Vašega bodočega življenjskega pota Poznavajo« današnje čase. borbo ln težnjo človeštva, se je odločU, da omogoči narodu vseb slojev s pomočjo te znamenite vede gojiti velike upe za srečno življenje ln vsakemu bratsko pomoči ln mu pokazati prave in nepogrešn pot, po kateri se bo kretal tn na Kater) način lahke vsaka oseba doseže pravo srečo m blagostanje, kajti - večina narode in posameznim so neodporni pred udarci težke in neusmiljene usode, a da bi bila vsakomur jasna pot, Je potrebna pomoč m pravec, pa se bo tedaj človek duševno ln telesno okrepil m dosegel vse svoje drage želje, kajti vsi prebivalci tega PLANETA Baslužljo da za časa svojega zemeljskega življenja dožive ln občutijo vse uspehe m radosti v življenju, pa ce ste siromašni, bolni, po vojni izčrpani ali če ste bili razočarani v ljubezni ali preživljali težke življenjske nadloge, razne izgube, ali duševno potrti, saj Imate vsi svoje nedostatke vsi boste samo tem potom dosegli svoje velike cUje. Vsakomur hoče napovedati uspeh ln srečo v bodočnosti preteklo 3ti, sedanjosti, karileri, službi, vedi, politiki, bogatenju, ljubezni zakonu, loteriji, potovanju, nasledstvu, zdravju, dedščlni, sodnih sporih, špekulacijah, nenadnih dobitkih, vsakomur bo dai strokovne pismene nasvete ki mu bodo koristili vse življenje ter odgovore ne vsa tajna zainteresirana vprašanja. M mu Jih lahko zaupate brez vsakega obotavljanja Tolmači vaše značilne navade, odkriva tajne vaših velikih sovražnikov ln prijateljev, predvideva razne nevarnosti nesrečne slučaje m slično. Horoskop se pošlje vsakomur v največji dlskrecljl. Mnogoste"iine izjave Hvaležnosti dospevajo dnevno lz vseh krajev sveta. Kar di kazuje izredno zaupanje v točne aapovedbe m sc temu slavnemu pr^cistaviteiju astrologije izrečena priznanja od naj večjih osebnosti vei;kib učenjakov, umetnikov književnikov, filo zofov. velikih politikov in zmagovalcev na vseh vojnih ln diplomat skih poljih. Znameniti biro Radosavijevlča« Je najbolj razvit, najbolj popu iaren. največji m najbolj poznan po vsem svetu ter si Je pridobi veliko zaupanje v vseh slojih naroda, v vseh krajih sveta, ter pri našajo ?sl listi v Evropi njegovo biografijo, seT Je v lstlnl največj astroleg današnjega aodernega časa v pravem pomenu besede vzva ovil m vzbudil milijone duš vsega naroda, Ker le zares pomaga narodom obefc polov narodom vseh slojev ter pozna celo človečan stvo njegova dela. ki se je postavil v službo naroda, da vsakomui pomaga, da postane /jnagovalec na raznih poljih m da vsakdo čuti veliko in pravo življenjsko radost, ker Je astrologija 1 velikim malim ljudem skozi vse vekove pomagala ln Jih osrečevala, ker ima ta najstarejša veda v zgodovini velike zasluge ln se morejo vse ge neracije.ro j ene izmed leta 1857 m 1931., obrniti aa horoskop na Ra dosavljevičev naslov samo postopati je treba točno po navedenir navodilih. Pošljite Se VI svoj čitljiv, točen ln lastnoročno pisan naslov označivši spol, dan, mesec ln leto Vašega rojstva z 10 din v denarju ali 15 dm v znamkah na račun stroškov. Klijenti lz inozemstva 20 din v gotovini. Naslov: Astrološki biro RADOSAVLJEVIC, pofitm predal it. 2. So pot, Dunavska banovina. Jugoslavija. Damske volnene obleke, zimske jutranje halje, pižame, spalne srajce in drugo zimsko perilo nudi najceneje F. I. GORIČAR LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 29 Celuloidu! ščit pri vratnih tthukan vam prihrani večkratno pleskanje Vrata bodo vedno čista Dobavljs jih SEMENI« V. Privoz 13 Ljubliana Tel 36-92 Celuloid je na zalogi v vseb oarvah Sprejmejo se dobn akviziterjl MOŠKI! t»ri spolni ne>p:»soDnosti pn spol ii slabosti poskusite bormonsk. pil u le »HORMO-SERS« oobivajo se v vseb lekarnah 3i pilul 84 din. KM) pilui 211 din. 30< pilu) 560 din. Zahtevajte sam> Drave in originalne HORMO-SEK; oilule! Po posti diskretno razp" Sil ja Lekarna Bahovec, Ljubljana riavno skiaalšce larm tem ib t>ora torti »VIS-VISIT« '.aereb Lansov trg 3 Osi r?e S 01 ->t)4r ...... IM.M—W M— - * Bliski prvovrstna polnitev posteljno perje, puh, gotovi zglavnild s perjem ali žimo. madracl, volnene odeje, puhnate odeje „W E K A", MARIBOR, t ivsanurova c. 16 Jenik na željo Tovarna trikotaže ln nogavic v Hrvatski banovini IŠČE ZASTOPNIKA za Dravsko banovino Tovarna Izdeluje trikotažo (blago z Rundstuhl und Kettenstnhl-a In moške nogavice na dvojni cilinder), zastopstvo se odda počenši z L januarjem 1940. proti CISTI rROVIZIJI brez vsakih potnih prispevkov. Reflektanti, ki morajo Mtl dobro vpeljani pri strankah, naj naslovijo nujne ponudbe na ogL odd. »Jutra« pod »URANIA«. Izbira ni težka, če se odločite za dober aparat znamke KORTING kateri si je pridobil sloves in dvakratno priznanje na mednarodni razstavi v Parizu Dospela je nova pošiljka vseh tip KORTING aparatov, pa Vas vljudno vabimo na brezobvezen ogled istih KORTING V RAČUN VZAMEMO VSE TIPE RADIO-APARATOV. Glavno zastopstvo: ANTON BIRKE Ljubljana - Mestni trg it. 9 Telefon št. 24-56. Opozarjamo da dajemo na vse KSrting radlo-aparate dveletno jamstvo. Gospodu! fl^lililiililllllllllllllllllllllllll^^ Sigurno je tudi Vaša želja, da bo Vaša gospa soproga, mama, sestra, uslužbenka ali znanka s poklonjenim Božičnim darilom zadovoljna. Vsled tega si dovolimo priskočiti Vam na pomoč z navedbo nekaterih predmetov, ki bodo Vaše obdarovanke gotovo razveselili. N. pr.: *9Q — 4 m čisto volnenega blaga za celo damsko obleko . . • Dh» » 2.50 m prvovrstnega modernega volnenega blaga (Šir. 142.50 130 cm za celo damsko obleko........^ 4 m krasnega svilenega c!oqueja za celo damsko toaleto Din 4 m zelo trpežnega blaga (iz svile in volne) za celo dam- rn __ sko obleko...............Din 4 m vzorčastega velourja za celo damsko haljo .... Din 50.— 4 m trpežne vzorčaste flanele za celo obleko ali haljo . . Din 40*"™ 4 m trpežnega vzorčastega barhenta, za celo obleko . . Din 46.- 4 m izredno močnega in lepega diagonal barhenta za celo _ damsko obleko Din 3 m črtaste flanele za damsko perilo...... « • Din 16*50 3 m izredno trpežne črtaste keper flanele za perilo . • • Din 27*— 3 m krasne vzorčaste flanele za spalno srajco . . « . Din 37*5® 4.50 m krasne vzorčaste flanele za damsko pižamo . • . Din 56.25 10 m trpežne bele kontenine.................Din 73*5® 15 m finega dobrega Sifona za perilo .•*••••• Din 131*25 20 m najfinejšega sifona za perilo.........Din 3 m barvastega puplina za damsko perilo ...... Din 32.25 3 m fine svile za damsko perilo Din 3®*25 2 m krasne tamburirane svile za celo damsko bluzo . . Din 35*50 1 namizna garnitura (damast prt in 6 servijetov) . . . Din 75*"" 1 krasna namizna garnitura t «••••• • Din 1 lep karirast prt.......i......'Din 34*50 6 belih servijetov. . • • ■..........1)1,1 Ltd. Pripomniti moramo Se, da smo navedli samo kvalitete, ki bodo glede trpežnostl zadovoljile Vaše obdarovanke. Ker imamo danes ves dan odprto, opozarjamo spoštovane odjemalcem izven Ljubljane na ugodnost današnjih nedeljskih povratnih kart. ManuSaktura Matrica h.d. LJUBLJANA - MESTNI TRG 17 NAVADITE SE BRATI zabavo. Poleg odpočitka PISALNI STROJI Ivan Legat, mehanik M A R I R O R VETRINJSKA 30 teL int. 24-34 LJUBLJANA PREŠERNOVA 44 teL int. 26-36 ima v zalogi SEVER — Marijin trg 2 Modroce vrhnje pod Din 180, spodnje 260, dobre posteljne odeje od Din 135 dalje. Prepričajte se sami! Otomane OMOGOČAMO VSEM NEIMOVITIM SLOJEM NABAVO NAJBOLJ ZANIMIVIH KNJIG •^jffS^^^S^^ S LjSSJJTSSJJ X ttSSttttffS^ ~ Na razpolago ao naslednje knjige s L VerkHcua: 1L Zane Grey: Pater Kajetan Roman o ustnih, pisanih fes tiskanih vi« Hh. 187 str. 2.James Oliver Convood: Onkraj pragozda Roman. 129 str. 3. Gustave le Rouge: Misterija Roman. 177 str. 4. Oevre Richter Frich: Rdeča megla Roman. 106 str. 5. Rene la Bruyere: Hektorjev meč Roman. 80 str. 6. J. 0. Corwood: Lov za ženo Roman. 194. str. 0. E. O. Seliger — Brat: Ugrabljeni milijoni Jleman ameriškega Jugoslovena. 291 str. 10. Philips Oppenhetms Milijonar brez denarja Roman. 92 str. Roman. 219 str. 12. Stanley Weyman: Rdeča kokarda Roman is velike revolucije. 233 str. 22. Sinclair — Gluck: Zlati panter Roman. 14. Marcel PrioUet: Seržant Diavolo Roman. 344 str. 15. Emerson Hough: Možje Roman. 210 str. 16. Donald Keynhoe: Gusar v oblakih Letalski roman. 130 str. 17. Artur Bernede: Pustolovski roman. 18. Staroelav: Gostilne v stari Ljubljani 19. Melik: Do Bitolja ln Ohrida GLOBOKO ZNIŽA NE CENE SO SLEDEČE ITIi.1 2 951 Uprovnlštvu 9tJutra** v Ljubljani Podpisani naročam sledeče knjige: (navedite samo številke knjig) Vam obenem nakažem po poštni položnici, na poštni ček. račun v Ljubljani, štev. 17749. Knjige pošljite na naslov: Posamezna broširana knjiga din le.— Skupina 5 knjig po poljubni izberi din 30,— Skupina lo knjig po poljubni izberi din 50.— Vata v tablah ln za odeje, vedno na zalogi. Zahtevajte vzorce in cenik. Arbeiter — Maribor. glavno zastopstvo za dravsko banovine ANT. BREMEC CELJE, MikloSičeva X - tel. 202 Kupujte aparate direktno » trgovini, fcet dobite znaten popnst. Gradbenega tehnika z najmanj 3-letno prakso na visokih zgradbah, vsestransko verzl-ranega, vojaščine prostega, ter absolventa delovodske šole gradbene stroke, mlajšega, vojaščine prostega, sprejmemo. Interesenti, ki imajo, veselje specializirati se za izdelavo umetnega kamna, naj pošljejo pismene ponudbe z navedbo dosedanjega udej- stvovanja na: »ALPEKOc, TOVARNA UMETNEGA KAMNA, LJUBLJANA Ali lahko daruiete solnce I To niso več samo sanje, marveč je že zdavnaj {»ostalo resnica. 2e od L 1906 obstoja »višinsko solnce« — original Hanau. Danes je jasno, da njegovi žarki, ki imajo učinek solnca, ohranjujejo zdravje, varujejo pred boleznijo in dajejo koži lepo zagorelo barvo. Z »višinskim solncem« bo prišel solnčni sijaj v Vaš dom ter Vam prinesel srečo in življenjsko radost kot znak sijajnega zdravja. Zmerom boste dobre volje ln vsakdanji posli Vam pojdejo laglje od rok. »Višinsko solnce« — original Hanau — je božični dar, ki daje več kot samo radost, ker je ravno v rimskih mesecih, ko manjka solnca, pravi blagoslov sa vso družino. Ali poznate novo , brošuro s 40 stranmi? V njej so na 18 barva-nih slikah prikazani vsi modeli »višinskega solnca« in njih uporaba. Zahtevajte to brošuro od ene spodaj navedenih tvrdk; prejeli jo boste takoj in brezplačno. Zahtevajte brezobvezno predvajanje »višinskega solnca« — original Hanau — pri: Jugoslovensko Siemens a. d. — Beograd, Kralja Aleksandra 8 — Zagreb, Bogovičeva ulica 1 — Ljubljana, Tyrševa c. 1 a. Jugoslovensko AEG, Beograd, Brankova 30. AEG Union, Jngoalavensko d. dM Zagreb, Karadžičeva ulica 1, Ljubljana, Livar-ska ul. 6. Zahtevajte ponudb« ln pogoj« plačevanja „Višinsko solnce" - Original Hanau - trosim poftljlM ml breepiaCno Vato Ortrturo it«t. 843-J (mat Meetot Ulica 668 WA Zahtevajte za vaše žimnlce tn tapecirano pohištvo žimo samo ^ z zaAftitno n lom ho Naša žima je Mgljensko očiščena tn sterilizirana oa pari 115» C, ne diši, je bres maščobe u fermentov. ker je naša tovarna opremljena v lo svrtio s najmodernejšimi stroji m aparatL Odklanjajte ttmo Is prepovedanih Suimarsklh obratov, ker je slabo tn netaigljenako izdelana, nI dealnfidrana, vsebuje fermente ln ima neprijeten duh. V njej ae saredljo molji m mrčea. Prepričajte as pred nakupom! — Naše ceoe so najaolldnajBel Zato aafctevajte samo Orno s zaščitno plombo STERILIZIRANO Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran — Za inaeratai dal ja ▲k* Novak. — Val f Ljub^ani. Kako je potekla pomorska bitka ob Južni Ameriki Nekaj zanimivih podatkov in Številk Nemčija je začela graditi in deloma že tudi zgradila ie za časa demokratskega režima tri 10 000-tonske oklopne bojne ladje kot zamenjavo za zastarele, pred vojno zgrajene bojne ladje Predstavljale so povsem nov tip bojnih ladij, za katere so pričeli uporabljati Angleži izraz »žepne bojne ladje«. Artilerijsko so močneje oborožene, kakor vsaka druga bojna ladja slične tonaže na svetu, in obenem so hitrejše, kakor tkzv. dreadnoughti (velike bojne ladje) ostalih držav. Ena od teh treh bojnih ladij je »Admiral Graf von Spee«, ki je križarila po Južnem Atlantiku skoraj tri in pol mesece in uničila več angleških trgovskih parnikov. V sredo zjutraj je zadel »Admiral von Spee« na skupino angleških trgovskih ladij ki so je vodile in ščitile angleške 8300-tonska križarka »Exeter«. Razvila se ie borba V pričetku je bil »Admiral von Spee« v dosti ugodnejšem položaju nego »Exeter«. Oborožen je bil s šestimi 28-cm dalekosež-n mi topovi, s katerimi je pričel streljati na »Exeter« že na daljavo 28 kilometrov. Napadeni »Exeter« je moral prenašati težki ogenj topovskih salv vse dotlej, dokler se ni približal nasprotniku do 20 km. ko je lahko pričel streljati s svojimi 20 cm topovi, ki nesejo največ 20 km daleč. V boj sta posegli pozneje še lahki križarki »Aiax« in »»AchiHes«. Bitka je trajala polnih 17 ur in so medtem prevozile obstreljujoče se ladje okoli 400 milj (700 km), tako da je bila bitka ob izlivu reke La Piata za bitko pri Skageraku, kjer sta se spopadli angleška in nemška mornarica med svetovno vojno, časovno najdaljša pomorska bitka \ zgodovini, po progi, ki je biia med bitko prevožena, pa sploh najdaljša. Težke salve 28 cm topov »Admirala von Speeja« so hudo gospodarile na »Exeterju«. Pravočasno pa sta mu prihiteli na pomoč še 7000-tonski lahki križarki »Aiax« in »Achilles«. Ker sta bili obe oboroženi samo s 152 mm topovi, sta se morali približati »Admiralu von Speeju« na 15 km, da sta Lahko stopili v borbo. Zaradi njunega intenzivnega križnega ognja je moral »Admiral von Spee« usmeriti del svoje artilerije proti njima. Medtem se je posrečilo »Exeterju« poškodovati tri dalekosežne 28-cm topove na pramcu »Admirala von Speeja«. tako da so bili v akciji proti angleškim ladjam samo še trije enaki topovi na krmi Nemška bojna ladja je bila sicer se vedno nadmoč-na. ali angleške križarke se bile mnogo hitrejše. Operacije obeh malih križark so zato postajale za nem>ko ladjo vedno bolj neprijetne. Ker ima vsaka po osem topov kalibra 152 mm. sta sipali na «Speeja« pravo točo granat. Na to točo je odgovarjal »Spee« s svojimi osmimi topovi kalibra 130 mm. Borba je dosegla svoj višek okoli 11. dopoldne ko je bil »E veter« tako težko poškodovan la je mora! zmanjšati svojo br- zino, ki je znašala pri vseh treh angleških križarkah 32 milj na uro. A tudi »Admiral von Spee« je bil že toliko poškodovan, da ie moral računati njegov komandant Hans Langdorf z umikom proti urugvajski obali, ki je bila oddaljena kakih 100 km. Popoldne se je položaj spremenil v korist Nemcev v toliko, da je bil »Exeter« skoraj že docela izločen iz borbe, artileristi na »Aiaxu« in »Achillu« pa so morali streljati proti soncu, kar je kvarno vplivalo na točnost njihovih zadetkov. Ves čas borbe so bile vse bojujoče se edinice v polni vožnji, pri čemer so Angleži do skrajnosti izrabljali svojo večjo brzino ker je maksimalna brzina »Speeja« 26 milj na uro. ona angleških ladij pa 32 milj (60 km) Med streljanjem so potiskale angleške križarke braneče se Nemce vedno bolj proti obali, kjer je moral nemški brod zmanjšati brzino zaradi številnih čeri m plitvin. S te«, pa je omogočil Angležem, da so lahko streljali z večjo sigurnostjo. Bitka se je zavlekla pozno v mrak ter je prenehala šele po 10. zvečer, ko se je umaknil »von Spee« v urugvajske teritorialne vode ter po reki La Plati v pristanišče Montevideo, kamor je prispel malo pred 24 uro. Vojaški strokovnjaki priznavajo, da so se v tej bitki izkazali anglešk* mornarji zopet s svojo tradicionalno drznostjo in odločnostjo. »Admiral von Spee« je bil s svojo artilerijo in oklopom mnogo močnejši kakor vse tri angleške križarke skupaj. S svojimi topovi je lahko obstreljeval »Exe-ter« že polnih deset minut, predno mu je ta mogel odgovoriti s svojimi manjšimi topo vi, ki ne nesejo tako daleč kakor oni na »Speeju«. V tem času je lahko oddal »Spee« na »Exeter« okoli 24 salv, vsako s šestimi 28 cm granatami. To da 144 granat ki teh ta jo skupaj 51.552 kg. Mali križarki »Aiax« in »Achilles« sta bili izpostavljeni ognju velikih nemških topov več ko četrt ure, preden sta mogli nanj odgovarjati ker sta oboroženi samo s 152 mm topovi. Zaradi tega je povsem razumljivo, če so bile vse tri angleške križarke med bitko več ah manj poškodovane, posebno še, ker slovijo nemški mornarji kot izborni artilerijski strelcu Po tonaži je znašalo razmerje med bo jujočimi se ladjami: 10.000 ton »Admiral von Sspeeja« proti 22.300 tonam angleških križark. Razmerje topov je bilo na nemški strani 6 topov po 28 cm in 8 topov po 150 mm, ki so skupaj oddali y eni salvi 2354 kg proti 6 angleškim topovom po 203 mm in 16 topovom po 152 mm Težina salve vseh angleških topov skupaj je znašala 1568 kg. V borbi jc bilo na nemški strani 965 mornarjev in oficirjev, na angleški pa 1750. Doslej so znane samo nemške izgube, ki znašajo 36 mrtvih in okoli 60 ranjenih, dočim Angleži svojih še niso objaviM. Vsekakor pa so tudi težke. ialežke Interna proslava 2o-letniee univerze Akademsko starešmslvo Jadrana in akademsko društvo Jugoslavije priredita v ponedeljek, 18. t. m., interno proslavo 20-let-mce ljubljanske univerze. Proslava bo ob Vi9 zvečer v dvorani Inženirskega udruže-nja (Zvezda, II. nadstropje). Vabila veljajo kot vstopnice. Anton Aškerc o nalogah slovenske univerze Na straneh, posvečenih jubileju Aleksandrove univerze v Ljubljani, omenjamo v zgodovinskem pregledu tudi živahno akcijo, ki so jo ob prelomu stoletja vodili slovenski napredni akademiki za ustanovitev vseučilišča. Njim je pesnik Anton Aškerc izrekel v »Ljubljanskem zvonu* lepo priznanje. Svoje poglede na bodočo slovensko univerzo pa je opisal tako-le: »Bodoče ljubljansko vseučilišče ne bode utrjalo slovenskega separatizma in ne bode povečavalo prepada med slovenstvom in srbohrvatstvom, nego bode le nov most med najbližjima si jugoslovanskima plemenoma. V plemeniti duševni konkurenci z zagrebškim vseučiliščem bo ljubljanska univerza samo pomagala povzdigovati kulturni nivo Jugoslovanov. Tako si mislimo mi bodočo ljubljansko višjo Šolo, na kateri se bode predavalo tudi v srbohrvatskem jeziku.« Koroški Slovenci in preselitvena akcija V svojih izvajanjih o preseljevanju nemških manjšin v Veliko Nemčijo pravi »Koroški Slovenec« med drugim: » Z ozirom na mnoge nejasnosti, ki so se v zvezi z vršečimi se preselitvami Nemcev pojavile tudi med nami, se nam zdi važno, da poudarimo dvoje. O preselitvi koroških Slovencev ni nikakega govora in so vse tovrstne vesti prazne Izmišljotine. Prvič je Nemčija, ki kliče svoje nemške manjšine v svojo državo in izvzema nemško-ruske pogodbe ni nikjer govora o preselitvi ne-nemških narodnih skupin v države njihovih maternih narodov. Drugič: preseljevanje nemških narodnih skupin se vrši pod vidikom kulturne strnjenosti in enotnosti. Baltiški Nemci na primer so bih nekak nemški drobec, odtrgan od telesa materne-ga naroda. Med njimi bi nemško državo so se nahajala še druga tuja ljudstva. V svoji novi domovini se baltiški Nemci nahajajo v najožjem sožitju s svojim maternim narodom. Ml koroški Slovenci tvorimo s Slovenci v kraljevini Jugoslaviji slovensko kulturno ozemlje. Govorice o predstoječi preselitvi koroških Slovencev so torej povsem iz trte Izvite in brez vsake podlage. Kdor bi jih razširjal v svrhe morebitnih groženj ali vznemirjanja, ruši javni red ln mir in spada pod kazenski zakon.« Še s „časom44 so nezadovoljni Leonova družba izdaja »Čas« kot edino znanstveno revijo slovenskega dela JRZ. V en? zadniih številk je objavil »Cas« informacijsko poročilo o poteku katoliškega di ja*fcega in akademskega tečaja v Bohinju, kjer so mladi fantje iz katoliških organizacij povedali nekaj resnic o stvarnem položaju med slovenskim ljudstvom. Kranjski dekan g. Matija Skrbeč očita sedaj »Času«, da je s svojim poročilom pokazal na disharmonijo v naši katoliški dejavnosti Ali niso — pravi — brez pravega posluha tisti, ki propovedujejo na sestankih slovenskega katoliškega dijaštva. da je pri nas »premalo svobode pri kulturnem delu« in da »gleda pri nas nekdo vse iz preozkega zornega kota in ubija ustvarjajočo silo« in noče »dati priliko« za odkrito razpravljanje o težavah, ki nas tarejo? Gospod dekan se potem vprašuje, a!l niso namenjene te puščice »vsaj posredno na ono avtoriteto, ki daje takt katoliški dejavnosti v naši škofiji.« Kdo naj bi bila ta avtoriteta, tega kranjski dekan ne pove. Uvaževanja vredne besede »Nova pravda« objavlja uvodnik o komunizmu. List najodločnejše odklanja v imenu narodnega delavstva komunistično ideologijo ter izraža svoje mnenje, da bi se morale v borbi proti njej združiti vse zdrave in trezne narodne sile. Med drugim piše: »Zdi se nam pa povsem napačno poskušati eksploatirati boljševiško nevarnost v korist ene ali druge stranke. Boljševizem je nevarnost za vso človeško civilizacijo in vso kulturo in ne samo sa posamezne ideologije ali posamezne politične skupine. Zato mora biti tudi odpor vsenaroden in nepolitičen Zgrešeno je ako podtikamo boljševiške tendence tam kjer so v celoti izključene Boljševizem ima rodovitna tla tam kjer razsajajo nasilje, socialna krivica. zatiranje svobode, tam kjer divja korupcija. kjer je tlačeno človeško dostojanstvo. Najmočnejše obrambno sredstvo proti komunizmu je poleg nacionalne misli ljubezen med ljudmi, spoštovanje svobode in človekovega dostojanstva. Delavci eo komunistični nevarnosti najbolj izpostavljeni, zato so najbolj upravičeni, da zahtevajo sa se svobodo in uvaževanje svojih naravnih ia božjih pravic.« Smola »Slovenskega doma14 Zabeležili smo angleško uradno poročilo, da je obiskal angleški nosilec letal »Are Royal«, ki ga je v nedeljo »Slovenec« pokopal pod morske gladino in ps bojni brod »Repulse« Južnoafriški Capetown. Kdaj je bil ta obisk, nismo navedli, ker datuma tudi angleško poročilo ni objavilo. Prav tako smo ro Reuterjevi informaciji včeraj javili, da hitita na pomoč angleškim kri-žarkam, ki stražita izliv reke La Plate te čakata na morebitni odhod nemške oklopne bojne ladje »Admiral Spee«, poleg onih treh križark, (ri so se udeležile bitke, tudi nosilec letal »Are Royal« in 82.000 tonska bojna križarka »Renown«. Ob te naše te formacije se je včeraj obregnila »Sloven-čeva« opoldanska izdaja ter se norčevala, da smo v »Jutrovi« redakciji v enem dnevu prepeljali »Are Royal« preko Južnega Atlantika pred Montevideo. Pri tem Je list zlobno pristavil, da so »angleške ladje prav i tako hitre kakor zmedena domišljija *J\t- » Ralunati ie treba! Kdor pride iz LJUBLJANE. MARIBORA ali kakšnega drugega kraja nakupovat v CELfE v TRGOVSKI DOM STEkMECKl, kupi tako poceni da mu je vožnja zastonj. Din D«a Din Volneno za damske obleke . • . 31, 25, 23 Sukno sa moške obleke . • • . 115, 88, 45 Kamgarn sa moške obleke • • . 162, 131, 94 Barhent tiskan sa obleke . • • . 14, 11. • Barhent vzorčasto tkan . . . • . 14. 12, 11 Flanel za perilo . 12, 9, 7 Belo platno za perilo . • • • • . 11, 9, 7 Belo platno za prti če..... . 29, 23, 21 Belo platno za prevlake . • • . 35, 29, 27 Volneni damski telovniki . • • . 110, 71, 4« Volneni moški telovniki . • • . 80, 44, 22 Kombineže iz umetne svile . • . 58, 32, 24 Damske hlačke iz umet svile • . 28, 17, 15 Damske triko hlačke . . • • • . 30, 19, 17 Damske triko rokavice . • • • . 21, 13, S Damske »Nappa« rokavice • • . 70, 68, 58 Damske flor nogavice . . • • . 21, 12, 6 Damske svilene nogavice • • • . 32, 23, 13 Moške triko rokavice . • • • . 19, 16, S Moške »Nappa« rokavice . • • . 65, 60, 59 Moške bombažaste nogavice • . 10, 6, 3 Moške volnene nogavice » • • . 17, 13, 9 148, 90 Čevlji za gospode •••••• . 238, 132, 93 53, 36 Obleke za dame . 240, 139, 83 Obleke za gospode . 407, 260, 200 Plašči sa dame....... • . 480, 340, 280 Suknje sa gospode...... . 790, 550, 400 Hlače sa gospode...... . 120, 68, 49 Klobuki za gospode . • • • • . 86, 60, 33 40, 20 Moške srajce bele ...... . 49, 32, 24 Moške srajce cefir ...... . 45, 36, 31 Moške srajce flanel . * • . • . 40, 31, 24 Moške srajce oksford . . . . . 29, 24, 19 Sa eno veznice . 12, 10, 7 Žepni robci — tucat . . • • • . 69, 38, 23 Ročne torbice za dame . • • • . 66, 38, 29 Molki dežniki ........ . 74, 49, 39 36, 39 VeUba zaloga In nizke cene stekla, porcelana, emafl posode, glasMl, Igrag fts drugega galanterijskega In torfoarskega blaga, torej s eno besedo vse, kar potrebujete za obleko In gospodinjstva. Največja domača trgovska hiša v Jugoslaviji trovfh« strategov. Oe le nikdar, potem >e je »Slovenski dom« to pot pogodil, ker leži pred n«mi i« tudi uradno Reuterjevo poročilo, da sta »Are Royal« in »Renown« dospela k ustju La Plate. PogodU pa Jo je tudi, ko Je zaključil svoja odkritja: To znajo samo pri »Jutru«. Je ie žal tako, gospodje, da je doslej še vedno prilično držalo, kar smo zabeležili v našem listu, akoravno mnogokrat z mnogo manj senzacionalnimi naslovi. Tvrdka zaposluje v vseh oddelkih 150 sa Hitlerjeva potovanja Po monakovskem atentatu ao bile uvedeni za osebno zaščito kancelarja Hitlerja obsežni novi varnostni ukrepi. Nemški ilustrirani listi so nedavno objavili slike novega oklopnega letala in oklopnega posebnega vlaka za osebno uporabo kancelarja. Oklopno letalo so izdelali v Junkersovfli letalskih tovarnah ter je opremljeno s štirimi strojnicami. Kadar potuje z njim kancelar Hitler, ga spremlja 16 Messerschmld-tovih lovskih letal in štirje težko oboroženi Hetnckelovl bombniki. Kancelarjevo letalo pilotira, kadar se vozi z njim Hitler, sloviti nemški letalec armljskl general Udet. Hitlerjev posebni vlak ima 12 protiletalskih strojnic in 4 protiletalske topove. Vsi vagoni imajo jeklene oklepe. Stekla na oknih so neprobojna za revolverske in puškine strele. Poseben vagon je opremljen tudi za obrambo pred napadi s tanki ali oklopnlml avtomobili. Angleži kot dobavitelji nemških krušnih kart Nemški listi poročajo, da so se pojavile v industrijskih predelih zapadne Nemčije zadnje tedne velike množine ponarejenih kart za živijenske potrebščine. Preiskava je ugotovila, da so te izredno spretno ponarejene karte metala nad industrijska središča najbrž angleška ali pa francoska letala pri svojih nočnih poletih nad nemškim ozemljem. Listi opozarjajo prebivalstvo na to, da so določene za uporabo ponarejenih kart za živijenske potrebščine stroge zaporne kazni. Najmanjša kazen je leto dni strogega zapora. Dalje poročajo nemški listi, da bo v nedeljo, 17. t. m. vsa nemška mladina, organizirana v »Hitler-Jugend«, zbirala prispevke za zimsko pomoč. Mladina bo kostim i ran a ln bo predstavljala »angleške pirate, ministre, kapitaliste, vojne hujskače ter Chamberlalna in Churchilla«. 1. decembrom so dobili posebne karte za krmo oni lastniki konj, krav in svinj, ki nimajo dovolj Rvojega posestva, da bi orldelall za domače živali potrebno krmo in hrano. Glas tufe raiiopostaje »VSlkiseher Beobachter« poroča, da je oil pred izrednim sodiščem v Bremenu obsojen neki delavec na poldrugo leto ječe, ker je razširjal neresnične vesti, ki jih je slišal na neki tuji radijski postaji. Ker Je zagrešil svoje dejanje 7. septembra, ko je bil šele proglašen zakon o prepovedi poslušanja tujih radio postaj, ni bil obsojen tudi zaradi poslušanja tujih radijskih emisij, temveč samo zaradi razširjanja neresni6-nih vesti. Naročila letal v Ameriki Po informacijah ameriških listov je naročila francoska vlada pri raznih ameriških letalskih tovarnah 270 dvosedežnih bombnikov, ki bodo leteli do 550 km na uro. Naročena letala bodo najhitrejši bombniki na evropskem bojišču Angleška vlada je podpisala novo naročilo za 200 bombnikov Lockhcad, ki slovijo po svoji okretnosti in močni oborožitvi s strojnimi puškami. Poleg tega je še kanadska vlada za sebe naročila ▼ Zedinjenih državah 600 lovskih in izvidniških letal; prve serije teh letal so že prispele v Kanado, odkoder jih potem odpremljajo dalje ▼ Evropo. Sestanek mladine JNS v Stražišču preložen Zaradi nenadnih ovir je sestanek mladine JNS, ki bi moral biti danes v Stražišču pri Kranju, odložen na kasnejši čas. Dve odvetniške zbornice Advokatska zbornica v Ljubljani je predložila merodajnlm činiteljem naslednji dve resoluciji s prošnjo, da jih uvažujejo pri bodočem delu: Resolucija o amnestiji Izvršujoč naročilo rednega občnega zbora Advokatske zbornice v Ljubljani z dne 11. oktobra 1939 pozdravlja podpisani odbor ukaz o splošni amnestiji z dne 5. septembra 1939 poeebno zato, ker se Je ob tej amnestiji opustila prejšnja praksa amne-stlranja kaznivih dejanj, ki se preganjajo na zasebno tožbo. Ta praksa je Imela v moralnem oziru zelo škodljive posledica. Selimo, da se tudi v bodoče nikdar ne am-nestirajo kaznjiva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo, predvsem ne pred pravomočno sodbo. Ob objavi amnestije je kr. vlada poudarila, da želi odstraniti ostanke politična preteklosti. Ta namen pa se da doseči samo s splošno amnestijo političnih kaznjencev. Zato želimo splošno amnestijo, ker bo samo taka amnestija dosegla označeni cilj tn odpravila nepravično stanje, ki je nastalo vsled tega, ker se v posameznih razdobjih menjajo pogledi na kaznivost posameznih političnih deliktov, kar je imelo sa posledieo neenakomerno kaznovanje od strani rednih, predvsem pa od strani 1» jemnlh sodišč, proti sodbam katerih nt pravnega leka. Splošna amnestija političnih kaznjencev bo okrepila vero v p ravn ost, svobodo In človečnost našega pravosodja.« Resolucija o banovini Sloveniji »Izvršujoč naročilo rednega občnega zbora Advokatske zbornice v Ljubljani z dne 11. oktobra 1939 izraža podpisani odbor zahtevo svojih članov, da se izvrši že teta notranje-politična reorganizacija le države čim preje in da dobimo pri tam Slovenci položaj, ki nam bo zagotovil v vsakem oziru popolno in vsestransko pravno In dejansko enakopravnost s Srbi ta Hrvati In vsemi de'l države. Odbor smatra, da je pri tem delu potrebno aktivno sodelovanje slovenskih pravnih strokovnjakov In njihovih korporacij, da bodeta tvarna tn oblična stran novta zakonskih norm aagotovila dosedaj tolikokrat pogrešano pravno varnost m pravni ml v toftott Sloveniji te oett dofevi. Gospodarstvo Borba prati draginji se mora začeti pri izvoru Te dni je bila plenarna seja beograjske trgovinske zbornice na kateri je bilo predloženo obširno poslovno poročilo. To poročilo se v glavnem bavi z vprašanjem pobijanja draginje ter ugotavlja med drugim naslednje. Draginja in karteli Akcija za uspešno pobijanje draginje bi morala biti v prvi vrsti usmerjena na omiljen je gospodarskih vzrokov draginje. Uredba pa se v glavnem izvaja samo proti majhnim trgovcem, kjer je področje za nedovoljene špekulacije najožje. Istočasno pa je treba ugotoviti, da se določbe 2. odstavka člena 5. uredbe glede revizije kartel-nih sporazumov po treh mescih sploh ne izvajajo. Uredba določa, da se morajo kar-telni sporazumi, ki so pravilno registrirani ali se registrirajo pri trgovinskem ministrstvu po kartelni uredbi pregledati, kolikor se nanašajo na cene in prodajne pogoje. Ta pregled morajo opraviti organi, ki jih imenuje trgovinski minister v sporazumu z ministrom za socialno politiko in trgovinskim ministrom. Ti organi za revizijo pa še danes niso imenovani. Ta okolnost resno spravlja v nevarnost vso akcijo za pobijanje draginje. V tej zvezi je treba še poudariti, da uredba o pobijanju draginje ne velja na področju banovine Hrvatske, kjer se Izvaja še stari zakon o pobijanju draginje iz leta 1921., ki pa ne predvideva revizije in kontrole kartelnih sporazumov glede cen. To stanje lahko izkoriščajo predvsem karteli. Uredba o banovini Hrvatski priznava, da je v naši državi eno carinsko in trgovinsko področje, zato se ne bi smelo dovoliti, da industrijska podjetja v banovini Hrvatski četudi so namenjena za oskrbo vse države, niso podvržena strogim predpisom o pobijanju draginje, kakor podjetja v ostalem delu države. Iz navedenega sledi, da sedanja uredba o pobijanju draginje ne ščiti interesov države in konzumentov niti interesov narodnega gospodarstva kot celote. Glede na gori navedeno kritiko, ki je bila iznešena na plenarni seji beograjske trgovinske zbornice, poročajo sedaj iz Beograda, da bo v prihodnjih dneh imenovan odbor, ki bo imel v smislu drugega odstavka člena 5. uredbe o pobijanju draginje nalogo, da revidira kartelne dogovore glede cen in prodajnih pogojev. Uredba sicer predpisuje, da izvršujejo to delo organi, ki jih imenuje trgovinski minister v sporazumu z ministrom za socialno politiko in s kmetijskim ministrom. Po beograjskih informacijah pa bo v ta odbor delegiran tudi zastopnik banovine Hrvatske, in sicer poleg predstavnika kmetijskega ministrstva in predstavnika ministra za socialno politiko, med tem ko bo trgovinski minister postavil predsednika in tajnika odbora. Nepotrebna podražitev nekaterih surovin Izkušnje zadnjih dveh mescev so znova pokazale, da se mora borba proti draginji začeti pri izvoru in ne tam, kjer blago že prehaja v konsum Do tega spoznanja je prišel tudi odbor za pobijanje draginje v Ljubljani, ki je v svoji nedavni resoluciji postavil zahtevo, da se mora nad karteli izvajati najstrožja kontrola, ker so karteli v prvi vrsti povzročitelji draginje, in da se mora kontrola cen začeti pri proizvajalcih (n. pr. tovarnah olja, mila, masti itd.). Praktični pezultat dosedanje akcije za pobijanje draginje v Ljubljani je bil doslej ta, da je bilo kaznovanih 35 trgovcev, ker niso označili cen vsem predmetom v izložbah in trgovinah, pri čemer je šlo v mnogih primerih za vprašanje ali je določeno blago kot luksuzno blago treba označiti s ceno ali ne. Pregledane so bile tud' zaloge trgovcev, da bi se ugotovilo pri posameznih trgovcih, ali ne skrivajo blago in je zaradi teh ugotovitev še v teku postopanje nasproti nekaterim trgovcem. Kakor je iz resolucije razvidno, je tudi odbor za pobijanje draginje v Ljubljani prišel do prepričanja, da vse to delo ne more mnogo koristiti, če si morejo trgovci nove zaloge nabavljati po znatno višjih cenah. Zato bi morala biti prva naloga vsakega prizadevanja za pobijanje draginje, da se prepreči dviganje cen pri izvoru blaga, bodisi, da se onemogoči neupravičeno dviganje tvorniške cene, ali pa, da se po možnosti prepreči nepotrebno ali prekomerno naraščanje cen surovinam. Najbolj zavaja k dviganju cen surovinam, če se pojavi občutno pomanjkanja dctične surovine. To opažamo zlasti pri loja Docela neupravičen bi bil očitek nasproti mesarjem, češ kako ogromno so dvignili ceno loju. ki Je glavna surovina za industrijo mila. Krivda ne leži pri mesarjih, temveč pri Narodni banki, ki ne daje deviz za uvoz loja. Tvornice mila tekmujejo med seboj, katera bo dobila ono majhno količino loja, ki je na razpolago pri mesarjih in v klavnicah. Zato so ponujale vedno višje cene. Znano je. da moramo devet desetin loja za industrijo mila uvažati iz inozemstva. Ce bi omogočili naši industriji mila. da si nabavi potrebne surovine v inozemstvu, ne bi prišlo do podražitve loja in tudi milo se ne bi podražilo v taki meri Uvozni odbor pri Narodni banki bi se moral zavedati, da s svojim postopanjem sam ustvarja situacijo, v kateri je podražitev surovin neizogibna, zlasti pa bi se morali zavedati, da bo moral končno le dati na razpolago devize za uvoz inozemskega loja. Podobno je tudi z moko. Edino postopanje Prizada je v zadniih mesecih povzročilo. da sta se tako ob*"tno podražili pšenica in moka. Ta podražitev je bila docela nepotrebna Do povišanja cen sploh ne bi smelo priti, če bi Prizad pravilno razumel svojo nalogo Na nedavni konferenci zadružnikov »Gospodarske sloge« ie trgovinski minister dr Andres označil postopanie Prizada kot nedopustno ln je omenil, da ie že dosegel odpust nekaterih ' odgovornih činiteljev. Tudi usnje se ne bi podražilo v toliki meri, če bi znali o pravem času organizirati naš izvoz in uvoz surovih kož. zlasti če bi organizirali izvoz onih surovih kož. ki jih imamo v Izobilju v zamenjavo za težke goveje kože, ki nam jih primanjkuje. Danes se maščujejo stari grehi Da je na našem tržišču prišlo takoj po izbruhu vojn v Evropi do dviganja cen, zlasti surovinam, je predpisati okolnosti, da so bile naše rezerve najvažnejših surovin ob nastopu vojnega stanja naravnost minimalne, in to po zaslugi Prizada in Narodne banke, ki sta lani sredi leta izkoristila manjši dotok nemških klirinških mark za občutno povišanje tečaja marke od 13.80 na 15 odnosno 15.50 din. To je imelo za posledico, da se je usmeril naš izvoz v Nemčijo, obenem pa se je skoraj ustavil izvoz v devizne države. Sele proti koncu lanskega leta so na merodaj-1 nih mestih spoznali to osnovno po roško. Narodna banka je morala dopustiti povi-■ šanje svobodnih deviznih tečajev in ker se je dotok deviz zaradi zastalega izvoza v devizne države občutno zmanjšal je prišla letos v začetku leta z znanimi ukrepi za omejitev uvoza surovin iz deviznih držav odnosno z ukrepi za omejitev dodeljevanja deviz za izvoz teh surovin To politiko je Narodna banka izvajala do pričet-ka vojne Omejitve pri uvozu surovin iz deviznih držav pa so imela za posledico, da je ostana naša industrija ob izbruhu vojne v Evropi skoro brez zalog surovin, i kar velja zlasti za surovine, ki jih potrebujejo tekstilna in usnjarska industrija ter industrija mila. Tako se danes vidno maščujejo grehi, ki jih je zakrivila Narodna banka že lani. Nava naredba o omejitvi prometa z motornimi vozili Na podlagi čl. 1 uredbe o omejitvi prodaje tekočih goriv in prometa z motornimi vozili od 10. novembra 1939. sta trgovinski in finančni minister (kakor smo že včeraj objavili v enem delu naklade) predpisala novo naredbo o omejitvi prometa z motorimi vozili, ki se glasi: Prepovedi za potniške avtomobile in motorna kolesa Razen omejitev, določenih z naredbo od 27. novembra 1939 se prepoveduje do nadaljnjega: 1) uporaba zasebnih potniških avtomobilov in motornih koles v medkrajevnem prometu, ki je vzporeden z železniško ali avtobusno progo. Za vzporeden se smatra oni promet, kjer ležita odhodni in namembni kraj ob železniški ali avtobusni progi in gre vožnja po večini skozi kraje. ki so oddaljeni do 15 km od železniške oziroma avtobusne proge. Ta prepoved ne velja za avtotaksije. 2) uporaba zasebnih potniških avtomobilov in motornih koles v lokalnem prometu od 21. ure zvečer do 7. zjutraj. Uporaba potniških avtomobilov podjetij se sme začeti ob 6. zjutraj in končati ob 21.30 zvečer; za avtotaksije in avtobuse ne velja ta prepoved, prav tako tudi ne za avtomobile zdravnikov, veterinarjev in zdravstvenega osebja pri opravljanju službe. Kot krajevni promet se smatra promet v občinskem področju in v oddaljenosti 15 km Izven področja občine. 3) uporaba potniških avtomobilov in motornih koles na prvi in drugI dan katoliškega in pravoslavnega Božiča in na praznične dni. ko so trgovine ves dan zaprte po določbah uredbe o odpiranju in zapiranju obratovalnic oziroma po ban-skih naredbah. izdanih na podlagi te uredbe. Ta prepoved vel*a od «4. ure prejšnjega dne In traja celih 24 nr. 4) Uporaba potniških avtomobilov ln avtobusov v svrho prirejanja izletniških voženj, in to tudi od strani podle«J. ki imajo za take vožnje po zakonu dovolje- nje- Izjema Izjemo od prepovedi uporabe potniških avtomobilov in motornih koles, prepisanih s to naredbo in naredbo od 27. novem- bra 1939 sme dovoliti samo ministrstvo za trgovino in industrijo (oddelek za notranjo trgovino) če to zahteva javna korist ali če za to obstojajo posebno upravičeni razlogi. Za izdajanje dovoljenja je potreben predlog urada, ustanove ali oseb, v katere intersu naj se izjema odobri. Uporaba avtomobilov za opravljanje zdravniškega poklica in oseb zdravstvene službe ob sobotah od 14. ure do ponedeljka ob 8. zjutraj se dovoljuje Izključno in edino na osebno uporabo te vrste oseb pri opravljanju službe Te osebe smejo z legitimacijo uporabljati svoje avtomobile samo za prevoz od stanovanja ali ordinacije do hiše zdravilišča ali bolnišnice z namenom, da obiščejo svoje paciente oziroma zaradi prevoza bolnikov. Uporaba vccil za prevoz drugih oseb je brez izjeme prepovedana. Te olajšave ne uživajo zdravniki, ki ne opravljajo zdravniške prakse, kakor tudi ne tisti zdravniki, katerih delo (n. pr. zobozdravniki) je vezano pretežno z ordinacijo. V prepovedanem času smejo uporabljati svoje avtomobile v neohodno potrebnem številu tudi ustanove sa zavarovanje delavcev zaradi zdravniške pomoči. S temi vozili se smejo prevažati samo zdravniki od ustanove do bolnika ali bolniki do ambulante ali bolnišnice. Veterinarji smejo v omenjenem času uporabiti vozila samo za osebni prevoz, in sicer pri opravljanju svojega poklica. Električna podjetja (centrale) smejo ▼ času prepovedi uporabiti neobhodno potrebne potniške avtomobile, in sicer izključno za potrebno nadzorstvo to nujna popravila električnih daljnovodov, transformatorskih postaj in ostalih električnih naprav. Tovorni promet Kot tovorni promet, vzporeden z železniško progo ali ladijsko zvezo preko radialne oddaljenosti do 30 km od sedeža podjetja se v smislu čl. 3. uredbe od 27. novembra t. I smatra tudi promet na relacijah med kraji, ki so vezani z železnico, bodisi, da ti kraji leže ob sami železniški ali ladijski progi ali pa so oddaljeni manj kot 15 km od kraja ob progi. (Po čl. 3 naredbe od 27. nov. je prepovedan promet s tovornimi avtomobili v relacijah, ki so vzporedne z železnico, razen v radiju do 30 km okrog posameznih krajev). V primeru dvoma, ali je kakšna relacija vzporedna z železniško ali ladijsko progo, odloča trgovinski minister. Prepoved se ne nanaša na prevoz elektrotehničnega materiala, ki ga prevaža električno podjetje (centrala) zaradi popravila daljnovodov, transformatorskih postaj ah ostalih električnih naprav. Ministrstvo za trgovino in industrijo lahko dovoli izjemo od prepovedi v primeru, če se promet s tovornimi avtomobili opravlja v javnem interesu, kadar zahteva določeno blago zaradi kvara naglo prevažanje, ali če prevozniško podjetje dokaže, da ni možnosti, da bi se blago prepeljalo po železnici ali kadar so zato posebno opravičeni razlogi. Ostale določbe Od dneva, ko stopi v veljavo ta uredba, se ustavi do nadaljnje naredbe izdajanje dovoljenj za opravljanje obrti avtotaksi-jev, kakor tudi dovoljenj za redni prevoz potnikov z motornimi vozili na progah, za katere je bilo do dneva, ko stopi ta naredba v veljavo, izdano takšno dovoljenje. Ce razmere v posameznih banovinah dovoljujejo, da se na posameznih progah izvedejo redukcije vozil v avtobusnem prometu, sme ban sorazmerno reducirati število voženj po stvarnih potrebah prometa na dotični progi. O tej odločbi obvešča ban trgovinskega ministra, ki sme po zaslišanju posvetovalnega odbora za avtobusni promet izdani odlok revidirati. Vsako potniško motorno vozilo, ki po določbah te naredbe kakor tudi naredbe od 27. novembra 1939 opravlja promet v prepovedanem času ali v prepovedanih relacijah, (tudi avtotaksiji) morajo nositi objave na zaščitnem steklu, da je uporaba dotičnega vozila dovoljena Te objave izdajajo pristojne oblasti obče uprave prve stopnje Potniška vozila državnih in samoupravnih teles nosijo belo, vozila sa zasebni promet modro, za javni promet pa rdečo objavo. Avtotaksiji se morajo najpozneje do 31. januarja 1940. oskrbeti poleg registrirne številke s posebnimi tablicami z označbo sedeža podjetja. Omejitve te uredbe se nanašajo na uporabo tekočih goriv, ki služijo v proizvodnji kot surovine ali pomožna sredstva same proizvodnje. Da bi se pa lastniki podjetij mogli v bodoče preskrbovati s potrebnimi količinami tekočega goriva so dolžni, da po svojih potrebah predlože prijavo v smislu čl. 4 uredbe od 27. novembra 1939. O izjemah, ki Jih dovoljuje uredba bo odločal poseben odbor, ki bo ustanovljen v trgovinskem ministrstvu (oddelek za notranjo trgovino). V ta odbor pride po en zastopnik trgovinskega ministrstva, finančnega ministrstva m;n!strsva za vojsko ln mornarico, prometnega in notranjega ministrstva. Odbor odloča če so navzočni najmanj trije člani CL 8. Prekrški te uredbe se bodo kaznovali z denarno kaznijo 5000 din in z zaporom 30 dni Ta naredba stopi v veljavo z drugim dnem po objavi v »Službenih novinah«. Nakaznice za bencin Minister za trgovino in industrijo dr. Ivo Andres je v zvezi z novo naredbo o omejitvi prometa z motornimi vozili podal tole izjavo: Ukrepi za omejitev prometa z motornimi vozili, ki jih vsebujeta naredba od 27 novembra in sedanja naredba. so začasnega zanačaja. Vsa vprašanja se bodo rešila na racionalni podlagi pr. upravi monopolov, ki bo uvedla sistem nakaznic za bencin. Priprave za uvedbo tega sistema so že v teku in bodo verjetno končane konec tega mesca. Z uvedbo sistema nakaznic se bodo dosedanje omejitve v prometu s motornimi vozili ukinile, če ne v celoti pa vsaj delno. Pri tej priliki moram poudariti da omejitve, ki smo iih uvedli z naredbo od 27. novembra, niso naletele povsod na zadostno razumevanje, čeprav so daleko boljše kakor tiste, ki so že davno uvedene v mnogih drugih državah. Čeprav te omejitve zadenejo samo promet z onimi vozili, ki se morejo v sedanjih razmerah smatrati za luksusna. je vendar prišlo mnogo pritožb in tudi mnogo prošenj za izjeme, ld jih nismo mogli in tudi smeli delati. Kar se tiče izjem, ki jih določa naredba sama (n. pr. za zdravnike), je bilo v posameznih primerih ugotovljeno, da se ne izkoriščajo samo pri opravljanju službe, temveč tudi za navadne sprehode. Nova uredba je zaradi tega določila, v katerih primerih se te izjeme smejo upoštevati. Sklepi osrednjega odseka lesnih trgovcev Osrednji lesni odsek Zveze trgovskih združenj dravske banovine je zaradi negotovosti položaja na lesnem tržišču na seji 13 t. m. v Celju sprejel naslednje sklepe: 1. Lesni trgovci naj zahtevajo pri pogodbah s klirinškimi državami plačilo vnaprej, pri pogodbah z neklirinškimi državami pa nepreklicljive akreditive. 2. Lesni trgovci naj ne sklepajo prevelikih zaključkov zlasti kolikor nimajo zalog, sicer bodo pri možnem padcu cene lesa utrpeli ogromno škoda 3. Lesni trgovci naj pri starih pogodbah z inozemskimi uvozniki, ki še niso predložili izkaza o prejetem uvoznem dovoljenju in blaga plačali in od poklicali, dovolijo naknadni termin 14 dni, da vse to store; če uvozniki tega v roku ne store, naj se pogodbe stornirajo. Gospodarske vesti — Vprašanje surovin sa našo industrijo jedilnega olja. Ker je bila letos naša produkcija oljnatega semenja slabša nego lani, med tem ko se je povpraševanje po jedilnem olju povečalo, M moramo zasi-gurati lz inozemstva manjkajoče surovine. Zaradi uvoza potrebne količine teh surovin je bil aklenjen dogovor z Bolgarijo, ki naj bi nam dobavila 500—600 vagonov solnčnega semena. Po najnovejših vesteh lz Beograda, pa nam Bolgarija ne bo mogla dobaviti celotne količine, temveč samo 250 do 300 vagonov, ker je bil tudi v Bolgariji pridelek manj Si nego ae je prvotno pričakovalo. a Davčne napovedi za prldobnino. Davčni oddelek finančnega ministrstva je naročil vsem davčnim upravam, naj z javnimi pozivi opozore davčne zavezance, ki plačujejo pridobnino, splošni davek na poslovni promet, naj predložijo davčne napovedi za leto 1940 v času od 1. do 31. januarja 1940. — Gradbena dela. Banska uprava je razpisala licitacijo za rekonstrukcijo državne ceste it. 60 skozi Slovensko Bistrico od km 113.76 do km 114.49 (proračun 1,134.000 din). Nadalje je razpisala tretjo licitacijo za oddajo parketarskih del v prizidku ki-rurgičnega paviljona občne državne bolnišnice (Proračun 102.250 din). — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Romana Zajelšnika, trgovca v Sv. Jerneju pri Loč ah (poravnalni upravnik dr. Franjo Macarol, odv. v Slovenskih Konjicah, poravnalni narok pri okrajnem sodišču v Slovenskih Konjicah 16. januarja ob 9 uri, prijavni rok do 11. januarja). Borze Na ljubljanski borzi je oiašal pretekli teden devizni promet 19.26 mil jonov din nasproti 12.63, 7.94, 9.46 in 11.76 milijona din v prejšnjih štirih tednih. Na trgu državn h papirjev so tečaji v teku tedna popuščali. Tako je tečaj Vojne škode nazadoval od 4.25 na 510—515 in šele v petek se je zopet popravil na 418— 422. Devize Curih. Beograd 10, Pariz 9.93, London 17.525, New York 446, Bruselj 73.75, MIlan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 178.62. Stockholm 106.20, Oslo 101.35, Kobenhavn 86.10. Blagovna tržišča Žito -f- Chlcago, 16. dec. Začetni tečaji: pšenica: za maj 102.25, za julij 100.25; koruza: za dec. 55.875, za maj 57.125, za julij 57.50. 4- Wlnnlpeg, 16. dec. Začetni tečaji: pšenica: za julij 87.25, za okt. 87.875, aa/*a sodoboa VKV1H REGISTRPTURB omoGočn red in točen pregledi vse zr arhive m pisflrdo potcebsčire za p1sru1e stroje mmt - iELEflBUReOvfl Siromašni dijaki kraljevi gostje Beograd, 16. dec. p. Na osebno željo Nj. VeL kralja Petra II bo tudi letos prišlo za božič v Beograd kot gostje kralja 45 njegovih sovrstnikov iz vseh krajev naše države. Dne 19. t. m. bodo prispeli v Beograd kot kraljevi gostje po dva učenca in po dve učenki s sedežev vseh banovin, ki se odlično uče in so lepega vedenja ter siromašnega stanu in ki so brez enega ali obeh staršev, kakor tudi po en učenec boljšega gmotnega stanja, ki je prvi po učenju v svojem razredu. Gostje bodo v Beogradu stanovali pri svojih prestolniških tovariših Na ta način bodo lahko prišli v tesne tova-riške in bratske stike s svojimi tovariši v prestolnici. Veliko število beograjskih dijakov je že zaprosilo, da bi smeli sprejeti v goste svoje tovariše. Učence bo sprem Ijal na poti v Beograd iz vsake banovine po en profesor. V Beogradu bo prirejenih njim na čast več prigodnih prireditev, med drugim sokolska akademija skupno s sodelovanjem skavtov in Rdečega križa, gledališka predstava, kinematografske predstave, obiskali bodo vojni muzej. Avalo in Ople-nac ter bodo tudi gostje Aerokluba, dočim jim bo v Avtoklubu priredil Nj. Vel. kralj obed. Iz Beograda bodo odpotovali 25. decembra. ZDRAVILNO DELOVANJE ROGAŠKE MINERALNE VODE: Pri splošni nervozl ugodno pomirja Rogaška voda T.EMPEL, pomešana s sladnim sokom. Jubilejni občni zbor Muzejskega društva Ljubljana, 16. devembra V slovesno okrašeni magistratni zbornici je bil snočf' slavnostni občni zbor Muzejskega društva v proslavo JOOletnice obstoja tega važnega slovenskega kultur-no-znanstvenega instituta. Kolikšen ugled uživa to društvo pri naših oblastvih in vsej naši kulturni javnosti je pričala izredno odt-čna udeležba najodličnejših predstavnikov in številnih članov društva, ki je docela napolnila dvorano. Navzoči so bili med drugimi ban dravske banovine, minister dr. Krek, rektor Slavič, dekan filozofske fakultete dr. Hadžl, upravnik vseučiliške biblioteke dr. šleblnger, zastopnik Srbske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Radojčlč, za Jugoslavensko akademijo znanosti in umetnosti v Zagrebu prof. dr. Hoffiler, ljubljanski župan, zastopnik Muzejskega društva v Mariboru prof. Baš, predstavnik študijske knjižnice v Mariboru prof. Glaser, zastopnik Zgodovinskega društva v Mariboru ravnatelj dr. Tomlnšek, nadalje zastopniki mnogih ljubljanskih kulturnih, znanstvenih ln nacionalnih organizacij, med njimi predsednik dr. Windischer za Narodno galerijo, dr. Lončar za Slovensko Matico, prof. Jeran za ZKD, inž. Mačkov-šek za CMD. Občnemu zboru so prisostvovali tudi številni vseučillški profesorji, med njimi graški profesor Walter Schmidt, znani arheolog. Po pozdravu je predsednik prof. dr. Milko Kos očrtal razvoj društva In njegove delavnosti, nato pa je zborovale em predlagal udanostni brzojavki Nj. VeL kralju Petru H. in Nj- Vis. kneeu namestniku Pavlu ter pozdravno brzojavko prosvetnemu ministru Boži Maksimoviču. Brzojavke so zborovalci sprejeli z aplavzom. Ko so sporočili pozdrave navaočni predstavniki, je minister dr. Krek izročil Muzejskemu društvu odlikovanje s redom sv. Save EL stopnje, predsedniku univ. prof. dr JCosu ter podpredsedniku ravnatelja dr. Josipu Mahi z redom Jugoslovanske krone IIL stopnje. Podpredsednik dr. Mal je v daljših izvajanjih očrtal naloge, ki /h je društvo izpolnjevalo v teku svojega stoletnega obstoja in ki jih izpolnjuje še sedaj. Sledili so nadaljnji pozdravi zastopnikov. Val so naglašaH ogromne zasluge, ki jih je jubilejno društvo imelo na polju našega narodnega napredka ter so mu obenem izražali nanje svojo globoko zahvalo, pa zaželeli mnogo uspeha tudi še v bodočnosti. Govornikom se je predsednik za izvajanja nsjlapie zahvalil, n«1""- je društveni tajnik univ. docent dr. Fran Zwitter preči-tal številne pozdravne brzojavke on pisma, ki so društvu prispela iz vseh krajev naše ožje in širše domovine. Zatem je predsednik slavnostno zborovanje zaMju, < čil s ponovno zahvalo vsem za odlično udeležbo. Poročila naše II. izdaje: Nove določbe za prisilna bivališča Beograd, 16. dec. p. »Službene novine« objavljajo danes uredbo ministrskega sveta o izpremembi in izpopolnitvi zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Uredba se glasi: Cl. 1. V čl. 12 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi se ukinjata odstavka 4 in 5. Cl. 2. Po čl. 12 se doda nov člen 12a, ki se glasi: Upravne politične oblasti I. stopnje lahko pošljejo na bivanje v kak drug kraj osebe, ld motijo red in mir. Proti odlokom upravne politične oblasti I. stopnje je dopuščena pritožba na upravno oblast II. stopnje v roku 8 dni. Minister za notranje zadeve lahko kot nadzorovalna oblast razveljavi vsak odlok o pošiljanju na bivanje v kak drug kraj. Upravna oblast I. stopnje v kraju, kamor bo kaka oseba poslana, določi Isti stanovanje pod nadzorstvom oblasti. Cl. 3. Minister za notranje zadeve se pooblašča, da izda pravilnik o bivanju teh oseb. Cl. 4. Ta uredba stopi v veljavo z objavo v »Službenih novinah«. Pogreb admirala Guepratta v Parizu Pariz, 16. dec. br. Krsto s truplom admirala Guepratta, ki je bila doslej v rodbinski grobnici v Brestu, bodo prepeljali v Pariz in sicer v Invalidski dom, kjer bodo v torek pogrebne svečanosti, katerim bo prisostvoval tudi kardinal Verdier. Kakor znano, počiva v Invalidskem domu tudi truplo Napoleona I. V ponedeljek popoldne bo omogočeno občinstvu, da defilira v Napoleonovi kapelici mimo krste zaslužnega francoskega admirala in velikega prijatelja jugoslovenskega naroda. Pogrebnim svečanostim v torek bodo prisostvovali tudi jugoslovenski poslanik in člani jugoslo-venske kolonije. Kaj je z unigvapklm prstestmn? London. 16. dec. AA. (Reuter.) Ob ustju reke La Plata so zbrane vojne ladie »Are Royal«, »Renown« in francoska oklopnica »Dunquerque«. Poveljnik križarke »Admiral Spee« je izrazil priznanje spretnosti britanskih križark, ki so znatno poškodovale kljun ln stolp nemške ladje. Kapitan je večkrat skušal odpluti na odprto morje, kjer bi s svojimi napadalci posamič obračunal, vendar pa so ga britanske voine ladje vedno zmanevrirale proti obrežiu in bi zato mnogo tvegal, če bi jih skušal napasti od blizu. Neka newyorška časopisna agencija je objavila, da je urugvajska vlada protestirala v Londonu, ker se je vodila borba v urugvajskih teritorialnih vodah, toda ta vest še ni potrjena. Doslej nI urugvajsko poslaništvo v Londonu ukrenilo še nobenega koraka. »>Tewvork Ti—cs« pa piše: Nemčija je izjrubila še eno bitko, ker trdi, da »Admiral Spee« ni bil poškodovan. Visoko odlikovani e angleškega komandanta London, 16. dec. s. (Reuter). Komandant Harvvood, ki je poveljeval angleškemu brodovju v pomorski bitki v južnoameriških vodah, je b 1 danes s kraljevim ukazom povišan v admirala in odlikovan z enim najvišjih angleških odlikovanj. Sovjetsko prodiranje na severu ustavljen®? Oslo, 16. dec. AA. (Reuter.) Po vesteh iz Svanvika ob finsko-norveški meji je bila prva sovjetska ofenziva ustavljena zaradi močnega odpora finskih čet južno od Salmljaervija. Sovjetsko poveljstvo pošilja še naprej svoje motorizirane oddelke južno od Pečenge. Danes so ob norveški meji opazili okrog 100 sovjetskih tankov. Sovjetski bombniki so leteli nad Salmijaervi-jem. Bitka dveh kompanij blizu Luksemburga Pariz, 16. dec. br. Večerno poročilo francoskega vrhovnega poveljstva se glasi: Sovražnik je skušal nocoj, ob 18. izvršiti v severnem odseku fronte manjši napad, pri katerem je sodelovala ena četa. S strojnicami, metalci min In ročnimi granatami so napadli prednjo stražo. Razvila se Je kratka, a ogorčena bitka, po kateri se je moral sovražnik z velikimi izgubami umakni«. Sovražnik je zajel dva francoska vojaka, ld pa sta se pozneje spet osvobodila ter se vrnila k svoji edlnlcl. V ostalem na vsej fronti nobenih posebnih dogodkov. Mine uničile jret nevtralnih ladij London, 16. dec. AA. (Reuter.) Na podlagi poročila iz Stockholma poroča informacijsko ministrstvo, da se Je danes pet nevtralnih ladij potopilo zaradi nemških min. Potopili sta se 2 norveški ter po ena grška. Irska in Švedska tovorna ladja. S švedsko ladjo je utonilo 9 mornarjev; irska ladja je imela 8900 ton in se je iz nje rešilo samo 7 mornarjev. popravila cest na Poljskem Berlin, 16. dec. AA. (DNB.) Začela so se dela za popravilo cest na Poljskem. Popravljajo se predvsem ceste, ki so bile razrušene v času vojnih operacij. Zaposlenih je 39.500 oseh.