LETO XLV. ŠT. 42 PTUJ, 22. OKTOBER 1992 CENA 45 TOLARJEV
Najlepša je
Koprčanka
Kazinska dvorana na Bledu je
bila v soboto, 17. oktobra prizo-
rišče osrednjega lepotnega do-
godka Slovenije v tem letu. De-
vetčlanska mednarodna žirija, v
kateri je bil tudi Bojan Križaj,
je med dvanajstimi finalistkami
iz sedemnajstih predtekmovanj,
izbrala za najlepšo Natašo
Abram sedemnajstletno dija-
kinjo Ekonomske srednje šole
iz Kopra. Njena prva spremlje-
valka je postala rdečelasa Met-
ka Klajderič, 21 - letna študen-
tka iz Hoč pri Mariboru, druga
spremljevalka pa je Melita Ko-
larič, 18 - letna dijakinja iz Ma-
ribora.
Prva miss samostojne in med-
narodno priznane Slovenije bo
čez nekaj dni odpotovala na pri-
prave v London, od tam pa v
Sun City, v kraljevino Bocvana
v Južni Afriki, kjer se bo ude-
ležila svetovnega tekmovanja
za lepotno kraljico sveta. OM
v MARIBORU USTANOVILI STALNO KONFERENCO
LOKALNIH SKUPNOSTI SLOVENIJE
Skupnost kot partner
pri pogovorih z državo
14. oktobra je bila v Mariboru
ustanovljena stalna konferenca
lokalnih skupnosti Slovenije, ki
bo v obdobju centralizacije, po-
memben partner v pogovorih z
državo, ko bo šlo za vprašanja
organiziranosti lokalne samou-
prave, in delitve denarja posa-
meznim občinam. Za prvo pred-
sednico je bila izvoljena mari-
borska županja Magda Tovor-
nik, zato bo konferenca imela
sedež v Mariboru. Izvolili so tu-
di devetčlansko predsedstvo, v
katerem je tudi ptujski župan
Vojteh Rajher.
Za zdaj je v konferenci tride-
set članic, zanimivo pa je, da
med njimi ni niti ene občine iz
Gorenjske in Dolenjske, z izje-
mo obmejnih Sevnice in Ribni-
ce. Prizadevali pa si bodo, da bi
privabili vse lokalne in tudi
širše skupnosti, da bi kar naj-
bolje povezali tiste, ki predsta-
Petkov dobrodelni koncert je
uspel. Ogledalo si ga je več tisoč
gledalcev, ki so s svojo prisotno-
stjo omogočili, da bo društvo za
pomoč duševno prizadetim v
občini Ptuj lahko kupilo prepo-
irebni kombi za prevoz otrok in
odraslih. Že v petek so svojo po-
moč obljubili tudi predstavniki re-
publiške zveze za pomoč duševno
prizadetim z besedami, da je avto
že njihov! Še enkrat se je pokaza-
lo, da se da s skupnimi močmi
marsikaj narediti. Hvala pevcem,
ansamblom, voditelju, pokrovitel-
^^^Tns^rugim dobrotnikom, obisko-
^alife^ in drugim, so pomaga-
fe da^\je želja in otr ba društva
%	duševne pr-jdetim ure-
®ičilaV	MG
vljajo samoupravno lokalno
oblast, ne pa državne. Skupnost
je nujna, če želimo zavarovati
interese samoupravnih lokalnih
skupnosti nasproti državi, pou-
darja Vojteh Rajher. Gre zato,
da je potrebno ustvariti razme-
re, da bi Slovenija lahko spreje-
la evropsko listino o lokalni sa-
moupravi, in da bi lahko postala
članica Sveta Evrope. Na usta-
novnem sestanku stalne konfe-
rence je ptujski župan udeležen-
ce seznanil, da obmejne občine
pripravljajo ustanovitev skup-
nosti obmejnih občin, kjer pa ne
gre za tvorbo regionalne obla-
sti, temveč za interesno povezo-
vanje. Skupnost bo predstavlja-
la eno od širših lokalnih skup-
nosti na specializiranem po-
dročju, ki zadeva urejanje odno-
sov s sosednjimi občinami ozi-
roma županijami na Hrvatskem.
MG
(Foto: Laura, Gorišnica)
VJOKER
DANCE KLUBU
Vičava 11-za ptujsko vojašnico
bodo vsak petek in soboto
od 23. 10. 1992
PLESNI VEČERI
Na voljo bodo specialitete
hladne kuhinje in izvrstna
štajerska vina itn,«
uas
Miss Slovenije 92 Nataša Abram (v sredini), s svojima spremljevalkama Metko Klajderič (levo) in Mihaelo Kolarič
(desno) Foto: Igor Napast Večer
Petdesettisoči obiskovalec je doma
na Tasmaniji
Razstavo Srečanje z Ju-
trovim na ptujskem gradu
si je v ponedeljek nekaj po
dvanajstih ogledal petdeset-
tisoči obiskovalec. To je bil
Rudolf Zimič, slovenski
rojak, ki že od 1950. leta
živi v mestu Alvcrstone na
Tasmaniji. Rodil pa se je
pri Sveti Trojici (Gradišče
v Slovenskih goricah). S
svojim obiskom je presene-
til tudi muzejske delavce,
ki se niso nadejali, da bo
petdesettisoči obiskovalec
prišel iz tako oddaljene
dežele. Izročili so mu
skromno darilo, ki ga bo v
sliki in besedi spominjalo
na obisk Ptuja in njegovega
gradu. Prejel pa je tudi bon
za gostinske storitve v
vrednosti dva tisoč tolarjev,
ki ga je podarilo gostišče
Evropa.
Ravnatelj pokrajinskega
muzeja Boris Miočinovič
je povedal, da podobno pre-
senečenje pripravljajo tudi
60. in 65. tisočemu obisko-
valcu razstave. 60. tisoči bo
prejel vikend paket za dve
osebi v Istambulu, 65. pa si
bo ves teden ogledoval le-
pote Turčije.	mg
Rudolf Zimič z muzejskimi delavci (Foto: OM)
Kako bo z vremenom
Vroči dnevi so se letošnjo
jesen kaj hitro poslovili, za-
menjal jih je dež in slana. Ker
nas je zanimalo kakšno bo
vreme do konca letošnjega le-
ta, smo povprašali Martina
Drozga iz Makol, ki ob svo-
jem delu napoveduje tudi vre-
me. Njegovi sosedje, prijatelji
in znanci pravijo, da se na to
kar dobro spozna.
"Do konca oktobra bo vre-
me nestabilno, kar pomeni, da
se bo med dežjem tu in tam
zjasnilo. Konec tedna lahko
ponovno pričakujemo slabo
vreme. Za november vam še
ne morem dati natančne pro-
gnoze, ker je to za jesenske
mesece nekoliko težje. Po
predvidevanjih bo november
kar se vremena tiče, prav tako
nestabilen. To pa ne bo dobro
Rent-a car
MOTVACO
'S 062/796-040 NONSTOP
za kmete, ki bodo želeli pri-
praviti steljo za zimo."
Napovedujete pa hitro in
ostro zimo.
Martin Drozg: "Ja, za de-
cember, tam okoli 10. se bodo
temperature spustile pod
ničlo. Med 15. in 25. naj bi se
rahlo otoplilo, po božiču pa bi
se ponovno začela prava, huda
zima. Mraz se bo daleč pod
ničlo. Snega bo manj, prevla-
dovala bo suhomrazica."
Posnetek in besedilo:
Vida Topolovec
Martin Drozg za volanom svo-
jega avtobusa.
2 — doma in po svetu
22. oktober 1992 — TEDNIK
LJUBITELJI PETJA
S',,.,.',/,, I ,',r, ,r,i,,,',,!,',',',,a.....!,,,,',,.,'?/',,
Komorni moški pevski zbor iz Ptuja vas vabi ob svojem
letošnjem jubileju k sodelovanju.
Pogoj: — da ste moški z dobrim posluhom, da imate nor-
malno življensko sopotnico (izostajanje od doma zaradi
nastopov in vaj) in, da ste vsaj malo družabnega bitja.
Pričakujemo vas v ponedeljek in četrtek
ob 19. uri v Vošnjakovi 5 v Ptuju.
Ljubljana,
14. oktobra. 1992
Milan Kučan je tudi danes
prijetno presenečen in zadovol-
jen pobral iz svojega poštnega
predala zajeten kup ovojnic z
glasovi podpore. Po slabem ted-
nu, odkar je sprejel pobudo
državljanov, da kandidira na
njihovi listi, je že nekaj tisoč
državljanov po vsej Sloveniji
oddalo svoj glas podpore in po-
trdilo njegovo odločitev za ta
način kandidature. Milan Kučan
je med pospravljanjem pisem
dejal:
"Vesel sem vsakega, s trudom
in prijaznostjo poslanep pisma.
Po naravi nisem pesimist, pa me
vendar tako hiter in tolikšen od-
ziv podpore državljank in
državljanov preseneča in hrabri.
Napišite, da sem jim hvaležen,
vsakemu posebej."
Fotografia in besedilo:
Odbor za izvedbo kandidature
BRANiMIR ŽUCAR ~ MLAD SADJfR IZ UBANJE
'^Do zemlje moraš čutiti navezanost,..
Na Libanji, dober kilometer
od regionalne ceste Ormož -
Ljutomer, je domačija Žličar-
jevih. Stanovanjski del je si-
cer bolj zapuščen in potreben
obnove, v veliko boljšem
stanju je gospodarsko poslop-
je, predvsem pa stara preša.
Vse naokoli so nasadi jabolk,
ki so jih Žličarjevi nasadili v
minulih petih letih.
Glavni pri vsem skupaj je 24
letni Branimir, kmetijski teh-
nik, ki je kmalu po končani
srednji šoli ugotovil, da bi
službo v družbenem sektorju
ormoškega kmetijstva težko do-
bil, zato so se vsi v družini loti-
li dokaj zahtevnega projekta.
Kot sam poudarja, je vse
skupaj v veliki meri nastalo z
očetovim denarjem in dobro
voljo mame in drugega sorod-
stva. Prav gotovo pa mora pri
vsem delu krepko poprijeti tu-
di Branimir.
"Podnebne razmere pri nas
so za sadjarstvo zelo ugodne.
V začetku nismo vedeli v
kakšno naložbo se pravzaprav
spu-ščamo, koliko dela in
skrbi zahteva nekaj tako veli-
kega. Sadovnjak na površini 2
ha s 5.000 sadikami je sedaj v
petem letu, čez dve leti pa bo
njegova rodnost najboljša. Ob
tem imamo še en ha v obnovi,
to je tretji in četrti letnik, ki
pa še ni do konca posajen.
Upam, da bo prihodnje leto
toliko denarja, da bom lahko
dosadil še tisto, kar manjka, "
pove Branimir uvodoma.
Se vam ta priozvodnja iz-
plača?
Branimir Žličar: Če pogle-
damo izračune, dobička tre-
nutno še nimamo. Dajatve so
velike, letos bomo tako pokri-
li stroške embalaže in za pri-
hodnjo leto kupili škropiva,
veziva in naftne derivate, po-
tem pa upam, če ne bo večjih
naravnih katastrof, bomo pri-
hodnje leto beležili tudi
kakšen dobiček.
Imate veselje do tega dela?
Branimir Žličar: To me bolj
ali manj vsi sprašujejo. Brez
tega menim, da nima smisla
začeti s takšnim projektom,
kot je ta naš.
To je Žličarjevina na Liban-
ji, kmetija starih staršev.
Branimir Žličar: Res je ! Ob
vsem pa je ta naša kmetija ne-
kaj posebnega, saj spada kar
pod tri katastrske občine, pod
Pavlovce, Pavlovski vrh in Li-
banjo. Drugače je to zadnja
domačija v svetinjski fari, v
šolo pa deca hodijo v Ormož.
Tukaj samo delate, prebi-
vate pa še vedno v Ivanjkov-
cih. Kakšni so vaši načrti?
Branimir Žličar: Gospodar-
sko poslopje je še kar v redu.
Z nekoliko večjo adaptacijo
bomo poskušali urediti vsaj
skladišča, stanovanjsko zgrad-
bo pa bomo morali postaviti
na novo. Z obnovo bomo
pričeli prihodnjo leto, tako, da
bom počasi lahko živeli tukaj.
Sicer pa je vse skupaj odvisno
od denarja, ki ga bom dobil iz
izkupička za sadje.
Kako velika pa je ta kme-
tija?
Branimir Žličar: V prejš-
njem sistemu je veljala za ve-
liko, po sedanjih merilih pa je
bolj srednja. Vsega skupaj je
8 ha obdelovalne zemlje in 2
ha gozda. Pri tej kmetiji tre-
nutno nimamo vinograda, bo
rd, če bo volja in čas, vsaj to-
iko za domače potrebe.
Čez dve leti bo sadovnjak
na višku rodnosti. Kdaj pa ga
boste pričeli obnavljati?
Branimir Žličar: Obnova se
začne pri 15 letih intenzivne
obdelave. Obnavljali pa ga
bomo po etapah, da ne bomo
povsem na začetku.
Gredo letošnjo jesen jabol-
ka dobro v promet?
Branimir Žličar: Glede pro-
daje se ne pritožujem, ker iz-
gleda, če je kakovost sadja
dobra in cene konkurenčne,
potem ni večjih problemov, da
letino spravimo v promet.
Cene so pri nas ugodne, za
najboljšo sorto zimsfih jabolk
idared in gloster odšteje kupec
45 tolarjev za kilogram, jona-
gold je po 40, elstar, ki je le-
tos tretje leto in ga je malo
bolj prizadela suša je po 20
tolarjev. Ljudje ga radi kupu-
jejo, ker je sladek in iz njega
delajo sokove. Imamo pa tudi
industrijska jabolka, kjer pa
so s prodajo pokriti samo
stroški, ki jih imamo pri pobi-
ranju.
Kljub temu, da gre letina do-
bro v promet, bo nekaj jabolk
ostalo. Kam jih boste vskla-
diščili?
Branimir Žličar: Na srečo ima-
mo v Ivanjkovcih, tam, kjer sta-
nujemo veliko vinsko klet, kjer
sta temperatura in vlaga ravno
pravšnji. Letos, ko smo se odpra-
vljali na prvo trgatev jabolk, smo
morali pospraviti lanski pridelek,
ki pa je dobro prestal skladiščen-
je. Tudi letos bomo vse tisto, kar
ne bo šlo, spravili v klet, vendar
menim, da te tega bolj malo, saj
prodamo skoraj ves pridelek kar
na dvorišču. Ljudje radi prihajajo
k nam, nekaj vzamejo boljše lwa-
litete, nekaj slabše, sami si nabe-
rejo, pridejo tudi s svojo emba-
lažo, izgleda pa da je za vse, ki
pridejo kupovat jabolka, sprejem-
ljiva tudi cena, tako da smo zado-
voljni vsi, mi ki prodajamo in
kupci, ki jih kupujejo.
Zemljo moraš imeti rad in
živeti z njo. Je vaša trma ali
pa ljubezen do dela na zemlji
podedovana ali pridobljena?
Branimir Žličar : Mislim, da
sem vsega skupaj nekaj podedo-
val. Kmetijski tehnik je že moj
dedek, pa tudi mama je ostala
na kmetiji, kljub temu, da ima
srednjo ekonomsko šolo. Če jo
danes pogledam, vidim, da je
kar vesela, da se je tako
odločila. Tudi to je spodbuda za
mladega človeka, ko vidi, da se
tudi z zemljo da preživeti.
Besedilo in posnetki:
Vida Topolovec
Branimir se ob dobri letini zadovoljno smeje.
Veselje vsakega sadjarja so lepa in debela jabolka.
.....
ODPRTIH VPRAŠANJ
v mestni hiši v Ptuju so predstavniki občin Lendava,
Ljutomer, Ormož, Ptuj in Šmarje pri Jelšah v petek pod-
pisali sporazum o ustanovitvi Skupnosti obmejnih občin
severovzhodne Slovenije, da bi lažje reševali nekatera od-
prta vprašanja, predvsem na gospodarskem, kulturnem
in prostorskem področju, kjer ima prednost reševanje
obmejnih vprašanj. Podpisa se je udeležil tudi Peter Toš
iz republiškega ministrstva za zunanje zadeve.
S podpisom sporazuma se
je pet obmejnih občin
odločilo, da bodo skupno
reševale tudi uporabo neka-
terih prostorslah in infra-
strukturnih virov obmejne-
ga območja, pospeševale in
širile obstoječe ter vzposta-
vljale nova kulturna, re-
kreacijska, športna in ljud-
ska srečanja, sodelovale s
podobno skupnostjo v Re-
publiki Hrvaški pri reše-
vanju obmejne problemati-
ke in v mešani komisiji, ki
sta jo Slovenija in Hrvaška
ustanovili za izboljšanje
gospodarskega sodelovanja
ter skupno reševale vpra-
šanja zaščite in reševanja
ter požarnega varstva. Pou-
darili so, da bi meja med
Hrvaško in Slovenijo mo-
rala biti zgolj simbolična,
meja naj bo za tujce, ne
pa za Hrvate in Slovence,
zato je treba čimprej
vzpostaviti stike s sosedi
na hrvaški strani.
Podpisniki sporazuma bo-
do ustanovili več komisij,
ki se bodo ukvarjale s kon-
kretnimi vprašanji sodelo-
vanja obmejnih občin.
Začeli bodo s tremi in to za
gospodarstvo, kulturo in
varovanje okolja. Če bo po-
trebno, jih bodo ustanovili
več. Do ponovnega srečan-
ja, ki bo predvidoma sredi
novembra, morajo komisije
pripraviti delovne progra-
me. Predvidoma se bodo
sestali v Ljutomeru, kamor
bodo povabili tudi profe-
sorja Silva Devetaka z ma-
riborske univerze, ki Jim bo
predstavil zamisel o projek-
tu o regijskem sodelovanju.
To naj bi bil mednarodni
projekt štirih držav, Slove-
nije, Hrvaške, Ay&trije, in
Madžarske. Predstavniki
obmejnih občin pobudo
profesorja Devetaka poz-
dravljajo, saj bi bilo zani-
mivo zvedeti več o regio-
nalnem sodelovanju štirih
držav, štirih, narodov in šti-
rih kultur ter ugotoviti, za-
kaj Je na tem prostoru pri-
šlo do zaostanka v razvoju.
Za zdaj se skupnost obmej-
nih občin ne bo vključila v
novoustanovljeno Stalno
konferenco lokalnih skup-
nosti Slovenije. O tem bodo
odločili, ko bodo bolj zna-
ne tudi finančne obveznosti
za posamezne članice.
Peter Toš iz republiškega
zunanjega ministrstva je
podprl prizadevanja novousta-
novljene skupnosti, ki si želi,
da bi se sodelovanje s sosed-
njo Hrvatsko čimprej uredilo.
Čeprav se bo skupnost pred-
nostno ukvarjala z obmejno
problematiko, je pričakovati,
da bo pozornost posvečala tu-
di drugim regionalnim pove-
zavam. Predstavnike obmej-
nih občin je seznanil tudi s
stanjem v odnosih med drža-
vama Slovenijo in Hrvatsko,
zlasti še po Tudžmanovem
obisku na Brdu pri Kranju, ter
z možnostmi sodelovanja v
bodoče. Glede meje je pove-
dal, da je ta določena in da ne
sprejemajo izjav, po katerih ni
nihče določil meje med Slove-
nijo in Hrvatsko.
Skupnost obmejnih občin bo
imela v prvem letu sedež v
Ptuju, vodil pa jo bo predsed-
nik ptujske občinske skup-
ščine Vojteh Rajher. j^c
Med podpisovanjem sporazuma (Foto Kosi)
Slikarski vikend v Statenhergu
Minuli konec tedna so se v
baročnem dvorcu Štatenberg
zbrali likovniki Vesna
Emeršič, Jože Foltin, Julij
Ošlovnik, Veronika Rakuš in
Marija Gregorc iz Ptuja, Franc
Trčko iz Cirkovc, Dolfe Pen
iz Murske Sobote, Mojca Vi-
lar iz Domžal in Branko Gajšt
iz Sesterž, ki je bil tudi po-
budnik srečanja. Ni jih oviralo
slabo vreme, atelje so si nare-
dili kar v veliki dvorani dvor-
ca, teme pa so bili štaten-
berški motivi. Mentorica
srečanja je bila akademska sli-
Jcarka iz Ljubljane,. Tatjana
Verbinc.
Kljub slabemu vremenu so bili
slikarji navdušeni nad ambientom
in medsebojnim druženjem^ zalo
so sklenili, da se bodo na Staten-
bergu srečali vsaj enkrat letno.
V nedeljo {»poldan so v viteški
dvorani dvorca postavili še razsta-
vo z naslovom" Slikarski vikend v
dvorcu Štatenberg."	Yy
TEDNIK oktober 1992
poročamo, komentiramo — 3
Združeni bodo močnejši
"V turistično skupnost naj bi se povezali tisti, ki bodo svo-
je zanimanje izkazali prostovoljno in bodo v takšni organi-
zaciji videli večje možnosti za svoj razvoj. Vsi, ki bodo pri-
stopili v skupnost, bodo skupaj z občinskim Izvršnim sve-
tom in Skupščino občine postali ustanovitelji turistično in-
formativnega centra Ptuj. Ta bo na operativni ravni skrbel
za k(H)rdinacijo in servisiranje potreb skupnosti. Želimo, da
bi v turistično skupnost pridobili čimveč članov. Članstvo
bo prinašalo tudi nekatere bonitete, ki je nečlani ne bodo
mogli koristiti. Z ustanovitvgo skupnosti želimo doseči večji
vpliv vseh, ki delajo v ptujskem turizmu"Je o pripravah na
ustanovitev turistične skupnosti, ki je ena od nalog v okviru
turistične strategije Ptuja, povedal občinski minsiter za tu-
rizem Peter Vesenjak.
Minister za turizem se bo o
ustanovitvi turistične skupnosti
Ptuja najprej pogovarjal s ptuj-
skimi zasebnimi in družbenimi
gostinci. Z njimi se bo sestal
28. oktobra ob trinajstih v
Narodnem domu v Ptuju.
Predstavil jim bo namen ustano-
vitve skupnosti, njene predno-
sti, organiziranost, in financi-
ranje. Za tem pa se bo sestal tu-
di z drugimi udeleženci v ptuj-
ski turistični ponudbi.
Cilj dejavnosti turističnoin-
formativnega centra, ki se uk-
varja s promocijo in z razvojem
turizma, je, da privabi čimveč
obiskovalcev in da člani turi-
stične skupnosti čimveč za-
služijo. Financiranje aktivnosti,
ki so potrebne, da bi to dosegli,
je v prvih letih takšne organizi-
ranosti, bolj ali manj na pro-
računu občine. Ptujska občinska
blagajna je letos s svojimi vla-
ganji to že dokazala. Določene
prispevke naj bi plačevali tudi
člani novoustanovljene turi-
stične skupnosti. Njihov prispe-
vek naj bi bil odvisen od
vključenosti posameznega pod-
jetnika ali obrtnika v turistično
ponudbo občine. Kot je povedal
Peter Vesenjak so oblikovali de-
vet različnih stopenj prispev-
kov. V začetku bodo člani
plačevali komaj omembe vred-
ne deleže, ker želijo vzbuditi
zaupanje, da brez organizirano-
sti uspeha ne bo. V turizmu pa
Ptuj cilja visoko, želi se uvrstiti
med pet najpomembnejših turi-
stičnih mest Slovenije. MG
VELIK ODZIV_
Na septembrski razpis za razvojna sredstva občine Ptuj je v roku
prispelo 55 vlog. Kot je povedal predsednik ptujskega izvršnega
sveta Branko Brumen so zahtevki petkrat višji kot je denarja. Iz
vlog je razvidno, da bi, če bi uspeli zagotoviti sredstva vsem, lahko
odprli 330 novih delovnih mest. Ob taki pripravljenosti ljudi in
podjetnikov za sofinanciranje razvojnih programov, bi vlada mora-
la zagotoviti tudi ustrezen delež republišloh sredstev.
PRI TLRISTIČNI STRATEGIJI SODELOVALI TUDI
PTLJČANI _
v kratkem bo turistično ministrstvo predstavilo turistično strate-
gijo Slovenije. Pri oblikovanju tega dokumenta je sodelovalo okrog
štirideset strokovnjakov, kot edini predstavnik občinskih vlad pa
tudi član ptujskega izvršnega sveta Peter Vesenjak. S tem so pripra-
vljalci turistične strategije priznali Ptuju, da je pri turističnem raz-
voju na pravi poti. Poleg tega se vse več strokovnjakov zanima, ka-
ko bi lahko Ptujčanom pomagali pri turističnem razvoju občine.
Turistična strategija se ukvarja tudi z vprašanji promocije Slove-
nije. Kaj uporabiti na plakatih in v prospektih? Na drugem mestu
od petdesetih predlogov je mestno jedro z gradom, med prvimi pet-
najstimi pa tudi tri mesta, med njimi Ptuj. To je dokaz več, da se je
Ptuj že uspel uveljaviti s svojo turistično strategijo.
LIONS V PTLJL_
v soboto so bili v Ptuju predstavniki dobrodelne organizacije
LIONS iz Avstrije. Olgedali so si nekatere ptujske znamenitosti,
sprejel pa jih je tudi predsednik občinske vlade Branko Brumen.
PREDSTAVITEV FILTRIRNIH SISTEMOV
CARICO - NLTRI ~ TECH_
v hotelu Mitra v Ptuju bo nocoj ob 18. predstavitev ameriških
filtrimih sistemov za vodo Carico - Nutri - Tech. Njihovo uporabo
bo demonstriral predstavnik firme Sun Air Water, ki je zastopnik
Carica za Slovenijo.
BENETTON TUDI V PTLJLI_
Svetovno znana italijanska firma Benetton bo kmalu odprla svojo
trgovino tudi v Ptuju. Pogovori o tem potekajo že nekaj Časa. V po-
nedeljek pa sta firmo Benetton obiskala tudi predsednik ptujske
občinske vlade Branko Brumen in direktor Emone Merkur Marjan
Ostroško.
MARTINOVANJE BO 11. NOVEMBRA_
v Turističnoinformativnem centru v Ptuju se že nekaj časa pogo-
varjajo o organizaciji prireditev ob letošnjem martinovanju. Osred-
nja prireditev bo 11. novembra na Bakhovem trgu, v gostinskih lo-
kalih pa bodo martinove prireditve pričeli že nekaj dni prej. Letos
so se odločili tudi za izvirno vabilo na prireditev. Od šestega do
enajstega novembra bo skozi Ptuj vozil poseben reklamni voz z
voznikom Petrom Čehom, ki bo Ptujčane in druge vabil na marti-
novanje. Na njem bodo pevci, ki bodo peli izvirne martinove pe-
smi, poleg tega bodo ponujali mošt Slovenskih goric — Haloz. Or-
ganizatorji vabijo tudi druge, da se jim v dneh martinovanja pri-
družijo.
V SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI_
v soboto, 24. oktobra bo ob 20. uri na tretjem kanalu znova od-
daja ptujske lokalne televizije. Kot že tolikokrat doslej si bomo
lahko ogledali več prispevkov o aktualnih dogodkih v ptiyski
abčini. S kamero je Tinček Ivanuša zabeležil podpis sporazuma o
ustanovitvi skupnosti obmejnih občin, obisk Lojzeta Peterleta v
Ptuju, Mercatorjevo modno revijo, odprtje Goja centra, operacijo z
laparoskopom v ptujski bolnišnici, diamantno poroko na Ptujski
?ori ter nekatere druge dogodke. Oddajo bodo ponovili v nedeljo
:)b desetih na istem kanalu.	Pripravila: MG
Ob postavljanju rellefa.( Foto: Š. Hozyan)
Po naročilu ormoškega turi-
stičnega društva in podjetnika
Franca Cvetka iz Ormoža, je
rezbar Jože Lukačič iz Rakov-
cev pri Tomažu izrezbaril hra-
stovo deblo, dolgo preko 4 m, s
premerom 90 cm. Na njem so
ob lovskih in ribiških tudi pri-
zori iz življenja vinogradnikov,
kmetovalcev ter živinorejcev
občine Ormož.
Reliefna podoba je postavlje-
na pred gostiščem Franca Cvet-
ka na Ljutomerski cesti in bo
dobro vidna vsem, ki pridejo v
Ormož iz vzhodne smeri.
Za okolico reliefa, ki jo bodo
uredili v teh dneh, sta pripravila
načrte arhitekt Dušan Moškon
in dr. Aleksander Šiftar iz
Vrtnarije Murska Sobota.
V torek so predstavniki Jugo-
tanina iz Sevnice relief v re-
klamne namene prepojili s po-
sebnim zaščitnim sredstvom.
Svečano odprtje nove or-
moške turistične znamenitosti
bo na martinovo soboto, 7. no-
vembra.	Vida Topolovec
Nekateri
so že lačni
Ptujski izvršni svet je
prejšnji četrtek razpravljal o
več kot dvajsetih točkah dnev-
nega reda. Med drugim o
spremembi sistematizacije de-
lovnih mest v upravi za
inšpekcije občin Ormož in
Ptuj s finančnim ovrednoten-
jem. Predlagajo, da bi v Or-
možu ustanovili poslovno
enoto, v kateri bi bili inšpek-
torji, ki bi stalno delali v tej
občini. Kot je povedal pred-
sednik izvršnega sveta Branko
Brumen se trudijo, da bi na
najboljši način rešili odprta
vprašanja v tem medobčin-
skem upravnem organu. Pri-
čakujejo, da se bodo v krat-
kem o tem pogovorili tudi z
ormoškim predsednikom iz-
vršnega sveta. Želijo pa tudi,
da bi končno razrešili imeno-
vanje načelnika v upravi za
inšpekcije občin Ormož in
Ptuj, saj ta še vedno dela brez
ormoškega žegna.
Zbori ptujske občinske
skupščine bodo predvidoma
zasedali tretjega novembra.
Pred skupščinsko razpravo naj
bi izvedli okroglo mizo o lo-
kacijskem načrtu za rekon-
strukcijo križanja ceste M/3 in
železnice v Ptuju, Sekretariat
za urejanje prostora in varstvo
okolja bo na razpravo povabil
poslance, politične stranke in
občane Ptuja.
Izvršni svet je razpravljal
tudi o predlogu ukrepov za
reševanje socialnih stisk naj-
bolj ogroženim prebivalcem
ptujske občine. Stanje je za-
skrbljujoče, saj so nekateri že
lačni. Po podatkih, ki so jih
posredovale posamezne kra-
jevne skupnosti, je takšnih
družin že 24. Pomagali jim
bodo po najboljših močeh, za-
gotovili jim bodo en topli
obrok dnevno v enem od go-
stinskih obratov oziroma
kmečkih gospodinjstvih, otro-
ci bodo imeli v šolah in vrtcih
brezplačno malico in kosilo,
:)omagali jim bodo s paketi s
irano, in z denarjem v obliki
enkratne ali začasne pomoči.
Komunalno podjetje Ptuj za
zdaj ni uspelo s predlogom
cen za plakatiranje. Izvršni
svet je glede na to, da na tem
področju vlada velik nered
predlagal, da se o tem pogo-
vorijo predstavniki komunal-
nega podjetja, direkcije za go-
spodarsko infrastrukturo,
stranke zelenih in inšpekcij-
skih služb. Predvsem naj bi
našli rešitev za organizirano
plakatiranje v predvolilnem
boju. Skrajni čas pa je tudi, da
se začne izvajati odlok o pla-
katiranju v občini Ptuj.
Glede na to, da ni več težav
pri oskrbi s pitno vodo, je pre-
nehal veljati sklep o subven-
cioniranju prevozov vode.
Izvršni svet je sklenil, da mo-
rata direkcija za gospodarsko
inrastrukturo in občinski štab
za civilno zaščito pripraviti
podrobno poročilo o letošnjih
prevozih vode.
Opuščeno šolo v Narapljah
so dali v najem obrtniku za iz-
delovanje drobnih kovinskih
predmetov. To je že četrta
opuščena osnovna šola v ptuj-
ski občini, v kateri se opravlja
gospodarska dejavnost v okvi-
ru podjetništva oziroma obrti.
V torek so pripravljalci posve-
ta Ptuj včeraj — danes, jutri
oblikovali dokončno vabilo.
Dogovorili so se tudi, da bodo
še pred prvim novembrom
prestavili Lackov spomenik s
Slovenskega trga na nekdanje
ptujsko mestno pokopališče.
Izvršni svet bo s sredstvi pro-
računa pomagal tudi komuni
interesnih dejavnosti v ustana-
vljanju, da bo lahko do konca
leta brezplačno uporabljala
prostore bivše vojašnice na
Potrčevi. Omogočili jim bodo
tudi uporabo kontejnerja, f^c

UGODNA PONUDBA
-	toplih podov od 786,50 SIT/m naprej -	itisonov od 1.725,00 SIT/rn naprej -	tapisonov od 1.098,00 SIT/rn naprej -	stoječih sušilcev perila 3.468,00 SIT -	preprog in govejih kož -	različnih vrst stenskih tapet
v poslovalnicah Novi dom. Guma in Blagovnici na oddelku pohištva.
in TEDNIK vsak teden


Z OBISKA IGORJA BAVČARJA IN IGORJA OMERZA
V PTUJSKI OBČINI
Zakon o privatizaciji
gospodarstvo krvavo
potrebuje
član vodstva Demokratske stranke Slovenije Igor
Bavčar, sicer slovenski notranji minister in Igor Omerza,
direktor Službe družbenega knjigovodstva Slovenije, sta
se prejšnji četrtek na Švabovem pogovarjala s člani ptuj-
skega kluba menežerjev in občinskega odbora Demokrat-
ske stranke v Ptuju. Osrednjo pozornost so namenili
obravnavi aktualnih gospodarskih vprašanj in gospodar-
ski prihodnosti Slovenije.
Igor Omerza je, ko je go-
voril o zakonu o privatiza-
ciji, dejal, da je to zakon, ki
ga gospodarstvo krvavo po-
trebuje, Vladna koalicija je
pripravila osnutek privati-
zacijskega zakona, ki je
usklajen z mnenji opozicij-
skih strank. Dve točki za-
kona pa sta sporni tako za
pozicijo kot opozicijo. Gre
za vprašanji olaog otvritve-
ne Irance (kaj vzeti za ot-
voritveno bilanco, kaj se bo
privatiziralo, in kakšna je
vrednost?), ter okrog pred-
videne revizije dosedanjih
privatizacij, ki naj bi pome-
tla z morebitnimi divjimi
privatizacijami, o katerih se
veliko govori. Do sedaj je
bilo v Sloveniji izvedenih
okrog 400 privatizacij, S
strokovnega vidika divjih
privatizacij naj ne bi bilo,
so le zakonite ali nezakoni-
te. Obe sporni vprašanji naj
bi rešila vlada v okviru
podzakonskih aktov. Ne
glede na to pa si je potreb-
no prizadevati, da bi zakon
čimprej sprejeli, S tem bi
zagotovili osnovne pogoje
za gospodarski vzpon.
Bančno sanacijo vidijo de-
mokrati kot sanacijo gospo-
darstva, Problem pa je, da
se to vprašanje politizira.
Viri bančne sancije so pri-
vatizacija, tuji krediti, pro-
računska sredstva in dru-
go, Prejšnja vlada ni imela
resnega namena, da bi iz-
vedla sanacijo bank, sicer
bi v okviru proračuna za
letos izločila posebna
sredstva za to. Tako pa v
njem ni niti tolarja za te
namene. Za demokratsko
stranko so glavni problemi
brezposelnost, blokade in
stečaji. Niso zato, da bi
odpravili moratorij na
stečaje, saj bi to pomenilo
novo armado brezposel-
nih, Zakaj ni zaposlovanja
v novih podjetjih? Zaradi
previsokih davkov na za-
poslenega, ki jih novi pod-
jetniki niso zmožni pla-
čevati, V demokratski
stranki si bodo zato priza-
devali, da bi se zmanjšali
davki na nove zaposlitve,
in da bi uvedli pavšalne
zneske obdavčitve.
Igor Bavčar je med dru-
gim povedal, da so letošnje
volitve velika priložnost za
demokrate in jih pričakuje
z velikim optimizmom. Kot
stranka centra, ki se iz-
pričuje v načelih liberaliz-
ma, so prepričani, da so
ljudje sami sposobni reše-
vati svoje probleme, država
pa nam je potrebna le toli-
ko, da postavi okvire in za-
konodajo delovanja,
V pogovoru je bila naj-
večkrat omenjena javna
poraba, ki je predraga in
neracionalna, Igor Omerza
je med drugim povedal, da
se z državnim denarjem
dela kot svinja z mehom,
denar se porablja neracio-
nalno, Nujno je, da se jav-
na poraba zmanjša in po
potrebi prerazporedi. Par-
lament bi moral imeti nad-
zor nad javno porabo.
Čimprej pa je treba "vzeti
pot pod noge in iskati no-
ve trge,"je povedal Igor
Omerza in dodal: "Trg v
Sloveniji ni trg, naš trg sta
evropski in svetovni trg,"
MG
4 — po naših krajih
22. oktober 1992 — TEDNIK
A
od JL^M^pač . . .
BREG: fotografijal: Skupina prebivalcev ob Hajdinski Stu-
denčnici je sredi julija na občinski sekretariat za varstvo okolja in
urejanje prostora naslovila vlogo, v kateri predlagajo večnamensko
ureditev struge Hajdinske Studenčnice od izvira do Intesovega mli-
na. Franc Vidovič, ki zastopa njihove interese, je v vlogo zapisal,
da naj bi Studenčnico uredili v prvotno stanje, torej jo renaturalizi-
rali, v njej pa bi uredili vse potrebno za gojenje rakov jelševcev in
ribolov. Na prvi lokacijski obravnavi so se z načrtovanim krajani in
pristojne organizacije načelno strinjali, imeli pa so pomisleke glede
vpliva izvirov Studenčnice na črpališče vode v Skorbi. Če bi njene
izvire očistili bi lahko prišlo do močnejšega odtekanja podtalnice,
kar bi, po nekaterih napovedih, lahko delovalo na skorbska črpa-
lišča. Vendar postopek za ureditev Studenčnice teče naprej. Največ
težav je z zagotovitvijo denarja za izdelavo tehnične dokumentaci-
je in raziskav.
TEDNIK
PTUJSKA GORA: Minulo nedeljo je bilo tam srečanje starejših
občanov. Skupaj sta ga organizirala krajevna skupnost in župnijski
urad. Tiste, ki težko hodijo so iz oddaljenejših krajev pripeljali ga-
silci. Ob lo. uri je bila slovesna maša, po njej pa so krajane povabi-
li v prostore osnovne šole. Prišlo jih je okoli 80. Učenci so jim pri-
pravili prisrčen program, v imenu krajevne skupnosti jih je pozdra-
vil predsednik sveta KS Rado Rodošek, v imenu župnije pa pater
Vid Junger. Najstarejšemu krajanu Janezu Erbusu, ki je avgusta do-
polnil 90 let, so dali posebno darilo, predsednik društva upokojen-
cev Kari Rober pa mu je posebej čestital. Čestitali so tudi slavljen-
cema, diamantnoporočencema Mariji in Jožefu Purg iz Podlož. Po
uradnem delu so mize s svojimi dobrotami obložile domačinke,
članice Rdečega križa in socialne komisije ter Karitasa. Starejši
občani so se poveselili, obudili spomine in zapeli ob zvokih harmo-
nike. Vse, ki zaradi bolezni niso mogli priti na srečanje, bodo pred-
stavniki krajevne skupnosti v kratkem obiskali.
TEDNIK
VIDEM: Minuli teden je tako rekoč padla kocka za zidavo pri-
zidka k tamkajšnji osnovni šoli. Kot je znano ima ta velike prostor-
ske probleme in še posebej si želijo v njem tudi nove telovadnice.
Na sestanku krajevne skupnosti so se namreč minulo sredo dogo-
vorili, da bo krajevna skupnost zagotovila manjkajoči del sredstev
za pričetek del. Na sestanku sta sodelovala tudi ptujskin župan Voj-
teh Rajher in predsednik vlade Branko Brumen. Investicijska vred-
nost prizidka je 4 in pol milijone nemških mark. 53 odstotkov bo
prispeval republiški proračun, 32 občinski ter 7 in pol dostotka kra-
jevna skupnost. V krajevni skupnosti so ta del obveznosti sprejeli s
sklepom sveta, v kakšni obliki bodo to zagotovili, se bodo še
odločili. Preostalih 7 in pol odstotka potrebnega denarja bodo zbra-
li z ustanovitvijo sklada za pomoč, ki bo imel poseben žiro račun.
Učiteljski aktiv je z odločitvijo sveta krajevne skupnosti zelo zado-
voljen, saj bodo dela sedaj hitreje stekla. Razpis za izvajalca del pa
naj bi bil v kratkem.
TEDNIK
Juršinci: 670 let stara cerkev svetega Lovrenca v Slovenskih go-
ricah je po dolgih letih spet prenovljena. Farani Juršincev in oko-
liških vasi so že spomladi pričeli z zbiranjem sredstev za prenovo,
vsa dela pa so opravili čez poletje. Tako so v celoti prenovili del le-
senega ostrešja, ter cerkev tudi na novo prekrili. Kleparstvo Bau-
man je opravilo vsa kleparska dela in vgradilo nove bakrene žlebo-
ve, zidarska dela pa so zaupali zidarstvu Sok, saj so cerkev tudi
zaščitili z novo fasado.
Ob zaključku vseh prenovitvenih del so na misijonsko nedeljo,
18. oktobra v Juršinski cerkvi pripravili slovesno sveto mašo, med
katero je mariborski škof dr. Franc Kramberger s somašniki preno-
vljeno cerkev tudi blagoslovil. Ob tem se je za ves trud in prizade-
vanja posebej zahvalil farnemu župniku gospodu Štefanu Casarju,
ki uspešno opravlja bogoslužje v tem kraju že dobri dve desetletji-.
Zahvalo pa je namenil tudi vsem krajanom, krajevni skupnosti
Juršinci, ter trsničarjem in drevesničarjem, ki so s svojim prosto-
voljnim delom in denarnimi prispevki pripomogli k olepšanju in
pomladitvi tega kulturnega in zgodovinskega spomenika. oM
... do i&^upečje vasi
ttt r 'i "
i!,.,,.,,,,,	J, ,,"/', i,	,i ,,	: .	M ■	■..................,	'f'f ,'j'rri
;;	RAZSTAVO ODPRL ICOR BAVČAR
Putrihovi kipi v galeriji sv. Jurija v Ptuju
Zasebna galerija sv. Jurija
v mestnem stolpu je za lju-
bitelje likovne umetnosti
pripravila prijetno prese-
nečenje, razstavo del
Boštjana Putriha iz Ljublja-
ne. Boštjan Putrih je diplo-
miral na ljubljanski Akade-
miji za likovne umetnosti,
na oddelku za kiparstvo in
grafiko. Študiral je v Be-
netkah in se izpopolnjeval
v Londonu in Parizu.
Prešernovo nagrado je že
dobil v študenstkih letih,
med ostalimi nagradami pa
velja omeniti nagrado Intart
v Celovcu leta 1976, od-
kupno nagrado na osmem
bienalu male plastike v
Murski Soboti leta 1987, pa
Certificate of excellence
for outstanding achicvene-
ment in sculpture l.A.C.
New York leta 1988 in leto
kasneje Certificate of ex-
cellence for outstanding ar-
chievement, Artitudes, New
York.
Janez Mesesnel je o Pu-
trihovem kiparstvu zapi-
sal:" Putrihovi kipi imajo
svoje formalne korenine ta-
ko v vsem, kar nas obdaja,
kot v umetnostni tradiciji;
tradicija umetniškega obli-
kovanja okolja se torej zli-
va z aktualnostjo sedanjega
odnosa do življenja in sve-
ta, ki nas danes določata.
Posegajo pa tudi naprej v
prihodnost in druge fizične,
seveda zgolj zamišljene
sfere bivanja. Kot bi se po-
rajali iz igrivosti suverene-
ga demiurga se počasi nase-
lijo tudi v prostorih naše
domišljije, katero z njihovo
sugestivno močjo prej
ustrezno pripravijo. Šele ta-
krat je pripravljena sprejeti
sporočilo, ki ni formulirano
z literarno asociacijo ali z
likovnimi sredstvi posredo-
vano fabulo, ampak je
razpršena v mnogih likov-
nih, plastičnih, umetniških
dražeh teh plastičnih umet-
ninah."
Razstavo je odprl pred-
sedrftk Demokratske stranke
Igor Bavčar, s pesmijo pa
pospremil Ptujski kvartet.
Razstava je likovni dogodek,
ki jih v Ptuju ni veliko in zamu-
diti ogled razstave je zamuditi
aktualno slovensko likovno po-
dobo, ki se nam ponuja na do-
mačem pragu, prek katerega se
bolj po redko srečujemo s ki-
parstvom. Galerija sv. Jurija
ubira zanimivo in vznemirljivo
pot, ki kakovostno posega v
ptujski kulturni prostor, upaj-
mo, da ne brez odziva, v mislih
imamo predvsem "uradno" kul-
turo.	NaV
Presta, Bombetka
in Hobi v najemu
Ptujske pekame in slaščičarne
so zaradi tega, da bi zmanjšale
stroške poslovanja, in zagotovi-
le uspešno poslovanje, dale v
najem prodajalne kruha v Ptuju
in Kidričevem. Prevzela jih je
nova obrtnica Vida Brodnjak,
sicer dolgoletna delavka pe-
kam. Presta, Bombetka in Hobi
poslujejo že nekaj dni pod nje-
nim vodstvom.
Nova obrtnica je poslovanje
začela z nekaterimi novostmi.
Podaljšala je delovni čas med
tednom. Po novem delajo vsak
dan od 6,30 ure do 18, 30, ob
sobotah od 6,30 do 13.ure. No-
vo pa je tudi to, da je Bombetka
odprta tudi ob nedeljah, od 8.
do 11. ure.
"S pogodbo, ki sem jo skleni-
la s Ptujskimi pekarnami in
slaščičarnami, je določeno, da
moramo prednostno prodajati
vse njihove proizvode — kruh,
pekovske in slaščičarske izdel-
ke. Trudila se bom, da bosta po-
nudba in postrežba kakovostni.
Kupcem pa želim ponuditi tudi
drugo trgovsko blago iz skupin
A in B, saj v prodajalne kruha v
glavnem zahajajo gospodinje.
Želim pa si tudi dobrega sode-
lovanja z zaposlenimi in stran-
kami. Čeprav sem v tej dejav-
nosti zaposlena že dvajset let,
čutim v novi vlogi veliko odgo-
vornost. Prej je za vsako
odločitvijo stal še nekdo drug,
sedaj je drugače, za vse odgo-
varjam sama," je povedala Vida
Brodnjak.	MG
Matična knjižnica v Le-
nartu praznuje letos trideset
let svojega obstoja. Prvi za-
metki knjižnice segajo v le-
to 1962, ko je Delavska
univerza sprejela sklep, da
za svoje predavatelje usta-
novi politično knjižnico.
Takratna knjižnica je imela
375 knjig.
Knjižnica pri Kulturno -
umetniškem društvu Radko
Smiljan v Lenartu JE delala v
neprimemih prostorih, pri-
manjkovalo pa ji je tudi sred-
stev za nakup novih knjig. Z
Delavsko univerzo so se do-
govorili, da z združitvijo
rešijo problem obeh knjižnic.
Nova Imjižnica je dobila nove,
a še vedno ne ustreznih pro-
storov, v sedanjem klubu
občanov. Za izposojo pa je
imela na voljo 1213 Imjig.
V sedanje prostore na Niko-
vi 9 se je knjižnica preselila
1967 leta. Takrat je spadala
med najbolj urejene manjše
knjižnice v Sloveniji.
Danes, ko ima knjižnica
34.600 enot knjižnega fonda,
so prostori zopet pretesni. Ker
)a je knjižnica praktično edini
cultumi center v Lenartu, ji
primankuje ustreznih prosto-
rov za razstave, litararne
večere, ure pravljic in druge
prireditve, ki jih sedaj prireja-
jo v majhnem prostoru
knjižnice.
Vodja Matične knjižnice v
Lenartu nam je povedala: "Po-
treba po nenehnem izo-
braževanju je del našega vsak-
dana, lieratura pa vedno težje
dostopna. Veča se število ne-
zaposlenih in upokojencev, ki
iščejo raznovrstno literaturo.
Po zadnjih podatkih je vpisa-
nih 4160 bralcev, kar je 24
procentov prebivalcev naše
občine. V letošnejem letu so
si obiskovalci izposodili že
25.500 knjig."
Seveda je naraščanje števila
članov knjižnice prav gotovo
posledica načrtnega dela
knjižnice z predšolskimi otro-
ki. Saj so razvno ob našem
obisku imeli, kar tri skupine
najmlajših pravljične ure. Or-
ganizirani obiski otrok v
knjižnici, pravljične ure in
druge oblike dela vzbudijo pri
otrocih radovetnost za knjigo.
Seveda pa vse to zahteva od
kadra veliko časa in tudi pro-
store. To pa so problemi, s ka-
terimi se ravno sedaj ukvarja-
jo v knjižnici.
Kulturni
križemkražem
" irf " n 1,1 r n IJ I / t J i I i I / J f / J j n I I I I I t t I t t I t
t I I I I I II I I I I I III I / r / r
TOMAŽ PRI ORMOŽU *
Ob 250 letnici tomaževske fare
bo med drugimi prireditvami v
obnovljenem razstavnem pro-
storu stare šole jutri zvečer ob
18. uri odprtje razstave del ude-
ležencev likovne kolonije - To-
maž 92, drevi pa bodo v farni
cerkvi pri Tomažu predstavili
nove orgle, v nedeljo pa bodo
pred tomaževsko veroučno učil-
nico odkrili spomenik pisatelju,
dramatiku in duhovniku F. Ksa-
vru Mešku.
SLOVENSKA BISTRICA *
V času od 20. do 24. oktobra se
bodo v Slovenski Bistrici odvi-
jale številne prireditve ob le-
tošnjem Malem Borštnikovem
srečanju. Na osnovnih šolah
Spodnja Polskava, Slovenska
Bistrica in Poljčane so bila
srečanja s slovenskimi dramski-
mi igralci že včeraj, danes se
bodo slovenski dramski igralci
predstavili še učencem osnov-
nih šol Tinja, Šmartna in Minke
Namestnik - Sonje v Slovenski
Bistrici.
ORMOŽ * Do 3. novembra
so v avli skupščinske zgradbe v
Ormožu na ogled OBRAZI aka-
demskega kiparja Viktorja Goj-
koviča iz Ptuja.
ŠTATENBERG * Od nedel-
je, 18. oktobra, pa vse do 3. no-
vembra je v viteški dvorani
dvorca Štatenberg pri Makolah
na ogled razstava 10 likovnikov
z naslovom "Slikarski vikend v
dvorcu Štatenberg".
PTUJ * V Ljudski in študij-
ski knjižnici je na ogled razsta-
va Amerika, Amerika, gradivo o
Ameriki, ki ga hrani knjižnica s
povdarkom na 500 letnici Ko-
luriibovega odkritja.
PTU.I * V galeriji sv. Jurija v
mestnem stolpu razstavlja aka-
demski kipar Boštjan Putrih iz
Ljubljane.
PTUJ * V Miheličevi galeriji
si še lahko ogledate razstavo
Zbiram — torej sem.
ZADAR * V soboto so odprli
razstavo Nakit - magična moč
oblike, ki sta jo pripravila Ar-
heološki muzej Zadar in Pokra-
jinski muzej Ptuj.
PTUJ * Pravljični uri turških
pravljic Turkomandija bosta na
ptujskem gradu danes ob 17. in
18.uri.
Sprejeli
odlok o vinotočih
Na zadnji seji izvršnega sveta
v Lenartu so njegovi člani
obravnavali obsežen dnevni red.
Sprejeli so pravilnik o do-
deljevanju kreditov za naložbe
v kmetije na območju lenarške
občine. Za razvoj kmetijstva
bodo letos iz občinskega pro-
računa namenili dva milijona
tolarjev. S temi sredstvi bodo
pokrili realne obrestne mere.
Za posojila je namenjenih 5,4
milijona tolarjev, za njihovo
vračanje pa bo veljal enoletni
moratorij. Posojila bodo dobi-
le tiste družinske kmetije, ki
bodo imele dovolj delovne si-
le. Seveda se bodo morale uk-
varjati s pridelovanjem sadjar-
stva, jagodičevja, denar pa bo-
do namenili tudi za novograd-
nje hlevov za mlado pitano
govedo in plemenske svinje.
Osrednji del seje so nameni-
li pogovoru za sprejem odloka
o urejanju vinotočev v občini.
Po dokaj dolgi in polemični
razvpravi, so se odločili, da
bodo vinotoči ena od dopol-
nilnih .deja,vn.osti na kmetijah.
Seveda jih bodO lahko imeli
tisti, ki pridelajo nad tisoč li-
trov vina. Vinotoči se bodo
morali nahajati v okviru vino-
gradov ali pa na samih kmeti-
jah. Nekateri člani izvršnega
sveta so opozarjali na nevar-
nost, da bi se sedanji gostinski
lokali spreminjali v vinotoče.
Izvršni svet je tudi imenoval
posebno komisijo za izdelavo
projekta vinske ceste v le-
narški občini. Vinske ceste
imajo že izdelane v vseh so-
sednjih obči-nah. Franc Brez-
nik, ki je v iz-vršnem svetu
odgovoren za področje turiz-
ma, je predstavil osnutek dol-
gopričakovanega lenarškega
prospekta.
Sprejeli so tudi sklep za po-
večanje stanovanjskih najem-
nin. S 1. oktobrom so se po-
višale za deset odstotkov. Po-
višanje predvidevajo tudi za
naslednja dva meseca.
Člani občinske vlade so go-
vorili o predlogih za preventi-
vq v, cestnem prometu.
Marija Slodrijak
TEDNIK ~
kultura, izobraževanje — 5
OSNOVNA ŠOLA MLADIKA V KORAK S ČASOM
Dva športna razreda
Novo šolsko leto je Osnov-
na šola Mladika pričela /.
dvema športnima razredoma.
Novost, ki preseneča, pa tudi
ne, saj je Osnovna šola Mla
dika po športnih rezultatih
učencev prva v Sloveniji.
Seveda si želijo, da bi izšli
iz teh razredov dobri športni-
ki, vendar jc namen mnogo
širši. O tem v pogovt)ru z
ravnateljico Osnovne šole
Mladika prof. Marijo Šu-
mandl.
S športnima razredoma
orjetc ledino med osnovni-
mi šolami v Sloveniji. Kaj
jc bil povod, da ste ju usta-
novili?
Marija Šumandl: Imamo
en oddelek prvega in en od-
delek petega športnega ra-
zreda. Razlog? Športna de-
javnost ima na šoli'že dolgo-
letno tradicijo, z njo se uk-
varja vsa ta leta veliko števi-
lo učencev. Poleg tega ima-
mo za to dejavnost dobre po-
goje, kar je pogoj za uvedbo
športnih razredov, imamo
zunanje športne objekte, smo
tudi v bližini stadiona, ima-
mo dve telovadnici in v
bližini je športna dvorana
Mladika. Vse to omogoča
normalno delo vseh treh pe-
dagogov športne vzgoje in še
ostaja prostor za razredno
stopnjo, saj imajo na naši šoli
vsi učenci od prvega do osme-
ga razreda pouk športne vzgo-
je v telovadnici. Za vsako no-
vost na šoli pa se je treba se-
veda dobro pripraviti.
Kaj pomeni to, da učencc
obiskuje športni razred?
Marija Šumandl: Učenci v
športnem razredu imajo vsak
dan eno uro športne vzgoje.
Po obveznem predmetniku je
športne vzgoje v prvem ra-
zredu tri ure na teden, enako
v petem, v sedmem in os-
mem razredu pa samo dve
uri na teden. Na šoli smo
prepričani, da učenec, ki ima
več možnosti za gibanje, lah-
ko boljše dela. To je bil tisti
razlog, ki nas je napeljal k
temu, da smo najprej vpra-
šali starše, učitelje, kaj mi-
slijo o športnih oddelkih in
potem pripravili vse potreb-
no, da imamo z novim šol-
skim letom v prvem a in v
petem a razredu dve uri
športne vzgoje več. Imajo pa
tudi drugačen program za
ostale ure.
Pričakujemo, da bo učni
uspeh večji, da bo večja mo-
tivacija za delo, iz teh oddel-
kov pa naj bi izšli seveda tu-
di dobri in perspektivni špor-
tniki, čeprav bo na to treba
kar nekaj let čakati. Letos
smo upoštevali želje otrok in
staršev, manj pa smo se upi-
rali na strokovne odločitve,
da bi upoštevali rezultate te-
lesnovzgojnih kartonov ...
Kaj je bil pogoj za vpis v
športni oddelek?
Marija Šumandl: Najprej
smo idejo predstavili star-
šem na roditeljskem sestan-
ku in svetu staršev. Starši so
imeli čas za premislek, po-
tem so dobili domov anketo
oziroma prijavnico za to, da
otrok obiskuje športni ra-
zred. V prvem razredu smo
lahko upoštevali vse želje
staršev, v petem razredu pa
smo že imeli nekaj težav, za-
radi tujega jezika. Na šoli
poučujemo dva tuja jezika,
nemščino in angleščino, in v
športnem oddelku petega ra-
zreda smo se morali odločiti
za enega, odločili smo se za
angleščino, saj je interes za
učenje tega jezika večji. Ta-
ko so se starši z učenci mo-
rali odločiti za športni ra-
zred, ki bo imel angleščino.
Za peti razred se je prijavilo
šest učencev več kot je nor-
mativ za število učencev v
razredu (32), ki smo jih mo-
rali usmeriti v običajni peti
razred, odločilna pa je bila
ocena iz športne vzgoje.
Učenci športnih razredov
imajo dve uri pouka več ...
Marija Šumandl: Da, goto-
vo, če sta dve uri športne
vzgoje več, pomeni to, da jc
pouk daljši za dve uri. Sicer
pa imajo tudi učenci drugih
razredov na voljo dve uri do-
datnega ali dopolnilnega
pouka. Na šoli poskušamo
učence usmerjati predvsem k
dodatnemu pouku, da bi do-
bili pri posameznih predme-
tih nekaj več. Torej ne gre za
nek poseben privilegij, ker
imajo tudi drugi to možnost.
V enem od odddelkov prve-
ga razreda imajo dve uri na-
ravoslovnega pouka več v
ostalih oddelkih se učenci
odločajo za enega od pred-
metov, kjer imajo dodatni
pouk, tako imajo namesto
štirih ur, pet ur matematike,
ali tujega jezika, slo-
venščine, kemije ... Možnost
imajo torej vsi, v športnih
oddelkih le s to razliko, da
imajo vsi dodatne ure špor-
tne vzgoje, v drugih razredih
pač izbirajo predmet za do-
datni pouk. Seveda pa imajo
učenci športnih razredov še
druge dejavnosti, obiskujejo
glasbeno šolo, fakultativni
pouk drugega tujega jezika,
računalništvo ... Nekateri so
res obremenjeni, se nam zdi,
da so ambicije prevelike, da
bodo nekateri težko zmogli,
nekateri pa vse z lahkoto
opravijo.
Imajo športne oddelke
tudi na drugih šolah?
Marija Šumandl: Vemo za
Veliko Nedeljo, sicer pa gre
razvoj osnovnega šolstva v tej
smeri, saj jc želja šolnikov, da
naj bi vsak otrok imel vsak
dan, nekje sredi pouka uro
sprostitve, ker jc potem sode-
lovanje pri pouku boljše. Želi-
mo, da bi otroku nudili več gi-
banja, kar bi zmanjšalo agre-
sijo in tisto drugo, nczaželjc-
no sproščanje energije v šoli
in izven nje.
Učenci v športnih razre-
dih imajo zdaj tudi boljše
pogoje za pripravo na šol-
ska športna tekmovanja?
Marija Šumandl: Seveda.
Pri pouku v športnem oddelku
prvega razreda sodeluje pred-
metni učitelj. Tako imata 70
ur dodatnega pouka športne
vzgoje dva učitelja, razredna
učiteljica in učitelj športne
vzgoje. Enako v petem razre-
du, torej dodatni program je
plavanje, pohodništvo, šola v
naravi, za pete razrede alpsko
smučanje, pa talna telovadba
že v prvem razredu, atletika ...
Kako so pobudo o šport-
nih razredih sprejeli starši?
Marija Šumandl: Odziv do-
kazuje, da so bili navdušeni,
saj je bilo prijav preveč in ne
premalo. Moram pa reči, da so
tudi ostali starši sprejeli to z
razumevanjem, ker smo lahko
v okviru možnosti organizirali
le dva oddelka in, da bomo re-
zultate spremljali, ostali od-
delki so kontrolni. Rezultate
bomo objavili oziroma po-
skušali vplivati na tiste, ki so
odgovorni za razvoj šolstva,
da bi se to razširilo.
Pomeni to, da imajo učen-
ci, ki obiskujejo športni od-
delek, status športnika?
Marija Šumandl: Moram
reči, da so tudi pri nas že bile
želje po statusu športnika za
učence, ki se tudi zunaj šole,
v klubih ukvarjajo s športom
aktivno. Na vse take pobude
je šola pozitivno odgovarjala,
vendar vedno v sodelovanju s
starši, ne samo prek klubov,
saj je otrok obvezen obiskova-
ti osnovno šolo. Temu vedno
znamo prisluhniti, ne samo za
športne aktivnosti, ampak tudi
za druga tekmovanja in aktiv-
nosti. S tem tudi učenca moti-
viramo, da zamujeno nadok-
nadi takrat, ko lahko.
Nataša Vodušek
Marija Šumandl: " Več sprostitve, manj agresije med učenci
Pokrajinski muzej Ptuj hrani
v rimskem lapidariju, v cerkve-
ni ladji nekdanjega dominikan-
skega samostana, vrsto nagrob-
nikov z reliefnimi prizori iz
grške mitologije. Poleg portret-
nih upodobitev pokojnikov in
prikazov bojne opreme so prav
scene iz grških mitov najpogo-
steje uporabljeni motivi na na-
grobnikih iz drugega in tretjega
stoletja. Danes predstavljamo
del reliefa z nagrobnega spome-
nika, ki je že dalj časa znan. Po-
dolgovat kamnit kvader je na
levi in desni odlomljen pa tudi
sam relief je močno zabrisan,
vendar se prizor še da razbrati.
V ozadju, na levi in v sredini,
vidimo dva stolpa z dvokapno
streho in polkrožno odprtino.
Vodoravna linija med figuro v
sredini in konjema, ki dirjata z
leve, predstavlja gornji rob ob-
zidja. Desno od dvovprege se
zvrste tri figure: najprej manjša
oseba z dvignjenima rokama, ki
nekaj drži na glavi, sledi sklon-
jena postava, odeta v plašč, ki v
rokah nosi pitos (shrambeno po-
sodo), in končno je ob desnem
robu klečeča moška figura, dal-
je je relief odlomljen.
Univ. prof. dr. Ema Diez je
prizor s kamna razložila v Zbor-
niku del posvečenih M. Abra-
miču (1957). Na podlagi pri-
merjav s podobnimi scenami, ki
so bolje ohranjene, je ugotovila,
da gre za prizor iz Iliade. Desna
klečeča figura predstavlja kralja
Priama, ki prosi za truplo sina
Hektorja, ostali dve figuri pa
sta prinašalca darov. Zid s stol-
poma v ozadju je torej obzidje
Troje, kot si ga je predstavljal
klesar v rimskem času. Iz pri-
merjalnega gradiva je razvidno,
da sta bila desno od Priama pri-
kazana še sedeči Ahil in Rek-
torjevo truplo.
Razlaga našega reliefa je v stro-
kovni literaturi že dolgo poznana,
širši javnosti pa ga predstavljamo
sedaj s tem člankom in risbo.
Povzeto po E. Diez.
Brane Lamut
Zgodovina religije za mlade
Piše: TJASA .
MRGOLE-JUKIC
ANIMIZEIVI
Seveda pa so se ljudje kljub
začetnemu poljedelstvu in
živinoreji še vedno ukvarjali z
lovom (glavno orožje je bil
lok) in ribolovom (ost, harpu-
na,tmek...), naučili pa so se
izdelovati tudi čolne, kar po-
meni, da je čoln postal prvo
prevozno sredstvo, ki si ga je
izmislil človek.
Ti ljudje so iznašli tudi
žganje gline in kmalu so se
naučili izdelovati posodo, ki
so jo okraševali z raznimi
vzorci. Slikarstvo tudi ni več
realistično — stvarno (na-
tančno posnemanje narave),
ampak bolj fantazijsko — or-
namentično, kar pomeni, da so
delali okraske iz črt, krogov...
Okraske so risali na orodje,
orožje, čolne...
Nasploh postane kultura ve-
liko bogatejša. Obleka sicer ni
bila bogata, še vedno so upo-
rabljali kože in usnje, sicer pa
so bili verjetno bolj poman-
jkljivo oblečeni, ker se je oto-
plilo. Bogato pa je postalo
okrasje, ki so ga ljudje nosili.
Okraske so naredili iz školjk,
cvetov, zobov, polžev... Zani-
mivo je dejstvo, da se je okra-
sje razvilo prej kakor obleka v
tistih krajih, kjer obleka ni bi-
la potrebna zaradi mraza.
Ljudje so zaradi obdelovan-
ja vrta lahko živeli v večjih
skupinah kakor v stari kameni
dobi. Takim večjim skupinam,
kjer ne živijo skupaj samo so-
rodniki, pravimo PLEMENA.
Tako so lažje skupaj obdelo-
vali zemljo, jo branili in se
počutili bolj varne. Vidiš, ker
se je spremenilo življenje lju-
di, se je spremenila tudi njiho-
va kultura!
Ne samo da so drugače risali,
postopoma so se spremenili tudi
obredi, ki so postali bogatejši in
v navado pride uporaba mask.
MASKA je imela določen po-
men in sicer je predstavljala du-
hove, za nas pa pomeni bogato
kulturno dediščino. (Tukaj ne
moremo mimo kurenta; tudi on
predstavlja duha — demona.)
Tako so si ob obrednih plesih
nadeli maske in z njimi plesali
in klicali ali odganjali določene
duhove. Med plesom so opo-
našali totemske živali ali duho-
ve, skakali so in se vrteli in še
najbolj so bili ti plesi podobni
plesom, ki si jih Videl pri Indi-
jancih v kavbojskih filmih. Ker
pa se tudi ob obrednem plesu
spodobi imeti muziko, so jo
imeli. Tolkala (bobni) so bila še
vedno v rabi kot najpomem-
bnejši instrument, zraven pa so
uporabljali ropotulje, piščali,
troblje in flavte.
Obredi iniciacije sčasoma ni-
so bili več tako dolgotrajni in
mučni, mučenje je postopoma
izginilo, ohranilo pa se je braz-
gotinarstvo. To pomeni, da so
delček kože spekli tako, da so
dobili brazgotino, ki so jo imeli
za okras. V Melaneziji je šel
razvoj dalje in iz brazgotinar-
stva se je razvila tatauacija ali
po naše tetoviranje. Nekateri so
si dali tetovirat vse telo; ti so
bili največji frajerji, ponavadi
pa tudi najpomembnejši ljudje v
plemenu. Ker je ta poseg bolel,
so bili ti možje tudi zelo hrabri.
Iz tatauacije se je razvila prava
umetnost.
Tudi totemi so nastopali ved-
no redkeje in ljudje so pričeli
verjeti, da imajo dušo. Svet so
si predstavljali kot prostor, v
katerem živijo poleg ljudi, živa-
li, rastlin in stvari še duhovi ali
duše. Ker je duša latinsko ani-
ma, imenujemo to religijo pre-
prosto ANIMIZEM.
Poglej, ti ljudje so že ločili
MATERIJO, to je tisto kar lah-
ko primeš v roko (predmet) od
DUHA, tega pa si lahko samo
predstavljaš, prijeti pa ga ne
moreš. Tudi misli, ideje ne mo-
reš prijeti. Njun pomen pa lah-
ko razumeš. Tako razumevanje
sveta je bilo za primitivnega
Človeka velik napredek.
Kot ni imel vsak predmet
duše in tudi vsaka žival ne (le
totem), pa so imeli dušo vsi
ljudje. Zanimivo pa so si pred-
stavljali, da nimajo vsi ljudje
enako mnogo duha ali duše.
Ljudje, ki so bili dobri lovci,
hrabri možje so imeli veliko
duše, navadni ljudje pa malo.
Ljudje, ki so imeli veliko duše
so bili lahko vodje in v plemenu
so jih cenili. ...
Tudi danes še živijo plemena,
ki imajo animistično vero in ta-
ko npr. imenujejo dušo mana,
severni Indijanci manitu ...
Opozorim te naj, da nekateri
avtorji menijo, da duša izvira iz
animističnega verovanja, drugi
pa so prepričani, da je vera v
dušo obstajala že pred animiz-
mom.
Vemo že, da so ljudje živeli v
plemenih, tudi družine so obsta-
jale in prepovedi (tabu), kdo se
lahko s kom poroči. Ti predpisi
so bili veliko bolj strogi kakor v
stari kameni dobi. Nekatera ple-
mena pa si niso znala razložiti
kako dobi mama dojenčka.
Čeprav sta živela mož in žena
skupaj, pa vendarle niso ugoto-
vili kakšno vlogo ima oče. In
veš kako so si razložili to zade-
vo? Verjeli so, da duhovi totem-
skih prednikov pridejo v žensko
skozi popek in se tako rodijo v
človeški obliki. Po smrti se lah-
ko naselijo ponovno v kaki dru-
gi ženski.
(V prejšni številki je hil po-
motoma animizem preimeno-
van v antimizem. 7m tiskovno
napako se opravičujemo).
BRANE LAMUT - NATAŠA KOLAS
41. BOGOVI RIMSKE
POETOVIONE
Med prvim in četrtini stoletjem je imela
rimska Poetoviona dokaj pisano etnično po-
dobo. Ob italskem prebivatStvu so bili tu še
romanizirani keltski staroselci, trgovci iz
vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki
in .sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato
je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu
precej raznolika. Častili so najrazličnejše
bogove in božanstva. V tej rubriki jih želi-
mo bralcem v sliki in besedi predstaviti na
poljuden način. Fotografije: Bine Kovačič.
ESKLUP (lat.
AESCLUIPILS)
Eskulap je bil sin boga Apo-
lona in njegove ljubice Koroni-
de. Poiskal si je ni med boginja-
mi ampak med navadnimi
smrtnicami. Tako Eskulap
prvotno ni bil bog, ampak znan
zdravnik, ki so ga šele kasneje
začeli častiti: v Atenah po kugi
leta 429 pr. n. št., v Rimu pa
prav tako po epidemiji kuge leta
293 pr. n. št., od takrat naprej se
je razširil po vsem rimskem
svetu.
Eskulapa prepoznamo po nje-
govih atributih.To so: petelin,
pes, šiška, lovorov venec, sko-
delica, predvsem pa kača, ovita
okoli palice, ki predstavlja še
danes znak zdravilstva.
V Panoniji so bili eskulapovi
spomeniki najpogostejši v
Aquincumu, kjer je imel bog s
hčerko Higijo (od tod higijena)
skupno svetišče. Iz Poetovione
sta znana dva fragmentirana
odlomka.
NEMES_
Nemes je grška boginja usode
(podobno kot Tyche), ponavadi
zle usode, hči Zeusa in Noči.
Njeni atributi so: tehtnica (s ka-
tero tehta srečno in zlo usodo),
kolo (sreča se obrača), meč, bič,
lok in puščica. Nemes je
maščevalna boginja. Prav tako
kot rimska boginja Eortuna je
imela svoj praznik 24. aprila.
V	rimski provinci Panoniji so
se ji večkrat obračali s pri-
pošnjo, posebno v krajih z am-
fiteatrom (Camuntum, Aquin-
cum), kjer je bila boginja gla-
diatorskih iger.
V	antični Poetovioni pozna-
mo le en močno fragmentiran
posvetilni marmorni kamen, po-
svečen vzvišeni Nemes za
zdravje neznanega darovalca.
Fragment je shranjen v depo-
ju Pokrajinskega muzeja Ptuj.
6 — nasi kraji in ljudje
22. oktober 1992 — TEDNIK
Alkohol je najbolj razširjena droga, če šlejenio, da je zaradi
alkoholika prizadeta cela družina. V Sloveniji naj bi bilo okrog
sto tisoč alkoholikov, in če to številko pomnožimo s štiri ugoto-
vimo, da jc zaradi alkoholizma tako ali drugače prizadetih
okrog štiristo tisoč Slovencev. Cigareta je tako kot alkohol del
podobe ali imidža vse večjega števila mladih. Od alkohola in ci-
garet do drog pa je le korak. Še ne dolgo tega smo se tolažili s
podatkom, da je Slovenijo zajel pojav večje zlorabe nedovolje-
nih drog med mladimi z desetletno zamudo v primerjavi z za-
hodnoevropskimi državami.
V	zadnjem času pa se stanje hi-
tro spreminja, saj zaskrbljujoče
narašča število mladih uživalcev
kanabisa, heroina in nekaterih dru-
gih nedovoljenih drog. Po podat-
kih kriminalistov se je v letu 1990
znatno povečala neupravičena
proizvodnja in promet z drogami.
V	primerjavi z letom 1989 za več
kot štirideset odstotkov. Več je bi-
lo tudi omogočanja uživanja pre-
povedanih drog (72 odstotkov več
kot leta 1989) in zaseženih drog,
zlasti heroina, ter prekrškov, nasil-
nih dejanj in sekundarnega krimi-
nala, povezanega z drogami. V de-
vetdesetih letih so se v zdravniške
ordinacije pričeli zatekati skrajno
propadli in dolgoletni uživalci
drog, nesposobni abstiniranja in
praviloma s kriminalno preteklo-
stjo. Na osnovi različnih podatkov
iz zdravstvenih, farmacevtskih,
socialnih, ekonomskih in krimino-
loških virov ter raziskav med
osnovnošolci in srednješolci je
sklepali, da imajo prebivalci Slo-
venije občutne probleme v zvezi z
uporabo in zlorabo drog.
V	Ptuju
pojav zaznavajo...
V	Ptuju za zdaj naj ne bi bilo
uživalcev drog. Tako namreč
kažejo podatki ptujske policije,
UNZ Maribor, ptujskega _ zdrav-
stva, tožilstva in sodišča. Če-prav
o številu kadilcev marihuane
(mehka droga), ki je po svetu zna-
na kot začetno mamilo, ni na-
tančnih podatkov, pa se vendarle
ve, da policija le nekaj ve o pro-
blematiki mamil. Skupine usposo-
bljenih kriminalistov, ki delajo v
okviru posameznih UNZ, imajo
veliko dela, vendar se usmerjajo
predvsem na odkrivanje večjih ko-
ličin mamil. Komandir postaje mi-
lice v Ptuju Milan Cuš je na
vprašanje o razširjenosti drog v
Ptuju povedal, da se o njih sicer
veliko govori, dokazov pa ni. No-
ben od staršev ali kdo drug se še
ni oglasil na postaji, da bi jih po-
trdil. Govori pa se, da se droge na
veliko uživajo v številnih ptujskih
diskotekah. Poleg tega je delo do-
datno oteženo, ker ni evidence
uživalcev. Uživanje mamil po
naših predpisih ni kaznivo, kaznu-
je se le neupravičena proizvodnja
in promet z mamili, omogočanje
uživanja, posredovanje pri prodaji ali
nakupu, ponujanje in drugo. Za
omenjena kazniva dejanja so kršilci
kaznovani še po kazenskem zakonu
bivše SFRJ. Mnogi preprodajalci
drog se žal izmuznejo roki pravice,
ker mora pri nas delavec UNZ doka-
zati, da je tisti, ki ima drogo v pose-
sti, to tudi nameraval prodati. Doka-
zati mora torej naklep, kar kriminali-
stom drugje v Evropi ni treba.
Droga Ptuja ni obšla, vsaj kar
zadeva preprodajo. Tako so pred
dvema letoma odkrili pred hote-
lom štiri preprodajalce heroina.
Kljub temu, da je bilo več kot
očitno, da je droga namenjena
preprodaji, so se kazni uspeli izo-
gniti. Sredi lanskega leta so ptuj-
ski policisti odkrili okrog šest-
sto sadik indijske konoplje,ki jo
je posadil fant iz Celja s prija-
telji na težko dostopnem kraju v
bližini vikenda na Dobrini, in je
bila tik pred tem, da jo požanje-
jo. Kazenska ovadba je bila na-
pisana, kaj pa se je z njo zgodi-
lo na postaji milice ne vedo.
Dejstvo je, da na osnovi tistega,
kar odkrije policija ni mogoče
sklepati o dejanski razširjenosti
drog pri nas.
Ptujski zdravstveni delavci so se
odločili, da lxxlo podatke o užival-
cih drog zbirali na enem mestu, v
urgentni ambulanti zdravstvenega
doma na Potr-čevi. Dr. Kranko
Jerkovič nam ob našem obisku ni
mogel ničesar povedati. V ambu-
lanti se z uživalci drog še niso
srečali.
Vsa skrb preventivi, s
kaznimi narkomanije
ne bomo odpravili
Predsedstvo Skupščine ob-čine
Ptuj se je na majski seji seznanilo
s pojavom drog med mladimi, kaj
več pa tudi ne. Na osnovi p(xiat-
kov Sekretariata za družbene de-
javnosti so lahko ugotovili, da se
mladi, odvisno od šole, bolj ali
manj redno seznanjajo s to proble-
matiko. Pokazalo pa se je, da je
preventiva nujna, začeti pa jo je
treba že v vrtcih.
Že sedanje stanje zasvojenosti z
mamili zahteva, da se vprašanja lo-
timo sistematično. Do učinkovitih
zdravstvenovzgojnih in drugih pre-
ventivnih programov pri prepreče-
vanju zlorabe drog bomo prišli z
vzpostavitvijo kakovostne, z infor-
macijskim sistemom podprte razi-
skovalne dejavnosti. Njeni rezultati
bodo osnova za načrtovanje ukre-
pov, uporabljali pa jih bodo lahko
tudi za sprotno ocenjevanje učinko-
vitosti preventivnih in kurativnih
programov.
Samo informiranje o škodljivo-
sti drog ne zadostuje. Mladim je
potrebno ponuditi dovolj zdravih
možnosti za njihovo udejstovanje,
za gradnjo samozavesti in pozitiv-
no predstavo o sebi. Preventiva je
zasnovana na razvoju osebnosti.
Ta pa se začne v družini. V njej si
otrok ustvari podobo o samem se-
bi, v njej razvija zaupanje vase in
v svet ali pa tudi ne. Nauči se
izra-žati želje, mnenja in težave.
V družini se oblikuje pogled na
dnige ljudi, njegov vrednostni si-
stem in njegova samozavest.
Odvisnost od drog je težak in
resen družbeni problem. Temu pri-
memo pa se ga je potrebno tudi
lotiti.	MG
Indijska konoplja, iz katere pridobivajo hašiš in marihuano.
Ansambel Štatenberg slavi
letos dvajseto obletnico svoje-
ga ppstrega in plodnega obsto-
ja. Časi ustanavljanja ansam-
bla so bili težki, pravi Ernest
Vidovič, organizacijski vodja
ansambla. "Kje bi lahko našel
primerne muzikante tukaj v
tujini, če še doma ni bilo tako
lahko." Toda kljub temu je
našel muzikante. S trobentar-
jem iz okolice Maribora Toni-
jem Vogrinom sta ustanovila
dokaj homogeni in muzikalno
sposoben ansambel, ki je bil
kos vsaki zabavi pred dvajse-
timi leti v Nemčiji. Ansamel
so poimenovali po znanem
gradu pri Makolah v občini
Slovenska Bistrica. Ime je to-
rej naše domače in obenem
zveni nemško, kar jim je naj-
bolj odgovarjalo. Glasbena
smer jim je bila in jim je še
danes narodnozabavna glasba.
Zaradi potreb, ki pa so nasta-
jale, se je ansambel usposobil
tudi v plesno-zabavni glasbi,
ki jo ima še danes v programu
po potrebi.
Poleg muzike so fantje
močno začutili potrebo po
združevanju Sloencev in v tej
smeri tudi delovali. Na željo
takratnega konzula gospoda
Kerstnika, pred ustanovitvijo
SSD "Maribor" v Hildnu, so
fantje s pomočjo znancev in
prijateljev organizirali Slo-
venski večer, ki je bil polno
obiskan, nastopil pa je Slo-
venski oktet, la je zelo nav-
dušil Slovence. Ansambel Šta-
tenberg je skrbel za splošno
zabavo. Takrat so se prvič
srečali predstavniki konzulata
in ambasade s Slovenci, ki so
bili v tej okolici zaposleni. To
srečanje je vsem skupaj še
dolgo ostalo v spominu.
Slovenski konzul Mihelič iz
Dortmunda jih je prosil, naj
organizirajo slovensko dopol-
nilno šolo. To je rodilo idejo o
ustanovitvi slovenskega društ-
va, saj ansambel tako obsežne
naloge ni mogel sam realizira-
ti. Tako se je maja leta 1974
ustanovilo društvo, ki je za-
čelo iz nič. Ustanovitveno sre-
čanje je bilo pri rojaku Ciguli.
Potrebna so bila osnovna sred-
stva za delovanje društva.
Začeli smo s splošnimi zaba-
vami, na katerih je ansambel
Štatenberg v začetku igral za-
stonj, pozneje za 500 DEM.
Na tem področju smo prvi
imeli slovensko šolo, šele
pozneje v Essenu in drugod.
Muzikantje so ob igranju tudi
z lastnim delom pomagali
društvu. Zatem se je na kon-
zularnem področju Dusseldor-
fa ustanovila Jugoslovanska
zajednica. Ansambel je zasto-
pal Slovenijo na vseh skupnih
prireditvah, na katerih se je
zbiralo po več tisoč ljudi. Ve-
liki uspeh je ansambel dosegel
na prireditvi v Rattingenu na
dan republike s svojo skladbo
"Za dan republike". Ob tej
priliki so jih javno pohvalili
vsi prestavniki oseminštiride-
setih društev Zajednice in ta-
kratni konzul Admija Delič je
osebno poskrbel, da so posneli
LP plosščo na RTV Ljubljana,
s tem pa so mnogi prispevali k
takratnemu velikemu priznan-
ju SFRJ, ki ga je prejelo edino
naše društvu, za zasluge vzbu-
janja prijateljstva med Jugo-
slovani, živečimi v tujini. An-
sambel je bil vselej priprav-
ljen pomagati drugim dru-
štvom. Nastopal je na Bledu,
ob obisku društva Bled iz Es-
sna, istočasno pa tudi na izsel-
jeniškem pikniku v Škofji Lo-
ki, dan prej pa na RTV Lju-
bljana. Igral je tudi na splošni
zabavi ob občinskem prazniku
Ptuja, ki je bila v Leskovcu
pri Ptuju. Brez marljivih Šta-
tenberčanov se ni moglo nič
dogajati, saj so bili na vseh
srečanjih delavcev zaposlenih
v tujini, ki so se organizirali
kjerkoli, med drugim dvakrat
na Borlu pri Ptuju, v Štaten-
bergu, Brestanici in v hali C v
Mariboru dvakrat. Povsod so
uspešno zabavali ljudi ter jim
bili za vgled, kako mora člo-
vek biti trden ter zvest svoji
domovini pa naj bo še tako
daleč od njih. Nastopali so na
vsakem evropskem srečanju
Slovencev, ki je bilo organizi-
rano: V Essnu, Miinchnu,
Diisseldorfu in Frankfurtu. To
je bilo v letih 1975 do 1980.
Ob tem so žrtvovali veliko
osebnih sredstev in časa, za
kar pa so pripravljeni še da-
nes.
Zelo pomembno je omeniti
še gostovanja na drugih konti-
nentih, kot je enomesečno go-
stovanje v ŽDA, kjer so nasto-
pali za nemške klube, vendar
je bila reklama tako organizi-
rana, da se je mnogokrat zbra-
lo skoraj več Slovencev kot
Nemcev, kar so muzikantje ta-
koj izkoristili in delovali v
smeri domoljubja. Vsi so bili
kot en narod, a veseli, da se
lahko srečajo z Evropejci, po-
slušajo njihovo glasbo, ob ka-
teri so včasih kar ostrmeli in
neznansko ploskali. Z njimi so
hoteli osebno govoriti in žele-
li avtograme in kartice. Vabili
so jih po domovih in jih gosti-
li in častili. Postali so častni
meščani mesta THE TOW-
NSHIP OF CLARK v državi
New Jersey in v mestu TREN-
TON prav tako v NEW JER-
SEVJU. Neopisna je bila tudi
enomesečna turneja v Avstra-
liji, kol pravijo fantje. Nasto-
pali so v glavnem slovenskim
društ-vom. Ob nastopih so v
marsikaterih očeh opazili sol-
ze, ko so izvajali svoje domo-
ljubne pesmi, ki so jih kompo-
nirali sami z besedili vred, saj
tudi sami čutijo, kako so daleč
od domovine, ki jo nadvse lju-
bijo.
Ansamblov krog delovanja
pa je tudi skoraj vsa zahodna
Evropa, kjer sejejo svojo ti-
pično slovensko miselnost, z
besedo in z lepo slovensko
ljudsko glasbo, ki jo z vesel-
jem sprejeinajo povsod, kjer
jo slišijo.
V zadnjem času so posneli
nekaj kaset, plošč in tudi CD.
Uspeli so na nemških radij-
skih in televizijskih oddajah,
kar je vrh uspeha ansambla
Štatenberg. Friderik Višinski
Po načrtu ormoškega arhi-
tekta Dušana Moškona so
člani lovske družine iz Or-
moža zgradili skedenj, ki se
prijetno vključuje v okolico
doma društev, ribnika in na-
selja ob njem.
Tonček Prapotnik član
predsedstva ormoške lov-
ske družine nam je pove-
dal, da bodo v tej lopi hra-
nili ormoški lovci kmetij-
sko mehanizacijo, ki jo
imajo za obdelavo svojih
njiv. Te ponavadi ležijo
kje ob robu gozda ali pa v
lagunah ob Dravi. To so v
glavnem površine, kjer
kmetje zaradi manjšega pri-
delka in bližine gozdov ter
s tem divjadi, ki pridelek
tudi uničujejo, niso najbolj
zainteresirani za obdelavo.
Lovci sadijo tam koruzo, ki
jo v zimskem času potrebu-
jejo za krmljenje divjadi,
obenem pa divjad jeseni ne
sili toliko na ostale bližnje
njive in ne uničuje pridel-
kov. J^osnetek in besedilo: VT
Skedenj, ki se ga ne bi branili na hobenem kmečkem dvorišču.
Predavanja za sladkorne bolnike
v Narodnem domu v
Ptuju se bo v soboto, 24.
oktobra ob devetih pri-
čelo srečanje sladkornih
bolnikov ptujske in or
moške občine. Oktobr-
ske aktivnosti so že tra-
dicija društev za boj
proti sladkorni bolezni
Slovenije. Letošnja sicer
več ne sodijo v okvir
tedna boja proti tej bo
lezni, kar pa ne zrnanj
šuje pomena tega sre-
čanja. Slovenija se je
namreč letos prvič
vključila v aktivnosti ob
svetovnem dnevu slad
korne bolezni, ter 26. ju-
nija v Rogaški Slatini or-
ganizirala veliko sreča
nje slovenskih sladkor
nih bolnikov, zdravstve-
nih delavcev, predstav
nikov živilske industri-
je, in nekaterih drugih.
Kot je povedala pred
sednica društva za boj
proti sladkorni bolezni
Ptuj Marija Vclikonja
so za sobotno srečanje
pripravili štiri strokov
na predavanja. Dr. Lidi-
ja Trop 1)0 govorila o in
sulinski terapiji, dr.
Marta Simonič o telesni
aktivnosti pri sladkor
nih bolnikih, dr. Anton
Trop o angirti peCtoris
pri sladkornih bolnikih
in višja medicinska se-
stra Dragica Polanec o
pomenu samokontrole
krvnega sladkorja. Pred
stavili bodo tudi delo-
vanje novih aparatov za
merjenje krvnega slad
korja, ki jih je podarila
firma MediSence. Tr-
govsko podjetje Solid
pa bo prodajalo diabe-
tične izdelke. Ob tej pri-
ložnosti se bodo zahva
lili direktorji] podjetja
Ivanu Matjašiču za nje-
govo podporo pri delo
vanju društva.
Do konca leta bo dru
štvo pripravilo več ak
tivnosti. Novembra bo
do obiskali ormoško ol)
čino, kjer si bodo ogle
dali Tovarno sladkorja
in obiskali vinsko klet
na Jeruzalemu. S
skromnimi darili bodo
ob novem letu obdarili
socialno najbolj ogrože-
ne člane in pripravili
tradicionalno novolet
no srečanje. V teh dneh
pa se iniezivno pogo
varjajo z vodstvom pluj
ske bolnišnice o uredit
vi prostorske problema
like. Če bodo pogovori
uspešni, bodo dobili
dva prostora v stavbi.
kjer je tudi telefonska
centrala. S tem se bodo
izboljšale razmere za
delo diabetološkega di
spanzerja. Bolniki ne
bodo več toliko obre
menjevali čakalnice
pred ambulanto, am-
pak bodo lahko na re-
zultate preiskav počaka-
li v svojih prostorih,
kjer bodo uvedli dodat-
no dežurstvo.	mg
V prejšnjem tednu je bilo v
Ptuju izredno veliko priredi-
tev. Organizatorji so se tru-
dili, da bi privabili kar naj-
več obiskovalcev. Mercator
Izbira Panonija Ptuj je zve-
ste kupce nagradil z modno
revijo za jesen in zimo, s ka-
tero so počastili tudi časti-
tljivih dvajset let Blagovni-
ce. Sicer pa so modne revije
že del tradicije tega naj-
večjega ptujskega trgovske-
ga podjetja. Pripravijo jih
najmanj dvakrat letno, da bi
kupce sprotno seznanili z
modnimi novostmi.
Program revije je bil skrbno
pripravljen, z nekaterimi no-
vostmi, predvsem z multime-
dijsko predstavitvjo Krkinih
kozmetičnih proizvodov. Ma
nekenke plesne skupine Kaj
so tokrat predstavile le skro-
men del tistega, kar ponujajo
Mipovci v svojih trgovinah.
Kljub temu, da mini počasi iz-
gublja svoj prestiž, so mu dali
največji poudarek. Na reviji
žal nismo videli niti enega
dolgega plašča pač pa dosti
modernih dolgih kril z razpor-
ki. Morda pa naši konfekcio-
narji kasnijo s pošiljkami?
Kakorkoli že, v avli sred-
nješolskega centra se je prejš-
nji četrtek zbralo veliko ljudi,
ki so že z udeležbo pokazali,
da jim takšne modne predsta-
vitve ugajajo. Za dobro razpo-
loženje je poskrbel pevec Zo-
ran Predin. Ob jubileju pa so
Mipovci tudi nazdravili s svo-
jimi kupci.	mg
TEDNIK oktober 1992
tednikova akcija — 7
RAZPRODAJA DRAGEGA ZNANJA
Tudi tako revni pomagamo bogatim
v znanju smo enakovredni
Franc Vraber, diplomirani
inženir agronomije se je pred
tremi leti zaposlil pri mednarod-
ni korporaciji Cyanamid. To je
multinacionalna ameriška firma
kemofarmacijske stroke s proiz-
vodnjo, namenjeno humani me-
dicini, kemijski industriji in
kmetijstvu. Inženir Vraber dela
v oddelku za vzhodno Evropo, s
sedežem na Dunaju. Njegovo
delovno območje so celotna
bivša Jugoslavija, Bolgarija in
Romunija. Kot predstavnik
omenjene firme skrbi za po-
dročje prehrane in zdravstvene-
ga varstva živali.
Predtem je gospod Vraber šti-
riindvajset let delal v Perutnini
Ptuj. Na bližnjem občnem zbo-
ru bo po 14 letih predal pred-
sednikovanje ptujskega društva
kmetijskih inženirjev in tehni-
kov. Njegovo delo in bivanje v
Ptuju je torej bilo in je še vedno
v najtesnejši povezavi z agro-
nomsko stroko. Zakaj torej na-
daljevanje njegove poklicne po-
ti vodi v Evropo in svet? Takole
pripoveduje:
"Takoj po končani fakulteti
leta 1966 sem se zaposlil v Pe-
rutnini. Kot mladega agronoma
so me potrebovali v tovarni
krmil, kjer sem se posvetil pre-
hrani domačih živali. Že po
dveh mesecih dela sem postal
upravnik tovarne in na tem de-
lovnem mestu sem delal do
1969 leta. Naprej, do leta 1973,
sem bil tehnični direktor celot-
ne Perutnine in med 1973 in
1982 letom direktor Mesne in-
dustrije. Zadnjih sedem let, do
1989 leta sem opravljal funkci-
jo podpredsednika poslovodne-
ga odbora Perutnine, odgovoren
sem bil za proizvodnjo in zad-
nje leto za komercialo.
Moje delo je torej vtkano v iz-
gradnjo podjetja, ki je prav v tem
obdobju doživelo izredno hiter
razvoj. Poznal sem dobesedno
vsako podrobnost v podjetju. Vseh
24 let sem se intenzivno in nese-
bično posvečal stroki in razvoju
podjetja. S poštenim in korektnim
strokovnim delom smo uspevali
gojili medsebojno človeško in
strokovno zaupanje, kar nam je
dipl. ing. agr. Franc Vraber
ARE A IVIANAGER Cyanamid-
Eastern Europe
dajalo neizčrpnih moči, ustvarjal-
nost in veselje do dela. V takšnih
pogojih sem brez pomislekov za-
vračal mnoge ponudbe tudi za de-
lo v inozemstvu, ki je bilo takrat
še posebno mikavno. Perutnina mi
je bila vse; užival sem v njenem
razvoju še zlasti takrat, ko so naši
rezultati dosegli in presegali re-
zultate tistih, ki so nas učili. Ko-
lektiv je bil zadovoljen in enoten,
veliko smo ustvarili, čas pa je
neusmiljeno tekel in menjali so se
ljudje. Po dveh in pol desetletjih
sem počasi spoznal, da je čas za
spremembo. Svoje delo sem pre-
pustil naslednikom, sam pa sem
sledil izzivu, ki mi je nudil nadal-
jne možnosti strokovnega in oseb-
nega razvoja ter vstop v svet, ki
me je vselej zanimal."
KAKŠEN JE BIL
V PERUTNINI ODNOS
PO STROKE?_
"Bilo mi je omogočeno inten-
zivno strokovno delo. Perutninar-
stvo je ena izmed tistih kmetijskih
dejavnosti, ki je v hitrem razvoju
maksimalno izkoristilo znanje in
stroko ter je prav zaradi tega dose-
glo takšen razmah. Perutnina Ptuj
je vedno tesno sodelovala s stro-
kovnimi institucijami doma in v
inozemstvu. Nikoli ni štedila pri
možnostih izobraževanja in pri-
merjanja lastnih dosežkov z onimi
v svetu. Kljub takšnim možno-
stim, ki so bile bolj specifičnost
Perutnine kot splošna praksa v
kmetijstvu, pa je bilo vselej čutiti
podrejenost stroke političnim
odločitvam. To me je, enako kot
številne strokovne kolege, čedalje
bolj motilo. Upam in želim, da bi
bile razmere v novi Sloveniji bolj
naklonjene strokovnemu delu na
vseh področjih."
KAKO PA TLJINA CENI
ZNANJE?_
"Delam v firmi, kjer sta znanje
in stroka maksimalno cenjena in
izkoriščena, opravljeno delo pa
edino merilo uspešnosti. Za razvoj
znanosti izločamo 17 odstotkov
bruto dohodka. Politike, razen po-
slovne, v poslu ni. Moji sodelavci
,so tudi iz bivših socialističnih
držav vzhodne Evrope, kljub poli-
tičnim viharjem v tem delu sveta
pa to nikoli ni prisotno pri našem
delu ali v naših medsebojnih od-
nosih. Veseli me, da naše znanje v
nobenem primeru ne zaostaja za
stroko zahodnih držav in na to
smo lahko ponosni. Velikokrat pa
je problem jezik, vsem mladim za-
to priporočam učenje jezikov.
Vsak strokovnjak bi moral obvla-
dati vsaj en svetovni jezik, vendar
ne zato, da bi takoj odšel v svet,
pač pa da bi svoje znanje lahko
čim bolje izkoristil v vsakodnev-
nem komimiciranju s svetom."
KAKO PA GLEDATE NA
ODLIV ZNANJA IN
NAŠE MLADE DRŽAVE?
"Sam nimam moralnih pred-
sodkov, saj sem najkoristnejši
del svoje poklicne kariere daro-
val domovini. Velika škoda pa
je, da iz države odhajajo mladi
strokovnjaki. Izšolali so se v
Sloveniji, njihovo znanje pa se-
daj koristi tujini. Seveda je tre-
ba ločiti med tistimi, ki so imeli
možnosti za zaposlitev doma in
tistimi, ki morajo, žal, poiskati
delo v tujini, ker ga doma ni.
Bojim se, da je takih v tem tre-
nutku vse več, čeprav smo
pričakovali prav nasprotno."
Družba vlaga v znanje svojih
državljanov. Najprej osem ra-
zredov osnovne šole — mimo-
grede državo stane šolanje ene-
ga osnovnošolca za eno šolsko
leto 63.000 tolarjev — nato štiri
leta srednje in štiri ali pet letni-
kov fakultete. Recimo torej, da
stane učenec 11.000 DEM let-
no. Tako bi stala pridobitev vi-
sokošolske izobrazbe državo
187.000 DEM, vendar je šolan-
je študentov seveda bistveno
dražje od šolanja osnovnošol-
cev. Najmanj toliko denarja je
vložila družba v prav vsakega
inženirja, profesorja, zdravnika,
v specialne poklice kot so pilot,
režiser... pa še veliko več.
Družba je vlagala v dobri veri,
da bo ves ta kader potrebovala.
Sicer pa so vlagali v svoje
otroke tudi starši. Če imaš
srečo, dobiš kot študent sobo v
študentskem domu, če nimaš, jo
moraš iskati na stanovanjskem
trgu. 100 ali 150 DEM po osebi
in stroški je zmerna cena. Štu-
dent ali dijak se pelje v Ljublja-
no z vlakom — za povratno vo-
zovnico bo odštel 1019 tolarjev
za hitri vlak, ali 680 tolarjev za
avtobus v eno smer, potoval bo
vsaj štirikrat mesečno. V Mari-
bor se lahko vozi z mesečno vo-
zovnico z vlakom po 5060 to-
larjev ali z avtobusom za 4480
tolarjev. Potem moraš seveda
tudi jesti. Študentje si veliko
hrane prinesejo od doma, kjer
jih seveda založijo starši, kdaj
pa kdaj pa morajo tudi kaj kupi-
ti sami ali celo jesti v menzi. Ce
zaslužita starša razmeroma do-
bro, recimo vsak po 1000 mark
mesečno in imata dva sred-
nješolca ali študenta, gre en do-
hodek samo za vzdrževanje
otrok, ko nista doma. Seveda pa
zasluži veliko občanov mnogo
manj... Štipendij skorajda ni...
In tako po vseh teh letih odre-
kanj in vzdrževanj otroka, sedaj
že odraslega in visokošolsko
izobraženega člana družbe, ta
ista družba naenkrat ne potrebu-
je več. Težko dobi priprav-
ništvo, skoraj nemogoče se je
zaposliti. Tako je za fakultetno
izobražene. Tisti s srednješol-
sko izobrazbo dobijo službo še
težje in oni s poklicno ali samo
osnovno šolo najtežje.
Vsak po svoje rešuje eksi-
stenčni problem. Gre za mlade
ljudi, mlade družine, ki so pred
nepremostljivo prepreko —
družba, ki jih je pripravljala na
življenje, jim sedaj le-tega ne
omogoča več. Ne more biti
večjega poraza za človeka!
Vsakdo rešuje eksistenčni prob-
lem drugače. Nekateri čakajo na
boljše čase. Mnogi odhajajo. Iz
manj razvitih krajev, na primer
Ptuja, Ormoža... v bolj razvito
okolje Ljubljane in gorenjskih
občin. Drugi v tujino. Ponavlja
se leto 1965, 1970, le da tokrat
odhajajo v tujino izobraženi, ti-
sti, M jih je doslej vedno pri-
manjkovalo.
Žagajmo vejo, na kateri bo-
mo jutri želeli sedeti. Brez stro-
kovnjakov ne bo razvoja. Prav
tem pa danes država dopušča,
da gredo. Kaže, da smo trenut-
no veseli vsakogar, ki si najde
delo drugje. Odhajajo tisti, za
katere smo delali včeraj, iz šol
prihajajo takšni, ki jih ne potre-
bujemo in bodo tudi morali ne-
kako poskrbeti zase. Bomo jutri
le še rezervat delovne sile za
bog ve kateri kapital?
Po sicer ne povsem preverje-
nih podatkih bo dobilo delo sa-
mo dvajset odstotkov ljudi, ki
končujejo eno od slovenskih
šol, od srednje šole do fakulte-
te. Ljudi izobražujemo torej na
zalogo, za prihodnost, toda brez
obetavnih konkretnih datumov
in letnic. Slovenija ima po
mnenju tujih strokovnjakov več
možnosti za razvoj kot druge
bivše socialistične države prav
zaradi velikega števila izo-
braženih ljudi. Toda še tako izo-
braženi ne morejo vplivati na
izboljšanje naših gospodarskih
in splošnih razmer, če stojijo v
vrstah pred zavodi za zaposlo-
vanje. V letu 1990/91 je bilo na
slovenske fakultete vpisano
27.774 študentov, diplomiralo
pa jih je 4.522. V tem šolskem
letu so znašali povprečni stroški
na študenta 56.510 tolarjev, di-
plomant pa je "državo" veljal v
povprečju dobrih 345 tisoč to-
larjev. Stroški na študenta so od
fakultete do fakultete različni.
Fakultete z najvišjimi stroški so
veterinarska (124 tisoč), medi-
cinska (136 tisoč). Akademiji za
likovno umetnost (170 tisoč) in
AGRFTV (kar 327 tisoč tolar-
jev na študenta letno). V šol-
skem letu 1991/92 so bili
stroški seveda že mnogo višji,
sedanji prav tako. Znanje je to-
rej res veliko bogastvo. In kako
mi ravnamo s tem bogastvom?
Približno tako kot možakar v
znani reklami, ki meče denar
skozi okno in to z veliko lopato.
Tako se je zgodilo v zadnjih
dveh treh letih mnogim v naši
ljubi državi. Tudi na Ptuju.
Septembra je bilo na ptujskem
Zavodu za zaposlovanje prija-
vljenih 114 brezposelnih s
šesto ali sedmo stopnjo izo-
brazbe, torej fakulteto. Tako
se je zgodilo Ptujčanki — zo-
bozdravnici, ki je končala pri-
pravništvo in bo sedaj baje
odšla delat v Nemčijo. Veteri-
narji, ki so še pred tremi leti
dobivali dodatek k štipendiji
za deficitarni poklic, se sedaj
niti na kmetijskem področju
kot je naše, ne morejo zaposli-
ti. Po oglasih jih vabijo v Av-
stralijo, kjer dobijo bojda sta-
novanje in stalno zaposlitev.
Na Perutnini so nam povedali,
da so resda v preteklosti šti-
pendirali veliko bodočih stro-
kovnjakov raznih profilov,
vendar takrat seveda niso mo-
gli slutiti današnje situacije.
Sedaj zmanjšujejo proizvod-
njo in zmanjšujejo tudi število
zaposlenih. Strokovnjakov ne
bodo odpuščali, vendar novih
sprejemati ne morejo. Nudijo
jim pripravništvo in nič več.
Sicer pa so tudi štipendiranje
novih v glavnem ustavili. Po-
dobno je v drugih ptujskih de-
lovnih organizacijah. Kljub
temu na področnem Zavodu
za zaposlovanje v Mariboru v
analitski službi še niso alar-
mantno zaskrbljeni, saj fakul-
tetno izobraženi ljudje zaen-
krat na delo ne čakajo poseb-
no dolgo, so raznih profilov in
imajo zato še možnosti, da se
bo tudi za njih slej ko prej od-
prla možnost za zaposlitev.
' Tednikovo akcijo /
I i sta izpeljala Jože 11
i i Bračič in Milena ^ %
|;Zupanič
Ne želim ostati v Avstriji
Mitja Miklošič je doma s Ptu-
ja in je pred nekaj dnevi dopol-
nil 25 let. Po poklicu je višji
rentgenski tehnik in je zaposlen
v 85 kilometrov oddaljenem
Feldbachu v Avstriji, saj zanj,
ne na Ptuju, ne kje drugje v
bližini, ni delovnega mesta.
"Pripravništvo sem opravil v
ptujski bolnišnici. Tu so mi po-
vedali, da na Ptuju vsaj pet do
deset let zame ne bo dela. Ena-
ko je drugje v Sloveniji. To šolo
na» je končalo v naši generaciji
20, bili smo iz vse Slovenije.
Tako so vsak v svojem kraju
dobili morda pripravništvo in
službo so dobili najprej domači.
Če si ne bi našel dela v Avstriji,
bi bil najbrž še sedaj prijavljen
na Zavodu za zaposlovanje.
To je zasebni rentgen, v kate-
rem nas je zaposlenih šest z
zdravnikom in administratorko
vred. Frekvenca pacientov je tu
precej večja kot v naših doma,
delamo praktično brez odmora
ves delovni čas. Običajno gre
"skozi moje roke" 30 pacientov,
ko je gneča, pa tudi 50 ali 60 na
dan. Tako da imaš za pacienta
manj časa kot v Sloveniji. Lepo
so me sprejeli. Ker sem pogosto
doma, niti ne čutim, da sem za-
res v tujini. Moral sem se pa
naučiti nemško, moral sem si
najti stanovanje, veliko se vo-
zim. Od doma grem v ponedel-
jek ob petih zjutraj, vrnem se v
petek okoli 14. ure. Včasih pri-
dem tudi v sredo. Imam sicer
možnost ostati v Avstriji, ven-
dar te želje nimam. Rajši bi de-
lal in živel doma..."
Pred meseci se je v sloven-
skih dnevnikih pojavil razpis
tujega delodajalca za zaposlitev
medicinskih sester. Ponudba je
govorila o dobrih delovnih po-
gojih in dobri (devizni) plači.
Zelo mamljivo za ženske brez
obveznosti. Nekaj let tujine lah-
ko pomaga uresničiti marsika-
teri življenski cilj.
Ne vemo, koliko v Sloveniji
izšolanega medicinskega kadra
je zapustilo državo. Glavna me-
dicinska sestra bolnišnice v Ptu-
ju Zalika Obran pa je povedala,
da je služj^o pri njih zapustilo 5
medicinskih sester. Tri višje
medicinske sestre so odšle v
Avstrijo, dve s srednjo v
Nemčijo.
Bolnici ta čas primanjkuje me-
dicinskega kadra. Za nedoločen
čas bi lahko ta hip zaposlili štiri
do pet, za določen čas pa prav to-
liko sester Pomeni to možnost za
mladenke, ki bodo končale šolo?
8 — ZDRAVSTVO IN ZAVAROVANJE
22. OKTOBER 1992 — TEDNIK
Vsukajmzi^
Mila Višnjič seje leta 1970,
ko je odprla salon, odločila,
da ne bo imela salona, kjer ti
pač naredijo frizuro, ampak je
hotela nekaj več. Tako je sle-
dila vsem modnim trendom,
se udeleževala seminarjev —
največkrat v Angliji, ki je vo-
dilna v svetu v frizerski stro-
ki. Salon Mila je tako organi-
ziral vrsto seminarjev o novo-
stih oblikovanja frizur v Du-
brovniku, Šibeniku, Zagrebu
in še kje, bil je prvi, ki je pri-
peljal tuje frizerje z eno samo
željo: da tudi doma sledimo
napredku frizerske stroke.
Stanka Peršuh, lastniea salona
Stanka, je pred kratkim obnovi-
la salon, zavedajoč se, da to še
zdaleč ni vse, da bi stranke od
nje odhajale zadovoljne. Sama
se je že udeleževala seminarjev
salona Mila in bila tudi na izpo-
polnjevanju v Angliji. Tokrat se
je odločila, da pripravi seminar
kar v domačem salonu. In bilo
je kaj videti. Prva zadrega, ali
lahko tudi frizerke salona Stan-
ka urežejo las po zadnji modi,
je kmalu prešla v ustvarjalni ne-
mir in izziv, da je fnzura veliko
več kot urejen videz, da je vsa-
ka frizura unikatno delo, umet-
nost rok, ki ni dana vsem, am-
pak le tistim, ki zares ljubijo to
delo, zavedajoč se, da ima tudi
stranka svoje želje in predstave.
Za to pa je treba slediti doga-
janjem v frizerski stroki v svetu
in sobotni seminar je bil "skok"
v širni svet, kjer so frizure po
zapovedih mode iz šestdesetih
let. Modemi so naravni odtenki
barv las, za mlade so lahko tudi
dolgi, za druge pa kratki oziro-
ma srednje dolgi.
V salonu Stanka se zavedajo,
da je pomembno, kako so stran-
ke postrižene, saj jim le to za-
gotavlja ob domači negi urejen
videz. Sobotni seminar je torej
korak več za lepo, moderno
pričesko, ki bo sledila modnim
zapovedim in željam stranke.
NaV
Zrcalce, zrcalce na steni, povej ...
V frizerskem salonu Stanke Peršuh v Ptuju so v soboto
popoldne nastajale frizure kot običajno: škarje v rokah
frizerk so oblikovale pričeske, na tla so padali lasje, sušil-
ci so preglasili pogovor, glavniki in spretni prsti so urejali
končno podobo frizur. Vse je bilo kot običajno in vendar
ni bilo, zakaj v salonu so bili gostje — lastnika salona Mi-
la iz Zagreba Mila in Ivan Višnjič.
liiiiiiiHiiili^HliMI
Alenka Pinterič v romanskem palaciju
Alenka Pinterič je bila, za ple-
salko Jasno Knez, druga gostja
muzejskih prireditev Znani Slo-
venci v ptujskem muzeju. Tudi to-
krat se je v romanskem palaciju
zbralo skromno število obiskoval-
cev. Ob vseh kulturnih dogodkih
zadnjega leta je v Ptuju težko reči,
da vlada kulturna sivina, čeprav se
jih najde še veliko, ki tako mislijo.
Res pa je, da so prireditve, poleg
kulturnih še mnoge druge, običaj-
no , če že ne na isti dan, pa gotovo
v nekaj dneh vsak dan. Ptuj z oko-
lico je še vedno premajhen, da bi
si lahko "privoščil" več prireditev
v enem dnevu. Zato bi kazalo, da
bi organizatorji končno le sedli za
skupno mizo.
Navkljub skromnemu številu
obiskovalcev pa je bil večer z
Alenko Pintarič svojevrstno do-
živetje. Alenka kot pevka in kot
človek brez dlake ne jeziku, ne-
posredna z veliko humorja tudi
na svoj račun, je navdušila. Mu-
zej je z njo, ne samo enkratno,
uskladil prireditveni prostor (ro-
manski palacij) s pesmimi kakršne
prepeva Alenka Pinterič, ampak
tudi pripravil večer pogovora, ne-
posrednega stika z gostjo, ki je ne
samo več kot pritegnila navzoče,
ampak tudi zapolnila prostor in
povezala svojo pesem s publiko v
dvosmerno komunikacijo. Bil je
lep večer...	NaV
V Lenartu doslej niso imeli primernega prostora za li-
kovne razstave, sedaj so ga končno dobili. Še bolj pa je
razveseljivo, daje galerijo odprl zasebnik. Domačin slikar
Konrad Kranjc je v svoji hiši v Lenartu na Kraigherjevi
14 uredil na 100 kvadratnih metrih razstavni prostor.
Slikar je sicer doma v Selcih,
kraju, ki je še ohranil prvobitnost
slovenskogoriške narave. In prav
ta narava, njene nenehno spremin-
jajoče se oblike in pestrost barv so
že od nekdaj privlačevale Konrada
Krajnca. Umetnostni zgodovinar
dr. Cene Avguštin je zapisal, da je
umetnik rojen krajinar.
Konrad sam ob tem pove: "Ži-
vim v Slovenskih goricah, ki imajo
zelo bogato naravo in so čudovita
pokrajina. Narava je večni vir in-
spiracije... Dela z motivi iz narave
nikoli ne zastarajo, vedno ostanejo
sveža in bogata."
Domača hiša v Selcih je že dav-
no postala premajhna za vsa dela,
ki jih je naslikal, zato si je leta
1975 postavil atelje. Takrat se mu
je uresničila ena mnogih želja, saj
je dobil prostor, kjer se je v miru
lahko razdajal svoji ljubezni —
slikanju. Tu so potekale tudi kolo-
nije slikarske delavnice Zavrh.
Na vprai>anje, kakšna je njegov
prehojena umetniška pot pred od-
prtjem galerije, ima Konrad ta-
kojšen cxigovor: "Zelo dolga, ptilna
negotovosti. Moja je trajala 30 let.
Važno je, da v/trajaš, kajti galerist
ne moreš postati kar čez noč."
Vztrajnost, ljubezen do slikiirstva
sta tisti gonilni sili, ki sta mu dajeli
moč v teh letih, da je s svojimi sred-
stvi uredil prvo likovno galerijo v le-
narški občini.
In ko vstopiš v galerijo, te prevza-
me njena domačnost. Več kot sto let
star stol in miza ob lončeni peči kar
vabita, da posediš med slikami. V ko-
tu Je postavljen sod, na katerem so
buteljke iz Konradovega vinograda.
Obiskovalcu ponudi tudi kozarček
svoje kapljice. Konrad pravi: "Za ta-
ko ureditev galerije sem se odločil
predvsem zato, da bi obiskovalec
imel občutek topline, kot da visijo sli-
ke pri obiskovalcu doma. Če nimaš
posebne ljubezni do slik, se v galeriji,
ki deluje hladno, lahko izgubiš."
Slikarja poznajo širom po Slove-
niji, pa tudi v tujini, saj je svoja dela
razstavljal na 31 samostojnih razsta-
vah in več kot stotih skupinskih raz-
stavah. Na extempore je sodeloval
štirinajst krat in prejel kar štiri na-
grade. Povsod cenijo njegova dela
in jih odkupujejo. Konrad Kranjc je
navezal tudi prijateljske stike z
mnogimi iz tujine.
v svoji galeriji želi umetnik pri-
praviti čimveč likovnih razstav do-
mačih in tujih umetnikov. Zelo si
želi, da bi jo Lenarčani sprejeli za
svojo, saj smo v pogovoru z njim
ugotovili, da je Konrad Kranjc tiste
vrste človek, ki ponovno potrjuje re-
sničnost ljudskega pregovora: Sreča
ni v stvareh, sreča je v ljudeh. Kon-
rad Krajnc kljub vsemu, kar je že
ustvaril, ne pozabi dodati, da ima
rad ljudi, saj slika zanje, rad pa se z
njimi tudi poveseli.
v galeriji je trenutno razstavljena
mala retrospektiva Konrada Kran-
jca, ki je na ogled od četrtka do ne-
delje od 12 do 18. ure.
Marija Slodnjak
Alenka Pintarič v romanskem palaciju (Foto: Kosi)
Utiulki liishiik
občin Ormož
in Ptuj I YU ISSN 0042-0778 |
Leto: XXIX Ptuj, 22. oktober 1992 Številka: 34
VSEBINA
IZVRŠNI SVET SO PTUJ 177. Odredba o določitvi cen ^
177.
Na podlagi 3. in 10. člena Zakona o cenah
(Uradni list RS, št. 1/91) in 1. člena Odloka o
prenosu pristojnosti za določanje cen na iz-
vršne svete skupščin občin in posebnih druž-
benopolitičnih skupnosti (Uradni list RS, št.
2/91, 33/92) je Izvršni svet Skupščine ob-čine
Ptuj na 81. seji, dne 15/10-1992 sprejel
ODREDBO
o DOLOČITVI CEN
1. člen
S to Odredbo se kot ukrep določitve cen
predpišejo najvišje cene na področju stano-
vanjske dejavnosti in izdaja soglasja k cenam
na področju komunalne dejavnosti, zdravstve-
nega in socialnega varstva ter finančne, teh-
nične in poslovne storitvo.
2.	člen
Najemnine za poslovne prostore, ki so jih
podjetja in pravne osebe ter nosilci samostoj-
nega osebnega dela oblikovali v skladu s
predpisi in uporabili na tržišču do uveljavitve
te odredbe, se s to odredbo določijo kot naj-
višje.
3.	člen
Podjetja, pravne osebe in nosilci samosto-
jenga osebnega dela, ki opravljajo spodaj na-
vedene dejavnosti, morajo pred spremembo
cen pridobiti soglasje Izvršnega sveta
Skupščine občine Ptuj:
1.	Komunalne dejavnosti
—	dimnikarske storitve
—	pogrebne storitve
2.	Zdravstvo in socialno varstvo
—	dejavnost zavodov za dnevno bivanje
otrok (otroški vrtci, jasli)
—	socialno varstvo odraslih oseb (dom
upokojencev)
3. Finančne, tehnične in poslovne storitve
—	storitve tržnice na drobno.
4.člen
Z dnem, ko začne veljati ta Odredba, neha
veljati Odredba o določitvi cen (Uradni ve-
stnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/92, 11/92,
17/92, 20/92 in 31/92).
5.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj.
Štev.: 381-27/78-2
Datum: 15/10-1992
Predsednik
Izvršnega sveta SO Ptuj
BRANKO BRUMEN s. r.
Uradni vcstnik občin Ormož In Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno
naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radlo-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor —
odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg l/I. Tiska GZP Mariborski tisk, Tržaška 14. Maribor.
TEDNIK ~	1992
OD TU IN TAM — 9
Okrevanje pohorske
naravne znamenitosti
Odtekanje Črnega jezera na
Pohorju, ki leži pod najvišjo
vzpetino bistriškega Pohorja,
pod Velikim vrhom, visokim
1347 metrov, že nekaj časa
buri duhove številnih obisko-
valcev, naravovarstvenikov in
drugih.
Pisatelj dr. Franc Mišič ga v
svoji knjigi " V žaru in čaru
šumovitega Pohorja", ki je
izšla 1934. leta imenuje "zna-
meniti konjiški postrvji rib-
nik", za njim pa vsi uporablja-
jo ime "Črno jezero".
Njegov nastanek se^a v ko-
nec prejšnjega stoletja. Grof
VVindischgreatz je za lastne
potrebe, predvsem pa zaradi
ribogojstva na potoku Črneva
(izteka se v Lobnico), ki na
tem močvirnatem svetu dela
"malo vodno okence", dal
zgraditi nasip, ki je vodo zaje-
zil, vodno okence pa se je
razširilo v jezerce. Gozdarski
delavci iz Lokanje so v tistih
časih jezero enkrat letno izpu-
stili in ribe najprej prenašali v
ribogojniške naprave v Lokan-
jo, nato pa so jih izpustili v
potok.
Kmalu se delo človeških
rok ni več poznalo. Nasip so
prerasli in zakrili trava in
smreke. Ker je voda nanašala
pesek, so leseni deli nasipa
strohneli in 1924. leta so ga
morali na novo urediti. Vse
do danes so ga le popravljali,
pri tem pa niso či-stili jezer-
skega dna, zato se je vodna
površina zmanjšala, na obali
jezera pa se je večalo močvir-
je. Pred približno štirimi leti
se je vodna gladina začela
manjšati. Jezero je zaradi po-
škodbe na nasipu začelo odte-
kati. Danes je tukaj samo še
mlakuža in nič več podobna
nekdanji pohorski znamenito-
sti, ki so jo radi obiskovali ne
samo planinci in obiskovalci
bližnje Osankarice, temveč
tudi številni motorizirani turi-
sti. Črno jezero pa ni samo
prijetna turistična točka, tem-
več ima svoj pomen za boga-
tenje podtalnice pohorskih
potokov in s tem tudi vode
Dravskega polja, zato je nje-
gova sanacija tudi iz tega vi-
dika nujno potrebna.
Danes daje celotna okolica
jezera neurejen videz, ki daje
ču-titi, da ni bilo vedno,
predvsem zadnja leta najbolje
oskrbovano. Zaradi črnega
ulova rib so dvignili roke celo
ruški ribiči, ki v Črnem jezeru
po ribogojni plati skrbijo za
ribji zarod.
Gre za okoli 7 ali nekaj več
hektarjev veliko površino za-
ščitenega krajinskega parka,
ki ga z ostalim delom tega bi-
striškega Pohorja upravljajo
gozdarji Gozdnega gospodar-
stva Oplotnica.
Zaradi številnih pripomb, ki
so deževale bodisi na občin-
ske može, gozdarje, naravo-
varstvenike in tudi na kulturne
delavce, je Stane Gradišnik
ustanovil iniciativni odbor za
sanacijo Črnega jezera in v
njega vklju-čil vse, od kultur-
nikov, gozdarjev, Zavoda za
varstvo naravne in kulturne
dediščine iz Maribora, skratka
vse, ki so po svoji službeni
dolžnosti odgovorni za ravno-
vesje v naravnem okolju.
Stane Gradišnik je med dru-
gim povedal, da bi vsi, ki pri
tem sodelujejo, radi nalogo
reševali na svoj način, tudi
eden mimo drugega in seveda
z čim manj stroškov, na kar pa
ni bilo mogoče pristati. Zavod
za varstvo naravne in kulturne
dediščine iz Maribora zahteva
strokovni pristop k sanaciji z
vso ustrezno projektno doku-
mentacijo. V prvi fazi, s tem
so že pričeli, bi naj letos ure-
dili jez, da bi se v jezeru po-
novno pričela nabirati voda, v
drugi fazi, z deli bi pričeli pri-
hodnjo pomlad, pa bi v celoti
uredili tudi okolico jezera, da
bo takšna kot je bila prej.
Veliko reči pri urejanju tega
pohorskega bisera je odvisno
tudi od vremena. Stane Gra-
dišnik je še posebej poudaril,
da je žal predfaza, to je ure-
janje razne dokumentacije tra-
jalo predolgo, zato jih je sedaj
dohitelo slabo vreme.
"Najprej so morali urediti do-
vozno cesto. Gozdarji, kot poz-
navalci terena so opravili neka-
tere nujne poseke, da bi pot, po
kateri bodo vozili tudi težki to-
vornjaki in drugi stroji, zaradi
teže to prenesla. Z odstranitvijo
starega propustnega jezu so se
minulo sredo pričela tista zare-
sna dela, ki bi se po moje bila
morala pričeti že veliko prej.
Stari jez bo zamenjala betonska
propustna naprava, ki bo trajne-
ga značaja. S posebnim venti-
lom se bo voda lahko spuščala,
odpirala in zapirala in s tem se
bo jezero tudi čistilo, kar pa bi
opravili vsakih 10 let, " izvemo
od bistriškega strokovnega de-
lavca za kulturo.
Ob sami gradnji se ob bojaz-
ni, da bo vse skupaj zavrlo sla-
bo vreme, pojavlja še vrsta dru-
gih problemov. Ob delu se poja-
vljajo novi problemi, ki zahte-
vajo svoj čas in seveda tudi de-
nar pa menda obojega pri sana-
ciji pohorskega črnega bisera ni
na pretek.
Ob ugodnem vremenu bi prvo
fazo del sklenili konec novem-
bra, za kar je zagotovljenih pol-
drugi milijon tolarjev, na fi-
nančni delež ministrstva za kul-
turo pa še vedno čakajo.
Vida Topolovec
Črni pohorsid biser v času, l<o je žarel v svoji lepoti.
Že dalj časa buri ormoško
javnost dom kulture, zgrajen
je bil tik pred drugo vojno,
ki so ga pa pred skoraj dvaj-
setimi leti obnavljali deloma
z denarjem krajevnega sa-
moprispevka, deloma z repu-
bliškimi sredstvi. Obnovljen
in dograjen površno, kot se
je gradilo v tistem času, ko
je bila kultura zgolj poraba,
je svojevrsten davek v da-
našnjem času, ko povsod pri-
manjkuje denarja. Vzdrževa-
nja zgradbe skoraj da ni bilo,
največ se je vsa leta vlagalo
v ogrevanje doma. V prvem
primeru je bil dom povezan s
kotlovnico v Skolibrovi, na-
to so prešli na ogrevanje z
termoakomulacijskimi peč-
mi. Ko so pri DPD Svobodi,
ki je z domom upravljala do
sedaj, ugotovili, da je elek-
trika predraga, so prešli na
lastno kurjavo in zadnji dve
zimi dom ogrevali s kurilnim
oljem. Letošnjo zimo pa se
obeta žc četrti način ogre-
vanja, to je s plinom.
Krajevna skupnost si je s
prevzemom doma naložila
na ramena veliko breme.
Streho in termoizolacijo nad
dvorano so sicer uredili že
letos, čaka pa jih še veliko
drugega, od ureditve sanita-
rij, kanalizacije, do ostalega,
kar mogoče s prostim oče-
som (in nosom!) ni vidno.
Marsikoga zanima, kako bo
s kulturno dejavnostjo, ki se
je vsa leta bolj ali manj
uspešno odvijala v domu. Po
besedah predsednika sveta or-
moške krajevne skupnosti
Tončka Prapotnika, bo dom še
vedno na razpolago kulturi,
seveda po dogovoru o kritju
stroškov, prav tako pa bodo v
domu ostali prostori OZKO
Onnož. Stanovanje strokovne-
ga delavca za kulturo, ta je
dobil končno zanj vsaj spo-
dobno zamenjavo v Skolibro-
vi ulici, bo odslej služilo za
delovanje krajevne skupnosti.
Iz sedanjih prostorov v Vrazo-
vi bodo preselili v dom kultu-
re skupne službe računovod-
stva krajevnih skupnostih or-
moške občine. Svoj prostor
bosta v domu odslej imela tu-
di administratorka in tajnik
ormoške krajevne skupnosti.
Posnetek in besedilo : VT
Na zunaj lepa stavba, pa vendar...
S strokovnega posvetovanja slmnstcib pediatrov v KUtričevem
Zaustaviti onesnaževanje!
Ptuj je bil po zaslugi pediatrov
znova v središču pozornosti. Na
rednem strokovnem posvetovanju
pediatrične sekcije slovenskega
zdravniškega dru-štva, ki ga je
pripravil otroški oddelek ptujske
bolnišnice, so ptujski otroški
zdravniki v sodelovanju z vodjem
enote Zavoda za zdravstveno var-
stvo Maribor v Ptuju dr. Cirih)ni
Korparjeni začeli argumentirano
razpravljati o onesnaževanju pitne
vode z nitrati in o vplivu zaužitih
nitratov na otroški organizem.
Slovenski pediatri so s tem dobili
nalogo, da skupaj z drugimi stro-
kovnjaki pogledajo, kako je z
vsebnostjo nitratov v pitni vodi v
vsej Sloveniji. Vprašanje nitratov
v pitni vcxJi in njihove posledice
na zdravje pa je lahko tema ene od
raziskovalnih nalog, ki bi se je
morali nemudoma lotiti. Po podat-
kih, ki jih ima dr. Korpar naj bi tu-
di v drugih pitnih vodah vsebnost
nitratov presegla dovoljeno mejo.
S tem vprašanjem so se v ptujski
občini prvič srečali že pred tremi
leti. Od takrat do danes se je sode-
lovanje med ptujsko enoto zavoda
in otroškimi zdravniki še poglobi-
la. Aktivnosti so naravnali tako,
da mamice z dojenčki sproti ob-
veščajo o vsebnosti nitratov v vo-
di ter jih navajo na to, da vodo, ki
jo dajejo dojenčkom, čistijo s po-
sebnimi filtri. Nitrati nad dovolje-
n,o količino namreč najbolj škodu-
jejo otrokom v prvih mesecih
življenja. Kol jc povedal dr.
Dušan Kolarič, specialist pedia-
ter, predstojnik ptujskega otroške-
ga oddelka, so povišane vrednosti
nitratov v vodi lahko vzrok za
akutne zastrupitve, ki pogosto
povzročijo smrt. V svetu je taks-
nih primerov že med sedem in
osem odstotkov. Pri nas za zdaj te-
ga še ni, lahko pa se stanje hitro
spremeni, če bomo še nadalje do-
voljevali, da se bo pitna voda one-
snaževala. Nitrati pa so lahko tudi
vzrok kroničnih posledic, ki se po-
kažejo po dolgem izpostavljanju,
zaradi česar lahko pride tudi do
malignih obolenj. Na posvetovan-
je so pediatri povabili tudi stro-
kovnjake kmetijskega kombinata
Ptuj, ki pa niso imeli nobenih
vprašanj. Sporočilo strokovnega
srečanja slovenskih pediatrov je
kratko, preprečimo onesnaževanje
V(xle, še po-sebej z nitrati, in nare-
dimo vse, da bomo pitno vodo
lahko vsi brez nevarnosti upora-
bljali, tudi dojenčki. Pri tem pa je
potrebno sodelovanje vseh stro-
kovnjakov. V ptujski občini so ne-
kaj že naredili, prepričani so, da
jim bo s prejemom gnojilnega
načrta, poostreno kontrolo in do-
slednim upoštevanjem odloka o
varstvenih pasovih vodnih virov
uspelo zaustaviti naraščanje nitra-
tov in jih zadržati pod dovoljeno
koncentracijo. Na posvetu so spre-
jeli tudi priporočilo, da bi bili fil-
tri za vodo sestavni del zavitkov
za novorojenčke.
Na svojem posvetu so slovenski
pediatri govorili tudi o nekaterih
drugih strokovnih vprašanjih. Po-
drobno so se seznanili z otroškim
varstvom v ptujski in ormoški
občini. Gostitelji so jim predstavi-
li zgodovino ptujske bolnišnice, ki
bo čez dve leti praznovala 120-let-
nico, ter s prizadevanji za ureditev
otroškega oddelka ptujske bol-
nišnice, ki po mnenju nekaterih
inšpektorjev dela v najslabših raz-
merah. Načrte že imajo, manjka
pa jim še nekaj denarja. Pričakuje-
jo pa, da bodo s pripravljalnimi
deli pričeli že v teh dneh. Novi
otroški oddelek v ptujski bolnišni-
ci bodo uredili v prostorih nekdan-
je porcxlnišnice.
Srečanje slovenskih pediatrov
je bil pomemben dogodek v ted-
nu otroka, ter prispevek k iz-
boljšanju zdravstvenega stanja
otrok. Na njem so se s priznan-
jem za živ-ljensko delo zahvali-
li znani ptujski otroški zdravni-
ci dr. Ljubi Ncudauer za njeno
požrtvovalno in nesebično delo
z otroki.
Oktobrsko srečanje slovenskih
otroških zdravnikov so omo-
gočila nekatera ptujska in druga
podjetja. Organizatorji se še po-
sebej zahvaljujejo podjetju Ta-
lum, pa tudi Kmetijskemu kom-
binatu, Perutnini, Leku Ljublja-
na, S.A.W. Sun Air - Water, Lesu
Ptuj, Libeli Celje ter Skupščini
občine Ptuj. Udeleženci srečanja
so si ogledali tudi nekatere ptuj-
ske zanimivosti.
Slovenski pediatri se bodo
znova srečali 18. decembra v
Ljubljani. Do takrat pa bi mora-
li imeti že prve rezultate oziro-
ma poročilo o začetih aktivno-
stih, ki jih je spodbudilo ki-
dričevsko posvetovanje, da ne
bo ostalo samo pri načelni pod-
pori oziroma besedni igri, ko
gre za našo bodočnost. mG
Stare rane celijo
Irundevetdeset delavcev, v
glavnem delovnih invalidov
nekdanje TGA Kidričevo, ki
jc na.šIo primerno zaposlitev v
podjetju Revital, sicer v sto-
odstotni lasti ustanovitelja -
kidričevskega Taluma, je po-
leg obstoječe dejavnosti
uspešno uvedlo tudi nekatere
dopolnilne. Do sedaj so v glav-
nem urejali okolje Taluma,
čistili njihove delovne in po-
slovne prostore, opravljali in-
terno PTT dejavnost ter
knjižničarska in arhivska de-
la. V začetku leto.šnjega leta
pa so se s sedmimi zaposleni-
mi lotili tudi pridelave vrtnin,
cvetja in zelišč. O tem in še o
čem smo se pogovarjali z di-
rektorjem Revitala Stanctoni
Medikom.
Ob nogometnem igrišču v Ki-
dričevem, kjer imajo v najemu 13
hektarov obdelovalnih površin, so
v začetku poletja zgradili tri večje
sodobno urejene rastlinjake s prek
1.500 kvadratnimi metri pokritih,
ogrevanih in z namakalnim siste-
mom urejenih površin. V njih tre-
nutno gojijo 28.000 sadik, oziro-
ma 19 vrst prvonovemberskih kri-
zantem, v štirih različnih barvah.
Ponudili jih b(xlo cvetličarjem in
širšemu tržišču. Pridelali pa so tu-
di okoli 5 ton solate, ki jo še zme-
raj prodajajo po 120 do 160 tolar-
jev za kg, ter precejšnjo količino
zdravilnega zelišča - cveta žamet-
nice - za farmacevstsko industrijo.
Poleg tega skupina delavcev Re-
vitala sodeluje tudi pri revitaliza-
ciji, oziroma ozelenitvi nekdanje-
ga odlagališča rdečega blata - hald
- v neposredni bližini tovarne na
Strnišču pri Kidričevem (stari po-
staji). Koncem avgusta so delavci
DE Promet v glavnem končali z
navažanjem 40 cm plasti zemlje in
pepela na staro, okoli 25 hektarov
veliko haldo. Nepokrit je ostal le
še neposušen del te halde v izmeri
dveh do treh arov. Sicer pa je pre-
težni del stare halde sedaj že lepo
ozelenel, saj so na njej posejali lu-
cemo ki zadovoljivo uspeva in jo
okoliški krajani že pridno kosijo.
S pomočjo krajanov Kidričevega
in okolice so posadili tudi 8.625
sadik iglavcev in listavcev (smre-
ke, bora, lipe, jelše, akacije in to-
pola), vendar je po dolgotrajni po-
letni suši precej sadik uničenih.
Prepričani so, da ne gre za bio-
loško uničenje saj je okrog odm-
rlih sadik ostala zelena odpor-
nejša trava in plevel. Sicer pa so
veseli, da je ostala in celo pogna-
la nekaj listov lipa, ki jo je posa-
dil sam predsednik Slovenije Mi-
lan Kučan. Iz stare halde tako
odslej veter zagotovo ne bo več
odnašal rdečega prahu. O ostalih,
po vsej verjetnosti pozitivnih,
posledicah ozelenitve te halde pa
bo možno konkretneje govoriti
šele čez leto ali dve.
Te dni nadaljujejo z navozom
rodovitne zemlje in pepela na
drugo, nekaj hektarov manjšo
haldo, v kateri pa je rdeče blato
še v precejšnji meri (skoraj tretji-
ni) neizsušeno. Prepričani pa so,
da bodo sredi prihodnjega leta
končali z navozom rodovitne pla-
sti in, da bo še pred koncem pri-
hodnjega leta ozelenela tudi ta -
druga halda.
Tako počasi, vendar vstrajno
celijo boleče rane preteklosti,
ki so kot grožnja dolga leta iz-
zivale svoje zeleno okolje
Dravskega polja, skoraj nad
zajetji pitne vode.	OM
Zračni posnetek stare (spodnje) in nove halde, ki sta ob-
kroženi z zelenim pasom. Čeprav je posnetek narejen 20. av-
gusta v črno-beli tehniki, je lepo vidno, da je stara halda že
ozelenela. (foto: Stojan Kerbler)
V enem od treh rastljinjakov Revitala čakajo skrbno vzgojene
krizanteme na svoje prve kupce, (foto: M. Ozmec)
Če bi podoben posnetek naredili pred letom dni, bi videli
puščavo. Danes je pogled na staro haldo popolnoma drugačen.
Skoraj neverjetno kako je vse ozelenelo. (foto: M. Ozmec)
10 — ZDRAVSTVO IN ZAVAROVANJE
22. OKTOBER 1992 — TEDNIK
Premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje.
Začasna skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Slovenije je 15. oktobra sprejela splošne pogoje za prosto-
voljno zdravstveno zavarovanje ter objavila zneske za posa-
mezno vrsto oziroma paket prostovoljnega zavarovanja.
Letna premija za popolno zdravstveno zavarovanje stane
12.000 tolarjev, paket zdravstvena varnost — celota 10.800
tolarjev, zdravstvena varnost — kurativa 2400 tolarjev, ve-
liko tveganje 4200, poškodba 3000 tolarjev, zobozdravstvo
— celota 2400 tolarjev (zobozdravstvo — zdravljenje 600
tolarjev, zobozdravstvo — protetika 3600 tolarjev), zdravila
1200 tolarjev, nadstandard 9600 tolarjev, nega 20000 tolar-
jev, oddih A 28000 tolarjev in podobno. Pripravljenih je tri-
najst paketov prostovoljnega zdravstvnega zavarovanja,
med njimi tudi za zavarovanje tujcev. V enotah zavoda ozi-
roma izpostavah so pogodbe o prostovoljnem zavarovanju
pričeli sklepati že včeraj. Izvajati pa se bo pričelo prvega
januarja 1993. leta.
Premije za posamezno vrsto
prostovoljnega zdravstvnega
zavarovanja je mogoče porav-
nati v celoti ob sklenitvi pro-
stovoljnega zavarovanja ali v
obrokih po šest oziroma tri ti-
soč tolarjev. V Zavodu za
zdravstveno zavarovanje Slo-
venije so se tudi odločili, da
bodo vsem, ki se bodo prosto-
voljno zavarovali že sedaj, po-
vrnili stroške participacije, ki
jih bodo imeli do konca leta
oziroma do uveljavitve pro-
stovoljnega zavarovanja. Kot
je znano do konca leta še vel-
jajo doplačila k cenam zdrav-
stvenih storitev. Tilčka
Šuman, vodja izpostave ob-
močne enote Zavoda za zdrav-
stveno zavarovanje Maribor v
Ptuju je povedala, da bomo
najbolje izbrali, če se bomo
odločili za paket popolno
zdravstveno zavarovanje, ki
nas bo stal 12000 tolarjev.
Zavarovalni paket "POPOL-
NO ZDRAVSTVENO ZAVA-
ROVANJE" obsega zavaro-
vanje za razliko do polne
vrednosti storitev pri zdrav-
ljenju bolezni in poškodb iz-
ven dela:
—	za vse zdravstvene sto-
ritve na področju vseh zdrav-
stvenih dejavnosti,
—	za zdravila s pozitivne
in vmesne liste in pomožna
zdravilna* sredstva predpisana
na recept,
—	za reševalne prevoze, ki
niso nujni,
—	za ortopedske, ortotične,
slušne, očesne, zobnoprote-
tične in druge tehnične pripo-
močke.
Paket "ZDRAVSTVENA
VARNOST — CELOTA" ob-
sega zavarovanje za razliko
do polne vrednosti storitev pri
zdravljenju bolezni in po-
škodb izven dela. Ne vsebuje
pa zavarovanja za razlike v
cenah za zobozdravstvo in
zobnoprotetične pripomočke.
Paket "ZDRAVSTVENA
VARNOST — KURATIVA"
vključuje zavarovanje za ra-
zliko med vrednostjo storitev
iz obveznega zavarovanja in
njihovo polno vrednostjo pri
zdravljenju bolezni:
—	za storitve osnovne
' zdravstvene, dejavnosti brez
zobozdravstva, specialistično-
am bulantne, bolnišnične in
terciarne zdravstvene dejavno-
sti,
—	nemedicinski del oskrbe
v bolnišnici,
—	zdraviliški del zdravlje-
nja, ki je nadaljevanje bol-
nišničnega zdravljenja (storit-
ve in nemedicinski del
oskrbe). Riziki zavarovanja za
paket "ZDRAVSTVENA
VARNOST — KURATIVA"
izključujejo zdravljenje po-
škodb izven dela.
Paket "VELIKO TVEGA-
NJE" vključuje zavarovanje
za najzahtevnejše diagnostič-
ne in terapevtske storitve
(druga točka 23. člena zakona
o zdravstveni dejavnosti in
zdravstvenem zavarovanju),
kot tudi zavarovanje za diali-
zo, vstavitve endoprotez,
zdravljenje v intenzivni tera-
piji ter zdravljenje v tujini.
Vse te storitve se nanašajo le
na zdravljenje bolezni, iz-
ključujejo pa zdravljenje
poškodb izven dela.
S sklenitvijo ptigodbe zii paket
"POŠKODBA" se zavarovana
oseba zavaruje zja razliko do pol-
ne vrednosti storitev pri zdra-
vljenju poškodbe izven dela.
Prostovoljno zavarovanje za
paket "ZOBOZDRAVSTVO"
obsega zavarovanje za razliko
do polne vrednosti storitev za:
—	zobozdravstvene storitve
s področja preprečevanja, od-
krivanja trt žUrtvljenja bolezni
zob in ustne votline.
— zobnoprotetične storitve
in nadomestke. Pri tem paketu
poznamo delna paketa za zo-
bozdravsto — zdravljenje,
ki obsega zobozdravstvene
storitve s področja pre-
prečevanja, odkrivanja in
zdravljenja bolezni zob in
ustne votline, ter zobozdrav-
stvo — protetika, ki
vključuje zobnoprotetične sto-
ritve in nadomestke.
NADSTANDARD
Paket "NADSTANDARD"
obsega zavarovanje za višji
standard storitev in pripo-
močkov, večji obseg pravic ter
možnost uveljavljanja pravic
iz zdravstvenega zavarovanja
po drugačnem postopku, kot
je predpisan v obveznem
zdravstvenem zavarovanju. Z
njim je skleniteljem omogo-
čeno bivanje v enoposteljni
sobi s TV sprejemnikom in te-
lefonom v bolnišnici ali zdra-
vilišču, dodatna nemedicinska
nega, postrežba in prehrana v
času zdravljenja v bolnišnici
ali zdravilišču, tehnično zah-
tevnejši pripomočki ali pripo-
močki izde ani iz materialov,
ki ne štejejo za pravico iz ob-
veznega zdravstvenega zava-
rovanja ter zdravila z negativ-
ne liste. V paket pa ni vklju-
čena pravica po izdelavi zob-
noprotetičnih nadomestkov iz
zlata.
PAKETA ODDIH
IN NEGA _
Domače in tuje fizične in
pravne osebe se lahko zavaru-
jejo za storitve in pravice, ki
niso vključene v obvezno
zdravstveno zavarovanje, in
sicer za paketa: oddih A in od-
dih B ter paket nega.
Paket "ODDIH" vključuje
oddih, programiran v skladu z
medicinsko doktrino ali pro-
gram preventivnega zdravi-
liškega zdravljenja, namenje-
nega ohra-njanju in krepitvi
zdravja, kot tudi izboljšanju
stanja pri kronično bolnih.
Paket "NEGA" omogoča
skleniteljem uveljavljati pra-
vico do nemedicinske nege v
času zdravljenja in medicin-
ske nege na domu. Za nemedi-
cinsko nego šteje:
—	zagotavljanje osebne hi-
giene in higiene prostorov za-
varovanca,
—	priprava napitkov in
enostavnejših obrokov hrane,
—	manjši, najnujnejši nakupi,
—	pomoč pri hranjenju in
drugih fizioloških funkcijah,
—	posebni telefon za klic v
sili (Lifeline).
ZAVAROVANJE TUJCEV
v sistem obveznega zdrav-
stvenega zavarovanja se lahko
s prostovoljnim zavarovanjem
vključijo tudi ljudje, ki nima-
jo oziroma ne morejo pridobi-
ti lastnosti zavarovanca v Re-
publiki Sloveniji. S sklenitvi-
jo zavarovanja si pridobijo
enake pravice kot jih imajo
zavarovanci v obveznem za-
varovanju pri nas. Izbirajo
lahko med tremi paketi
"VKLJUČITEV V OBVEZ-
NO ZDRAVSTVENO ZAVA-
ROVA-NJE — CELOTA",
"VKLJUČITEV V OBVEZ-
NO ZDRAVSTVENO ZAVA-
ROVANJE — O-S-B," in
"VKLJUČITEV V OBVEZ-
NO ZDRAVSTVENO ZAVA-
ROVANJE - ZOBOZDRAV-
STVO".
" "Z zavarovanjem za paket
"VKLJUČITEV V OBVEZ-
NO ZDRAVSTVENO ZAVA-
ROVANJE-CELOTA" " prido-
bijo zavarovane osebe vse
pravice iz obveznega zdrav-
stvenega zavarovanja v skladu
z določili Zakona o zdravstve-
nem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju z izjemo pravic
nadomestil v času zadržanosti
z dela, pogrebnine in po-
smrtnine. S sklenitvijo zava-
rovanja za ta paket zavarova-
ne osebe niso zavarovane za
razliko med vrednostjo stori-
tev iz obveznega zavarovanja
in njihovo polno vrednostjo.
Paket "VKLJUČITEV V
OBVEZNO ZDRAVSTVENO
ZAVAROVANJE — O-S-B
vklju-čuje storitve s področij:
—	nujne medicinske pomoči
vključno z nujnimi reševalnimi
prevozi,
—	zdravljenje in nego na domu,
—	osnovne dejavnosti brez
zobozdravstva, specialistično-
ambulantne, bolnišnične in ter-
ciarne zdravstvene dejavnosti v
vrednosti storitev, obsegu in po
postopku kot je predviden v ob-
veznem zdravstvenem zavaro-
vanju.
Paket "VKUUČITEV V OB-
VEZNO ZDRAVSTVENO ZA-
VAROVANJE — ZOBOZ-
DRAVSTVO" vključuje storitve:
—	s področja zdravljenja
zob in ustne votline,
—	zobnoprotetične storitve
in nadomestke v vrednosti sto-
ritev, obsegu in standardu in
po postopku kot je predviden
v obveznem zdravstvenem za-
varovanju.
SKLENITEV
ZAVAROVALNE
POGODBE_
Fizične in pravne osebe se
vključijo v prostovoljno zava-
rovanje s sklenitvijo zavaro-
valne pogodbe. Ta mora vse-
bovati:
—	navedbo zavarovalnih
paketov, za katere sklenitelj
sklepa zavarovanje,
—	poimensko navedbo
oseb, ki so s sklenitvijo zava-
rovalne pogodbe pridobile la-
stnost zavarovane osebe iz
prostovoljnega zavarovanja,
—	višino premije in način
njenega poravnavanja,
—	dobo kritja zavarovanja,
—	trajanje oziroma prene-
hanje zavarovanja.
Zavarovalna pogodba je
sklenjena, ko sklenitelj in
Zavod za zdravstveno zava-
rovanje Slovenije podpišeta
zavarovalno polico. Skleni-
telj s sklenitvijo pogodbe lah-
ko zavaruje sebe ali drugo
osebo (individualno zavaro-
vanje), ter svoje družinske
člane, ki so po njem zavarova-
ni v obveznem zdravstvenem
zavarovanju (družinsko V.ava-
rovanje). Sklenitelj zavaroval-
ne pogodbe v okviru skupin-
skega zavarovanja je lahko tu-
di: delodajalec za delavce, ki
so pri njem zaposleni in za
njihove družinske člane, drugi
zavezanec za plačilo prispev-
ka za obvezno zdravstveno za-
varovanje za osebe, za katere
ta prispevek plačuje, Zavod za
pokojninsko in invalidsko za-
varovanje Slovenije za upoko-
jence in njihove družinske
člane, sindikati, društva ter
druge fizične in pravne osebe
za svoje člane in osebe, za ka-
tere so pripravljene prevzeti
obveznosti iz prostovoljnega
zavarovanja.
ZAVAROVANJE ZA
DOLOČEN IN
NEDOLOČEN ČAS
Zavarovalne pogodbe se
sklepajo za časovno omejeno
in časovno neomejeno obdob-
je. Doba trajanja ne more biti
krajša od treh let za pakete
"Zobozdravstvo", "Nadstan-
dard", "Nega", "Oddih",
"VOZ Zobozdravstvo" in
"VOZ-O-S-B" ter od enega le-
ta za vse druge pakete. Prosto-
voljno zavarovanje se prične
naslednji dan, ko je bila pod-
pisana zavarovalna polica.
Sklenitelj mora ob podpisu
police plačati najmanj prvi
obrok premije. Sklenitelj, ki
ni državljan Republike Slove-
nije in ki ne biva na območju
R Slovenije mora ob podpisu
police plačati premijo za ce-
lotno zavarovalno obdobje.
IZKAZNICA O
PROSTOVOLJNEM
ZAVAROVANJU_
Zavarovanci, ki so vključeni
v prostovoljno zavarovanje,
bodo prejeli od Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slo-
venije posebno izkaznico. Z
* njo se bodo izkazovali pri
zdravstvenih zavodih in za-
sebnih zdravstvenih delavcih.
Na ta način jim ne bo treba
doplačevati razlik v vrednosti
storitev, saj bo to namesto
njih opravil Zavod za zdrav-
stveno zavarovanje.
Izkaznica o prostovoljnem
zdravstvenem zavarovanju
mora vsebovati: podatke o
zavarovani osebi (ime, prii-
mek, rojstne podatke, biva-
lišče in šifra zavarovane ose-
be), pakete, za katere je za-
varovana, kritje zavarovan-
ja, območno enoto ZZZS, v
kateri je evidentirana v ob-
veznem zdravstvenem zava-
rovanju oziroma, v kateri je
sklenjeno prostovoljno zava-
rovanje in številko zavaro-
valne police. Sestavni del iz-
kaznice o prostovoljnem za-
varovanju so zavarovalni li-
sti za posamezne pakete za-
varovanja.
PREMIJE, POPUSTI,
BONUSI_
Zavod za zdravstveno zava-
rovanje Slovenije ponuja skle-
nitelju tudi nekatere ugodnosti
v obliki popustov in znižanja
premije (bonusi). Popusti so
predvideni v primeru skupin-
skega zavarovanja, če skupina
šteje najmanj petnajst oseb.
Popusti so predvideni tudi v
primeru, če sklenitelj plača
premijo ob sklenitvi police v
celoti. Popust je večji, če je
premija plačana za več let na-
prej in lahko doseže tudi se-
dem odstotkov. Poleg tega so
možni popusti za skupine za-
varovancev, ki se vključujejo
v različne programe za krepi-
tev oziroma ohranitev zdravja.
Sklenitelju se zniža premija
(bonus), če zavarovana oseba
eno leto po sklenitvi pogodbe
ni uveljavila zahtevka do za-
varovalnice in sicer za pet od-
stotkov pri vsakem paketu. Ta
bonus se poveča za vsako na-
daljnje leto, za katero ni bila
izplačana zavarovalnina za pet
odstotkov, vendar bonus lahko
doseže največ 15 odstotkov
premije.
KRITJE ZAVAROVANJA
Zavod za zdravstveno zava-
rovanje krije zavarovanje
sklenitelju oziroma osebam,
ki jih je zavaroval: trideset
dni po podpisu police pri vseh
paketih iz 4. in 16. člena, de-
vetdeset dni pri paketih
"NADSTANDARD" in šest
mesecev po podpisu police za
paket "ODDIH".
Prostovoljno zdravstveno
zavarovanje je pri nas novost,
ki za zdaj pri nekaterih še
vzbuja strah. Tisti, ki pogosto
obiskujejo zdravnike, bodo
kmalu ugotovili, da je ugod-
nejše od sedanje participacije.
Glede na to, da bo Zavod za
zdravstveno zavarovanje v
kratkem izdal prospekt o pro-
stovoljnein zdravstvenem za-
varovanju, bodo imeli zavaro-
vanci dovolj časa, da si bodo
izbrali najugodnejši zavaro-
valni paket. Ne glede na to,
kakšen paket bo kdo izbral,
zdravje ne bo poceni, zato bo
najbolje, če bomo ostali zdra-
vi. Preventiva bo v novih raz-
merah še bolj pridobila na vel-
javi. V tem trenutku pa je še
vedno odprto vprašanje, kako
bo z zavarovanjem socialno
najholj ogroženihprebivalcev. '
PRIPRAVILA: MG
V čakalnici. (Foto: OM)
Participacije po novem več ne bo.
Izkaznica o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju.
TEDNIK oktober 1992
po naših krajih — 15
Prijetna razglednica za vsakogar, ki želi v te kraje
V letošnjem letu je pri
Mariborskem tisku izšla
nova razglednica ormoške
vinske ceste s sedmimi pri-
jetnimi motivi iz osrčja je-
ruzalemskih goric od Sve-
tinj, Taverne Kupljen, zida-
nice Malek in freske v ka-
peli na Maleku, Jeruzale-
ma, zemljevida vinske ce-
ste, ki pelje od Ormoža pre-
ko Litmerka, Jeruzalema do
fotografije oltarja v cerkvi
na Jeruzalemu.
Motive je poiskal in foto-
grafiral ormoški fotograf
Štefan Hozyan.	vT
MIKLAVŽ PRI ORMO-
ŽU * Na šoli pri Mi-
klavžvi in v Ivanjkovcih
se v teh dneh intenziv-
no pripravljajo na pro-
jektni teden z naslo-
vom ŠOLA NEKOLIKO
DRUGAČE, ki bo trajal
med 2. in 6. novem-
brom, ko bodo med
drugim proslavljali sto-
letnico sedanje šolske
zgradbe, ki je pri Mi-
klavžu že tretja po
vrsti.
SLOVENSKA BISTRI-
CA * miniili četrtek so
imeli petošolci OŠ Po-
horski odred projektni
dan na temo "Od kre-
mena - do stekla". Učen-
ci so si ogledali tovar-
no stekla ter spoznali
težaško delo steklopi-
halcev ter drugih po
možnih poklicev. Tako
so zaokrožili znanje o
Pohorju in Pohorskih
steklarnah.
Učiteljice elementarke
na tej šoli pa so se
odločile, da pričnejo z
letošnjim šolskim letom
z dveletnim opisn\e;ijp-^
vanjem otrok. Tako^me^-
nijo, da bodo učenci bo
Ije obvladali branje in
pisanje. Drugo šolsko le-
to bodo s svojimi učenci
šle v drugi razred.
TOMAŽ PRI ORMOŽU
* Učenci četrtih razre-
dov imajo v tem tednu
projektno nalogo z na-
slovom "Šumijo gozdo-
vi domači", učenci pa
so odšli v posamezne
delavnice, kjer so se
seznanjali z delom rez-
barjev in mizarjev.
STOPERCE * Učenci
drugega razreda so sku-
paj z vrstniki iz Osnov-
ne šole Majšperk pre-
živeli naravoslovni dan
v gozdu, katerega skriv-
nosti so jim odkrili goz-
darji. Pripravili so tudi
projekt za sadovnjak,
da bodo pomagali ure-
jati šolski sadovnjak.
VIDEM * Pravilna vož-
nja s kolesom, -vse o
prometu in še kaj je bil
namen pogovora učen-
cev s policistoma, ki sta
prejšnji teden obiskala
šolo. Ogledala sta si tu-
di šolsko kolesarnico in
ugejice o tem,
da' mčrtijo imeti vsi iz-
pit za kolo.
:: ::SAW :KOm«C' V^lApUs^GA SODNIKA:iSTREklt$KE
Za večje prekrške ponovno
začasni odvzem vozniške
j}; v ptujski občini tudi do 7000 prekrškov letno if^Lctos zalotili že
807 alkoholiziranih voznikov, lani v vsem letu 160 manj ^ Šentilj se
je tudi po prekrških "preselil" v Gruškovje
Že doslej so ptujski sodniki za prekrške obravnavali 5 do 7 tisoč
prekrškov letno, letos pa se bo, kot kaže, to število še povečalo. Sa-
mo do sedaj so sprejeli že 1150 predlogov več kot jih je bilo lani v
vsem letu. Kar 85 odstotkov predlogov zapišejo policisti, od tega je
90 odstotkov prometnih prekrškov, sicer pa so tu še predlogi davčne
službe in odkar je Ptuj obmejna občina, sc je povečalo število
prekrškov tudi zaradi prehajanja meje in tihotapljenja orožja.
PiJEMO IN VOZIMO
Po osamosvojitvi Slovenije smo
dobili tudi lastno zakonodajo za ti-
sta področja, kjer smo se doslej rav-
nali po jugoslovanskih zakonih. Ta-
ko so sodniki za prekrške po zakonu
o varnosti cestnega prometa sicer
lahko izrekali varstveni ukrep o pre-
povedi vožnje, vendar to ni bil nujni
ukrep. Vinjeni vozniki in vozniki, ki
so napravili večji prekršek, so
plačali le denarno kazen.
Savo Kozjak, vodja občinskega
sodnika za prekrške, je povedal:
"Odkar ne izrekamo varstvenega
ukrepa o prepovedi vožnje, se je
število vinjenih voznikov na cesti
povečalo. Letos so policisti do
konca septembra zalotili 807 vin-
jenih voznikov, lani v vsem letu
645, letos jih je kar 485 odklonilo
preizkus za ugotavljanje alkohola
v krvi. Tudi število prometnih
nezgod je'v porastu, veliko jih
povzroči prav alkohol. Zato in tu-
di po priporočilu ljubljanskega se-
nata smo se na rtuju odločni, da
bomo ponovno uvedli varstveni
ukrep o prepovedi vožnje, torej
začasen odvzem vozniškega dovol-
jenja. Ta ukrep bomo izrekali za
povratnike, za tiste, ki bodo imeli
večjo količino alkohola v krvi in
za tiste, ki bodo povzročili nepo-
sredno nevarnost. Ukrep bo odvi-
sen od teže prekrška in ho trajal
od enega meseca do enega leta.
Velja torej, da lahko ima voznik
do 0,5 promila alkohola v krvi,
poklicni voznik pa nič. V pripravi
je tudi zakon, ki ho povačal
možne denarne kazni za prometne
prekrške dva do trikrat glede na
sedanje."
MLADOLETNIKI NEVARNI
SEBI IN DRUGIM_
v lanskem letu so ptujski sodniki
za prekrške obravnavali 513 prime-
rov kršitev cestnpprdmetnih predpi-
sov mladoletnikov, letos pa samo do
konca septembri že 586 tovrsfnih
prekrškov. Gre v glavnem za vozni-
ke koles z motorjem, v nekaj prime-
rih za voznike motornih vozil brez
vozniškega izpita. Kazni v glavnem
niso učinkovite, obravnava pa
ustvarja velike in nepotrebne stroške
za državo. Učinkovit je začasen
odvzem vozila in na Ptuju so doslej
izrekli dva tovrstna varstvena ukre-
pa. Kolesi z motorjem so hranili na
policijski postaji.
RAZGRAJAČI IN TLJCI
Približno 500 primerov letno
obravnavajo ptujski sodniki za
prekrške prekrškov zoper javni red
in mir. Povzročajo jih alkohol in
neurejene družinske razmere, veliko
teh prekrškov se dogaja okoli gostil-
niškega življenja.
v ptujski občini se je število
prekrškov povečalo v času, odkar je
občina postala obmejna. Mejna poli-
cijska postaja Gruš-kovje — Zavrč
prijavlja veliko kršitev zakona o
državni meji in zakona o tujcih. Gre
v glavnem za prehajanje državne
meje zunaj mejnih prehodov in tiho-
tapljenje orožja. Kršitelji so predv-
sem Hrvati. Samo v dežurni službi,
torej popoldan in v soboto ali nedel-
jo, so ptujski sodniki za prekrške
obravnavali letos 300 tovrstnih pri-
merov. Ker lahko Hrvati prehajajo
mejo samo z osebno izkaznico, se
sedaj dogaja, da kazni od kršiteljev
ne morejo izterjati kljub zadržanju
njihovih potnih listin, saj so le-ti že
odpotovali v svojo državo. Vodja
ptujskega sodnika za prekrške Savo
Kozjak tudi zato meni, da Ptuj po-
trebuje lastno Upravo za notranje
zadeve in prostore za pridržanje.
McZ
16 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
22. OKTOBER 1992 — TEDNIK
tOlZE PET£Rt£ OBISKAL	^
Z bogatim Ptujem
za srečno Slovenijo
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze
Peterle je 13. oktobra obiskal ptujsko občino. Najprej je
obiskal Videm in si ogledal Korpičevo kmetijo v Sovičah.
Po ogledu Perutnininih obratov se je na volilnem shodu
na ptujskem Mestnem trgu srečal z občani. Najprej je
spregovoril Ivan Jurkovič, predsednik ptujskih krščan-
skih demokratov, katerih slogan se glasi "Z bogatim Ptu-
jem za srečno Slovenijo", nato pa je Ptujčane nagovoril
prvak stranke Lojze Peterle.
Lojze Peterle je pohvalil
Ptuj, češ da se je polepšal
in razvil, odkar so imeli tu-
kaj slovenski krščanski de-
mokrati svoj prvi shod. Ta-
krat so bili še malo znana
stranka, ki pa je v tem času
pridobila ugled in prijatel-
je. Teh imajo tudi po svetu
veliko in tudi zato je bila
Slovenija tako hitro medna-
rodno priznana, meni Lojze
Peterle. "V času, ko sem
vodil našo vlado, smo veli-
ko storili, veliko dela pa še
čaka. Naši družbi moramo
postaviti nove temelje. Šte-
vilne zakone in podzakon-
ske akte smo že sprejeli,
imamo svobodo, svojo
državo, svoj denar," je re-
kel Lojze Peterle. Nadalje-
val je, da krščanski demo-
krati zagotavljajo, da ne bo
nikoli več tako, kot je bilo.
Politiko pojmujejo kot
služenje ljudstvu, kot delo
za skupni blagor, ne pa de-
litev stolčkov. Oblasti ne
pojmujejo tako kot tovariši
v enopartijskem sistemu,
ko je vse služilo samo par-
tiji in je država hodila po
človeku. Država mora
služiti človeku. V svojem
programu obljubljajo ure-
sničitev tistih ciljev, ki jih v
prvih dveh letih še niso do-
segli.
Sicer pa gredo v svojem
programu od človeka k
družini, narodu in državi, je
rekel Lojze Peterle. Tri vla-
de, ki jih bo imela v le-
tošnjem letu Slovenija, ne
pomagajo k njenemu ugle-
du v tujini, ne budijo zani-
manja tujega kapitala za
nas. Svetu moramo znati
prodajati našo lepoto in to
predvsem imovitim ljudem,
ki jih privlačijo naši ko-
tički. V tem smislu moramo
po Peterletovem mnenju
spremeniti koncept turizma.
Prvak SKD in bivši pred-
sednik slovenske vlade se
je zahvalil za dosedanjo
podporo in je zaželel ptuj-
ski občini, da bi lahko ure-
sničila svoje načrte. "Po-
globil sem se v stanje
našega gospodarstva in vi-
dim znake, ki kažejo na do-
bre možnosti," je rekel Loj-
ze Peterle.
Volilni shod je bil namen-
jen tudi dialogu in mikro-
fon so prepustili obiskoval-
cem.
Predsednik Neodvisnih
sindikatov Slovenije Ra-
stko Plohi je opozoril na
problem lastninjenja, divjih
privatizacij in nujnost de-
centralizacije Slovenije, saj
postajajo nekateri od Lju-
bljane oddaljeni predeli
vedno bolj provincialni in
namenjeni prehranjevanju
ter oskrbi osrednjega dela
države. Shod in Lojzeta Pe-
terleta je pozdravil ptujski
župan Vojteh Rajher in
povedal, da pričakujemo od
nove vlade, da bi nam do-
pustila izraziti svojo lastno
sposobnost in svoje znanje.
Peterletova vlada je vzpo-
stavila državo navzven, mi
pa pričakujemo gradnjo
države navznoter. Zato ve-
liko pričakujemo tudi od
zakona o lokalni samoupra-
vi, je rekel Vojteh Rajher.
Predsednik ptujske vlade
Branko Brumen je povabil
Lojzeta Peterleta na posvet
o razvoju Ptuja, ki bo v no-
vembru. Oglasili so se tudi
nekateri drugi občani.
M. Zupani
Po shodu pred kavarno Evropa Je Lojze Peterle odšel na Go-
milo in Polenšak.
Lojzetu Peterletu se Je potožil tudi Albin Rampre s Kupčinjega
Vrha pri Stopercah. Strankarski prvak mu sicer ni mogel po-
magati, pač pa ga Je predsednik ptujske vlade Branko Brumen
odpeljal k Silvi Čerček, zadolženi za zdravstvo pri IS. Ta se Je
s pomočjo Centra za socialno delo poglobila v primer 42-let-
nega gospodarja 13 hektarjev velike haloške domačije in
očeta treh otrok, ki ima sedaj velike zdravstvene težave.
V pliij^eiii mazfi^^	plesalka, kore(%raflB|», iieifagoginl« lasna Kncsc
Nežnost je nekaj^ kar ne smemo izgubiti
Jasna Knez se je s Ptujem
prvič srečala že pred dolgi-
mi leti, ko je v ptujskem
gledališču gostoval NO tea-
ter iz Japonske. Ptujčani,
vsaj tisti, ki se ne zanimajo
posebej za sodobni ples, pa
so se z njo prvič srečali ob
razstavi Srečanje z Jutro-
vim, ko je predstavila
orientalske plese in imela
spomladi tudi tečaj orien-
talskega plesa. Bila pa je
tudi prva gostja prireditev
muzeja Znani Slovenci v
ptujskem muzeju. Takrat
smo poklepetali z njo tudi
za naš časopis.
Ko vidiš plesati Jasno
Knez, ko jo slišiš pripove-
dovati o tej svoji veliki lju-
bezni, je preprosto ne mo-
reš vprašati od kdaj in kaj
je bilo tisto usodno zaradi
česar se je pričela ukvarjati
z izraznim ali sodobnim
plesom. Zakaj Jasna Knez
in sodoben ples je eno in
isto in spraševati jo, kdaj in
zakaj je odveč. Kot jo
spraševati kaj ji pomeni
ples, saj je ne samo pre-
pričljiva v plesu samem,
ampak tudi v pripovedo-
vanju o njem. Jasna Knez
sodoben ples preprosto
živi. Tudi kadar ne pleše.
Kje vse že ni plesala. Do-
ma v tujini, na odru, na uli-
ci, na peščeni obali, na sa-
mostanskem dvorišču ...
Z izraznim, modernim ple-
som je v Sloveniji pričela Me-
ta Vidmar, ki je bila učenka
svetovno znane koreografinje
in pedagoginje Nemke Mary
Wigman. Živa Kraigher, ki je
učila tudi Jasno Knez pa je bi-
la njena učenka. Jasna Knez
se je izobraževala tudi' v Lon-
donu, Belgiji, Benetkah in še
kje. Nekaj časa je na srednji
vzgojiteljski šoli v Ljubljani
učila ritmično gibalno vzgojo,
že nekaj časa pa ubira pot
svobodnega umetnika, ki ni
lahka, vendar kot sama pravi,
če delaš kar delaš z veseljem,
z ljubeznijo, je vse mogoče,
če-prav tudi ne zanika, da je
mogoče tudi zaradi moralne in
finančne podpore staršev, ki je
ob hčerki še kako potrebna.
Zakaj govorimo o izraz-
nem plesu?
Jasna Knez: Pravzaprav je
vsak ples izrazni. Primernejše
)oimenovanje je sodoben ples,
cer se je razvil, populariziral v
sodobnem času. Ima pa kore-
nine v ljudskih, religioznih
plesih. Svoje oblike in vsebine
črpa iz zelo starih plesov zgo-
dovine človeštva. Razvil in
razširil se je v sodobnosti, zato
rečemo, da je to sodobni izraz-
ni ples.
Od kod črpa Jasna Knez
za svoje avtorske plese?
Jasna Knez: Sama ne vem...
Iz sebe, iz ljudi, ki mi dajejo,
vržejo, podarjujejo raznorazne
stvari, v meni se vse to pre-
gnete, vse to podoživim, pre-
mislim in potem to v gibu
izrazim.
Živi sodobni izrazni ples
samo v skupinah, ki ga
plešejo ali ima tudi publi-
ko, ki polni dvorane?
Jasna Knez: Atraktiven ples
kot je disco, revijski, ima se-
veda več publike. Bi pa rekla,
da ima sodobni, izrazni ples,
ki mogoče ni tako spektakula-
ren v teh zunanjih oblikah, je
pa mogoče vsebinsko in idej-
no, čust-veno bolj nabit, do-
živet, manj publike, zato pa
bolj privrženo. Seveda pa si
želimo, da bi je imeli več, da
bi se sodobni ples še bolj
razširil.
Morda pa je v tem prednost,
v prostoru z manj publike ga
je mogoče bolj doživeti,
občutiti...
Jasna Knez: Da, strinjam se
z vami. Sodobni, izrazni ples
ne prenese velikih odrov, cir-
kuških aren, stadionov,
množičnosti, ker se zgubi v
daljavi vsa ta energija, ki se-
va, sije iz plesalca, vsi majhni
miniaturni gibi, vsa doživljan-
ja se izgubijo, to je tako kot
rečemo iz letala je vse dobro.
Če pa je neka stvar potencira-
na, da mora biti večja, izgubi
avtentično posebnost, ker mo-
raš narediti kompromis za to,
da zadovoljiš tej vidljivosti,
se moraš posvetiti le enemu
delu doživljanja - vodenemu.
Sama sebi ste koreogra-
finja, kostumografinja,
šivilja, menagerka ..., na
koncu, ko predstava že
steče ste šele plesalka. Ka-
ko zmorete?
Jasna Knez: Verjetno samo
zato, ker me vedno, vedno
ples znova in znova navduši,
me napolni, osreči. Vso ener-
gijo, ki jo porabim za vse te
stvari, da predstava nastane in
je za to v gledališlih zaposle-
nih tudi deset ljudi, dobim s
plesom, ker je ples res čude-
žen, nenadoma vsa utrujenost
zbledi, v plesu dobim moč, da
ljubim bolj, da sem sposobna
hoditi med ljudmi, da jim lah-
ko pogledam v oči ... Ples ima
kot kaže tudi sposobnost da-
janja, če ti njemu daš.
Je izrazni ples, razumsko
obvladovanje telesa, gibov,
hotenj, kakšna je povezava
telesa z gibi, s hotenji?
Jasna Knez: Te povezave so
nenavadne. Mogoče nerazum-
ljive. Veliko je spontanosti,
navdiha, notranjega vzgiba, za
katere ne veš od kod prihaja-
jo, zakaj, predaš se notranje-
mu vzgibu, ko skušaš svoj
ples doreči, potem tudi raz-
mišljaš in tako razumsko pri-
pomoreš, da ples raste. Zdi se
mi, da je potrebno kombini-
ranje enega in drugega, da na-
stane zanimiv in umetniško
kvaliteten ples.
Kako je v svetu z izraz-
nim plesom?
Jasna Knez: Podobno kot
pri nas. Čisti izrazni, umet-
niški ples se povsod po svetu
težko uveljavlja, preživlja.
Zahteva veliko časa, veliko
truda. Teža-ve plesalcev so-
dobnega plesa so povsod po
svetu enake, vsi se zelo težko
preživljajo in prebijajo, imajo
pa povsod po svetu publiko,
so ljudje, ki imajo to radi, za-
to pa vsi skupaj vstrajamo. V
Sloveniji je sodobni ples kar
precej razvit, v Ljubljani ima-
mo zdaj tudi plesno gleda-
lišče, slovenski plesalci so-
dobnega plesa imajo uspehe
tudi v tujini, smo ves čas v
koraku z Evropo in svetom.
Mogoče ne toliko po tehnični
strani kot po idejni. Moji pri-
jatelji, plesalke in plesalci, ki
gredo plesat v tujino imajo
uspeh zato, ker imajo zelo, ze-
lo veliko izrazno moč.
Ples na ulici, trgu ...
Jasna Knez: Ples na cesti je
nekaj najtežjega. Sama sem to
doživela, plesala sem po
evropskih mentropolah. Prvič
moraš premagati brezbrižnost,
začude-nje, pripombe, opazke,
vse tisto pač, kako človek rea-
gira, ko te vidi, ko plešeš na
ulici. Tisti, ki so sproščeni
brez predsodkov, sami v sebi
osvobojeni, se bodo ustavili in
pogledali. Nekdo drug, ki je
poln zavor mu bo nerodno, bo
pogledal proč. Nenadoma, ko
plešeš na cesti, spoznaš vso
paleto človeških zna-čajev, to
bi lahko bila že sociološka
študija. Je pa ples na cesti za-
nimiv, ker se odzivaš na ljudi,
se odzivaš ne cesto, tudi na
svoje razpoloženje, lahko po-
staneš agresiven ali pa nežen,
če hočeš pokazati, da je tudi
nežnost nekaj kar ne smemo
izgubiti. Moraš pa biti zelo
močan, da premagaš vsa ta
reagiranja.
So bili začetki težki?
Jasna Knez: Bilo je težko,
pa se tega nismo zavedali, ker
smo imeli tako radi ples in nas
težave niso kaj dosti obremen-
jevale. Moram reči, da tako
kot se svet spreminja, se spre-
minja tudi ples, kostumi in s
tem se spreminjajo tudi ljudje.
Če so se ob naših začetkih
zgražali na primer nad tesno
oprijemajo-čimi dresi, nad
našim načinom gibanja, ki se
razlikuje od klasičnega baleta,
nas danes sprejemajo. Bilo je
težko, pa smo bili mladi, polni
entuziazma, morali smo pre-
magati nek način razmišljanja
v ljudeh.	Nataša Vodušek
Ples mi daje moč, energijo ... (Foto: Tone Stojko)
Športna kultura je nov
terminus za področje športa
v smislu celotne kvalitete
bivanja in udejstvovanja
zaradi nove, širše vsebine.
Ptujski planinci so na
občnem zboru Zgodovin-
skega društva Ptuj to novo
vsebino športa vzeli dobe-
sedno in predlagali skupno
akcijo obeh drušev v smislu
uživanja kulture na športni
način, oziroma izvajanja
športnih aktivnosti v sferi
kulture.
Skupna akcija bo 24. 10.
1992. Planinci in člani Zgo-
dovinskega društva Ptuj ter
nekaj imenitnih gostov bo-
mo iz avtobusne postaje
Ptusj ob 8. uri krenili proti
Ptujski Gori, kjer se bomo
sprehodili skozi 600 let
zgodovine te znamenite ro-
marske cerkve, bisera goti-
ke na Slovenskem in si pod
strokovnim vodstvom ogle-
dali restavratorske posege,
ki bi naj arhitekturi, predv-
sem na okrasju na njej vrni-
li stari sijaj.
Skupna pot se bo nadaljeva-
la do Doklec, kjer bodo izsto-
pili tisti, ki težje hodijo, ostali
bomo nadaljevali do Narapelj,
kjer se bomo pri bivši šoli na-
potili v hrib po Haloški pla-
ninski poti. Po dveh urah, če
ne bo preveč postankov, bomo
prispeli na Janški Vrh, kjer si
wmo ogledali obnovljeno
cerkev, ki slogovno sodi celo
v romantiko. Nekoliko nižje
od cerkve je 7. točka Haloške
planinske poti (g. Rodošek).
Po prijetni poti se bomo spu-
stili na Janški Vrh 19 (g. Liko-
vec), kjer nas bodo po domače
pogostili. Kaj bo, pa ne bomo
izdali, ker sicer sladokusci ne
bodo videli dovolj smisla za
pešačenje. Po zakuski se bo-
mo srečali tudi z dobrimi in
slabimi stranmi vinograd-
ništva in vinarstva v tem delu
Haloz.
Člani obeh društev bomo za
skupno akcijo odšteli 500,00
SIT po osebi. Da ne bo prema-
lo avtobusnih sedežev m por-
cij, se člani prijavite na se-
dežih obeh društev — poseb-
nih vabil ne bo.
S to akcijo se obe društvi
pripravljata na prihodnje leto,
ko bo Zgodovinsko društvo
praznovalo častitljivo 100-let-
nico, Planinsko dru-štvo pa
40-letnico.
Pridite s športno zagnano-
stjo in kulturnim zanosom.
Predsednik
Planisnkega društva Ptuj
Tone Purg
Predsednik
Zgodovinskega društva Ptuj
Bojan Terbuc
TEDNIK oktober 1992
nekoč in danes — 17
: Kt inriii t«	ircc otn^
Turkomandija
odmeva po Sloveniji
Neverjetno kolikšno je zani-
manje za ure turških pravljic na
ptujskem gradu, ki jih pod ime-
nom Turkomandija organizirata
Pokrajinski muzej ter Ljudska
in študijska knjižnica. Vsak
četrtek privabljajo sto in več
otrok. Če je človek pomislil, da
se bodo po začetni evforiji
otroci in starši naveličali, se do-
gaja ravno nasprotno.
Pred dnevi so ure pravljic
predstavili vodjem aktivov li-
kovnih pedagogov Slovenije na
seminarju v Velenju. Seminar je
organiziral Zavod za šolstvo.
Navdušenje je preskromna be-
seda za odziv likovnih pedago-
gov. Ne samo, da so ugotavljali,
da so muzejska vrata za otroke
drugod po Sloveniji takorekoč
zaprta, presenetila jih je slikani-
ca, pa delovni listi. Helena Ber-
ce-Golob iz Zavoda za šolstvo
pa je ocenila delovne liste in
slikanice kot zelo kakovosten
material, ki ga je Pedagoški in-
stitut vključil v projekt celostne
estetske vzgoje.
Tudi, ko je knjižničarka pred-
stavila sodelovanje ptujske
knjižnice z muzejem pri organi-
zaciji pravljičnih ur knjižničar-
jem Slovenije, so bili presene-
čeni in navdušeni, zdaj hočejo
vse knjižnice priti v Ptuj ne sa-
mo na ogled razstave, ampak
tudi na pravljično uro.
Denarja za to dejavnost tako-
rekoč ni, muzej pripravlja to s
sponzorji, ki omogačajo otro-
kom pokušnjo turškega čaja, za
pobarvano leseno lutko Turka
kepico sladoleda, barvanke,
zloženke, barvice in še kaj ...
Pravljice poslušajo otroci v pra-
vljičnem kotičku, si ogledajo
razstavo, imajo plesno animaci-
jo, sestavljajo barvno sesta-
vljanko, dobijo cvetlični vrt -
naprstne lutke s katerimi je mo-
goče početi marsikaj.
V muzeju so dakazali, skupaj
s knjižnico brez " velikih pro-
gramov", kaj vse je mogoče na-
rediti. Za nadaljevanje pa jc po-
treben denar, ki bo zagotovljen
v rednem programu muzeja in
knjižnice, zakaj akcija je prera-
sla sama sebe in njen namen bo
•dosežen le, če se bo nadaljeva-
la. Bomo v občini znali in hote-
li prisluhniti muzejskim delav-
cem in knjižničarjem, pa ne sa-
mo njim, ampak danes sto in
več, jutri tisoč in več otrokom,
ki jim pomeni obisk muzeja
doživetje, kakršnega jim ne mo-
re nadomestiti ne knjiga, ne te-
levizija, učitelj, vzgojitelj ...
Smo pripravljeni nekaj denarja,
ki ga namenjamo za mondeno
opremo občinskih pisarn name-
niti tudi za prijetne urice otrok?
NaV
Na podlagi javne razgrnitve
načrtov ureditve spominskega
parka in pridobljene doku-
mentacije se bodo v tem in
prihodnjem tednu (19/10 do
27/10-1992) pričela gradbena
dela v bodočem spominskem
parku (staro mestno pokopa-
lišče) za potrebe prestavitve
spomenika Jožeta Lacka. Za
izvajanje gradbenih del je bil
izbran GRADIŠ. Strokovni
nadzor bosta izvajala Projekta
inženiring in Zavod za varstvo
naravne in kulturne dedičine
Maribor.
Tako bo Savinškov spome-
nik zaživel kot osrednja figura
spominskega parka, ki je sredi
urbanega področja našega me-
sta. Dokumentacija za PRO-
JEKT SPOMINSKI PARK je
razdeljena v tri faze. I. faza je
prestavitev spomenika, II. fa-
za infrastruktura in aleja po-
membnih mož, III, faza — ce-
lostna podoba spominskega
parka (zgodovinska, umetno-
stnozgodovinska, urbanistič-
na, prometna, kiajinska spo-
minska, sprehajalna, ...). Do-
kumentacija za I. fazo je za-
ključena, v teku (do konca le-
ta 1992) je II. faza in III. pa
do marca 1993 (III. faza se bo
pričela leta 1994 in se za-
ključila leta 2018). Nobena od
faz ne vključuje rušenja drev-
ja, odstranjevanja spomenikov
in obeležij.
Končni in potrebni cilj:
Tako pomemben prostor sre-
di našega mesta, namenjen
spominu, opominu in mirni
sprostitvi, mora imeti urejen
videz. Enako velja tudi za
Slovenski trg.
V tem tednu bo srečanje
družine narodnega heroja
Jožeta Lacka s predstavniki
občine Ptuj.
SEKRETARIAT ZA
DRUŽBENE DEJAVNOSTI
OBČINE PTUJ
V preteklih dneh je nekatere
Ptujčane vznemirilo vabilo na ot-
voritev in moje sodelovanje pri
otvoritvi Goya centra. Ta nemir
se je pokazal tako v osebnih kli-
cih po telefonu, z izjavo Demo-
kratske stranke in tudi z zadnjim
pismom — Mojemu predsedniku
— izpod peresa gospe Božene
Čačkovič.
Telefonski pogovori največkrat
niso bili prijazni; razumel in
sprejemal sem jih kot del opra-
vljanja nalog javne funkcije. Ni
pa lahko poslušati grdih stavkov,
besed in misli.
Izjava Demokratske stranke
ne zasluži javnega odziva, ker
je, taka kot je, bolj kot posredo-
vanje nekega stališča, namenje-
na lastni promociji na tuj račun.
Pismo gospe Božene Čačko-
vič zahteva odgovor.
Vsak protest posameznika in
tudi del izjave Demokratske
stranke sem razumel kot odv-
zem dela mandata, da kot pred-
sednik Skupščine občine Ptuj
sodelujem na otvoritvi Goya
centra. To sem povedal tudi v
nagovoru in navzoči so to spre-
jeli kot del realnosti. Res je, ne
v obliki imen, saj nekaterih ne
poznam, ker so se skrili v ano-
nimnost in ne v obliki obsodbe,
za katero nisem pristojen.
Zelo obžalujem, če sem iz-
gubil zaupanje nekaterih Ptuj-
čanov. Želim pa povedati, da
opravljam nalogo predsednika
skupščine občine v funkciji
vseh, ne pa kot predsednik
vsem. Nimam se za voditelja
ljudskih množic, čeprav mi
nekateri očitajo podrejanje
uprave; rad pa delam in zahte-
vam od sodelavcev, delo.
Res je, da sem v pogovoru
omenil, da gradimo novo
družbo in pri tem mislil na
družbo, v kateri ne bo prevla-
dovala ideologija in PRAVI-
CA v imenu ideje, ampak
družba ustvarjhalnih ljudi.
družba v kateri bo tudi
ŽIVLJENJE dobilo svoj smi-
sel. Zato meni ni potrebno od-
puščati, pozabljati, spravašiti,
se udinjati ali se pokoriti. Na-
logo predsednika skupščine
bom opravljal izključno toliko
časa, kolikor traja zaupanje
parlamenta.
Spomnim se misli "vsi cve-
tovi bodočnosti so v semenih
sedanjosti", ker sem jo upora-
bil, sicer pri izvajanju dolžno-
sti, v intimnih okolnostih —
med prijatelji. Naj ostane tam.
Vojteh RAJHER
Zaslužni športniki nacionalnega in mednarodnega ra-
zreda bodo lahko odslej služili vojaški rok z večjimi
ugodnostmi in pravicami, kot ostali slovenski vojaki, je
na novinarski konferenci v Ljubljani v torek, 6.oktobra
povedal obrambni minister Janez Janša. Pravilnik o
služenju vojaškega roka, ki ga je vlada sprejela sredi sep-
tembra, so prilagodili potrebam vrhunskega športa, saj
so ga izdelali v sodelovanju s športno zvezo Slovenije. Ta-
ko bodo odslej vrhunski športniki lahko služili vojsko v
tistih vojašnicah, ki imajo najboljše pogoje za treninge,
razen tega pa bodo za športne priprave in tekmovanja
lahko koristili od pet do deset dni izrednega dopusta.
Poleg tega je minister Janša
predstavil tudi pravilnik o de-
lu vojaške policije in varno-
stne službe, saj sta do sedaj
obe službi delovali po zakonu
o obrambi in zaščiti. Odlok
podrobneje opredeljuje vlogo
in naloge obeh služb in strogo
določa razmerja med povel-
jstvi v teritorialni obrambi ter
med obveščevalno in protiob-
veščevalno dejavnostjo. S tem
ukinja dosedanje paralelno de-
lovanje med varnostno službo
in poveljstvi. V omenjenem
odloku je urejeno tudi sodelo-
vanje med organi za notranje
zadeve, varnostno službo m
policijo. Zanimivo je predv-
sem, da bo imela varnostna
služba za vojaške strukture
enake pristojnosti, kot jih ima
varnostno — informativna
služba za civilne strukture.
Poleg tega je minister Janša
komentiral tudi obmejne spore
s Hrvaško, pri čemer je pou-
daril, da se je pri določanju
slovensko - hrvaške meje po-
trebno dogovoriti za enotna
slovenska načela, da se
vprašanja ob meji ne bi reše-
vala posamezno, saj to pov-
zroča nepotrebne konflikte. V
zvezi z očitki hrvaškega pred-
sednika, da je Slovenija zase-
dla hrvaško ozemlje, s tem, ko
je 24. oktobra lani, dva dni
pred odhodom JA iz Slovenije
od predstavnikov JA prevzela
Center radiorelejnih zvez na
obmejnem pasu s Hrvaško, je
zatrdil, da je to popoln nesmi-
sel, saj je bil center zgrajen
pred 15 leti na slovenskem
ozemlju, sicer pa v ožjem ob-
mejnem pasu s sosednjo repu-
bliko.	OM
TOPOVSKA KRMA
60. NADALJEVANJE
Ležeč na tleh sem kot žaba
odskočil v kritje debelejšega
drevesa, vendar granata ni ek-
splodirala. Čez čas sem si jo
začel iz primerne razdalje
ogledovati. Na svetlem plašču
niklja so bili vidni spiralasti
risi topovske cevi, skozi kate-
ro jo je pognala velika sila
smodnika.
Obstreljevanje z obeh strani
je trajalo še kar naprej. Odpla-
zil sem se nižje v gozd in se
pridružil skupini vojakov iz
naše enote. Eden od pod-
častnikov jc dejal, da ne bomo
"ministrirali vikingom" in
svetoval, da se počasi umak-
nemo nazaj. Plazili smo se po
gozdu levo od ceste, po kateri
so nas na silo privlekli. Spoto-
ma sem videl razdejanje, ki ga
je povzročilo nemko topništvo
in raketometi. To sem sklepal
po tem, ker je med razrito
zemljo in okleščenim drevjem
ležalo precej sovjetskih voja-
kov, zadetih od krogel in
drobcev, razmesarjenih od ek-
splozij. Ležali so po dva, trije
skupaj po zunanjem videzu
večinoma Azijci. Njihove,
pred kratkim še nove unifor-
me so bile odpete, žepi obr-
njeni navzven. Okoli njih so
l^,ali malovredni osebni* pred-
meti, vmes tudi kak kos slani-
ne. Očitno je bila njihova suha
hrana kruh in slanina. Strnje-
na kri in slanina je privabljala
roje muh. Nisem vedel, če so
jih take pustili njihovi tova-
riši, ali pa so "inventuro"
opravili esesovski "mrhovi-
narji". Ob pogledu na te
mrtvece me je prevzela groza,
pomešana s pomilovanjem.
Po cesti levo nad nami so se
umikali tudi tanki in samo-
hodke, nekaj pa jih je negib-
nih ostalo na kraju spopada.
Sonce jc že zahajalo, ko
smo se priplazili iz gozda.
Zbrana je bila približno tretji-
na našega voda z namestni-
kom komandirja, ki nam je za-
bičal, da se držimo skupaj, si-
cer lahko posameznike ese-
sovci spet pritisnejo v kako
godljo. Od nekod so privlekli
poljsko kuhinjo. Posedli smo
m dobili topel čaj, suho hrano
pa je imel vsak v krušniku.
Obetala se je hladna okto-
brska noč. Po sporazumu s
topniško enoto smo se lahko
splazili v njihov bunker oziro-
ma zemljanko. Bila je prav
takšna, kakršno smo gradili
irejšnjo noč, morda je bila ce-
o ista. Del prostora sta zase-
dla telefonista s poveljujočim
častnikom, ostali del pa je bil
natlačen z vojaki. Telefonisa
sta od topniških opazovalcev
v prvih črtah nenehno spreje-.
mala sporočila, jih predajala
poveljujočemu, ta pa jc dajal
comande posameznim top-
niškim enotam. Obsegale so
koordinate in potem nalog
"ogenj, ogenj!"
Mislil sem, da bom noč mimo
prečepel, ob vlažni steni zem-
ljanke, da bi se vlegel — ni bilo
prostora. Iz dremeža me je vrgel
prihod komandirja našega voda.
Prišel je s posveta v štabu batal-
jona in povedal, (ja smo ta dan
spet izgubili tretjino moštva, da
je na položaju treba vztrajati in
se podrejati enoti, ki vodi glav-
ne operacije.
Prizadela me je tudi novica,
da je padel tudi tisti študent —
kandidat za častnika. Pomislil
sem, da je sam kriv, njegovo
častihlepje, da bi se pona.šal z
bronasto zaponko za boj iz
bližine. Zaradi neke ničvredne
zaponke je preložil dopust za en
dan in si s tem skrajšal življenje
— kdo ve za koliko dni?
Obležal je na čistini, le malo za
njim so se ustavili rdeči in se
začeli vkopavati. Komandir je
odločil, da moramo njegovo
truplo, na vsak način privleči
nazaj, da ga dostojno pokoplje-
mo. Določil je štiri vojake, med
njimi tudi mene, da gremo ponj.
Vodji skupine je podrobno opi-
sal pot in kraj.
V temni noči smo - molče
, odšli. V blpini označenega rne
V NEMŠKI
VOJSKI
sta smo nadaljevali pot previd-
no plazeč se. Pred nami so bile
ruske postojanke, iz katerih je
od časa do časa švignila v zrak
raketa za osvetljevanje. Vsakič
se je bilo treba tesno pri žeti k
tlom, ostati negiben, da nas na-
sprotnikovi predstražarji ne bi
opazili. Plazili smo se posa-
mično, v primerni oddaljenosti
drug od drugega, vsak je moral
paziti, da se ni izgubil. Desno
od nas je občasno zalajala stroj-
nica, vendar so krogle sikajoč
frčale precej visoko čez nas.
Vodja skupine se je po nekaj
popravkih smeri prvi priplazil
do mrtvega, postopoma pa še
ostali. Boljše počasi in previd-
no, kot da bi pritegnili pozor-
nost nasprotnika. Padli je ležal
na trebuhu z razprtimi rokami,
prsti so bili zariti v peščeno
zemljo. Ob njem je bil plitek li-
jak, ki ga je napravila granata iz
minometa, ta mu je na pol od-
trgal tudi nogo. Kazalo je, da ga
je granata zadela šele po tem,
ko je ležal — mrtev ali samo
ranjen? Telo je bilo že otrplo im
mrzlo. Razgrnili smo odejo in
mrliča kot klado prevalili nanjo,
kjer je obležal na hrbtu. Prav te-
daj je nad nami zažarela raketa
za osvetljevanje. Pritisnil sem
obraz k tlom ob mrličevi izte-
gnjeiji roki. Tedaj, z^s^iš^m, da
je njegova "-ura ^ še ^tiktakala.
Prevzel m^ j.e t^tjoben občutek.
da čas kljub smrti teče ne-
zadržno in enakomerno naprej v
večnost. Kdo ve ob kateri se-
kundi bo ugasnilo moje, naše
življenje?
Držeč vsak za en konec ode-
je, smo se počasi plazili nazaj.
Vse je šlo po načrtu. V kotanji,
prekriti s šotorskimi krili, smo
truplo pustili. Ob soju sveče sta
komandir in namestnik opravila
še popis osebnih predmetov, ki
jih je imel pri sebi. Poleg spoz-
navne značke in vojaške toji-
žice še denarnico — listnico s
slikami in pismi, uro in razne
druge drobnarije. Vse to so po-
tem poslali domov staršem.
Odšli smo nazaj v zemljanko
od prej. Zadovoljiti sem se mo-
ral s še bolj neugodnim prosto-
rom kot sem ga imel prej. Želel
sem v dnevnik zapisati glavne
dogodke tega razburljivega in
strahotnega dne pa je bilo pre-
temno in tudi utrujenost me je
premagala. Zadremal sem in kot
v sanjah poslušal telefonista, ki
sta stalno klicala posamezne
topniške opazovalce, najbrž za-
to, da ne bi zaspali ...
23. OKTOBER 1943
Koliko ur sem dremal, ne
vem? Že v jutranjem mraku se
je bilo treba splaziti iz zemljan-
ke. V mrzlem jutru sem si ko-
maj razgibal utrdele ude. V pol-
krogu smo se zbrali okoli ko-
mandirja voda. Povedal je, da
moramo sodelovati kot pešaki,
podrejeni enoti, ki vodi bojne
operacije. Poleg SS divizie,Wi-
king, so bili tam še vojaki raz-
nih enot redne armade. Vsi so
že bili na nogah. Izgledalo je,
da gremo spet v napad. Zabmeli
so motorji tankov in samohodk.
Tokrat ni bilo treba splezati na
tanke, temveč smo jih morali
spremljati v strelcih po obeh
straneh ceste skozi gozd.
Počasi in previdno smo prišli
do mesta, kjer je prejšnji dan
udarilo po tankih. Začuda pa to-
krat z nasprotne strani ni bilo
nobenega odziva. Tudi tanki ni-
so nameravali prodirati naprej,
le od včeraj poškodovani tank,
ki je obtičal tam, so pripeli k
drugemu in ga počasi vlekli na-
zaj. Z jeklenimi vrvmi so na
drugi tank pripeli napol uničeno
samohodko in jo prav tako od-
vlekli. Čudilo me je, da ruski
vojaki ponoči niso prišli do tja
in poškodovano uničili. Vse je
ostalo tako kot je bilo ob umiku
prejšnji večer.
Upal sem, da se bomo za tan-
ki umaknili tudi vojaki, toda ne!
Prav nas iz pionirske enote so
vzdolž obsežne gozdne jase raz-
poredili kot predstražarje, za
nami pa se je začela vkopavati
neka pehotna enota.
Postavljen sem bil na eno od
izpostavljenih mest ob robu jase
z nalogo, da si izdolbem strelno
luknjo, jo zakrijem in budno pa-
zim na vsak morebitni premik
pred mano. To sem tudi storil in
si glede na izkušnje prejšnjega
dne izkopal precej globoko krit-
je, čeprav so mi tudi tu delale
korenine težave. Bilo je mimo,
le havbice in daljnometni topo-
vi so se na obeh straneh pogo-
sto oglašali, vendar so granate
padale daleč v eno ali drugo za-
ledje.	Dalje prihodnjič
18 — ZDRAVSTVO IN ZAVAROVANJE
22. OKTOBER 1992 — TEDNIK
Stefanel tudi v Ptuju
z modne revije v romanskem palaciju (Foto:Langerholc)
Ptuj je v zadnjem času pogosto
v središču pozornosti. Od sobote
je znan tudi po tem, da je dobil
trgovino svetovne mode — Stefa-
nel. Zaslugo za to ima znani ptuj-
ski obrtnik in vrhunski športnik
Marjan Frangež. Če je pred leti,
ko je še aktivno tekmoval v mo-
tokrosu, v svetu predstavljal Ptuj
kot staro zgodovinsko mesto, se
je sedaj obrnilo tako, da je svet
prišel v Ptuj. Stefanel je svetovno
znana italijanska firma mode, ki
si jo želi marsikdo. Le redkim pa
se posreči to, kar se je Marjanu
Frangežu. Stefanel ima za zdaj v
Sloveniji le štiri svoje trgovine.
Uvod v poslovanje Stefanela
v Ptuju je bila modna revija v
romanskem palaciju. V petek
zvečer so si jo ogledali vsi, ki
dajo nekaj na svetovno modo.
Predstavile so jo atraktivne čla-
nice plesnega študija Eror iz
Lenarta, ki jih vodi Gordana Je-
renko.
Stefanel v Cankarjevi ulici
šest je odprt vsak dan od 8. do
19. ure, ob sobotah od 8. do 13.
ure. Staro ptujsko mestno jedro
je z odprtjem novega lokala po-
stalo še privlačnejše. V njej bo-
ste lahko izbrali kakovostne
pletenine za ženske, moške in
otroke ter druga oblačila.
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
Izvršni svet Skupščine občine Ormož razpisuje po 19.
členu Odloka o proračunu občine Ormož za leto 1992
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 15/92 in 32/92)
JAVNI NATEČAJ
o sovinanciranju kadrovskih štipendij v podjetjih, zavodih in pri
imetnikih obrti v občini Ormož
V	skladu z določili 19. člena Odloka o proračunu občine Ormož
za leto 1992 Izvršni svet skupščine občine Ormož razpisuje po-
goje za sofinanciranje kadrovskih štipendij v občini Ormož.
V	proračunu občine Ormož je za ta namen predvideno
700.000,00 SIT za to leto.
Na natečaj se lahko prijavijo podjetja, zavodi in imetniki obrti, ki
so ali bodo v tem letu razpisali kadrovske štipendije za VI. in
VII. stopnje izobraževanja ter za podiplomski študij.
Pogoji za sofinanciranje kadrovskih štipendij so:
1.	Štipenditor mora zagotoviti 50 % potrebnih sred-
stev za vsako posamezno štipendijo.
2.	Štipenditor lahko zaprosi za sofinanciranje šti-
pendij za kadre potrebne glede na razvojne progra-
me štipenditorja, ki so v skladu z razvojnim progra-
mom občine.
3.	Štipendije se bodo sofinancirale študentom iz
višjih letnikov oziroma tistim, ki dosegajo boljše
uspehe.
4.	Prednost pri sofinanciranju štipendij imajo pravi-
loma študenti iz občine Ormož.
5.	Podjetja, zavodi in imetniki obrti, ki želijo biti
udeleženi pri sofinanciranju kadrovskih štipendij
morajo predložiti Sekretariatu za družbene dejavno-
sti in finance občine Ormož pogodbo o štipendiran-
ju sklenjeno s študentom.
Pisne prijave na ta natečaj pošljite na naslov: SEKRETA-
RIAT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN FINANCE OBČINE
ORMOŽ, Ptujska C. 6. Ormož do 30. 11. 1992.
Številka: 60-3/92
Ormož, dne 19. 10. 1992
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ
Vili TROFENIKs.r.
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
Izvršni svet Skupščine občine Ormož razpisuje v skladu z 19.
členom Odloka o proračunu občine Ormož za leto 1992 (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj št. 15/92 in 32/92)
JAVNI NATEČAJ
ZA SOFINANCIRANJE MESTNEGA JEDRA
V	ORMOŽU
v skladu z določili 19. člena Odloka o proračunu občine Or-
mož za leto 1992 Izvršni svet Skupščine občine Ormož razpi-
suje pogoje za sofinanciranje obnove mestnega jedra v Or-
možu.
V	proračunu občine Ormož je za ta namen predvideno
500.000,00 SIT.
Na natečaj se lahko prijavijo lastniki objektov, ki so z Odlokom
o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občni
Ormož (Uradni vestnik občini Ormož in Ptuj, št. 10/84), opre-
deljeni kot umetnostni ali arhirtekturni spomeniki in ležijo v
območju ureditvenega načrta za center mesta Ormož.
POGOJI ZA SOFINANCIRANJE SO:
1.	Invenstltor si mora pridobiti soglasje Zavoda za varstvo
naravne in kulturne dediščine in ustrezno dovoljenje pristoj-
nega upravnega organa.
2.	Občina bo zagotovila za izvedbo del do 50 % potrebnih
sredstev.
3.	Lastnik objekta mora predložiti predračun za prevldena
dela.
Pisne prijave na ta natečaj pošljite na naslov:
SEKRETARIAT ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO
OKOLJA OBČINE ORMOŽ, Ptujska 6.
Številka: 617-6/92
Ormož, dne 19. 10. 1992
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ
Vili TROFENIKs.r.
' i MilkKO KOSTA^imC
Vas moti lajanje psov?
RAZLIČNO
TOLMAČENJE
Formmulacija "se zviša
za X krat jc po mojem
mnenju taka, da povzroča
različna tolmačenja. Po
mnenju enih bi po tej for-
mulaciji npr. znesek 100
zvišan za enkrat dal znesek
200. Isti znesek zvišan za
dvakrat pa bi dal znesek
300. Po mnenju drugih, ka-
terega mnenja so tudi
občinski sodniki za
prekrške in verjetno vse
slovenske	občinske
skupščine pa je omenjeno
formulacijo razumeti tako
da je prvotno določene zne-
ske treba samo pomnožiti
X krat. Tako se npr. iz zne-
ska 100, ki se ga pomnoži z
dve dobi znesemk 200. Na
ta način je postopala tudi
skuščina občine Ormož in
ob upoštevanju zgoraj
omenjenih republiških za-
konov ustrezno spremenila
v svojih Odlokih prvotno
določeno višino denarnih
kazni. Mislim, da je storila
prav, kajti občani in pravne
osebe, ki so potencialni sto-
rilci prekrškov morajo že
vnaprej vedeti za višino de-
narne kazni, kar bodo lažje
izvedeli iz Odlokov, težje
pa iz Uradnih listov, ki jih,
kot praksa kaže, bere le
malo občanov. Ni mi znano
iz kakšnih razlogov
skupščina občine Ptuj ni
spremenila višine denarnih
kazni v svojih Odlokih,
temveč je prepustila sodni-
kom za prekrške, da sami
ob reševanju konkretnega
primera preračunajo v
Odlokih zagrožene denarne
kazni.
ZA ENAKE
PREKRŠKE RAZLIČNE
VIŠINE KAZNI
Posledica različnega zakon-
skega znižanja denarnih kazni
glede na čas, v katerem so bili
občinski Odloki uveljavljeni,
so različne višine kazni za
enake prekrške kot primer
bom navedel ptujski in or-
moški Odlok o registriranju,
označevanju in reji psov. Ptuj-
ski je bil objavljen v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ptuj
št. 12/87 z dne 14. VL 1987 in
je začel veljati 12. VI-1987,
ormoški pa v št. 5/88 z dne
25. 11-1988 in je stopil v vel-
javo 5. III-1988. V obeh Odlo-
kih je vsebina členov 10., 11.
in 12., ki sem jo prikazal zgo-
raj pri obravnavanju ptujskega
Odloka, popolnoma enaka.
Enaka je bila tudi prvotna
višina zagroženih denarnih
kazni za kršitev določb iz
omenjenih členov. Po uskla-
ditvi višine zagroženih denar-
nih kazni glede na zgoraj
omenjena republiška zakona
znaša sedaj v ptujski občini
višina zagrožene denarne kaz-
ni za prekršek iz 10. čl. cit.
Odloka od 500 SIT do 5000
SIT za posameznika — imet-
nika psa ali za odgovorno ose-
bo v pravni osebi od 2000 do
20.000 SIT pa za pravno ose-
bo, v ormošici občini pa znaša
za posameznika — imetnika
psa ali za odgovorno osebo v
pravni osebi od 100 SIT do
1000 SIT, za pravno osebo od
400 SIT do 4000 SIT. Pri
višinah kazni za prekrške iz
11. in 12. čl. cit. odloka so v
ptujski in ormoški občini ena-
ka razmerja kot pri višini za
prekršek iz čl. 10 zagroženih
kazni.
Mislim, da bi si pristojni or-
gani morali zastaviti vprašan-
je: ali je prav da so v isti
državi v dveh sosednjih
občinah zagrožene tako ra-
zlične višine denarnih kazni
za enake prekrške?
ODŠKODNINSKA
ODGOVORNOST
ZA PASJE POČETJE
Često so primeri, da pes na-
pravi škodo kot npr. pokonča
mladega divjega zajca, sose-
dovo kokoš, otroku strga
hlače, ugrizne poštarja itd. Po-
javi se vprašanje, kdo v teh
primerih odgovarja za pov-
zročeno škodo? Odgovor naj-
demo v 1310. členu Obče
državljanskega zakonika —
skrajšano odz. iz leta 1811, ki
ga še danes tudi v Sloveniji
uporabljamo kot pravno pravi-
lo. Zadnji stavek cit. člena se
glasi: Kdor žival redi (po mo-
jem mnenju je v pojmu žival
mišljenn tudi pes) je odgovo-
ren (misli se odškodninsko) če
ne dokaže, da je poskrbel za
potrebno varstvo ali nadzor-
stvo." Iz citiranega teksta se
da zaključiti, da ni odgovoren
le lastnik, temveč tisti, ki
žival redi kot npr. čuvaj, dre-
ser itd. Oškodovancu pa ni po-
trebno dokazovati krivde rejcu
psa, temveč mora rejec, če se
hoče razbremeniti odškodnin-
ske odgovornosti dokazati, da
je psa potrebno nadzoroval in-
storil vse za preprečitev ško-
de. Če pa je lastnik psa neka
pravna oseba bo odškodninsko
odgovorna, razen če ne bo do-
kazala, da je npr. njen dela-
vec, ki mu je bila službena
dolžnost nadzorovati psa, rav-
nal v danih okoliščinah tako
kot je bilo treba, da ne bi
prišlo do škode. Opozorim na
prvi stavek zgoraj cit. 1320
ozd, ki določa , da je v prime-
ru, l(o žival koga poškoduje za
to kriv tisti, ki jo je k temu
vzpodbudil ali dražil.
OBVESTILO
Živinorejce obveščamo, da bo akcija razdeljevanja koruze
potekala še do 31/10-1992. Ovrečeno koruzo lahko dvignete
na vaših zadružnih poslovalnicah. Po tem roku nabava koru-
ze več ne bo možna.
Obvestilo se nanaša na živinorejce, ki so bili upravičeni do
pomoči pri odpravi posledic suše - regresiranja nabave ko-
ruze zaradi ohranitve staleža osnovne črede živali in so
upravičenost prijavili na krajevnih skupnostih, vendar doslej
še niso prevzeli pripadajočih količin koruze?
Zbiranje prijav oz. dokazil upravičenosti do koruze je že za-
ključeno.
Dodatnih prijav ne sprejemamo.
SEKRETARIAT ZA KMETIJSTVO
^-^-^-^^^
AVTO ŠOLA ZSAM PTUJ ORGAMZIRA
TEČAJ CESTNO PROMETNIH
PREDPISOV VSEH KATEGORIJ
DNE 26. 10. '92 OB 16. URI
V PROSTORIH UCILNICE ZŠAM
NUDIMO VAM.
-20% POPUST PRI TEČAJU
-10% POPUST PRI VOŽNJI ZA KATEG.
•B" IN 'C" PRI VPLAČILU 10 UR
-	ORGANIZIRAMO VSE DO ZAKUUČNEGA IZPITA
-	IZPOSOJAMO VSO POTREBNO LITERATURO
PRIJAVE NA SEDEŽU ZSaM PTUJ .li po tel. 771-974. OJloKit«
^^^ tg ___________ ^^^^
Dober den, vsoki den! Zdaj, ko vam pišem toto pismo, je ne-
dela, I H. oktobra. Dež, na kerega smo tak dugo čakali celo
Žgočo in Slišno poletje, že tretji den zalivle mater žemljico.
Mlake so drgočpune vode, žabe so si namočile škrge in se od-
provlajo na zimski počitek. TUdi v stiidence smo drgoč dobili
malo pitne vode tak, ke nam pozimi nede trebalo samo z vi-
nom caja kuhati in žiipe segrevati. Tisti ta najbolj rani in v
polovjoke sprovleni mošt je že odvreja in zaj čoka na svetega
Martina, ki II. novembra svojo godovno prazniije. Ker stori
pregovor (Udi provi, da rad vinski patrun Martin na belem
(snežnem) kiiji prijezdi, najbrž tudi neje več daleč cajt, da bo-
mo vidli prvi sneg. Provijo, de bo beli tUdi letos, če glih je v
vsokodnevnem življeji marsikaj črnega. Glih tak kak v vejki
Ameriki so se tiidi v naši in mlodi Sloveniji začele predvolilne
priprove. Predsedniški kandidati že romajo iz kraja v kraj in
prosijo ljudi naj jih volijo. Vsi bi pač radi bili izvoljeni...
Je pa vete, med ameriškimi in slovenskimi predvolilnimi pri-
pravami vejka razlika: Amerikanci imajo samo tri predsed-
niške kandidate, Slovenci pa skoro eno celo četo. Meni se le
zdi, da bi rada vsoka slovenska vas mela svojega predsednika
držove in vsoka stranka tiidi. No ja, volivci bodo že naredli'
svojo selekcijo in bo na kunci tepač osta samo eden. Eni ga
bodo radi meli, eni mu bodo polena pod noge in na glavo me-
tali, eni pa se sploh, glih tak kak zaj nedo za nič sekiralL
Pa smo drgoč pri kunci totega pisma. Tak hitro vse mine in
do kunca pride. Pište mi kak kaj živite. Lehko hvolite in šim-
flete, samo resnico napišite. Lazi in lažnivcov pač neman rad.
Te pa srečno do driigega tjedna. Vaš LUJZEK!
Četudi smo v SADNEM
VRTU ob obiranju sadja za
zimsko hrambo bili pozorni,
da smo ga skrbno obrali,
Drcbrali in hranili le najka-
(ovostnejše plodove, se nam
je pritajil kakšen po-škodo-
van plod, ki v hrambi že po
nekaj dneh prične gniti ali
trohneti. Zlasti v letošnjem
letu, ko je izredna suša in
neposredna sonč-na pripeka
na plodovih povzročila hi-
trejše fiziološke spremembe
in njihov razpad, je teh poja-
vov več pričakovati. Plodovi
jabolk čestokrat trohnijo od
pe-ščišča v notranjosti proti
zunanjosti in je zanje zna-
čilno, da po nekaj dneh, zla-
sti če so hranjena v nekoliko
toplejšo hrambo, že razpada-
jo. Gnitje povzroča balrterija
skladiščne monilije in če
takšnih plodov, ki so žarišče
bolezni sproti ne odstranju-
jemo, je ogrožena vsa ko-
ličina hranjenega sadja.
Nemudoma preglejmo in
izločimo plodove, ki v zim-
ski hrambi kažejo znake
okužbe z monilijo ali da so
že segnili in preprečujmo
nadaljne prenaglo propa-
danje zdravega sadja.
"Je pa davi slanca padla
na zelene travnike, je vso
travco pomorila, vse te
žlahtne rožice!", kot poje
ljudska pesem, se nam je
pred dnevi prikradla v
OKRASNE VRTOVE pri
čemer so nekatere vrste
okrasnega rastlinja, ko so
pozeble v celoti spremenile
njegovo podobo. Narava,
prej ali slej pač opravi svo-
je. Rastline, ki so po svojih
organih ustvarile seme in s
tem zagotovile nasledstvo
in ohranitev rastlinskega
rodu, so svojo naravno vlo-
go in nalogo zaključile, pri
čemer se ene pripravljajo
na zimsko mirovanje, druge
pa odmro.
Gomoljčice gladiole, go-
moljne begonije, dalije in
kane so med najobčutlji-
vejšimi cvetnicami na sla-
no. Njihovi nadzemni deli
so pozebli in prenehala je
nadaljna rast. To pa še ne
pomeni, da so prizadeti tudi
gomolji, zato jih preden ne
zmrzne zemlja, izkopljemo.
Cvetna stebla v višini 10 do
15 cm nad koreniko oziro-
ma gomoljem odrežemo. Z
vilasto lopato korenike -
gomolje izkopljemo in jih v
eni plasti položimo v plitve
sadne platoje, da se pred
zimsko hrambo osuše. Ko-
renike postavimo na glavo,
da stojijo na steblih zaradi
boljšega sušenja. Sušimo
jih na zračnem in suhem
prostoru, vendar smo po-
zorni, če bi prišlo znenada
do padca temperatur, da jih
pred zmrzaljo umaknemo.
Cez kakšen mesec, koreni-
ke dalij in kan ter gomolje
begonij in čebulice gladiol
očistimo ostankov zemlje,
luskolistov in stebel ter jih
shranimo v prostor, kjer po-
zimi ne zmrzuje. Čebulice
zavarujemo pred napadom
skladiščnih glivičnih bolez-
ni gnilobe in plesni tako, da
jih narahlo poprašimo z an-
tracolom BT k temu pa pri-
mešamo basudin ali actel-
lic, da jih razkužimo pred
skladiščnimi škodljivci
predvsem tripsi.
V ZELENJAVNEM VR-
TU v drugi polovici okto-
bra pričnemo izkopavati ra-
dič, katerega korene vlaga-
mo za siljenje. Pri izkopu
posebej skrbimo, da kore-
nov ne poškodujemo. Po-
škodbe na korenih so izpo-
stavljene vdoru glivičnih
bolezni, taki koreni ob sil-
jenju slabše tvorijo listno
rozeto, če pa so rane večje,
pa je sploh ne tvorijo. Po
izkopu pustimo rastline
neobrezane nekaj dni da
ovenijo, pri tem pa dobe
koreni še nekaj rezervnih
snovi iz listja. Liste radiča
odrežemo na 3 cm dolžine
od vrha korena. Obrezane
korene vložimo v zaboje ali
klet v pesek ali presejano
peščeno kompostnico v
medsebojni razdalji 6 cm.
Glave korenov naj bodo
vložene v enako višino,
nanje pa nasujemo 10 cm
debelo plast peščene zemlje
ali šotnega drobirja. Če sili-
mo v zabojih, korene pokri-
jemo z nepropustno tkanino
ali temnim papirjem in
skrbimo za zračnost. Pro-
stor v katerem silimo radič
naj ima od 10 do 18 stopinj
toplote. Siljenje je končano
v dveh do treh tednih. Če
koreni niso preveč izčrpani
jih lahko silimo še za drugo
žetev, vendar bo ta skrom-
nejša od prve.
— • —
Po biokoiedarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastline,
ki jih pridelujemo zaradi lista
19. in 20. ter od 27. do 29. ok-
tobra, zaradi plodov 21. in 22.
ter 30. in 3 L oktobra, zaradi
korenine od 23. do 26. oktobra
in cveta ter zdravilna zelišča
od 17. do 19. ter 26. in 27. ok-
tobra. Miran Glušič, ing. agr
TEDNIK ^ oktober 1992
šport — 19
IIL SLOVENSKA
nogometna liga vzhod
LESTVICA PO 9. KOLLI
Fari 10. kola: Slovenj Gradec—Rogašovci, Ižakovci—Lipa
Stojnci, KOB Market Kungota—Papimičar, Pobrežje—Kovinar,
Beltrans—Pohorje, Hmezad—Rače, Impol—Aluminij.
1. MEDOBČINSKA NOGOMETNA LIGA
I F.<;TVir.A pn H. KOI 11
2. MEDOBČINSKA NOGOMETNA LIGA
LESTVICA PO 8. KOLU
v 1. kolu tekmovanja me-
dobčinskih nogometnih zvez
je ptujska reprezentanca igrala
s Celjani v Kidričevem. Pio-
nirji so zmagali 1 : O, kadeti
izgubili 2 : 4.
V 2. kolu so ptujski pionirji
v Mariboru premagali Mari-
borčane 3 : O, kadeti pa izgu-
bili 1 : O. Pri pionirjih je vse
tri zadetke dosegel Damjan
Vogrinec.
To soboto se bosta v Stoj-
ncih srečali reprezentanci
Murske Sobote in Ptuja. Tek-
ma pionirjev bo ob 14., kadet-
ska pa ob 15. uri.
McZ
Znova tesno v Ptuju
Takole je vratar gostov Valenčič ustavljal napade Drave v
prvem polčasu. (Foto: l.kotar)
Člani RK Drava so v tretjem
kolu prve državne lige v Ptuju z
zadetkom razlike premagali
močno ekipo Andorja Jadrana,
Velika Nedelja je v svoji dvora-
ni s 27:23 (10:15) premagali
Celje, Ormož Invest je tesno, z
18:19 izgubili v Krškem, člani-
ce Drave pa so brez težav z 12
zadetki razlike v Mariboru pre-
magale drugo ekipo Branika. V
tretji moški ligi je druga ekipa
Drave med tednom z zadetkom
razlike izgubila v Murskih
Črncih, nato pa v petek z dvema
zadetkoma razlike na Ravnah
premagala domačega Fužinarja.
Člani Drave so po treh kolih s
štirimi točkami sedmi. Velika
Nedelja in članice Drave ter
druga moška ekipa Drave so
med vodilnimi, zaenkrat pa ne-
koliko slabše gre Ormožanom,
ki pa so v prvih kolih imeli
močne nasprotnike.
V prvi moški državni ligi za-
radi nastopa reprezentance to
soboto ne bo tekem, v drugi ligi
se bo Ormož Invest ob 18. uri v
Veliki Nedelji pomeril z Ra-
dečami, Velika Nedelja v Mur-
ski Soboti s Poletom, članice
Drave ob 17. uri v Ptuju z dru-
go ekipo Velenja, druga moška
ekipa Drave pa ob 19. uri prav
tako v Ptuju z dnigo ekipo No-
ve opreme iz Slovenj Gradca.
DRAVA - ANDOR
JADRAN 27:26 (12:14)
.................'....................
športna dvorana Center, gle-
dalcev prek 300, sodnika Hu-
mar (Kranj) in Rakovec (Gol-
nik).
Gostje iz Kozine so tekmo v
Ptuju začeli zelo odločno, saj so
bili po dveh kolih še brez točk,
čeprav sodijo med favorite za
boljša mesta v novem prven-
stvu. Po zaslugi odličnih
obramb vratarja Valenčiča so
povedli kar s 5:1, po izenačenju
na 7:7 pa so se znova odlepili in
prvi polčas zanesljivo dobili,
saj domačim v napadu ni šlo,
škripalo pa je tudi na nekaterih
mestih v obrambi.
V drugem delu so gostje po-
vedli s tremi zadetki prednosti,
vendar so domači igrali veliko
bolje kot v prvem delu, "odprli"
vratarja Valenčiča in v 39. mi-
nuti izenačili na 18:18. Vzdušje
v dvorani je postajalo pravo na-
vijaško, saj so tudi gledalci
začutili, da se domači nikakor
ne bodo predali. Petnajst minut
so gostje vodili, domači pa ize-
načevali, štiri minute pred kon-
cem pa pa ob izjemnem vzduš-
ju, ki so ga podkrepili bobnarji
iz Ormoža, prvič povedli
(24:23). Po zaslugi razpo-
loženega vratarja Pintariča so
razliko povišali na dva zadetka
in tekmo zasluženo dobili. V
napadu so v tem delu zadevali
Sagadin, Vugrinec in prvič tudi
Alan Potočnjak. Dobro so izko-
ristili tesno pokrivanje Hrupiča,
ki zato tokrat ni dosegel zadet-
ka, z igro pa veliko prispeval k
velikemu uspehu Drave. Publi-
ka je domače in goste ob koncu
z močnim aplavzom nagradila
za res napeto in borbeno pred-
stavo.
DRAVA: Matjašič, Sabo 2,
Kramberger, Hmjadovič 2, Ter-
buc 1, A. Potočnjak 5, N. Po-
točnjak 1, Vugrinec 9, Sagadin
7, Hrupič, Mikulič, Pintarič.
l.kotar
Člani ptujskega tekaškega
kluba Maraton so se v so-
boto udeležili tretjega ma-
ratona Gorenja v Topolšici
pri Velenju. V teku na 21
kilometrov so se med 200
tekači iz vse Slovenije
Ptujčani dobro izkazali, saj
je Rado Ačimovič pritekel
na cilj 21., le nekaj mest za
njim pa sta se uvrstila tudi
Ivan Rogelj in Marjan Ro-
gina. Ivan Rogelj, Marjan
Rogina in Ivan Golob se
bodo to nedeljo udeležili
maratona po frankfurtskih
ulicah, drugi člani kluba
maraton pa bodo v soboto
tekli v Štatenbergu. McZ
Evropsko prvensvo
v Royal Dartesu
Tudi pri nas se zmeraj bolj
uveljavlja nova športna zvrst —
kraljevski pikado (Royal Dar-
tes), ki ga že vrsto let igrajo v
razviti Evropi.
Po odgiranem I. Državnem
prvenstvu Royal Dartes, ki je
bilo v Sežani 5. in 6. septembra,
bo danes popoldan z brniškega
letališča odpotovala slovenska
reprezentanca na Evropsko
prvenstvo v Royal Dartesu
(kraljevskem pikadu) v Donca-
ster v Veliko Britanijo.
Državna prvaka Srečko Kuz-
ma z Raven na Koroškem in
Danica Lozinšek iz Ptuja ter vi-
ceprvaka Boris Žigante iz Črne-
ga Kala in Rebeka Spiljak iz
Dravograda se bodo pomerili z
reprezentancami Švice, Franci-
je, Grčije, V. Britanije, Belgije,
Nizozemske, Luksemburga,
Hrvatske, Italije, Poljske, Šved-
ske, Danske, Avstrije, Madžar-
ske, Španije, Portugalske,
ČSFR in Finske.
Najboljši evropski tekmovalci
in tekmovalke se bodo pomerili
v igri 501 Doublc Out na kar
šestdesetih športnih aparatih
Loewen Tumier Dart, saj bo v
treh dneh tekmovanja potrebno
preko 2.500 dvobojev, ki bodo
določili evropskega prvaka.
V upanju, da bodo slovenski
tekmovalci dosegli čim boljše
rezultate, se ZDISAS zahvaljuje
sponzorjem Chorum d.o.o. in
Stolp d.o.o. iz Ptuja ter Škoci-
jan d.o.o. iz Rakeka, ki so omo-
gočili reprezentantom in sprem-
stvu nastop na evropskem
prvenstvu.	ZDIŠAS
Občinsko prvenstvo
v streljanju
z zračno puško
V nedeljo se je v ptujski
dvorani Mladika pomerilo 76
strelcev iz 8 strelskih družin v
streljanju s serijsko zračno
puško. Občinski prvak je post-
al Jože Lovrenčič s 182 krogi
pred Andrejem Oreškom, ki je
pristreljal 180 krogov in Lud-
vikom Pšajdom starejšim, 178
krogov. Prvo mesto je med
ekipami, ki so štele po deset
članov, osvojila Strelska
družina Kidričevo pred Agiso-
vo strelsko družino in strelci
iz Domave. Za strelce se je z
občinskim prvenstvom pričela
tekmovalna sezona, ki jo bodo
v novembru nadaljevali s
standardnim orožjem.
Milena
To soboto bomo na Ptuju
priča izredno zanimivemu der-
biju med ekipama Judo kluba
Drava Ptuj in slovenjebistriške-
ga Impola. Derbi, ki se bo
pričel v dvorani Center ob 11.
uri, je redno srečanje 10. kola
prve državne lige v judu.
Milena
Krvodajalci
Labod—Delta, Ptuj, 6. oktobra: Angela Perko, Vol-
kmerjeva 24, Ptuj; Martina Soršak, Draženci 35/c; Marija
Krajnc, Mejna 33, Ptuj; Marija Vajdič, Rimska ploščad 1,
Ptuj; Anica Horvat, Placar 25; Ana Muršec, Domava 126.
Zavod in KORK Dornava: Vlasta Žižek, Domava
13l/a; Marjana Vidovič 8, Ptuj; Zvonka Rozman, Hum 27;
Milan Lesjak, Nova vas 11/b; Majda Zmazek, Bukovci
87/a;Anica Zemljič, Mezgovci 5/a; Angela Korošec, Vol-
kmerjeva 9, Ptuj; Črtomir Rosič, Wilhelmova 4, Ptuj; Mar-
tina Roškar, Strelci 9; Milica Uubec, Mezgovci 2/a; Nežka
Prejac, Gorišnica 140; Jožica Sirovnik, Popovci 24; Darka
Jungerc, Gradišča 29/a; Vlado Krajnc, Sp. Velovlak 24/a;
Romana Jurič, Dornava 115; Filip Petek in Milica Popo-
vič, Ul. 25. Maja 9, Ptuj; Janko Šešerko, Domava 56; Mi-
ran Zagoršek, Mezgovci 28.
KORK Cirkovce, 8. oktobra: , Zvonko Cesar, Zg. Ja-
blane 36, Cirkovci; Leopold Zabukovšek, Dragonja vas 2;
Franc Trčko, Cirkovce 59/a; Marjan Bukšek, Ul. 25. Maja
6, Ptuj; Franc Stmad, Cirkovcs 72/a; Jožef Pleteršek, Mi-
hovce 60/a; Slavko Kovačič, Cirkovce 60/d; Roman Mesa-
rič, Starošinci 41/a; Franc Golob, Zg. Jablane 38/a, Cir-
kovce; Mladen Sobotič, Sp. Jablane 32; Vili Urančič, C.
Zmage 25, Maribor; Miroslav Greifoner, Cirkovce 68/c;
Franc Trčko, Šikole 3; Milan Dovnik, Sp. Jablane 17, Cir-
kovce; Andrej Korez, Sp. Jablane 51, Čirkovce; Jože Te-
skač, Hajdoše 46; Igor Lah, Pongerce 32; Franc Novak,
Cirkovce 22; Ivan Lah, Mihovce 30; Vinko Baklan, Pod-
gorce 3; Alojz Mlakar, Draognja vas 18888; Stanko Zaje,
Mihovce 54/a; Franc Pišek, Cirkovce 68/b; Franc Paj, Pod-
gorce 4; Danilo Beranič, Pletcrje 3 l/a; Darinka Skrbinšek,
Mihovce 59; Franc Gorjup, Pleterje 15/a; Vilibald Krajnc,
Cirkovce 48; Martin Golenko, Sp. Jablane 10, Cirkovce;
Jure Novak, Cirkovce 22; Emil Veler, Cirkovce 76; Anton
Lamberger, C. Ob ribnuku 23, Rogoza; Hermina Zaje, Mi-
hovce 54/a; Marta Mesarič, Starošinci 41/a; Miran Franc,
Cirkovce 68; Branko Frangeš, Cirkovce 69.
Posamezniki, 6. oktobra: Rudi Serdinšek, Zakl 12.
Drago Unuk, Ul. Nikola Tesla 18, Kidričevo; Bojan Lju-
beč Zg. Hajdina 107/a; Jožica Horvat, Vodova ulica 4,
Ptuj, Darko Lukič, Makedonska 13, Maribor; Zvonko Žni-
darič, Dupleški vrh; Ivan Cebe, Ptujska 35, Pragersko; Ivi-
ca Lukaček, Zg. Voča 116; Vladimir Gajšt, Sestrže 99;
Marjan Vrabec, Donja Voča 90; Dušan Kmetec, C.V. Ro-
gozo 27, Miklavž; Stanko Španinger, Zg. Gorica 3 l/a;
Branko Ficjan, Podvinci 94; Franc Kozel, Zg. Gruškovje
32; Alfonz Schafhalter, Dogoška 71, Maribor;Boris Kuko-
vec, Ciril-Metodov d. 12, Ptuj, Danilo Gerdak, Selška c.
50, Ptuj; Jože Levak, Rimska pliščad 8, Ptuj; Franc Bobna-
rič. Nova ul. 12, Sp. Duplek; Bogomir Plohi, Podgorci 51;
Peter Zoreč, Kettejeva 13, Maribor; Bojan Gregorinčič;
Brunšvik 29/a; Bojan Gregorinčič, Tomšičeva 1/c, Sloven-
ska Bistrica, Stanko Sagadin, Prepolje 20; Ivan Rakuša,
2vab 42, Vincenc Pavlinič, Hum 65; Ivan Kociper, Placa-
rovci 3.
20 — ZDRAVSTVO IN ZAVAROVANJE
22. OKTOBER 1992 — TEDNIK
TEDNIK
za razvedrilo — 21
22 — ZDRAVSTVO IN ZAVAROVANJE
22. OKTOBER 1992 — TEDNIK
TEDNIK oktober 1992
oglasi in objave — 23
y mntu0 ob 10. MRI m MBW PTUJ
ORFEJČKOVE STOPNIČKE :
1.	NAJMLAJŠI — Bratje Poljanšek
2.	NEVESTA — Mak (Metalurg)
3.	SLOVENIJI — Toni Iskra
4.	PRI NAS BO PLES — Alpski kvintet
5.	Z ROKO V ROKI — Jože Burnik
6.	PREKO PLOTA — Slavko Plut
7.	DVOJNA LJUBEZEN — Marela
8.	MOJ NONIČ — Primorski fantje
9.	VRAŽJE DEKLE — Spomin
10.	GORJUŠKI STRIC — Slovenski kvintet
11.	MORNARSKA — Igor in Zlati zvoki
12.	V SENCI SEM POSEDAL — Miro Kline
POKROVITELJ ODDAJE: TVT
Nagrado pokrovitelja prejme: Srečko Zavec,
Ulica 25. maja 10, Ptuj.
Glasovnice pošiljajte na naslov: Radio—Tednik,
Raičeva 6, 62250 Ptuj — za Orfejčkove stopničke.
PROJEKTA DNEt^ lil
Vinograd — vinogradnik — vino
šola ni <amo mimo sedenje v
klopeh, tihe učilnice, kjer se
sli.ši samo učiteljev glas, redo-
valnica z ocenami od 1 do 5,
trepet pred pisanjem kontrol k
ali pa šolska torba, ki naše
najmlajše vleče bolj k tlom.
Sola je lahko tudi vesela, razi-
grana, prijetna, raziskujoča in
kar je najvažnejše, poučna.
To se je izkazalo minuli pe-
tek, ko je okoli 350 učencev or-
moške osnovne šole, od 4. do 8.
razreda, skupaj s preko 30
učitelji in zunanjimi sodelavci,
pripravilo sklepno prircditrv
enotedenskega projektn(\Ra de-
la. Razdeljeni v 17 skupin so
ugotavljali, raziskovali, prouče-
vali in zbirali vse, kar je v teh
krajih, povezano z vinogradom,
vinogradnikom in vinom.
Vodja projektne naloge je bila
Maja Sirec, likovna pedagogin-
ja na ormoški osnovni šoli, za
nemotem potek petkove prire-
ditve je skrbela glasbenica Mi-
lena Moravec, koordinator med
vsemi skupinami pa je bil Bojan
Burgar, ravnatelj ormoške
osnovne šole.
Vse so naredili, kot je bilo
potrebno, pred šolo je bil posta-
vljen klopotec, napekli so do-
mačega kruha, potic, pogač, pe-
civa, ob obilici jesenskega sadja
so imeli tudi mošt, samo vreme
se je skazilo, saj so del sklepne
prireditve nameravali izvesti na
šolskem dvorišču. Tako pa so
morali celotno dogajanje presta-
viti v večnamenski prostor, ki je
bil nabito poln, saj je prišlo ve-
liko odraslih, ki so z zaniman-
jem gledali, kaj so otroci pri-
pravili. Mnogi starejši so se še
spominjali raznih običajev, ki
so jih na odru obujali otroci.
Skratka, bila je živahna, nekoli-
ko drugačna šola.
Člani novinarskega krožka so
spremljali vsakodnevno delo
posameznih skupin in jih pred-
stavili v različnih zapisih, vse
pa je izšlo v glasilu z naslovom
"Tam gori za hramom ..."
Šolarje je pri tej projektni nalo-
gi zanimalo veliko reči, od obde-
lave vinograda, zgodovine vinske
trte v teh krajih, sestave tal, vin-
skih sort, geografske lege vino-
rodnih območij ormoško - ljuto-
merskih goric, do ostankov nek-
danje vinogradniške arhitekture.
Posebna skupina je zbirala recepte
jedi, ki so jih v teh krajih pripravi-
li ob trgatvi, ljudske običaje, pe-
smi, družabne igre. Opravili so
številne pogovore z ljudmi o tem,
denimo kaj vedo o kulturi pitja, ali
imajo svoje vinograde, ob vsem
pa so spoznavali razne besede in
izraze, ki so že izginili iz besed-
njaka ljudi. Zbirali so tudi prego-
vore o jeseni, še posebej o vinoto-
ku ali moštniku. Vida Topolovec
Foto: Š. Hozyan
Razstava domačih jedi in starih predmetov.
Ozon—Pionir 2:3 (8, -12, ii 7, -12)
Športna dvorana Center,
gledalcev 100, sodnika
Kmetec (Maribor), Weiss
(Maribor).
Ozon: Murko, Gojkošek,
Koemur, Zrnič, Knez,
Emeršič, Ules in Godec.
Po več kot dveh urah
ogorčenega in razburljivega
boja izenačenih ekip so do-
mačinke v petem odločil-
nem setu zapravile mož-
nost, da premagajo eno iz-
med najboljših ekip v II.
SOL. Prvi in posebno tretji
niz so odigrale odlično in z
lahkoto dobile oba niza.
Drugi in posebno četrti so
odigrale slabo, predvsem je
zatajil sprejem servisa in
igralke Pionirja so dobile
točke neposredno z začetni-
mi udarci, izkazale so se tu-
di v polju. Žal se je v
četrtem nizu poškodovala
ena izmed boljših igralk
Zrničeva, ki je obenem tudi
organizatorka igre, tako da
domači trener prave zamen-
jave v domači ekipi ni imel,
kar se je poznalo v sami
igri. Ob burnem spodbujan-
ju gledalcev so v skrajšani
peti igri igralke Pionirja kar
hitro po vedle s 5:1, a ven-
dar so igralke Ozona zmo-
gle toliko moči, da so jih
ujele na 10:10, a to je bilo
vse in gostje so ponovno
dobile set in tako z mini-
malno razliko premagale
ekipo Ozona.
V prihodnjem kolu se bo-
do igralke Ozona srečale v
gosteh z ekipo Mežice, ki
trenutno vodi v tej ligi.
I.Z.
HUDO RANJENI
SOPOTNICI_
Po regionalni cesti od
Majšperka proti Ptuju je v
torek, 13. oktobra popoldne
vozila fička Erika Petrovič
iz Ptuja, v njem sta bili so-
potnici Jožica Kline iz Spu-
hlje in Jelka Tekmec iz Ra-
beljčje vasi, obe delavki
Planike v Majšperku. V
Apačah na Dravskem polju
je voznica fička verjetno
prepozno opazila, da tovor-
njak, ki ga je pred njo vozil
Stanko Orovič iz Trnovca,
nakazuje, da bo zavil v le-
vo. Trčila je v zadnji del to-
vornjaka, pri tem sta bili
obe sopotnici hudo ranjeni.
TRČIL V BETONSKI
PROPIIST_
V torek, 13. oktobra, ob
19,45 je med vožnjo po re-
gionalni cesti skozi Sta-
nečko vas, KS Majšperk,
Hirzet Hadžič iz Nove vasi
pri Markovcih 40/a, zapel-
jal s ceste in trčil v beton-
ski propust. Pri tem se je
njegovo kombinirano vozi-
lo prevrnilo na bok, voznik
in njegov sopotnik Muha-
med Mujanovič iz Nove va-
si pri Markovcih 40/a, pa
sta se hudo ranila. Prepelja-
li so ju v ptujsko bolnišni-
co. Do nezgode je prišlo
zaradi tega, ker se je voznik
kombija izogibal srni, ki je
stekla čez cesto.
UIV1RL NA KRAJU
NEZGODE_
Med vožnjo po klancu
na magistralni ccsti v Or-
možu jc v torek, 13. okto-
bra ob 22,13, 27-letni An-
drej Reberc iz Zamuša-
nov 37, KS (Jorišnica, z
osebnim avtomobilom
prehiteval osebni avto, ki
jc vozil pred njim. Prav
tedaj je nasproti pripeljal
tovornjak, ki ga jc vozil
Tomaž Klobasa iz Mari-
bora. Vozili sta čelno
trčili, pri tem sc jc Andrej
Rcbcrc hudo ranil, da jc
na kraju nezgode umrl.
KDO JE MORILEC
MUDOLETNEGA
DEKLETA?_
v četrtek, 15. oktobra, ob 15.
uri so policiste v Ormožu obve-
stili, da pod mostom v Miha-
lovcih, v KS Ivanjkovci, leži
žensko truplo. Bilo je vidno, da
gre za nasilno smrt, saj je bilo
po telesu vidnih več vbodnih
ran. To je potrdila tudi obdukci-
ja, ki so jo opravili še isti večer.
Ugotovili so, da je umrojena
17-letna M. J. iz Mihalovcev.
Storilce krutega zločina še
iščejo, zato policisti podrob-
nejših podatkov ne navajajo, saj
bi taki podatki lahko koristili
zločincu pri skrivanju ali v ka-
snejšem zagovoru.
Po doslej znanih podatkih se
je 17. letna M.J. vračala z dela
popoldanske izmene v Ormo-
žu, v sredo, 14. oktobra zvečer
in okoli 200 metrov od kraja
zločina na avtobusnem postaja-
lišču, skupaj z dvema drugima
sodelavkama izstopila iz avto-
busa, potem pa so odšle vsaka
proti svojemu domu.
Dekletovi starši zvečer še
niso bli zaskrbljeni, saj se je
že večkrat zgodilo, da se je
hčerka vrnila domov kasneje.
Zaskrbljeni so postali nasled-
nji dan, popoldne so jo začeli
iskati in našli umorjeno. Ob-
dukcija je tudi ugotovila, da
nad umorjeno ni bilo storjeno
spolno nasilje. Ali je bil motiv
za zločin ljubosumje ali kak
drug razlog, bo ugotovila prei-
skava, ko bo odkrila zločinca.
UMRL MED PREVOZOM
V BOLNIŠNICO_
Po magistralni cesti od
Ptuja proti Mariboru jc v
petek, 16. oktobra, ob
12,45, vozil osebni avto
51-lclni Janez Žilavcc iz
Spodnjih Hoč. V blagem
levem ovinku zunaj nasel-
ja Loka jc zapeljal na na-
sprotni vozni pas, po ka-
terem jc prav tedaj vozil
tovornjak Rudolf Intihar
iz Kungotc 14, KS Ki-
dričevo. Voznik tovornja-
ka jc močno zaviral, ven-
dar čelnega trčenja ni mo-
gel preprečiti. Pri trčenju
se je Janez /ilavcc tako
hudo ranil, da jc umrl žc
med prevozom v maribor-
sko bolnišnico.
FF
Cene živine
na odicupniii
mestiii KZ Ptuj
MLADO PITANO
GOVEDO 145,60 SIT
KRAVE 93,60 SIT
100-KILOGRAMSKA
TELETA (za pitanje)
bikci 250,00 SIT
teličke 240,00 SIT
TELETA ZA
KLANJE DO 230,00
SIT
PRAŠIČI 175,00 SIT
ODOJKI 260,00 SIT
Jesen, sonce, vinogradi, grozdje, smeh, vino...( Foto: S. Hozyan)
Jesen^ sonce^ vinogradi^
grozdje^ smeh^ pesem ...
Jesen, ki traja 89 dni in
19 ur, je najkrajši letni
čas. Na severni zemeljski
polobli se začenja z jesen-
skim enakonočjem, ob
vstopu sonca v znamenje
tehtnice. To se dogaja
okoli 23. septembra, lah-
ko tudi kakšen dan prej
in traja do vstopa sonca v
znamenje kozoroga, ob
zimskem sončnem obra-
tu, okoli 22. decembra.
Jesensko obilje, ki nam vedno znova očara
(Foto: M. Ozmec)
Jesen — čudovito lepa — z boga-
stvom barv in pridelkov. Vesela za
kmeta in vinogradnika ko je letina
dobra in žalostna, če je slaba. Je-
senski dnevi, krajši in hladnejši se
zbujajo z jutranjo meglo in son-
cem, ki se s težavo prebija skozi
gosto kopreno ter izgublja na
moči, kljub temu, da preko dneva
še prijetno greje. Jesen je čas, ki ga
čakamo vse leto. Zaradi jeseni in
težko pričakovanih pridelkov
začnemo garati že v zgodnji pomla-
di, ko se vetrovi še niso povsem
odvadili mrzle zime. Zaradi nje s
strahom zremo v razbeljeno polet-
no nebo, si želimo rahlega dežja in
se potimo v poletni vročini. Ce je
lepa in bogata, je prijetno tudi po-
zimi.
Jesen je kmetov plačilni dan.
Plača bo pač tolikšna, kolikor je
vložil v delo in kako dobra ali kru-
ta je bila do njega narava.
Letos bi lahko rekli, da je bila
po eni strani kruta, po drugi pa
dobra. Kruta zaradi suše, ki je le-
tošnje poletje pestila kmeta in vi-
nogradnika na Ptujskem in Drav-
skem polju pa v Halozah in Sloven-
IZ VSEBINE PRILOGE:
Tam gori za hramom
(stran 2 in 3)
Obdelovanje tal (stran 4)
Sadovnjak in vrt v jeseni
skih goricah. Odnesla je kar zaje-
ten kos pridelka, po (Irugi strani
pa vse skupaj popravila z ravno
pravšnjo jesensko vlago. Kar je po-
letje vzelo zai adi suše, je jesen na-
domestila s kakovostjo, kljub vse-
mu pa človek ni nikoli zadovoljen
Tako je vsako jesen, ko račtuia-
mo koliko kiompiija bi lahko bilo
na naših njivah, pa koruze, slach
korne pese, tiave na tiavniku,
grozdja v vinogradih ter sadja v sa-
dovnjaku. Tudi prašiči bi lahko bili
bolj debeli, mleka bi bilo lahko
več..., večna človeška nenasitnost,
želja po več, ki pa je stara toliko
kot človeštvo. Želja po udobnem,
mirnem življenju, ki si ga ustvari-
mo z delom svojih rok, želja po no-
vem stroju, zimskem plašču, novih
čevljih in še po čem, kar nam lepša
življenje.
Jesen je tudi čas, ko moramo še
marsikaj postorili, da bomo lahko
uživali prijetno zimo. Pravočasno
je potrebno misliti na drva, s kate-
rimi se bomo greli pozimi, na stel-
jo za hlev, dovolj hrane za živino,
oskrbeti je potiebno sadovnjak ,
zelenjavni ter okrasni vrt, pospra-
viti poljedeljsko otodje in stioje,
da nam bodo ponovno služili
spomladi, ko se odpre nov ciklus
dela in življenja. yida Topolovec
Lepo, zdravo in dozorelo grozdje, simbol jc
seni
2 — JESENSKA PRILOGA
Tam gori za
hramom
en trsek stoji...
Trgatev je največji praznik vinogradnika. Z njo je
poplačan ves trud, delo in skrbi, ki jih je imel s trto in
vinogradom od prvega pomladnega dežja, poletnih
pripek, ko je grozdje vsrkavalo božajočo toplino, do
neviht in jesenskih meglic.
TRGATEV 1992
Po zagotavljanju vodilnih vinogradniških strokovnjakov
in enologov Podravskega vinorodnega rajona, ali natančne-
je na območju Haloz, podpohorskih, ljutomersko - or-
moških in osrednje slovenjegoriških goric, je letošnja leti-
na količinsko sicer nekaj manjša, kar pa je ponovno odvi-
sno od lege posamezne parcele in starosti nasada. Bo pa
kvaliteta nekaj posebnega, so poudarili.
Bilo je veliko sončnih ur, ki so pri zorenju vinske trte, še
posebej takrat, ko grozdje pridobiva na kvaliteti, za ta vino-
rodna območja, velikega pomena.
Ob trgatvi je bilo grozdje zdravo, visoke sladkorne stop-
nje, celo pri srednjepoznih sortah normalne trgatve med
20 in 23 odstotki sladkorja, kažejo na kakovost letošnje le-
tine, ki bi naj bila podobna tisti iz leta 1983. Skupna kisli-
na je sicer nekoliko nižja kot je običajno, vendar prevladu-
je vinska, zaželjena v dozorelem grozdju.
Zaradi zdravega grozdja so v teh "naših" vinorodnih le-
gah pustili precej tistih "boljših" parcel za predikatna vina,
od poznih trgatev, jagodnih izborov in ker pričakujemo hi-
tro in ostro zimo, bo tu in tam celo kakšna ledena.
S trgatvijo normalnih sort bodo v prihodnjih dneh za-
ključili, sedaj pa pridejo na vrsto kletarji.
V kleteh pa se v sodih že sliši brbotanje, ki ga še posebej
kl< tarji radi slišijo. To je znak, da mošt vre, ko iz sladke,
gosto - sluzaste tekočina nastaja mlado vino. Ko se bo mla-
do vino umirilo in v sodih pričelo čistiti, pa bo že čas za
:)rvi pretok vina. Letos ga bodo morali kletarji opraviti ne-
coliko prej kot prejšnja leta.
PRVI PRETOK
Alkoholno vrenje mošta traja navadno od enega do šti-
rih tednov. Kvasovke v tem času spreminjajo sladkor v al-
kohol in ko zmanjka sladkorja, ni več okolja za njihovo
življenje. Kvasovke se počasi z beljakovinami in drugimi
delci usedajo na dno vinske posode. Tej usedlini pravimo
droži, ki jih je navadno okoli 6 odstotkov od količine mla-
dega vina. Vsebujejo tudi veliko bakterij in vinskega kam-
na, torej bakterij kalijevih soli vinske kisline.
Mlado vino večkrat pokušamo, če je neoporečnega vonja
in okusa. Pri mladem vinu se zelo pogosto pojavlja vonj po
žveplovodiku, kije smrdljiv in vonja na gnila jajca. Takšno
vino je potrebo takoj zračno pretočiti. Hkrati pa ga pre-
skušamo, ali je obstojno na zraku. Da bi videli, kako vpliva
nanj zrak, napravimo takoimenovani zračni test. Vino nali-
jemo v kozarec in počakamo 24 ur. Ce v tem času ne por-
javi, je odporno proti oksidaciji, torej je na zraku obstojno.
Nekatera vina začno v kozarcu spreminjati barvo od zgoraj
navzdol in porjavijo že po nekaj urah.
Mošt, iz katerega so ta vina nastala, smo ob vkletenju
premalo žveplali. Vino, ki na zraku ni obstojno, moramo
takoj pretočiti in žveplati, najmanj z eno žveplenico na
hektoliter. Ce je vino občutljivo, žveplamo tudi s poldrugo
žveplenico.
Ko je vrenje končano, izmerimo kislino. Ce vino vsebuje
lOg/1 kisline ali več, se nam naj ne mvidi s pretokom. Ce je
kisline manj in jo želimo ohraniti, moramo vino čimprej
pretočiti, da ga ločimo od droži, ki namreč vsebujejo veli-
co mlečnoklislinskih bakterij, ki kislino razgrajujejo.
Droži ne vsebujejo sestavin, ki bi ugodno vplivale na ka-
kovost mladega vina. Posebno nezaželene so v toplih kle-
teh, kjer začno beljakovine v njih razpadati in vino se lah-
ko navzame neprijetnega okusa po drožeh. Jabolčno -
mlečni razkis vina je v toplih kleteh močnejši kot v hlad-
nih, kjer ga skoraj ne opazimo.
Pri prvem pretoku žveplamo z eno žveplenico na hekto-
liter vina. Žveplanje ob prvem pretoku je zelo pomembno,
z njim preprečimo mikrobiološko delovanje in vino obva-
rujemo pred oksidacijo.
PRETOK Z LAKOMNICO IN ŠKAFOM
r!rnyrnYi'i's'i?.'nrt's'i'irfrs............................................/isr/iv.vs
Ce kletarimo z manjšimi količinami vina, uporabi-
mo klasičen način pretoka z lakomnico in škafom. V
sod zabijemo pipo, po kateri teče vino v leseni škaf.
Na drugi sod nastavimo lakomnico in vanjo vlivamo
vino. Pri tem načinu vino precej zračimo, kar popravi-
mo z močnejšim žveplanjem. Seveda pride takšno pre-
takanje v poštev v kleti, kjer pretakamo le en sodček
ali dva.
Ce hočemo vino brezzračno pretočiti, uporabimo gumi-
jasto cev - natego. En konec je privežemo ob letvo, ki jo po-
rinemo skozi pilkino luknjo v sod. Natege ne privežemo na
koncu letve, ampak višje, tako, da bo nad usedlino droži.
Na drugem koncu natege potegnimo vino, da začne teči iz
soda. Ta konec natege damo na dnu škafa, da se vino ne
zrači.	Iz knjige magistra Antona Skaze
"Kletarjenje je užitek
Mala vas pri Tomažu je znana po starih klučajah in klopotcih.
(Foto: Š. Ilozjan)
Klopotci, klopolci, klopotci, veseli godci goric....(dr, Stanko Janežic)
JESENSKA PRILOGA — 3
SLOVENSKI VINSKI
KOZAREC
V	Turističnem društvu Podgorci
seje lansko leto porodila zamisel o
slovenskem vinskem kozarcu, saj
se vrli vinogradniki zavzemajo za
to, da je potrebno vino postreči v
primernem kozarcu, kar med dru-
gim spada tudi h kulturi pitja.
Med 73 predlaganimi kozarci,
predlogi so prispeli-iz domala vse
Slovenije, so komisije, sestavljene
iz enologov, trgovcev in gostincev,
vse pa je podprlo Strokovno
združenje za trgovino, gostinstvo
in vinarstvo pri Gospodarski zbor-
nici Slovenije, izbrale tri primerke.
Prvi je dobil naziv slovenski vinski
kozarec, na njem je odtisnjen lipov
list z napisom Slovenija, drugona-
grajeni se imenuje podgorski vin-
ski kozarec, tre^enagrajeni pa or-
moški vinski kozarec, z vtisnjenim
grbom Ormoža.
V	steklarni Rogaška Slatina so
po prvonagrajenem slovenskem
vinskem kozarcu izdelali serijo z
imenom Slovenija, ki je primerna
za vsa slovenska vina, od belega,
kar je značilno za naš, podravski
vinorodni rajon, rdečega, rose do
penečega vina.
Slovenski vinski kozarec je visok pe-
cljat kelih, ki s svojo vitko obliko
obdrži vinu dalj časa njegovo hlad-
nost in svežino. Izpeljanka za rdeča vi-
no ima prav tako visok pecelj in tre-
bušasto kupo. Rdeča vina so po okusu
bolj polna z bogato aromo, zato zahte-
vajo kozarec, ki mu omogoča njegovo
izraznost.
Ko pijemo peneča vina, mora biti
pot do popolnega užitka čim daljša,
zato jo ponazarja visok pecljat kelih z
visoko oblikovano kupo in prav tega
se poznavalci dobrega vina zavedajo.
Rose vino potrebuje za razvitje
svojega okusa kisik in zato tre-
bušasto kupo, oblikovano rahlo
navzven, ki se lepo prilagaja ustni-
cam.
Tretjenagrajeni vinski kozarec, ime-
novan ormoški, je bil širšemu občin-
stvu predstavljen lansko leto ob marti-
novem, letos pa bo doživel podobno
kot slovenski, vse izpeljanke, ki bodo
predstavljene na martinovo soboto, 7.
novembra.	Vida Topolovec
Klopotci, klopotci...(Foto: Hozyan)
Breznikova zidanica pod Litmerkom
je stara 279 let, zgrajena je bila 1713.
leta — lep primerek stare, že skoraj
izumrle vinogradniške arhitekrure.( Fo-
to: Š. Hozyan)
Ormoški vinski kozarec
Od kletarjenja bo v veliki meri odvi-
sno, kakšno bo vino. V teh sodih mošt že
veselo brbota. (Foto: S, Hozyan)
Prešanje na stari način ima kljub
moderni tehnologiji še vedno svoj mik.(
Foto: Š. Hozyan)
Vinogradnik je še posebej vesel, če je
trta bogato obložena.( Foto: M. Ozmec)
4 — JESENSKA PRILOGA
Jesen je tudi bogato obložen vino-
jjrad, poln sadovnjak dišečih jabolk,
mišk m vsega drugega, gozd z obil-
jem toplih jesenskih barv in gozdnih
sadežev.
Med njimi najbolj čislamo kostanj
in vse vrste nžitnih gob. Pod drobno-
gled bomo tokrat vzeli kostanj, ki ga
na [)tujski tržnici že nekaj dni pečejo.
Vsi, ki imate radi izlete v jesenski
gozd [)a si ga lahko nabarete kar v na-
ravi in ga doma spečete ali skuhate.
Če imate [)ri roki še mošt, lahko ko-
stanje zalijete tudi z njim. Vsi, ki so to
že pokusili [)ravijo, da v tem letnem
času pač ni boljšega, še posebej, ker je
mošt letos zelosladek. ^ pomočjo ko-
stanjev lahko pripravljamo številne
sladke ali pa tu( i slane jedi.
Ste se že kdaj vprašali ob bogatem
obilju jesenske mize po kalorični
vre(lnosti kostanjev? Mogoče tu in
tam, ko vam je ob vseh zaužitih sla-
stnih jedeh postala obleka nekoliko
tesna. 10 dag kostanjev, seveda olu-
pljenih, pečenih ali kuhanih vsebuje
369 kalorij.
Nič zato, kljub vsenui vas bomo po-
vabili v SLADKI BUTIK na kostanje-
vo toi to. Rece[)t za vse tiste, ki radi te
sladke dobrote ustvarjate doma, nam
le zau pal slaščičar BRANKO ŠTUM-
BERGER, lastnik SLADKEGA BUTI-
KA iz Ptuja.
KOSTANJEVA TORTA
, ■ v.««
Za biskvit potrebujemo 8 jajc, 20
dag sladkorja, 22 dag mehke moke,
ščepec pecilnega praška in cimeta ter
en zavitek vanili sladkorja.
PRIPRAVA
,/, , ,, ,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,i,,,,,
Rumenjake in polovico sladkorja
penasto vmešamo. Iz beljakov in in
preostalega sladkorja pripravimo
.sueg, ki ga narahlo vmešamo z rumen-
jaki, primešamo še moko, pecilni in
cimet. Pečemo pri temperaturi od
180 do 200 stopinj Celzija.
Za kremo potrebujemo: 4 del mle-
ka, en zavitek vanili j)udinga, 60 dag
sladkorja, 60 dag masla ali margarine,
0,3 I ruma in 50 dag pretlačenih, ku-
Kostanjeva torta, ki sojo za Gastro naredili
v SLADKEM HUTIKU.{ Foto: M. Ozmec)
hanih kostanjev. Kremo pripravimo
tako, da skuhamo puding, v katerega
damo ves sladkor, ki se mora v pudin-
gu raztopiti. Medtem penasto vme-
šamo maslo ali margarino in ji posto-
poma dodajamo puding, ohlajen na
okoli 25 stopninj Celzija. Kremo mo-
ramo stepati tako dolgo, da postane
rahla in penasta. Na koncu dodamo
še kostanjev pire in rum.
Pečen in ohlajen biskvit dvakrat
prerežemo, ga omočimo s sladkano
vodo, ki smo ji dodali rum ter na-
mažemo s kremo.Torto po vrhu posi-
pamo s pretlačenimi in kuhanimi celi-
mi kostanji, ki smo jih do polovice
glazirali s čokolado. Ob strani pa tor-
to do polovice potresemo z naribano
čokolado.
MARTINOVA VEČERJA
V teh dneh, ko je pridelek varno
spravljen v kleteh in kaščah, se ljudje
sprostijo in radi pojedo kaj dobrega.
Da je nekaj posebnega že prešarska
večerja, menda ni potrebno posebej
pisati. Vsega je ob takih priložnostih
na mizi, več vrst mesa, obvezna Jc do-
mača kokoš, iz katere prej skuhajo do-
bro juho in pa seveda svinina, slastna
s kožo, dober domači kruh, pogače, ki
jih ponekod izboljšajo še z svežim
grozdjem, razne gibanice, teh na
našem podeželju pečejo še vedno veli-
ko, samo, da imajo v različnih krajih
različna imena, med drugim tudi kva-
senice.Na prešarski večerji ne sme
manjkati potic ali povitic, kot jim pra-
vijo ljudje v teh naših krajih, ki pa jih
gospodinja namaže bodisi z orehi ali
makom. Trgači so presneto izbirčni,
gospodinjo kaj hitro ocenijo po oku-
snih jedeh, izbiri mesa, ki ga ne sme
manjkati tudi za "južino" in seveda po
tem, kako na debelo je namazala povi-
tico. Ponekod se pogovarjajo, daje bi-
la gospodinja tako skopa, da je preko
testa šla samo z nožem, drugje pa je
nadeva tudi za prst in še več. K vsemu
ne sme manjkati vina, obvezno pa mo-
ra biti še pridelek minulega leta. Po
njem pa trgači sodijo gospodarja.
Svečana večerja je tudi na Martino-
vo, ko se po starem ljudskem izročilu
mošt spreminja v novo, mlado vino. V
vinorodnih območjih Haloz in Sloven-
skih goric, kjer so pojedine na ta dan
združene s pokušnjo novega vina, mo-
ra biti hrana toliko bolj obilna in
krepka.
Za predloge MARTINOVE VEČER-
JE smo naprosili Karčija Mertika, ku-
harja v Timinem bifeju v Ormožu.
Postregel nam je kar s tremi.
* Nadevana gos s kruhovim nade-
vom ( ki ga pripravite enako, kot za
kruhove cmoke), rdeče dušeno zelje,
kutinov pire (kutine, kLsp v tem času
Martinova večerja, ppgrinjek je pripravil
Karci Mertik. (Foto: S. Hozyan)
ravno prav zrele olupimo, skuhamo
in pretlačimo, sladkamo po okusu in
dodamo malo sladke smetane) in
prieška gibanica.
*	Nadevana gos z grozdjem (tega je
v vinogradih na Martinovo še vedno
dovolj, operemo, osmukamo jagode
in z njimi nadevamo notranjost go-
ske ter zadek pretaknemo z zobotreb-
ci ali ga zašijemo), skutini žličniki, ra-
dič v solati ter za priboljšek makova
potica.
*	Pečena gos, mlinci (če ima go-
spodinja čas jih naredi doma, dru-
gače pa jih lahko kupi v vseh špeca-
rijskih trgovinah), sestavljena solata
iz fižola in motovilca, orehova potica
in kompot iz suhih sliv.
Prav ta slednji predlog je najbolj
značilen za naše kraje, nam je povedal
Karči, ki je pripravil tudi pogrinjek
za našo fotografijo v Tedniku.
Posebej zahtevna sladica je prieška
gibanica, zato se je gospodinje ne lo-
tevajo prepogosto. Recep nam je zau-
pala Milica Bombek, kuharica v or-
moškem hotelu, kjer je ta sladica
često na voljo hotelskim gostom.
Recept je prirerejen za globok,
srednje velik pekač, kot jih imamo po-
navadi doma. Za testo potrebujemo
tričetrt kilograma moke (najboljša^je
namenska mbka za vlečeno testo), za
nadev pa poldrugi kilogram skute, pol
litra kisle smetane, 4 rumenjake, 2 za-
vitka vanilij sladkorja, ščepec soli, 25
dag sladkorja, naribano limonino lu-
pino in sneg iz 4 beljakov.
Zamesimo testo in ga pustimo
počivati eno uro, medtem zmešamo
nadev iz skute, smetane, rumenjakov,
vanilija, ščepca soli, sladkorja in nari-
bane limonine lupine, ki mu na kon-
cu pridamo še sneg iz 4 beljakov.
Testo razvlečemo na prtu in ga pu-
stimo stati, da se malo osuši, nato pa
odrežemo spodnjo plast, s katero pre-
krijemo vse robove namaščenega pe-
kača in namažemo z nadevom, ki pa
sme biti debel največ 3 do 4 milime-
tre. Pokrijemo ga s testom, ki ga na
vrhu pokapamo z raztopljenim ma-
slom. Vse to ponovimo 9 krat. Zad-
njo, vrhnjo plast prelijemo še s kislo
smetano, prepikamo, damo pekač v
ogreto pečico in pri 180 stopinjah
pečemo dobro uro.
JESENSKA PRILOGA — 5
Sadjarjenje v doniačein vrtu je
zadovoljstvo in korist, ki vrtičkaija
v vseh letnih časih obradnje: spom-
ladi, ko sadno drevje cveti, poleti,
ko ga neguje in pomaga njegovi
vegetaciji, v jeseni, ko mu za
vloženo delo povrne pridelek
žlahtnega sadja in pozimi, ko v
času zimskega mirovanja sadnega
drevesa uživa njegove plodove.
Letina se nagiba h kraju, pričelo
bo odpadati listje, les dozoreva,
drevje se pripravlja na zimsko mi-
rovanje, podoba sadovnjaka se ce-
lostno spreminja. Sadjar mora v
obdobju po trgatvi, ko se sadno
drevje pripravlja na zimsko miro-
vanje, v sadovnjaku marsikaj po-
storiti^
—	Ce je sadovnjak zavarovan
pred divjadjo z ograjo, le to pre-
gledamo , če je povsod tesno za-
prta in da onemogoča vstoj) glo-
dalcem, predvsem divjim zajcem.
Ne samo skozi poškodovano
mrežo, zajec se zavleče v nasad tu-
di pod ograjo, če je le-ta kje bolj
ohlapna ali poškodovana. Ograjo
in vhod skrbno in tesno zapremo,
saj se divjad v nasadu lahko pojavi
že zelo zgodaj v jeseni in naredi na
mladih sadnih deblih ne[)opravlji-
vo škodo.
—	V sadovnjaku, ki ni ograjen,
debla mladih drevesc zavarujemo
pred divjadjo tako, da jih ovijemo
z materijalom, ki bo preprečeval
možnost objedanja mladega lubja
na deblu. Material, s katerim zava-
rujemo debla pa zanje ne sme biti
škodljiv. Plastične folije za ovijanje
debla niso primerne, ker niso
zračne in povzročajo na lubju
poškodbe. Vreče iz natron papiija
ali jutovine, v katerih so bila pred
tem živila ali krmila, prav tako ne
ustrezajo, ker s svojo vonjavo pri-
vabljajo glodalce, zlasti poljske
miši, ki objedajo lubje koreninske-
ga vratu.
Primerni materiali so leseno kol-
je, letvice, stebla sončnic in slama
koruznice, saj zadostujejo že 3 do
4 kosi, da z njimi preprečimo do-
sego ostrih zob glodalcev do lubja
in še dovolj zračni so za deblo.
Ovijamo lahko z natron papirjem,
jutovino ali slamo, pazimo pa na
odpornost proti vlagi in vetru, da
ovojev vremenski pogoji ne poško-
dujejo in da so dovolj zračni.
Ovijanje debel sadnega drevja je
pomembno opravilo, saj ga divjad
ogroža vsaj-pol leta, zato v tem ča-
su mora biti primerno zavarovano.
— Ce je nasad v travni ledini, trato
še enkrat pokosimo, vendar tokrat za
eno stopnjo višje, kot smo to počeli
med letom. Višje latje trave zavaruje
korenine pred pozebo, če pa trave ne
bi pokosili pa
bi korenine na-
padla korenin-
ska plesen.
—	Listje v sa-
dovnjaku po-
grabmio in ga
kompostiramo,
če pa so med
letom bile teža-
ve z glivičnimi
boleznimi i)a je
listje najbolje
sežgati, da uni-
čimo zimsko
zalego škodljivcev in bolezni, ki prezi-
nuije na odpadlem listju. Gnijoče li-
stje pozimi poškoduje travno rušo,
ker travam preprečuje zračnost.
—	Glivična bolezen — kodravost bre-
skev je vrtičkarjem dobro znana.
Spomladi, ko se na mladih listih bre-
skve razvije primarna okužba listov, je
ni mogoče več preprečiti, uničiti ah
ozdraviti drevesa. Ko oflpade dve tret-
jini listja z breskovih dreves, jih v pov-
sem mirnem vremenu, ko ne zmrzuje,
temeljito poškropimo z enim od futi-
gicidov na osnovi bakra v predpisani
koncentraciji. Ce škropimo v vetrov-
nem vremenu, ostanejo zavet ne strani
vej nepoškropljene, rezultat škropljen-
ja pa je ničen, ker tam zimski trosi ne-
moteno prezimijo.
—	Osnovno gnojenje sadnega drevja
moramo opraviti v jeseni. Z organski-
mi gnojili gnojimo izmenično vsako
tretje leto, uporabljamo |)a kompost,
šoto, hlevski gnoj in gnojevko. Organ-
ska gnojila zakopljemo, da hranilne
snovi preko zime ne bi izhlapevale,
ter da bi bile čimprej na voljo koreni-
nam. Rudninska gnojila trosimo v
širši kolobar, v obdelovalnih jjasovih,
v gostem vrtnem nasadu pa kar pov-
prek s 3 do 5 kg nešancga NPK na ar
površine, ki ga posebej za sadjarstvo
dobimo v vsaki trgovini z reprodukcij-
skim materialom za kmetijstvo.
—	Kolobarje ali obdelovalne pa.4ove
okopljemo ali prelopatamo, toj^rat
globlje kot med letno obdelavo.-Po-
škodovati ne smemo korenin, kar* zla-
sti velja za šibkorastoče sadno drevje
vzgojeno na vegetativnih podlagah.
Površinsko prekopane zemlje ne* .ra-
hljamo in ne poravnamo, da bi prem-,
rznila in se na zalogo napila čimveč
vlage zimskih padavin.
—	Če se bo listje zadržalo na dr(*vju,
drevesa ob prvih snežnih padavinah
stresamo, da se vejevje pod težo mo-
krega snega ne bi lomilo.
Sadjar se z obiranjem sadja v jeseni
iz sadnega vrta ne poslavlja, temveč se
mu še z večjo pozornostjo in nego po-,
sveti, da bi sadno drevje dobro prezi-
milo in ga v prihodnjem letu ponovno
zadovoljevalo in prinašalo pričakova-
ne koristi.	Miran Ghišič, ing. agr.
6 — JESENSKA PRILOGA
pozna setev pšenice — da ali ne ?
Letošnji vzroki za pozno setev ozimne
pšenice
1.	Najprimernejši čas za setev ozim-
ne pšenice je minil (20. oktober). S
15. oktobrom je nastopilo obilno
deževje, ki je namočilo tudi težja tla v
[)0{lbrazdje, onemogočilo pa nadaljno
setev pšenice.
S številnimi raziskavami je bilo do-
kazano, da pomeni pravočasna setev
tudi večji pridelek.
Letošnjo leto je dokaz, da se bodo
morali kmetje ali tisti, ki pridelujejo
poljščine, opremiti z močnejšimi trak-
torji (do 120 KM), saj je bilo konec
septembra in precejšen del oktobra
nemogoče orali z lažjimi traktorji za-
radi nenormalno izsušene zemlje. Za-
dovoljiva kvaliteta oranja je bila do-
sežena le s traktorji nad 160 KM agre-
gatnimi s 4 - brazdnimi plugi ( pri-
mer Kmetijski kombinat Ptuj).
Težji traktor se na kmetiji izpplača,
če je za[)oslen čim več ur na leto. V
primeru naših malih kmetij je upra-
vičeno, če uporablja takšen traktor
čim več kmetij.
Mnogi so si pripravili seme, tla so
dovolj namočena za kvalitetno oranje,
ki ga bodo ojjravili po 20. oktobru.
2.	Za {)šenico ni potrebno globoko
oranje, dovolj je globina 18 do 20 cm.
Zaradi zaoravanja rastlinskih ostankov
nekateri orjejo globlje. Boljše kot glo-
boko oranje je, da rastlinske ostanke,
predvsem koruznico pred oranjem za-
sekamo. V primeru, da bi bile kmetije
opremljene s primernimi orodji, kot
so t.i. grebači (orodje, ki je [)o delo-
vanju med podrahljačem in predsetve-
nikom), hi bilo dovolj, da bi z njimi
zemljo razrahljali do globine 15 cm in
takšiK) {)redsetveno pripravili za se-
tev. C^e nam krožnikasta brana (upo-
rabljam slovensko besedo za bolj znan
i/raz "krožna braria"") dobro rlela Tni-
ma preveč izrabljenih krožnikov), jo
lahko uporabimo namesto oranja. Z
njo lahko uspešno pripravimo tla do
globine 12 do 15 cm.
Grebač ali krožnikasto brano upo-
rabljamo na njivah, kjer ni preveč ra-
stlinskih ostankov (po spravilu slad-
korne in krmne pese, koruze za si-
lažo, cele rastline....).
Osnovni obdelavi zemlje sledi
običajna predsedtvena priprava s
predsetvenikom s klinastimi zobmi ali
vrtavkasto brano, ki nam omogoča, da
pripravimo tla z enim hodom.
V primeru, da uporabljamo hlevski
gnoj, ga moramo zadelati v tla z oran-
jem ali krožnikasto brano, gnojevko
:)a uspešno zadelamo z grebačem ali
crožnikasto brano.
3. Za pozne setve priporočamo gno-
jenje v dveh obrokih. Prvi obrok da-
mo pred osnovno obdelavo (orarije,
grebač ali krožnikasta brana). Pri tem
zadelamo v tla do ene polovice mine-
ralnih gnojil. Ce uporabljamo hlevski
gnoj (okrok 20 t/ha) ali gnojevko
(največ 25 m3/ha zaradi nevarnosti
onesnaženja podtalja), nam mineral-
nih gnojil ni potrebno trositi pred
osnovno obdelavo tal. Pred osnovno
obdelavo tal potiosimo na srednje do-
bro založenih tleh 300 kg/ha" NPK
8:26:26 ali 7:20:30 ali primerno večjo
količino koncentriranega gnojila. Na
brazdo pa priporočamo trositi 300
kg/ha NPK 15:15:15 ali 13:10:12. S
tem damo večjo količino dušika v set-
veni sloj (do 45 kg/ha) in je takoj ne-
posredno dostopen mladi rastlini,
skupna količina dušika dodanega z
mineralnimi gnojili pa bistveno ne
presega 60 k^ha, kar je sprejemljivo
za okoIiH.
4.	Med sortami ni izrazito pripo-
ročene za pozno setev. Na našem ob-
močju je najbolj uveljavljena sorta Ma-
rija. V času do 30. oktobra je potreb-
no sejati okrog 320 kg semena. Setve-
na količina semena je lahko podobna
tudi za ostale sorte, saj jih je večino-
ma nastala pri podobnih selekcijskih
postopkih.
Globina setve naj bo okrog 2 cm,
ne glede na tip tal (težka ali lahka).
Seme naj bo pokrito z zemljo, v na-
sprotnem je potrebno njivo po setvi
branati.
Še vedno velja, da pripravimo tla 2
do 3 tedne pred setvijo, če pa sejemo
takoj po pripravi, jih moramo po setvi
povaljati. Ta agrotehnični ukrep je za
pozne setve še toliko bolj pomemben,
saj lahko pričakujemo, da bodo tla v
začetku novembra zmrzovala vsaj do
globine 5 cm in bo zato prišlo do
trganja korenin, ki lahko občutno
vplivajo na višino pridelka.
Pšenica, ki je bila posejana takoj po
oranju v začetku oktobra, ima sedaj
že sesedena (sklenjena) tla, zato je
nevarnost trganja korenin veliko
manjša.
5.	V zadnjih letih seje uveljavilo je-
sensko škropljenje ozimin s herbici-
di. Na tržišču je nekaj herbicidov, ki
jih lahko uporabljamo v jeseni pred
ali po vzniku posevkov. Za pozne set-
ve je boljše škropljenje takoj po setvi.
Ne škropimo, če je seme slabo zadela-
no v zemljo (sejalntca je slabo polaga-
la seme), v tem primeru uporabimo
herbicid spomladi.
Na tržišču dobimo dicuran forte, ki
ga uporabimo 2 kg/ha ali quartz 0,61
kg/ha, takoj po setvi.
Darnian Finšpar. dihi. ine. atn-.
JESENSKA PRILOGA — 7
Vzimovanje zelenjadnic
Zelenjadnic, katerih pozimi na prostem
ni mogoče pridelovati, smo jih pa s precej
truda pridelali na domačem vrtu, želimo
čimveč ohraniti in uživati sveže. Za
uspešnejšo in trajnejšo hrambo zelenjad-
nic sta potrebna predvsem dva pogoja:
Drvi, da v zimsko hrambo sodijo le najka-
covostnejši pridelki, da so zelenjadnice,
normalno doraščene in dozorele, ter da
so zdravstveno neoporečne; drugi pa, da
imamo na voljo ustrezne prostore. Od ka-
kovosti zelenjadnic je odvisna njihova
trpežnost v zimski hrambi. Gomolji, kore-
ni in čebulice, ki smo jih namenili za
hrambo naj bodo povsem doraščeni, kajti
le v popolnoma razvitih delih rastline je
med rastjo bilo zbranih dovolj organskih
snovi, ki so sposobne podaljšati njihovo
trpežnost in uporabnost. Ce so škodljivci
na posameznih rastlinskih organih pov-
zročili rane in poškodbe, je to bil pogoj,
da so se tamkaj naselile rastlinske bolezni,
kamor sodijo predvsem gnijoče bakterije.
Takih rastlin ali njihovih delov ne smemo
hraniti. Sami nimajo sposobnosti daljše
vzdržljivosti in trpežnosti, hkrati pa pred-
stavljajo žarišče bolezni in okužbo na
zdrave zelenjadnice, ki jih hranimo.
Za kakovostno zimsko hrambo zelenjad-
nic morajo biti na voljo ustrezni prostori.
Vsaka od zelenjadnic ima neke svoje spe-
cifične zahteve za hrambo, za vse pa je
skupno, da so izredno dojemljive za tuje
vonjave. V istem prostoru nikoli ne hrani-
mo skupaj pijač, sadja in zelenjadnic. Pi-
jače prevzamejo vonjave korenja, pese in
podobno, sadje je prav tako dovzetno in
zaradi tujih vonjav spremeni tudi okus in
postane neužitno.
V shrambi zelenjadnic ne semjo biti no-
bene kemikalije in druga navlaka. Prostor
je primeren za zinmsko hrambo, če ima
vec ali manj stalno temperaturo, ki ni
nižja od 4 C in ne višja od 10 C, s stalno
vlago, daje zračen in ne pretemen. Glede
na vrsto in količino pridelkov, kijih bomo
hranili, naj bo prostor sposoben za pre-
graditev in vzpostavitev predelnih sten ali
pa vsaj toliko velik, da vanj lahko namesti-
mo omare, da bi posamezne vrste zelen-
jadnic lahko ločeno hranili. Vsak ločen
prostor mora imeti zase zgrajen sitem
zračenja z vstopom svežega zraka pri tleh
in izstopom pod stropom. Zračenje mora
biti vzpostavjeno tudi v omarah če smo
jih namestili v hrambo za vrtnine. Z malo
ročne spretnosti si sistem zračenja v kleti
zgradimo sami. Ce ni na voljo dovolj na-
ravnega vzgona zračnih tokov, se po-
služimo zračnih ventilatorjev. Stroški in
trud za vgraditev sistema zračenja sta za-
nemarljivo majhna v primerjavi s koristno-
stjo in povečano trpežnostjo zelenjadnic v
zimski hrambi.
Posamezne vrste zelenjadnic lahko vzi-
mimo na več načinov. Vrtičkarjem, ki ne
razpolagajo z dovolj ustreznih prostorov,
je lahko uporabnih nekaj naslednjih pri-
merov:
Zelje spulimo s korenino in odstranimo
krovne liste, pustimo kot varovalne le tri
do štiri in glave vložimo v leseno stojalo v
klet. Ce v vrtu ni zalege glodalcev miši in
voluharjev in če so tla dovolj rahla, zračna
in suha, glave zelja dobro prezimijo, če
smo Jih zakopali tako, da korenina štrli iz
zemlje.
Redkev, korenček in rdečo peso hrani-
mo v sadnih zabojčkih in vloženih v pro-
stor zimske hrambe. Plodove, preden jih
vložimo v hrambo, posušimo in očistimo
ostankov zemlje, vzdržijo pa daljšo dobo
in manj izhlapijo če so vloženi v pesek.
Korene radiča, peteršilja in zelene j)o-
ložimo v glinaste lonce ah zaboje z rahlo
in humozno zemljo in silimo v toplem in
svetlem prostoru, da bodo v vsakem času
pozimi na voljo za solato in sveže jušne
dodatke.
Čebula in česen sta bila z vrta pospra-
vljena že avgusta. V senci in zračnem pro-
storu je pridelek bil posiišen, nato smo
očiščenega spletli v kite in te obesili na
zračen in hladen prostor. Čebula iti česen
prenašata tudi nižje temperature in lahko
pozimi tudi zrmzneta.
Krompir hranimo v kletnih prostorih
na suhih policah ali pa v lesenih gajbah.
Pred skladiščenjem krompir skrbno pre-
beremo, da v hrambo ne zaide poškodo-
van ali bolan gomolj. Gniloba krompirja
je bakterijska bolezen, ki se zlasti v zimski
lirambi izredno širi.
Endivijo prenesemo v klet oktobra, ki
pa ne sme imeti mokrega listja. Iz grede
JO dvignemo z vilasto opato, odtrgamo
suhe in nagnite liste in jo z grudo vred
presadimo v navlažen pesek. Stalno pre-
glejiyemo in odstranjujemo zunanje odmi-
rajoče liste, da se trohnoba ali gniloba ne
širi tako hitro na zdravo rozeto.
u v vsakem času lahko kupimo vse vrste
zelenjadnic in drugih dobrin, ki nam jih
nudi zemlja, vendar so največ vredna prav
ta, ki smo si jih sami pridelali v domačem
zelenjavnem vrtu. Za pridelovanje zelen-
jadnic nam ni žal za napore, zato jih bo-
mo s toliko več volje tudi vložili in hranili
za uporabo v zimskem obdobju, "vsaj ve-
mo, kaj jemo!"	c/Mifc, ing. agr.
Med poznojesenska vrtna opravila ne so-
di le grabljanje lis^a in pospravilo rastlin-
skih ostankov z izpraznjenih gredic, temveč
predvsem lopatanje in globoka obdelava
zemlje ali praha. Izkušenemu vrtičkarju je
že dolgo znano, da jesenske globoke kopi
gredic po zadnjem spravilu pridelkov z
ničemer ni mogoče nadomestiti. Z jesensko
kopjo hkrati opravimo, za zelenjadni vrt več
nenadomestljivih opravil:
—	Brazdo in njeno vrhnjo plast pustimo
neporavnano, taka zemlja pa je sposobna
sprejeti na zalogo večje količino pozno je-
senskih padavin, ki potem v tleh, ko voda
zmrzne l)istveno spreminja strukturo zem-
lje. Premrzla in zdrobljena zemlja je
zračnejša in stem toplejša ter kot takšna
ugodnejša za pridelovanje vseh vrst vrtnin.
—	Vrtno zemljo po ustaljenem kolobar-
ju, vsako leto po eno tretjino, gnojimo z
organskimi gnojili, hlevskim gnojem, šoto
ali kompostom. Gnojenje opravimo v jese-
ni in gnoj zakopljemo, saj se bo globlje v
tleh, kjer pozimi ne zmrzuje, vršila nadal-
jna razgradnja organskih snovi v trajni hu-
mus, pa tudi večina vrtnin gnojenja v
sveže ne prenaša.
—	Ob globoki jesenski obdelavi uničimo
mnoge vrste plevelov. Od koreninskih ple-
velov kot so ščavje, slak, pirnica in drugih,
korenine poberemo ob prekapanju in
izločimo ter uničimo ali pa bodo na pla-
nem pozimi pomrznile, mnoge plevele za-
kopljemo v večjo globino za nadaljno hu-
mifikacijo, semena nekaterih pa bodo v
večji globini propadla.
— jesensko prekapanje pa uniči tudi
irecej škodljivcev, ki so se zabubili v zem-
jo, saj bodo na površju pomrznili ali pa
služijo za hrano koristnim pticam.
Na gredicah zelenjavnega vrta so ostali
nekateri posevki zelenjave, ki jih bomo
pospravljali pozimi in pobirali ob odjugi:
Motovileč, kije bil posajen pravočasno,
je že toliko dorastel, ^da ga je potrebno
okopavati in opleti. Če smo ga sejali v
vrste, ga bo tudi ob neugodnih vremen-
skih prilikah prijetno nabirati. Nabirati ga
ne smemo, ko so mu listi in zemlja v
zmrznjenem stanju. V pozni jeseni pose-
vek pokrijemo s smrekovimi vejami, tako
da bo zavarovan pred mrzlimi zimskimi
vetrovi, ob odjugi pa z vejevja z lahkoto
odstranimo sneg in motovileč zbiramo ta-
korekoč izpod snega.
Brstičnemu ohrovtu listov, v katerih
pazduhah so zrastle drobne glavice,
čeprav se že sušijo, ne odstranjujemo, ker
jim služijo pozimi kot varovalni listi.
Popčar je okusnejši, ko mu glavice prein-
rznejo, zato ga z grede še ne spravljamo,
pa tudi dobro prezimi na prostem.
Radič, ki smo ^a pozneje sejali in še nima
doraščenih rozet in zrelili ter poiumenelih li-
stov, zaščitimo s smrekovimi vejami. Posevek
še sedaj okopljemo in oplejemo, spomladi pa
bomo tako nabirali najzgodnejšo solato.
Sadike zimske solate sadimo oktobra na
grede, ki so bolj zaščitene od močnih in stal-
nih zimskih vetrov. Zimska solata težko pre-
naša pogoste odjuge in ponovna zmrzovanja.
Posevek t)o bolje vzdržal zimo, če so tla bila
predhodno gnojena s kalijevimi in fosforni-
mi gnojili, ker ga ta dva elementa utrjujeta,
sicer pa tudi posevek zimske solate zaščitimo
s smrekovim veje%Jem. Ker bo nekaj sadik
preko zime propamo, si moramo v setveiiici
pustiti rezervne sadike s katerimi spomladi
zapolnimo prazna mesta.
Če si nameravamo narediti nasad belušev,
zemljo pripravimo že v jeseni. Ker beluše sa-
dimo sorazmerno zelo redko, 50 cm v vrsti in
150 cm med vrstami in 40 cm globoko, zem-
ljo 50 cm globoko zrigolamo. V dno jarka po-
ložimo 20 cm detjelo plast hlevskega gnoja
na to pa še 15 cm komposta. Spomladi sadi-
mo tako, da položimo potaknjence belušev
10 cm pod površjem tal m jih zagrnemo.
Negujmo in oskrbujmo zelenjavni vrt tudi
v pozni jeseni in pozimi, saj z redom v vrtu,
ko večji del narave preko zime miruje, dopri-
našamo delež in videz k lepšemu in urejene-
mu okolju.	„ v.y .
Miran Giistc, mg. agr.
Ameriške deheloplodne borovnice —
(Vaccinium corumbosum)
Kdaj sadimo
mmmmmmm^mmmmmmmmfmmmmimm
Jeseni (septembra, oktobra, novembra) in
spomladi
Kako sadimo:
Izkopljemo Jamo veliko 100 x 100 cm in
40 cm globoko in Jo napolnimo z mešanico
gozdne humnzne — kisle zemlje in šote ter
vanjo posadimo sadiko.
Borovnice nspevajo le v ustrezni zemlji in
sicer samo v kislib tleh (pil 4,0 — 5,5) boga-
tih s hnmnsom, rahlih in vse leto primerno
vlažnih. Najboljša so šotna tla in gozdna zem-
lja, kjer rastejo borovnice in bori. Borovnice
razvijejo plitev, pod površjem gost splet kore-
nin, sestavljen predvsem iz tankih finih lasa-
stih koreninic, ki izredno hitro reagirajo na
spremenjene in neustrezne razmere v tleh. Po-
manjkanje hiunusa, vlage v tleh in približevan-
je reakcije tal nevtralni vrednosti (pH 7) so
vzroki, da začno grmi borovnic liirati.
Ameriške žlahtne borovnice so večletne
rastline, ki razvijejo v iigodnih razmerah do
2 m visok grm. Sadimo 2—3 letne sadike, za-
to grmiči hitro zarodijo. Polno rodnost do-
sežejo že po štirih letih.
Kaj je potrebno v času rasti:
Rastline redno gnojimo s fiziološko kislimi
gnojili. Zemljo pogosto zastiramo z žaganjem
ali iglicami bora, kislo šoto, v sušnem obdob-
ju pa redno zalivamo. Ker cvetijo pozno (v
maju), navadno ni nevarnosti poškodbe cvet-
ja zaradi spomladanskih pozeb. Pred jesen-
sko slano in zimo brez snega rastline zaščiti-
mo s smrekovimi vejami.
Možna je saditev v bližini rododendronov
in azalej, ki rastejo v podobnem substratu
kot borovnicc.
Grme ameriških borovnic vzgajamo in
obrezujemo podobno kot ribezove grme.
Pampska (pampaška) trava —
cortaderia selloana
Pampska trava cvete v oktobru. Tedaj nav-
dušuje številne občudovalce z velikimi ele-
gantnimi socetji, ki nekoliko spominjajo na
nojeva peresa.
Ce hočemo, da nam bo dobro uspevala, jo
moramo imeti v podobnih razmerah, kot jih
ima v domovini v argentinskih Pampah. To so
stepe, kjer je poleti vlažno, pozimi pa suho.
Pred sajenjem v vrt moramo naprej pomi-
sliti na to, kje bo rastlina prišla cim bolj do
izraza. Za svojo velikost rabi primerno ozadje.
Najlepše deluje, če je ozadje temno, n.pr. sku-
Kina iglavcev, pa tudi ob steni, če ta ni čisto
ria. lx*po deluje tudi v trati ali med nizkimi
trajnimi travami.
Pri sajenju in negi pampske trave moramo
upoštevati:
—	če se le da, jo posadimo v zavetje stene
ali skupine vedno zelenih rastlin,
—	vedno Jo posadimo na sončen prostor,
kjer sonce sije pretežni del dneva,
—	tla naj bodo odcedna, če niso, naredimo
drenažo in nasipljemo lažjo propustno hu-
musno zemljo, v domovini raste v puhlici,
—	v času rasti od konca aprila do konca av-
guslu večkrat zalivamo, boljše je redko temel-
jito zalivanje (20 —30 1 vode), kot pogosto za-
livanje z malimi količinami,
—	v maju, juniju in juliju gnojimo hkrati z
zalivanjem enkrat do dvakrat mesečno s te-
kočim gnojilom za listnate lončnice (cvetal,
flovit). Količina je odvisna od velikosti rastli-
ne, majhni rastlini nekaj dni po sejanju damo
1 liter raztopine, velikim 10—15 litrov. Veliki
temnozeleni listi in malo cvetov je znak pre-
gnojenja, tako rastline rade pozimi propadejo,
—	pred nastopom hujšega mraza v sredini
novembra rastlino zaščitimo pred zimsko vla-
go in mrazom. Liste povežemo v snop, da
odteka voda kot po slamnati strehi in ne za-
maka notranjosti šopa (skica). Na šop lahko
poveznemo tudi zaboj ali kaj podobnega, ki
ščiti rastlino pred vlago,
—	okrog rastline damo listje ali smrečje, ki
jo ščiti pred mrazom. To prekrijemo s plasti-
ko ali kartonom, da odvaja vodo,
—	spomladi odrežemo samo rjave liste,
—	najboljši čas za sajenje je spomladi, ko
se zemlja nekoliko ogreje, in začetek poletja.
Jeseni posajene rasthne rade propadajo, po-
sebno ce niso bile zaščitene.
Prvo in drugo leto po sajenju rastline sla-
bo cvetejo, bogato zacvetijo po tretjem in
četrtem letu in lahko doživijo nekaj desetle-
tij, posebno v Primorju. V notranjosti zraste-
jo do 3 m visoko, v Primorju pa tudi do 5 m.
Rastlino lahko posadimo tudi v veliko po-
sodo, čeber ali kad, kjer dobro uspeva, če jo
dovolj zalivamo. Pozimi pa jo imamo lahko
povsem suho v prostoru, ki je svetel in ne
zmrzuje, v začetku marca jo ponovno začne-
mo zalivati, sprva z malo vode.
Dr. Aleksander Šiftar,
Murska Sobota, - Vrtnarstvo
Poletje in vroči dnevi so se nahitro poslo-
vili, pritisnil je mraz in obilo deževja, kar pa
po zdravstveni plati prinaša precej tegob
otrokom in odraslim. Napotili smo se v or-
moški zdravstveni dom in zaprosili za pogo-
vor otroško zdravnico dr. Zlatko Vičar in
zdravnico splošne prakse dr. Pavko Kolarič.
Beseda je l)ila o obolenjih otrok in odraslih v
tem času, predvsem z vidika preventive.
Kako se moramo v tem času zavarovati
pred raznimi prehladnimi obolenji?
Dr. Zlatka Vičar: Na našo telesno odpornost
vpliva redna prehrana, dovolj spanja in veliko
gibanja po svežem zraku. Prehrana mora l)iti
me.šana, z veliko zelenjave in sadja, skratka, biti
inorn vitaminsko bopUa, da tjo bo šolarje na
nek način ob varovala pred raznimi prehladni-
mi ot)olenji, ki so pogosta nadloga v teh, spre-
menljivih vremenskih razmerah. Soiaije bi opo-
rozila, da se naj primerno oblačijo, majice in
bluze ter nogavice ne sinejo l)iti vlažne, kar je
že dovolj, da se lahko organizem delno podlila-
di in zgubi odpornost. Ko pride takšen otrok v
razred, kjer je velik kolektiv, okna so zaprta,
zrak pa poln Ijakterij, je to najprimernejše okol-
je , da se naleze raznih respiratornih infektov,
ki se kaj hitro prenašajo. Dovolj je lahko stisk
roke, neprimerno brisanje nosu in direktno
kašljanje.
Prav zaradi tega je velikega pomena, da ima
šolar zjutraj zajtrk m ostale obroke, primerno
porazdeljene cez dan. Večji problem so sred-
nješolci, ki hrano čez dan iz najrazličnejših
vzrokov odklanjajo in imajo prvi topli obrok
šele zvečer. Organizem je tako preko dneva
brez pravega goriva in s tem manj odporen, da
Iji se branil pred raznimi respiratorniini infekti.
Ce pa so otroci nahodni, jih v žrelu peče in
imajo nekoliko povišano temperaturo, je pa-
metneje, da kakšen dan odležijo doma in jim
starši dajo tabletko aspirina, andola ali panado-
na, ob tem pa pijejo večje količine čaja z limo-
no, cedevito, skratka, s C vitaminom, preden
zbolijo za hujšo obliko s kompiciranimi gnojni-
mi anginami, vnetjem srednjega ušesa, sinosov,
bronhitisom ali pa celo za pljučnico.
Doma imamo pogosto veliko ostankov raznih
antibiotikiv. Jih sinejo starši dajati bolanim
otrokom brez nadzora zdravnika?
Dr. Zlatka Vičar: Veklikokrat smo jezni na
starše, ko pridno v ordinacijo in se pohvalijo,
da so otrokom ze dali tableto tega ali onega an-
tibiotika. Tovrstna zdravila se morajo dajati sa-
mo pod zdravniškim nadzorom, morajo biti
pravilno dozirana in po določenem času mora-
mo oprtaviti tudi laboratorijske preizkave.
Otroci pa jih največkrat pri prehladnih obolen-
jih ne potrebujejo.
Precej se je ohladilo, v zraku Je veliko vla-
ge in ambulante so že polne pacientov. Kaj
jim dr. Kolarieeva priporočate?
Dr. Pavla Kolarič: Vsekakor toplejša oblačila
in obuvala, izogibajo se naj mrzlih napitkov in
mrzle hrane, jjredvsem tiste iz hladilnika, ker to
često povzroča infekte zgornjih dihal. Ce pa že
zbolijo, naj to kakšen dan odležijo, zvamejo ta-
bleto andola ali aspirina, ob tem pa popijejo ve-
liko čaja z limono jili cedevito, ki pa naj bo slad-
kan z medom. Ce težave ne popustijo, naj
kličejo dežurnega zdravnika ali pa pridejo v am-
bulanto, da jim zdravnik predpiše zdravila, po
Cotrebi tudi antibiotike, ki jih naj ne jemljejo
rez zdravnikove vednosti.
V tem času naj ljudje zauživajo bogato vi-
taminsko hrano s [jroteini, z manj maščoba-
mi, čaje pa si naj sladkajo z medom ali pa rja-
vim sladkorjem.
Pogovarjala se je: Vida Topolovec