C. K. pošti! Nedostavljene številke je poslati administraciji „Eisenbahner“, Dunaj V. Zentagasse 5. PROSTA VODI POTK SVOBODI! ZELEZniCnn GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVLJEHCEV UREDNIŠTVO se nahaja v Trstu ulica Madonnina 15 Telefon 1570 UPRAVNIŠTVO Duniij V. — Zentagasse 5. Izhaja 1. in 15. vsakega meseca Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina: za celo leto . . . . 4-40 K za pol leta .... 2 ‘20 K za četrt leta .... 1*10 K Posamezna Številka 18 vin. Št. 17. V Trstu, 1. septembra 1912. Leto V. Nov načrt kazenskega zakona in železničarji. Grozeča nevarnost za koalicijsko pravico. Že od jeseni 1909 so znani načrti vlado, ki so v zvezi z nameravano reformo našega zastarelega kazenskega piava. Že takrat, ko je bil javnosti predložen p r e d n ač rt nameravane reforme, je bilo jasno, da se je vlada z vso skrbjo ozirala na želje izkoriščevalcev, ki so jih lo-ti v raznih svojih korporacijah vedno glasneje in vedno predrznojše izražali. Kakor povsod, kjer je naraščanje modernega delavskega gibanja in boj naših strokovnih organizacij delalo preglavice gospodom, tako se tudi pri nas ni zamudilo nobene priložnosti, da se vladi pojasni veliko nevarnost, ki preti državi in kapitalističnemu profitu, če se pravočasno potom zakonodaje ne zajezi naraščajočo moč delavstva. Posebno ganljivo se predočuje mogočnežem to nevarnost od 1.' 1905 sem, ko so železničarji prvič bili orjaški mezdni boj. Trgovske zbornice in podjetniške organizacije so tekmovale v plemenitem stremljenju, da pripravijo vlado do tega, da pokaže železničarjem vendar enkrat železno pest. Že takrat, ko je bil predložen provizoričen prednačrt za reformo kazenskega zakona, smo navedli iz njega točke, ki se nanašajo na železničarje in pokazali, na kak način je pripravljena vlada ugoditi željam izkoriščevalcev in njih časopisja. Takratni prednačrt je sedaj predelan v gotov zakonski načrt, ki ga je vlada že predložila gosposki zbornici. To je postopanje, ki nima para, ker zakonske načrte se redoma predloži prej parlamentu predno gredo v gosposko zbornico Vlada pa bo že imela svoje tehtne vzroke, da si hoče prej zagotoviti pritrdilo gosposke zbornice, predno da reformo na razpravo v zbornici izvoljenih ljudskih poslancev. Kar se tiče načrta samega, je treba najprej ugotoviti, da vsebuje načrt celo vrsto določb, ki tvorijo poslabšanje koalicijske pravice delavstva sploh. Vsled tega imajo strokovne organizacije vzroka dovolj, da se o nakanah vlade prav resno pogovorijo, ker si vlada predstavlja uresničenje podjetniških želj kot nekaj izredno lahkega. Se poseben povod pa imajo železničarji, da so si o nakanah vlade že sedaj na jasnem. Kakor kažejo v načrt sprejete določbe, ki jih navajamo v naslednjem, hoče vlada nič več in nič manj, kot z nekoliko potezami železničarjem zapleniti pravico do mezdnega b o. j a. Najprej je bila v polnem obsegu v gotov zakonski načrt sprejeta določba, ki je naperjena proti mezdnim bojem železničarjev in ki se je nahajala v pred-načrtu. § 430 vladnega načrta, ki govori o „o groženju kakega javnega obrat a", pravi : 1 Kdor moti, ali pa pripravlja v nevarnost obrat splošnemu prometu služeče železnice ali brodar-stva, javnega vodovoda, razsvetljavne naprave, požarnih signalnih prevodnikov, javne pošte, javnega brzojava ali pa telefona, bo k a z-n o v a n z ječo enega tedna do e n e g a leta. 2. Z zaporom enega do petih let ali pa z j e č o treh mesecev do petih let je k a z n o y a t i čin, č p j e le-ta povzročil hudo stisko mnogih ljudi, Ta zločin pa se lahko zagreši tudi kot takozvani delikt z a n e m a r j a n j a, kakor določa nadalje § 431 : Kdor i z n e m a r n o s t i p r i p r a v-Ija v nevarnost, ali pa moti obrat splošnemu promeitu služeče železnice ali bro-darstva, javnega vodovoda, razsvetljavne naprave, požarnih signalnih prevodnikov, javne pošte, javnega brzojava ali pa telefona, bo kaznovan z ječo ali z a poro m do treh m e s e c e v, ali pa z denarno globo do t i-s o č kron. Če si ogledamo besedilo teh določb, mi treba posebne bistroumnosti za pojmovanje tega, kar se ž njimi namerava. ■ Železniški obrat se more pripraviti v n e v a r n o s t ne le s tem, da se izvrši dejanje, ki je proti varnosti življenja ali lastnine, temveč zadostuje za kaz-njivo dejstvo že, če se obrat moti, kar pomenja v tehničnem smislu oškodovanje prometnih interesov. Tudi vlada se v svojem motivnem poročilu o tem jasneje izraža kot je hotela v §§ 430 in 431. ,,Načrt", pravi vlada na strani 348 svojega motivnega poročila, „kriminalizira motenje nevarnih obratov, v kolikor pride v poštev nevarnost življenja in lastnine, i n m o-tenje in pripravljanje v nevarnost občeko-r i s t n i h obratov, v kolikor gre za varstvo prometnih i ri t e r e s o v". Kaj je razumeti v izrazu „moteiije“, pravi vlada na istem mestu dobesedno: „Tu je v smislu oviranja ali motenja obrata kot takega razumeti motenje, ki u č i n k uje na obratni sistem". Da nastopi pri železnici motenje ali oviranje, ,.ki učinkuje na obratni sistem", če se kjerkoli dela po predpisih, je jasno za vsakega poznavalca tako, da je izključen vsak dvom o dalekosežnosti omenjenih določb. Po teh določbah bi zadela zagrozitev kazni ne le stavko železničarjev, temveč tudi vsak takozvani „paBivni odpor". O tem ni dvoma, da nastane v železniškem prometu ..oviranje" vsled natančnega izvrševanja predpisov, ki provzroči ,,h u d o stisko mnogih ljudi", če se ga pravočasno ne odpravi. Pod to domnevo je čin kvalificiran kot velik zločin, ki se zanj zagrozi kazen od enega do petih let. Posebno izjemno določbo formulira načrt že tedaj, če je izvršeno ..motenje obrata ob navadni nevarnosti", ali pa če gre za kršenje oddajne dolžnosti. O tem pravita §§ 432 in 433: Kdor prepreči, ali pa o t e ž k o č i za odpravo obstoječe ali neposredno grozeče navadne nevarnosti potrebno pomoč, bo kaznovan z zaporom treh mesecev do treh let. 1. Kdor krši napram kaki javni oblasti prevzeto dolžnost za prevažanje in oddajo živil ali drugih stvari, ki so določene za odvračanje ali odstranitev navadne stiske; 2. Pododdajnik, posredovalec, ali uslužbenec pri taki oddaji ali prevozu, ki pre-preča ali pa pripravlja v nevarnost delo vsled kršenja svojih dolžnosti, bo kaznovan z ječo ali zapoiom štirih tednov do treh let, če je bila vsled čina ogrožena odstranitev ali zabranjenje stiske. Poleg kazni na svobodi se more prisoditi denarno globo do deset tisoč kron. Posebne pozornosti vrednega pa smatramo § 163 načrta, ki govori o deliktu „ hujskanj a ". Po svojem načinu je ta določba dopolnilo § 300 veljavnega kazenskega zakona, glasom kateiega se kaznuje z zaporom do šest mesecev tistega, ki „ponižuje odredbe in odloke oblasti ali če skuša na tak način hujskati k sovraštvu in zaničevanju napram oblastim ali pa nje posameznim organom". § 163 se s tem ne zadovolji ter pravi: 1. Kdor v kaki tiskovini ali na j a v n e m shod u , ali pa pred ljudskimi množicami poživlja ali priporoča, da se ne izvršuje dolžnosti, ki jih nalaga zakon, odredba, odloke, ali pa služben predpis kake javne oblasti ; 2. Kdor ustanavlja kako z d r u-ž i t e v v ta name n, da se takih dolžnosti ne izvršuje, ali kdor nabira člane z a n j o, bo kaznovan radi pregreška z ječo ali zaporom treh dni do šestih mesecev, ali pa z denarno globo dvajset do dvatisoč kron. Kdor hoče torej vedeti, kaj je bila vodilna misel vladinih juristov, čitaj na strani 191 motivnega poročila utemeljitev, ki jo navaja vlada in ki se glasi : Načrt pojmuje pod hujskanjem poziv-ljanje k neiz vrše vanju dolžnosti, ki izhajajo iz kakega zakona, odredbe, odloka ali službenega predpisa kake javne oblasti, priporočanje teh protizakonitosti ter ustanavljanje in pospeševanje združitev, ki imajo kot namen neizvr-ševanje takih dolžnosti. Bistvena razlika napram veljavnemu pravu obstoji v tem, da je pozivljanje in priporočanje kaznjivo le, če se izvrši v kaki tiskovini, na javnem shodu ali pa pred ljudsko množico. § 163 izrečno povdarja službene predpise, ki so sedaj združeni v splošnem pojmu naredb in odredb javnih oblasti, da se izključuje vsak dvom o vsebini določbe. Osebe javne službe so dolžne v splošnem interesu delovati za varstvo ali pospeševanje celokupnosti. Država more svoje naloge izvršiti le tedaj, če storijo svojo dolžnost organi, ki se jih mora neposredno posluževati, če more gotovo računati na njih sodelovanje ob času in na kraju kjer jih potrebuje in če tvori red in pravilnost službe vezalno moč. Kdor skuša osebo javne službe odvrniti od njih dolžnega delovanja, posega v državni organizem, oškoduje ali ograža javno blaginjo ter je vsled tega po pravici podvržen kazni. Vsako opravilo, ki je službeno odkazano železniškemu uslužbencu, je dolžnost, ki izhaja iz službenih predpisov. Jasno je, da se s tako določbo, ki zagrozi težko kazen za pozivljanje ali priporočanje neizvrševanja dolžnosti, ki izhajajo ne le iz kakega zakona, temveč tudi iz kake naredbe ali službenega predpisa, onemogoči ne le vsako mezdno gibanje na železnicah, temveč tudi vsak pripravljalni koiak za to. Že samo izrekanje kritike na kakem shodu ali v kaki tiskovini, ki bi se ga moglo smatrati kot tak „poziv“ ali priporočanje" bi imelo posledico kriminelnega postopanja. In da bi se utegnilo v času kakega mezdnega gibanja razpustiti vsako stroko v 11 o organizacijo železničarjev, sklicuje se na 2. odstavek § 163 kot protizakonito, je vsakomur jasno, ki občuti srednjeveški duh, ki veje skozi vse tu navedene določbe. ,,Ker, tako pravi vlada v svojem motivnem poročdu, more država izpolniti svojo naloge le tedaj, če organi, ki se jih mora posluževati, storijo svojo dolžnost, če more gotovo računati na njih sodelovanje ob času in na kraju kjer jih potrebuje, če ima red in pravilnost službe ve za ln o moč". S tem je torej začrtana smer, ki jo namerava vlada uravnati. Brez strahu daje spoznati, da namerava nje „socialno političen program", ki ga hoče uresničiti za železničarje in državne uslužbence, ugoditi vsem željam izkoriščevalcev, ki so v zadnjem času vedno predrznejše trobdi h glavnemu napadu. Za prihodnje parlamenta-rično delo nam je torej pričakovati velikih in odločilnih bojev, ker se gre za nič manj kot za vprašanje koalicijske, pravice železničarjev in državnih na-s t a v 1 j e n c e v in sploh za pravico do vodstva mezdnih bojev. Velika armada državnih nastav-ljencev in železničarjev naj bi postala politično brezpravna in za vso bodočnost oropana pravice bojevanja potom združitve za zboljšanje svojega gospodarskega položaja. Velika nevarnost je, ki grozi, seveda tudi nevarnost za vlado, ki se ji mora že danes reči, da se ne bo mirno prenašalo takega poskusa zada v 1 j e n j a brez silobrana. Za vse, ki vedo kaj se pravi za vsak poskus zboljšanja svojega položaja potom združitve biti izpostavljen nevarnosti obtožbe in obsodbe kot zločinec, je to najresnejše svarilo, da pomagajo ojačiti svojo organizacijo kjerkoli jo le morejo ! Sedaj gre ne le za majhne detajlne skrbi vsakdanjega stanovskega življenja, temveč za vse. Kar je na vagi, je pravica do organizacije in s tem pravica vsakega poedinca za zboljšanje svojega položaja. Železničarji bodo morali zasesti obrambne nasipe, da obvarujejo pred sovražnikom kar so že pridobili. Ne zanašajmo se na tujo pomoč, ojačimo pravočasno svojo moč, ki je edina porok za uspeh ! Draginja živil, nje vzroki in obrambna sredstva. Strokovne, politične in zadružne organizacije. Sedanja draginja je močno znižala življenske pogoje delavstva, zlasti pa tistih plasti, ki se njih mezdni prejemki gibljejo v trdno določenih mejah, kakor je to na primer pri železničarjih. Vsled tega si morajo široke plasti prebivalstva vse kulturne potrebe omejiti na minimum, ker se v domačem gospodarstvu ne najde pokritja zanje, v največ slučajih se mora sploh odreči vsaki taki potrebi. Obisk gledališča, majhno potovanje, nabava dobre knjige, obisk koncerta, vporaba kopclji, večje stanovanje ali kake druge stvari, naj se že imenujejo kakorkoli, so v krogu delavskega ljudstva, zlasti pa v družinah, ki so z deco bogato obdarjene, vedno redkejša prikazen. Ni več daleč čas, ko bo vse to spadalo le še med pravljice o dobrih časih. Vsaka gospodinja ima mnogo opraviti, da vsaj nekoliko ublaži ali pa zabrani udarce, ki nam jih dan na dan tako radodarno podeljujejo vlada in žnjo združeniagrarciin kartelisti. Mezde že davno več ne zadostujejo v največ slučajih niti za naj-primitivnejšo prehrano. Koliko veselja do življenja in dela, delovne sile, zdravja in življenske sreče uniči ta izstradalna politika ? Za koliko let se s tem ne prikrajša naše življenje ? Za koliko poprej ne postanemo raditega za delo nezmožni 'l. Od leta do leta narašča v naši državi umrljivost otrok in se znižuje naraščaj prebivalstva, moč in zdravje delovnega ljudstva. Vsled grozne draginje živil in vseh življenskih potrebščin ter stanovanjske bede narašča v neskončnost skrajna beda, alkoholizem, zločinstvo in kriminalnost do resne družabne nevarnosti. Ker morajo široki sloji prebivalstva zadnjo krono porabiti izključno le za življenske potrebščine in stanovanje, vpada produktivnost industrije, obrti, trgovine in prometa. Industrijski delavec jc kot konzument in kot prodajalec svoje delovne sile še posebej kaznovan z brezposelnostjo. Industrializacija je vsled tega ovirana, davčna moč in davčni viri države se suše. Le eno obrt pospešuje izstradalna politika vlade — grobokopovo. Bolnišnice, norišnice, hiralnice in ječe se polnijo. Število žrtev tega nad vse krasnega družabnega reda se množi od dne do dne. Naši naravni izvozni kraji — balkanske države — so temeljito zagrajeni vsled famozne trgovinske in carinske politike na veselje agrarcev. Odstranilo se je črnožolte zastave z naših vladnih poslopij in na mesto njih razvilo zelene. Vsa večja državna in ljudska vprašanja se motri iz stališča, kako bo poskočila ceha „domačim svinjam", »narodnim volom" in „patriotičnemu žitu". Ljudsko bedo smatra vlada kot važno politično menjalno sredstvo, da si pribaranta takozvane „državnc potrebščine" kakor na primer : več vojakov, večje ladje in mnogo kanonov. Naši meščanski poslanci, zlasti pa agrarci in drugi živilski oderuhi in kartelisti so dobri politični mešetarji. Državi dovoljio vse na stroške širokih mas prebivalstva, ce vlada le brani „domače svinje". V parlamentu so agrarci po številu največja stranka in imajo seveda največji vpliv na tok politike. 134 ,,kmetov in ce prištejemo še 26 farjev, ki so kmetje v kuti, imajo agrarci od 516 mandatov celih 160, torej tretjino vseh mandatov. Nobena stanovska skupina se jim v tern uiti od daleč ne približuje. K temu pa še pride, da je gosposka zbornica sestavljena skoraj izključno iz plemskega veleposestva. V ministrstvih, pa dol do okrajnih glavarstev kar mrgoli sinov plemenitili veleposestnikov in kartelistov, ki vestno oskrbujejo posle svojih očetov v upravi. Zemljiški posestnik in industrialec izkoriščata revnejše plasti ljudstva, do krvi. Razven-tega pa stiskata iz njih kot korizumentov še velikanske oderuške profite. Tako hoče od boga postavljeni družabni red ! Taki oblasti se ne more odtegniti nobena vlada. Volja zemljiških in denarnih mogočnežev je zakon. Agrarci so naj zagrizene j ši sovražniki vsakega napredka zdravega delavskega varstva, v svobodoumnih in kulturnih vprašanjih pa predstavljajo najskrajnejšo reakcijo. V tem oziru so vsi edini brez razlike narodnosti. Vporabljajo ne le svojo lastno moč, temveč vpregajo v svoj voz cele politične stranke. Tako na primer šteje krščansko socialna parlamentarna frakcija 76 članov. Izmed teh je, vštevši 10 farjev, 48 kmetov, torej velika večina frakcije. Nemško nacionalna zveza ima 22, Poljaki 30, čehi 31 kmetov kot člane v svoji sredi, ki dajejo zvezi političen značaj. Vse te stranke ne morejo varovati interesov mestnega prebivalstva, ker so pod vplivom agrarcev, ki jih ovirajo in dajo politiki svojo smer. K temu še pride, da pošiljajo srednji in mali posestniki svoje sinove v mesto, kjer tlačijo mezde, ali pa se zatečejo kot stebri reda k policiji, orožništvu ali pa finačni straži, če pa demonstrira delavstvo proti njih očetom, živilskim oderuhom, potem mu pa kmečke pesti sinov razbijajo glave, ga vlačijo v ječe, dočim diktirajo buržvazni sinovi drakonične kazni. Ogrski zgled nas uči, da so ti elementi rablji pravice. Čc premislimo prej navedeno, se nam vsiljuje vprašanje : Ali so enako velika sredstva, ki jih more delavstvo postaviti proti kapitalistični državi 1 Da, delavstvo ima tri sredstva, ki rrtorejo odbiti napad , če so dobro izvedena in če se jih prav vporablja. Ta sredstva so : strokovna, politična in zadružna organizacija. Če bi se delavstvo bolje zanimalo za politiko in iskalo vzroke, ki porajajo krivico in bedo, bi kmalu spoznalo vir vsega trpljenja in bilo v stanu vporabiti primerno protisredstvo. če bi delavstvo ob volitvah v državni zbor, v deželne zbore in občine enotno nastopalo kot razred, bi zakonodajni zastopi povsem drugape izglodali in drugače delovali kot do-sedaj. če bi bilo delavstvo edino v pospeševanju svojih razrednih interesov, bi bilo v stanu kmalu storiti konec vsem tem razmeram, v katerih zdihuje in tarna. Če bi bili vsi edini, bi bila organizirana moč razredne države jako majhna napram orjaški moči delavstva. Verige, ki si jih še kujemo na roke, bi vrgli daleč od nas. Naše pravice bi bile večje, naš vpliv mogočnejši in naši življenski pogoji višji. Tako pa moramo reči, da je večji del delavstva sam ustvaril te razmere, pod katerimi zdihuje 011 in njegovi svojci. To pa iz nagajivosti, nerazumnosti, zavisti in iz vseh teh strasti, ki nam jih je kapitalistična država določila kot dedščino. Razširjati treba politično spoznanje, ustvarjati boljše politične organizacije, da uspešno odbijemo vse, kar se pojavi proti našemu razredu v politiki in zakonodaji. Kot drugo in sicer univerzalno sredstvo veljajo strokovne organizacije. Te so podlaga vsega proletarskega stremljenja. Strokovna organizacija je ključ do socialnega povzdiga, orožje za obrambo in napadanje in bojna šola proletariata. Ona urejuje ponudbe in vprašanja, ustvarja nove pravice in razširja obstoječe. Glavna naloga strokovne organizacije je v tem, da izvojuje dobro mezdo ža dobro delo . Gleda na to, da stalno naraščajo življenski pogoji in je vsled tega eden največjih kulturnih činiteljev družbe, če bi velik del duševnih in ročnih delavcev enkrat prav spoznal vrednost in cilj strokovnih organizacij, bi si s tem pridobil sredstvo najprve vrste, da ublaži izkoriščanje v vseh njegovih oblikah. Da se ustvari tako sredstvo, mora biti življenjska naloga vsakega stanovskega tovariša. Vsak železničar bodi agitator, sel duha, ki nas vse navdaja in ki bo naš rešitelj. Kaj vse bi lahko dosegli železničarji, če bi bili vsi edini! če bi ne vedeli, da sc plazijo okoli nas izdajalci, strahopetci, ki stikajo za revnimi vzroki, da razdirajo naše vrste. Parlament bi dobil vse drugačen rešpekt pred nami in niti v sanjah bi mu ne prišlo na misel, da pokoplje že enkrat storjen sklep, kakor je bilo to v zadnjem zasedanju. V tem sklepu se zrcali naša slabost. Ta sklep parlamenta je indirekten, sijajen poziv na vse železničarje, ki so še izven naših vrst, da pristopijo organizaciji. Dobra in trdna strokovna organizacija zvišajo mezdno krono in s tem kupovalno moč svojih članov. Tretje važno sredstvo za ublažitev draginjo so zadružne organizacije : konzumna društva, proizvajalno združitve in živilska skladišča. Dobro premotreno niso zadruge pravzaprav nikake ■samostojne tvorbe proletariata, temveč le važna pomožna sredstva za strokovne in politične organizacije. Na raznih strankinih zborih, strokovnih kongresih, zveznih in občnih zborih se je storilo tozadevne sklepe, s katerimi se je nalagalo delavstvu, da sc združuje ne le strokovno in politično, temveč tudi zadružno. Uspehi, ki jih izvoju-jejo strokovne in politično organizacije, dobijo svojo pravo ceno šele vsled delovanja zadrug, ki pripomorejo uspehom redmet razprav zadnjega bolniško-blagajniškega zborovanja. Četudi je govornik imel priliko na tem zborovanju izraziti želje zavarovanih, se vendar čuti dolžan, da tudi tu ne zamudi prilike, da opozori gospode yladne zastopnike, naj se ne protivi izpreminjevalnim nasvetom, temveč da se jim približa. Napačno je, če se merodajni krogi dajo voditi po misli, da zelo majhen del zavarovanih dobiva na nezgodni renti in pokojnini, oziroma proviziji več kot pred nezgodo na aktivitetnih prejemkih. Pretežni del bo na renti in pokojnini ali proviziji dobival manj kot v aktivni službi. Odgovor gospoda predsednika bo tudi letos kakor prejšnja leta, da je to zadeva zakonodaje, na katero ne more zavod vplivati. Vkljub temu pa mora ta zadeva tudi tu na občnem zboru zavoda priti na tazpravo, ker je vlada mogla dobiti podatke za svojo predlogo le pri zavodu. Delegat Anton H o 1 u b praškega državno-železniškega ravnateljstva se obrača na predsedstvo z več vprašanji glede na upiavne izdatke zavoda in urgira odločitev v več nezgodnih slučajih, ki so zadeli uslužbence njegovega ravnateljskega okraja. Sodr. Friderik P r e i s s državno-železniškega ravnateljstva Inomost, nastopa istotako za vpo-rabo kapitalij zavoda za zgradbo delavskih stanovanj in pozdravlja korak, ki ga je zavod v tem oziru že storil glede na okolnost, da je zavod dobrodelna naprava in ne kaka hranilnica. Z zadovoljstvom so delegatje pozdravili tudi izdatno točko, da se je v računskem letu dalo 200.000 kron dobrodelnem skladu za napravil okrevalnih domov za otroke železniških uslužbevcev. Delegat Josip H a š 1 e r z buštjehradske železnice izraža željo nenemških zavarovancev, da se izdaja odloke zavoda v materinskem jeziku zavarovanca. Kljub ponovnemu povdarjanju te želje se v tem oziru še nič ni storilo. Danes pa ne gre le za željo, temveč za zahtevo zavarovanih uslužbencev. Vsled tega prosi načelstvo, da se s to zadevo čimprej peča in da jo na prihodnjem občnem zboru reši. Sodr. Henrik Op it z, delegat obratnega vodstva v Čemovicah se pritožuje o političnih oblastih svojega okraja, ker le-ta no posvečuje primerne pozornosti preiskovanjam o nezgodah, vsled česar ge zadeva pogostoma čes mero zavleče. Priporoča izdajo na kratko sestavljenega pouka za uslužbence glede na javljenje nezgod. Nato govor i o delovanju železniških zdravnikov in želi, da bi se le-ti napram ranjencem posluževali večje nepristranosti, kot se je včasi poslužujejo. Sod . Andrej TschofSnig, delegat tržaškega državno-železniškega ravnateljskega okraja zahteva kot zastopnik okraja, kjer bivajo Slovenci, Hrvatje, Nemci irr Italijani, da izdaja zavod svoje odloke v materinskem jeziku teh ljudi. Delegat Anton E i sle r (zastopnik državnih uslužbencev, podrejenih c. kr. trgovinskemu ministrstvu) opozarja na težkoče, ki jih je trebalo premagati, predno se je delegate, kot zastopnike zavoda pritegnilo preiskovanju nezgod. Z ozirom na slučaj, ki se je dogodil, da se je enemu zaupniku odtegnilo zaupanje zavoda in je vsled tega izgubil svojo funkcijo in pa, da se naprave zaupništva ne postavi v slabo luč, se mora v takih slučajih zahtevati najnatančnejšo in najtemeljitejšo napravo. Sodr. Jurij P i n k e r (državno-železuiško ravnateljstvo v Plznu) povdarja istotako, da so delegatje posebno zainteresirani na tem, da se jih o morebitnem slučaju zanemarjanja dolžnosti od strani kakega zaupnika pouči. Tozadevno prosi predsednika za natančnejša pojasnila. Sodrug Eberhard H e ide r (c. kr. ravnateljstvo sev. žel.) povdarja potrebo, da se odloke izdaje tudi v poljskem in češkem jeziku, ker se nahajajo tudi taki uslužbenci v njegovem okraju. Nadalje se Heider pritožuje o galiških okrajnih glavarstvih, ki se ne ravnajo po zakonu in se za preiskavo ne zanimajo toliko kolikor bi bilo želeti. Prosi, da se načelstvo v bodoče nekoliko več peča s tem vprašanjem. Nato odgovarja p r o d s e d n i k sledeče : Napram zahtevi delegata Soherbauma da se naloži kapitalije zavida v nepremičninah, moram opozarjati, da tvorijo kapitalije zavoda ‘ pokritje za rentne zahteve in da se mora vsled tega skrbeti za gotovo gibljivost kapitalij. Tudi bi nadzorovalna oblast v nobenem slučaju ne privolila v tako nalaganje kapitalij. Načelstvo je skušalo doseči sporazum nasprotujočih interesov s tem, da je en del kapitalij določila za hipotekarna posojila občekoristnim stavbinskim in stanovanjskim zadrugam. Glede na stanovanjsko oskrbo je celokupno načelstvo ene misli. Dospelim prošnjam stavbarskih zadrug za posojilo se je ugodilo vsem, ki so odgovarjale potrebnim predpogojem. Dovolilo, odnosno obljubilo se jim je denar za tako obrestno mero, ki bi jo drugod težko dobile. Na vprašanje gospoda H o-1 u b a opozarjam na § 28 zavodnih pravil, ki daje točno pojasnilo. Kot očividen uspeh poučnega potovanja načelstva v Nemčijo je koušta-tirati znižanje honorarjev za zdravniške preiz-knznice. Poročila o izidu tega poučnega potovanja je tiskano in delegatom dostopno. K pogovoru o ponovno izraženi želji po izgotavljanju odlokov v materinščini ranjenca povdarja predsednik, da priznava legitimno in utemeljeno pravico ranjenca, da izve vsebino odlokov; za zavod nekaj nemogočega pa je, da bi le-ta uradoval v osmih jezikih, ker bi se upravni stroški neizmerno zvišali. Korektiv je najti že v temu, da železnice tolmačijo odloke svojim uslužboncem. To je edini praktični izhod, ker če bi zavod tudi uradoval v vseh osmih jezikih, ne bi vedel, kateri jezik je v vsakem posameznem slučaju materinski jezik ranjenca, ker se iz imena samega ne more sklepati narodnost dotočnega. Potom sodelovanja železniških uprav bi se napravilo rod in doseglo cilj. Kar se tiče odpravljanja, je zavod točno deloval. Učinkujejo pa tudi drugi faktorji, ki nima zavod nanje nobenega direktnega vpliva. Načelstvo ni zamudilo opozoriti nadzorstveno oblast na nedostatke, ki se posamezno pojavlju-jejo in v tudi v bodoče tega ne bo opustil. Z zdravniškim vprašanjem se je načelstvo ponovno in temeljito pečalo, vendar bi bilo prenagljeno, če bi se naznanilo podrobnosii iz posvetovanj načelstva. Kar se tiče ponovno omenjene zadeve zaupnika, naznanja, da tvori ta zadeva še sedaj predmet razprav nadzorovalne oblasti. Naknadno se je prijavil za besedo še delegat Vincenc H a n u š (drž. žel. družbe) in navajal več nezgodnih slučajev, na katere je g. ravnatelj K 6 11 i g pojasnjevalno odgovoril. K drugemu predmetu dnevnega reda je v imenu revizorjev poročal delegat sodr. S c h e r-b a u m sledeče : Podpisani, na XXI. rednem občnem zboru stanovsko-zadružne zavarovalnice zoper nezgode avstrijskih železnic dne 24. junija 11)11 izvoljeni pregledovalci računov so predložen obratni račun za leto 1911 s prilogami vred temeljito pregledovali in primerjali bilanco z dne 31. decembra 1911 s knjigami točko za točko in našli, da je vse v redu. Vsled tega predlaga, da podeli občni ■/bor načelstvu absolutorij. Pri tretji točki dnevnega reda se je na novo izvolilo devet članov načelstva in devet namestnikov kurije imenovanih; ravnotako enega prisednika razsodišča in pet namestnikov. Pri četrt i točki dnevnega reda se je izvolilo tri pregledovalce računov in tri namestnike in sicer : 1. Josip H o r a k, cesarski svetnik in višji inšpektor železnice Dunaj-Aspang. 2. Dr. Karol W e s s e 1 y, c. kr. vladni svetnik drž. žel. ravnateljstva v Linču. 3. Robert S c h e r b a u m, vlakovni revizor južne železnico. Namestniki: 1. Dr. Štefan Honnai, inšpektor c. kr. sev. žel. 2. JCrij P i n k e r, nadsprevodnik Plzen. 3. Dr. Anton Stumpf, o. kr. ministe-rialni tajnik v žel. ministrstvu 13 opi^i. Gorica c. kr. drž. žel. — Blagohotnost naših predstojnikov je neizmerna. Po zadnji regulaciji plač se je ta blagohotnost pokazala zlasti na-pram tukajšnjim skladiščnim delaevem. Skladiščno delavoe se je pri zadnjem zboljšanju mezd ali premalo upoštevalo, ali popolnoma izpustilo. Le nekateri, predstojnikom bol priljubljeni skladiščni delavoi, so marsikaj dobili, četudi so manj časa zaposleni v skladiščih nego drugi, po tri, štiri in celo po šest let uslužbeni delavci, ki še zdaj čakajo obljubljena zboljšanja. Ne vemo če je to lopo in pravilno. Dolžnosti ki se jih po zadnji regulaciji nalaga delavcem, jih pa seveda morajo izvršiti v ravno tisti in morda še v večji meri, tudi oni, ki niso bili deležni zboljšanja. Tako n. pr. dobijo skladiščni delavci pii brzovoznem blagu, z dnevno plačo 2 kron 70 vin., za tri izvanredne ure 7 (sedem) vin. Oni z dnevno plačo 2 kroni in 60, pa 6 vin.! Prav razveseljivo . . . zboljšanje mezd, kajneda? Pa tudi drugače se ravna z delavci prav čudno. Delavec dela od 7. zjutraj do 10. in pol; ker se čuti slabega, prosi za dovoljenje, da se poda k zdravniku. Poda se k temu, a ga ne dobi več. Drugi dan pa pride zopet na delo in izve tedaj, da se mu bo one tri in pol ure dela prejšnjega dne črtalo. Drugi delavec dela celi dan do 5. zvečer, ker je svoje 'delo že vse opravil, prosi, ker jo imel pri občini rešiti razne svoje zadeve, da se mu dovoli zapustiti delo uro preje. Se mu ugodi. Toda posledica tega je bila, da so mu enostavno kar črtali celi dan. Ravno isti delavec je dobival do meseca junija 1912, 2 kroni in <0 vin. dnevne plače, meseca julija pa le 2 kroni in 20 vin. Kako je prišlo do tega, to vedo le modrijani pri ravnateljstvu. Zdaj se je začelo špekulirati tudi na odmore, ki se krajšajo vedno bolj. Pa tudi proste dneve se hoče odpraviti. Praznike se ne izplača. če prideta dva praznika v mesecu, zgubijo delavci dvodnevno plačo. Za revni položaj teh delavcev je to krajšanje na mesečni plači celo občutljivo. Delo se množi, toda mesto da bi se primerno tudi zvišalo število delavcev, se ga nasprotno zniža. Od leta 1906. do 1911. je bilo vavadno zaposlenih v skladišču za brzovozno blago od 12 do 14 delavcev. In takrat ni bilo še nikakega skladišča živil. Danes opravlja vse to delo le 5 delavcev! V vsakem oziru so tukaj razmere skrajno neznosne. Poleg vsega, kar smo navedli, bi se dalo še spisati zanimivo poglavje o brutalnosti in preganjanju od strani raznih surovežev. Skladiščni delavci zahtevajo odločno, da se končuo odstrani nobenemu priljubljeni vojaški dril Hugona pl. Kalini, ki uganja stvari, mogoče pač le ob nevzdržljivih tukajšnjih razmerah. Ne da se v par kratkih vrsticah opisati vsaj približno natančno mezdni in delovni položaj skladiščnih delavcev v Gorici. Le nekoliko slučajev smo hoteli navesti. Sicer pa bo treba skušati na vse mogoče načine napraviti konec tem razmeram. Dosedaj se je upravi državne železnice posrečilo nemoteno izkoriščati in iz-stradavati skladiščne delavce, ne da bi ti planili pokonci. Toda, tako ne bo šlo. Treba je takoj in popolnoma spremeniti tukajšnje razmere. Značilno razburjenje in silna nezadovoljnost vlada med skladiščnimi delavci. Ni jim več mogoče izhajati ob sedanjih neznosnih življenjskih razmerah. Naj se nedostatke odpravi in se jim zboljša mezde, naj se nemudoma ugodi zahtevam delavcev, ker bodo ti v nasprotnem slučaju primorani poseči po vseh sredstvih. Domače vesti. Narodnjaški shod. Da je posl. Rybar v zavijanju. obrekovanju m farbanju posebno specializiran, to vemo že vsi. Tudi da nima o duševnem miljeju svojih backov bogve kako lepo mnenje, se ni čuditi. Stranki, kateri je program in cilj izdajanje naroda in polieajstvo, pač ne morejo pripadati boljši ljudje. Toda tudi za far-banje je treba nekoliko ženialnosti in nekoliko vsaj navidezne konsekventnosti. Pri poslancu Rybaru o konsekventnosti ni govora, tem manj pa še o ženialnosti. če si upa gospod poslanec ob začetku XX. veka in na javnem shodu pripovedovati da ako, mesto obdačevati revne sloje, se bo obdačevalo kapitaliste in bogataše, bodo ti zapustili blaženo Avstrijo in se raje izselili drugam, mora imeti o bistroumnosti njegovih poslušalcev, in tudi svoji pač zelo relativno mnenje. Da bi se le hoteli izseliti vsi ti razni špekulantje, buržvazci, borzisti in prelati, ki razjedajo Avstrijo in uničujejo državno gospodarstvo! Zlati most bi jim pripravili in zgodbo bi jih spremili! Pa zlasti, če bi se z njimi vred izšel li tudi vsi njih raznobarvni, več ali manj pošteni in ženialni branitelji! Toda prepričan naj bo gospod poslanec, da dokler se bo našlo v zbornici in tudi izven zbornice tako vnete zagovornike kapitalistov, bogatašev in žganjarskih grofov kakor je on, ne more gotovo biti govora o taki vrsti izse- ljavanja. Mi bi ga vprašali : zakaj neki se ne zavzema raje n. pr. za izseljevanje slovenskih delavcev in kmetov, ki trumoma, leto za letom, zapuščajo domovino, ker ne morejo prenašati neznosne gospodarske razmere, provzročene od neznosnih, le delavnemu ljudstvu naloženih davčnih bremen ? Odgovora na to vprašanje gotovo ne bomo dobili. Tudi o renti je govoril gospod poslanec, še celo o pozlačenju streh in o italijanskih „polentarj ih", le o železničarskih zadevah je pozabil govoriti. Vemo zakaj je pozabil. Je pač težavno dopovedovati o famoznem 17 milijonskem glasovanju v zbornici, medtem ko že vrabci na strehi vedo, da je predlog propadel in da so ostale klavrne razmere železničarjev neizpremenjene le vsled izdajstva meščanskih, narodnih zastopnikov, ki so se pred vlado potuhnili. Gospod referent je pozabil pri vsem tem ravno najglavnejše. Povedal ni, zakaj da med tem ko ni manjkalo v državni blagajni milijonov za vojaštvo in za nagrade žganjarskiin grofom, in jih v te svrhe še zdaj ne manjka, ni bilo pa za revno, zboljšanja prepotrebne železničarje bornih 17 milijonov ? Povedal ni, zakaj je njegov klub sklenil glasovati proti Tomschikovemu predlogu. Nemara zato, ker železničarji ne potrebujejo zboljšanja ? Povedal je, da je glasoval za predlog le zato, ker je zdaj slučajno v opoziciji z vlado. Torej bo glasoval proti zahtevam železničarjem, ko „slučajno“ ne bo več v opoziciji ? Rekel 'je, da ako bi bil v večini, bi bil glasoval z večino proti predlogu. Ker je opozic;onalnost Rybareva — kakor je bilo nemalokrat opaziti — zelo elastična in zelo relativna in prav po ceni, naj železničarji gori navedene ,.argumente" narodnega in ,.delavskega" zastopnika, vzamejo na znanje. — Da je med drugimi branil tudi vojaške zahteve, se ne čudimo. Pojme jugoslova-nov o zahtevah vojaštva poznamo. Rybar bi lahko svoje argumente o tem z najlepšim uspehom razvijal v kakem veteranskem društvu. Le čudimo se, da ga niso še izvolili za predsednika flotenvereina. Še o drugih stvareh je govorila narodna — „Edinost“ bi rekla „zvezda“ — kapaciteta. Trdil je — bog mu greh odpusti — da njemu ni za volilce. Da se socialni demokratje bojijo svojih volilcev in da so zato proti davkom. Da se pa on volilcev ne boji in da glasuje tudi za nove davke. Hvala lepa! Verjamemo, da se mu jih ne treba bati, če mirno poslušajo take vrste modrosti. Mislimo pa še nekaj druzega. Ravno za železničarje se med narodnjaki živi krst ni brigal dokler ni bila uvedena splošna volilna pravica. Ko so železničarji postali volilci, so šele narodne stranke se jih spomnile. Mislimo celo, da je ravno zato, ker so železničarji volilci, spustil Rybar v četrtek zvečer svoje modrosti na dan. Mi nismo zato gospodu Rybaru čisto nič nevoščljivi. On lahko trdi, da mu ni za volilce. Mi seveda ne bomo verjeli. Zlasti ko vidimo nesramno reklamo, ki mu jo delajo na shodih veleumni Jakličevega in Škrjančevega kalibra. Da ni Rybar odgovoril direktno in brez zavijanja na jedrnati ugovor sodr. Hladnika je naravno. Izdajstvo narodnih poslancev in tudi jugoslova-nov na škodo železničarjev je očividno in se ne da prikriti. Na vprašanja, ki mu jih je stavil na shodu sodr. Hladnik'ni Rybar odgovoril in tudi ne bo. Zavil je raje besede sodr. Hladnika in prišel na polje šolskih zahtev in Ciril-Metodarije. Duševna klavrnost voditelja narodnjaštva v Trstu, je pomilovanja vredna. — Sicer pa se ni zgodilo na shodu nič kaj hudega. Pri zadnji točki špke-takla je na veselje relativnega .števila navzočih, ki so se prav prisrčno zabavali, proizvajal svoje komade „kunštni“ Jaklič. Ko se je končno še predsednik Škerjanc jokaje nekoliko opral, je bilo modrosti Rybara in njegovih učencev konec. Narodnjaško zavijanje. „Jugoslovanski Že-lczničar“ piše, ,,da je bil Štros v Bohinjski Bistrici po Kopaču tožen in pri sodišču v Radovljici oproščen, ter da je bil proti oprostitvi vložen priziv. Prizivno sodišče pa je potrdilo razsodbo prvotnega sodišča. — Kopač ima smolo". Ker pa je to podlo, po kapitalistih vzdrževano glasilce iz gole „poštenosti'' zamolčalo resnico in kuje iz te zadeve zase kapital, moramo našim čitateljem pojasniti to stvar. Na nekem železničarskem shodu, na katerem je poročal sodr. Kopač, je bil navzoč tudi ,,banrichter", veliki Slovan Štros. Na shodu je sodr. Kopač ožigosal izdajstvo železničarskih interesov, pri katerem je sodelovala tudi žolta Z. J. Ž. Za sodr. Kopačem se je oglasil za besedo bohinjski ,,banrichter“ Štros. Ker mu je pa manjkalo argumentov, je pričel po receptu .,Jugoslovanov“ prav po rovtarsko zmerjati. Sodr. Kopač ga je opozoril, da bode to zanj imelo sodnijslce posledice, ako ne vzame svojih besed nazaj. Ker pa Štros tega ni storil, je sodr. Kopač po dr-ju Dermoti vložil ovadbo na okrajno sodišče v Radovljici. Obravnava je bila določena za y211. uro predpoldne. Prvi vlak, ki prihaja iz Gorice v Radovljico redno ob 10. uri 2 minuti predpoldne in s katerim so se peljali toži-telj in od njega predlagane priče, pa je imel ravno ta dan 44 minut zamude. Štros se je v strahu pred posledicami že dan pred obravnavo pripeljal v Radovljico in si tam najel odvetnika za razpravo. Ker torej tožitelj vsled zamude vlaka ni mogel pravočasno priti k obravnavi, je sodnik proglasil oprostilno razsodbo Toiej se ima veleslovan Štros edino le netočnosti, s katero vozijo vlaki na državni železnici zahvaliti, da ni prišel v „špehkamro“. Namesto, da bi ta ča-* stikradec lepo molčal, ker se mu je tako iz- teklo, pa razteza svoja široka usta kakor žaba v gnojnici. ,,Edinost“ in železničarji. Etna bruha ogenj in ga razmetava po svoji okolici, „Edinost“ pa gnojnico po naših železničarjih. Da je bila že od nekdaj na jako nizki stopinji, je stara stvar. Zadnji čas pa je padla še mnogo nižje. Začela je kar po vrsti denuneirati na svoj policijsko-špiceljski sistem poedine skladiščne delavce ki ,so morda pri nas organizirani. Piše pač največ o slučajih pijanosti in izostajanju z dela. če ji pri tem uide tudi kaka laž, kaj za to, saj je laž tudi beseda in vrhutega so je pri „Edinosti“ že vajeni kakor fijakarski konj stradanja. In zakaj vsi ti izbruhi „Edinosti“ ? Vse le • zato, ker smo prav v živo zadeli v sršenovo gnezdo s tem, da smo v „Zelezničarju“ in „Zarji“ po zasluženju pribili postopanje velike slovanske kapacitete „Herrn Johann Škerjanc". Ker pa ves narodnjaški tabor ni bil v stanu stvarno odgovoriti na naša izvajanja, je začela „Edinost“ kar zapored blatiti železničarje, ki ne trobijo v narodnjaški rog. Če ,.Edinost" ne bo kmalu ponehala s svojim podlim denuncianstvom, ji bomo zagodli tako, da si nje uredniki no bodo več upali poštenemu človeku pogledati v obraz. Gradiva imamo dovolj. Pamet torej! Trst. „V lomilci in tatovi". Pod tem naslovom je naiodna nesramnica, ki čuje tudi na ime „Edinost“ v pondeljkovi številki 238. od 26. avgusta 1.1. prinesla notico naslednje vsebine: „ Včeraj zjutraj sta bila na zahtevo Ivana Jakliča aretirana Luigi Sustersich, kurjač južne železnice in Ivan Puklavec, mizar v kurilnici na južni železnici, radi vloma in tatvine. Vlomila Sta minulo soboto v zaklenjeno shrambo Ivana Jakliča v Škorkji sv. Peter št. 31, odnesla razno orodje, razmetala, pokvarila in razrezala popolnoma novo žimnico. Vrhu tega je še sodrug Puklavec Jakličevo soprogo telesno poškodoval, da je morala iskati zdravniške pomoči. Šuster-šiehu je tudi policija zaplenila več ..inštrumentov", kakoršne rabijo vlomilci pri dobičkanosnem poslu, Jaklič ima škode približno 50 kron. Radovedni smo, kaj poreče nato „Zarja“ in njen tržaški dopisnik „Nini“ ? Pa menda ja ne bo poročal v ..Zarji", da je Jaklič to gospodo okradel. „Zarja“ in njen dopisnik sta sposobna tudi kaj tacega". Ta notica se je čitala kot nekaka ravbarska štorija in gotovo se je našlo mnogo narodnih backov, ki ji je več ali manj verjelo. Kako bi ne, saj sta „vlomilca in tatova" dva človeka, ki sta po narodnjaškem receptu edina zmožna napraviti kako lumparijo, namreč en socialist in en Italijan. Ker je namreč od napadenih železničarjev samo Puklavec organiziran pri socialistih, med tem ko Šušteršič sploh ni nikjer organiziran, se je podvizal narodni šmok pri ..Edinosti" prekrstiti Šušteršiča v Italijana, ker ga že ni mogla štemplirati za socialista. Šmok je dobro vedel, da je Šušteršič' Slovenec, dober Slovenec, gotovo boljši in poštenejši od njega in njegovega falotskega informatorja Jakliča, vedel je, da je Alojzij Šušteršič domačin, doma s Praprota, pri Šempolaju, vedel je tudi, da je zet šempolajskega narodnega prvaka, bivšega župana Kosminc, a vendar si je mislil, da mora zapisati za svoje narodno backe, da sta vlomilca in tatova en socialist in en Italijan; iz Alojzija Šušteršiča je napravil Luigi Sastersich, ni vrag torej, da ne bodo backi verjeli, da sta socialist in Italijan (ki sta po narodnjaških vižah itak dovolj združena!) napravila kombiniran premišljen napad na dragoceno imo-vino narodnega kričača Jakliča. Tako rešuje narodni šmok pri „Edinosti“ slovensko domovino in narodnost v Trstu! Na šmoka ne pljunemo, kor bi ga preveč počastili, ampak narodnost naj hudič vzame, če bi imela biti takšna, kakršno si misli šmok pri ..Edinosti". Napadena železničarja sta takoj istega dne, ko je izšla notica, poverila zadevo svojemu piavnemu zastopniku, ki bo gotovo vse potrebno ukrenil, da se jima povrne tako nesramnim in falotskim načinom oblatena čast. Mi smo se od svoje strani podali takoj k vsem prizadetim faktorjem, da izvemo, kaj je na stvari. Če bi bilo le količkaj resnico na tisti notici v „Edi-nosti", ne bi mi niti peresa pomočili v obrambo napadenih železničarjev, ker ni naša naloga bra- niti vlomilce in tatove, četudi so slučajno pri nas organizirani. Ker smo se pa neposredno prepričali, da je tista notica nesramen pamflet, izmišljen in insceniran od ljudi j, ki nimajo več čuta za poštenost, ki nimajo nobenega sramu več, hočemo se prav energično potegniti za resnico in pokazati javnosti, kakega orožja se poslužuje proti svojim političnim nasprotnikom naša za narodne „ideale“ bojujoča se tetka „Edi-nost". Stvar je sledeča : V hiši, kjer se je izvršila ona „tatvina in vlom", stanuje Šušteršič že šesto leto, t. j. odkar je hiša postavljena, prišel je sploh prvi v hišo, a Jaklič je notri komaj eno leto. Pod zemljo so kleti, t. j. z redkimi remelni ograjeni prostori, kakršni so v navadi po tržaških hišah. Ponekod imajo zapirala za take kleti a drugod si morajo stranke same zapirati. Tako tudi v našem slučaju. V najemnih pogodbah za našo hišo sploh ni klet zapisana. Stranke nimajo po pogodbi pravice do kleti, a še manj do ene gotove kleti. De fakto pa je v našem slučaju dobila vsaka stranka od hišnice odkazan prostor v kleti odnosno so se stranke med seboj same dogovarjale radi kleti. Tiste stranke, ki so kasneje prišle v hišo, tudi niso ničesar dobile, ker je premalo klet' za vsa stanovanja. Kleti niso bile numeri-rane, administrator se za to ni brigal in tudi ni ničesar odredil v tem oziru. Vsaka stranka je bila faktično v posesti kleti, ko jo je dobila od hišnice ali od druge stranke. Radi tega nereda je bilo mnogo prepirov v hiši in nevošljivosti med strankami; vsaka je skušala piiti v posest boljše kleti. Administrator je hotel pred kakim poldrugim letom napraviti red glede kleti, vsaj za bodočnost. Šel je v klet in si napravil malo škico od. tistih oddelkov in zapisal k vsakemu oddelku ime najemnika, ki je bil po navedbi hišnice takrat v posesti dotičnega oddelka. To škico je vzel potem administrator seboj domu in zopet je šlo vse po starem, administrator se slej ko prej ni brigal za one kleti in domače prepire radi istih. Govorimo namreč toliko o tistih kleteh, ker gre v našem slučaju,za eno tako klet, v koji so bile shranjene „uropane in ukradene" Jakličeve dragocenosti. Jakliču je pri tej aferi pomagal gol slučaj poleg lastne lumparije, da je dosegel hipno aretacijo imenovanih dveh železničarjev. Drugega namreč na celi nesramni notici v ..Edinosti" ni resničnega kot to, da sta bila onadva železničarja na podlagi krive Jakličeve ovadbe aretirana, a sta bila takoj po zaslišanju izpuščena, ker je do-tični policijski u adnik vse premalo verjel — Jakličevim tiradam. Jaklič bo za svojo nesramnost odgovarjal drugod, a policiji svetujemo večjo previdnost pri aretacijah socialistov na narodnjaško ovadbo. Že večkrat se je policija pri takih aretacijah blamirala, ker je spočetka preveč verjela narodnjaškim denunciantom, a se je pozneje izkazalo, da je pravica na strani socialista. Imamo že več takih slučajev in jih bomo kmalu predložili na kompetentnem mestu v ,.daljše uradovanje". Tisti slučaj, ki je Jakliču pomagal pri aretaciji, je bil ta, da je pri že omenjeni priložnosti administrator ali po svoji pomoti ali po pomoti hišnice vpisal v svojo škico, da se nahaja v posesti sporne kleti neki Majcen, prednik Jakličevega stanovanja. Ta vpis se je izvršil kakor rečeno po pomoti, ker noben prednik Jakličevega stanovanja ni bil v posesti sporne kleti, kakor tudi Jaklič ne. Sporno klet je imel zadnja tri leta v posesti Alojzij Šušteršič, ta jo je dobil odkazano od hišnice po neki stranki, ki se je preselila iz hiše. Ko je Jaklič prišel v hišo lansko leto, je dobil tudi on od hišnice odkazano neko klet, kamor je spravil svojo stvari. Po zimi pa, ko je dobil nekaj več oglja za kurjavo, mu je bila do-tična klet pač majhna in je za to naprosil Šušteršičeve, ki slučajno niso veliko rabili takrat svoje kleti, naj mu jo začasno posodijo oziroma dovole, da dene noter nekaj svojih stvari. Šušteršič mu je dovolil pod pogojem, da mu Jaklič takoj izprazni klet, kakor hitro jo bo sam rabil, nakar je seveda Jaklič brez ugovora pristopil. In za to klet se gre v našem slučaju, za klet, v kateri bi se bilo baje izvršilo ono hudodelstvo, o kojem je pisala „Edinost“. Šušteršič je torej letos po zimi Jakliču po dobroti in seveda brezplačno in do preklica dovolil rabiti klet. Dejstvo je, da je Šušteršič pastil v kleti še nekaj svojih stvarij, nekaj Žakljev in cunj in da je v vratih pustil svoj loket in ključ in tudi slednjega izročil v porabo Jakličevim. In tako je Jaklič imel na razpolago dve kleti, sVojo staro, v koji je imel oglje in Šušteršičevo, v kojo je shranil svoje druge dragocenosti, o katerih govori „Edinost". Šušteršič več mesecev ni vprašal po kleti, ker je ni rabil pač, a Jakličevi so si najbrže mislili, da so si jo že priposestvovali. Zgodilo se je namreč, da je Jakličeva soproga, ko jo je Šušteršič prišel v početku tega meseca obvestit, da naj mu izprazni klet, ker jo rabi, Šušteršiča na zelo surov način odpravila, češ, da je klet njihova, da je ne da. In drugi dan najde Šušteršič pred vratmi svojega stanovanja svoje Žaklje iz kleti in loket s ključkom in ko je šel pogledat v klet, je videl, da je Jakličeva nataknila na vrata od kleti drug loket. Jakličevi so namreč špekulirali, da si bodo Šušteršičevo klet, ki je bila lepša in prostornejša od njihove kar prilastili, če ne prej, pa vsaj po 24. avgustu, ko so izvedeli, da se Šušteršič seli iz svojega stanovanja. Šuštaršič je res vzel s 24. avgustom t. 1. drugo stanovanje v najem in sicer se je preselil iz četrtega v drugo nadstropje iste hiše. Šušteršičevo stanovanje pa je vzel v najem Puklavec. Ta je naprosil Šušteršiča, naj mu že pred 24. avgustom prepusti njegovo klet, ker jo je rabil za neko oglje. Šušteršič mu je dovolil in Puklavec je spravil v klet svoje oglje, odprl vrata brez ključa in jih zopet zaprl. Zapiralo je bilo namreč tako, da ni nič zapiralo, ker je lahko vsakdo odprl brez ključa, posebno, če se količkaj spozna na tiste lokete, s kojimi se zapirajo kleti. Ta opazka je potrebna, da bomo znali primerno ceniti „Edinostino“ hudobno pretiravanje „vlom v zaprto Jakličevo shrambo" in to tem bolj, ker je njen informator Jaklič policijskem inšpektorju sam priznal, da je tisti loket lahko odprl z roko brez ključa vsak ključavničar. In tisti, ki so pomagali Puklavcu staviti oglje v klet, so bili ključavničarj i-železničarji, in Šušteršič je tudi ključavničar na železnici. To je bilo Jakliču dobro znano. Saj je Jaklič koj ‘drugi dan na to, ko je bilo položeno v sporno klet oglje, interpeliral Šušteršiča, da kdo je del oglje v klet. Ko mu je Šušteršič odvrnil, da on sam, mu je Jaklič odgovoril, da naj bo, ampak po 24. avgustu bo klet njegova. Takrat bo klet tistega, ki vzame moje stanovanje, mu je odvrnil Šušteršič. Pribiti je torej dejstvo, da je Jaklič že kake tri tedne pred 24. avgustom vedel za „vlom“ v sporno klet, a da ni ničesar ukrenil v obrambo svojih pravic in svoje lastnine. Vedel je namreč, da je že takrat Šušteršič (de faeto Puklavec s Šušteršičevim dovoljenjem, kar je pa v tem slučaju vsojedno) brez ključa ..vlomil" v sporno klet. Ukradel ni ničesar, proti temu vlomu, ker je najbrže še vedno špekuliral na 24. avgust, ko se Šušteršič preseli, da si tedaj osvoji njegovo klet. Toda prišlo je drugače in to je ravno spravilo Jakiča ob vso pamet. Puklavec si je bil pri pogodbi, ko je sprejemal Šušteršičevo stanovanje tudi izrecno izgovoril še njegovo klet zraven, kar mu je bilo dovoljeno. Povprašal je tudi v pisarni administratorja, kaj naj stori, če se Jaklič ne bo hotel umakniti s kleti, na kar se mu je odgovorilo, da naj postavi njegove stvari pred vrata. To je Puklavec dne 24. avgusta tudi storil. Postavil je Jakličeve stvari pred vrata, da ni bilo treba „vlomiti“, smo že zgoraj povedali, a ni se pri tem niti najmanje pregrešil nad dragoceno šaro gospoda Jakliča, kaj še-le da bi bil kaj od-nesei od tiste ropotije. Šušteršiča pa sploh 24. avgusta ni bilo doma ter ni bil pri celi stva i prav ničesar prizadet. Puklavec ima pa priče, ki lahko potrde, da se ni nikdo spozabil ne nad Jakličevimi dragoceaostmi ne nad njegovo soprogo, pač pa ga je slednja prav ne-ljubeznjivo sprejela, ko ji je zvečer prinesel njen loket od kleti in povedal, kaj se je zgodilo. K sreči se je tudi ta prizor izvršil pred pričami, ki bodo izključile, da bi bil Puklavec le od daleč položil roko na gos] o Jakličtvo. Telesno poškodbe, o kojih blebeče „Edinost“, ni torej nihče prizadel gospej Jakličevi; ne dvomimo sicer, da se lahko dobe na telesu gospo Jakličeve razni znaki udarcev m bunk, toda te proizhajajo vse od roke ljubeznjivega gospoda soproga, kar se tudi lahko dokaže s pričami. Ko je torej Jaklič 24. avgusta izvedel o popisanem drugem „vlomu“ — postal je besen, videl je, da mu je njegova špekulacija s Šušser-šičevo kletjo splavala po vodi. Tedaj kaj storiti ? Kot vsak pošten in hraber narodnjakar, hajdi k policiji, zaščitnici ..Narodnega doma". Šel je nad pol. inšpektorja v ulici Belvedere, a ta ga je dvakrat odslovil. Zvita buča se ni dal ugnati. Šel je k hišnemu administratorju in od njega je pod lažnjivimi pretvezami izvabil potrdilo, da „spada“ (appartiene) dotična klet k njegovemu stanovanja. Še-le na podlagi tega potrdila se je dal omehčati inšpektor in obljubil, da bo drugi dan interveniral. A ni bila dovolj ta obljuba, Jakliču še ob eni uri po polnoči ni dala žilica miru — najbrže se ga je bil preveč nalezel, kakor po navadi, ob eni popolnoči je v tretje ali četrto prihrumel nad inšpektorja in zahteval da naj gre aretirat ..vlomilce in tatove”. Inšpektor je seveda odklonil (to bi socialisti imeli negotovo spanje, če di Jaklič komandiral policijo!) a drugi dan je dal vendar na Jakličevo odgovornost odpeljati Puklavca in Šušteršiča na komisarijat v ulico Luigi Ricci, kjer jih je seveda uradnik po zaslišanju takoj izpustil. Jaklič je odšel z dolgim nosom a vkljub temu mu ni bilo blamaže dovolj, šel je in nesel ..Edinosti" ono falotsko informacijo. ..Edinost" je vredna svojega informatorja, ker je, ne da bi se bila na policiji prepričala o pravem stanju cele zadeve, kar ponatisnila zlobne in izmišljene Jakličeve kvante. Kako bi ne, saj je bila to za njo in njene backe prava pojedina : socialist ,, vlomilec in tat", ljuba narodnjaška duša, saj si ne moreš želeti boljšega prigrizka! Jaklič je torej nalagal policijo, nalagal hišnega administratorja in „Edinost". Zamolčal je, da sporna klet ni bila njegova, da jo je dobil v uporabo in do preklica ter po dobroti od Šušteršiča, zamolčal je, da je on imel v posesti drugo klet, ter si je na čistem izmislil storijo o „vlomu", tatvini in poškodovanju njegovih stvari in njegove soproge. Vse te stvari se bodo doigra-vale seveda na sodniji. Najlepše pa je to: policija je zaplenila pri Šušteršiču (Jaklič-..Edinost" pišeta Sustersichu) več „ i n š t r u m e n t o v " k a k r š n e rabijo vlomilci pri d o -b i č k a n o s n e m poslu. Tu sta Jaklič-,,Edinost" dosegla vrhunec lopovstva. Resnica je namreč to, da ni policija Šušteršiču ničesar zaplenila, da ni sploh napravila pri njem nobene preiskave, pač pa je Jaklič sam prinesel na policijo par starih vetriliov (Sperrhacl en) in povedal, da je to našel v s v o-i e m stanovanju in da so to Šušteršičevi. Evo, Šušteršič, vlomilec ! Šušteršič je takoj spoznal svojo lastnino na policiji in čisto mirno izjavil, da ima mogoče še take stvari doma, saj je ključavničar, dostavil da je s takimi vetrilu že večkrat sosedom kako uslugo naredil, če so izgubili kak ključ. Tudi Jakličevi svakinji je pred nekaj meseci odprl neko kaseto, od koje je izgubila ključ. In najbrže da je Šušteršič takrat pozabil pri Jakličevih tiste nedolžne vetrihe ali so jih pa pozneje otroci tja zanesli. A sedaj pride. Jaklič in z njim ,,Edinost" in slikata tiste vetrihe kot vlomil no orodje. In Jaklič, kojemu se je napravila s tistimi vetrihi brezplačna usluga, jih hoče sedaj izrabiti proti Šušteršiču, ki mu je uslugo naredil! K sreči, da ima policija vendar vec pameti kot Jaklič in ,,Edinost", od tistih vetriliov še notice ni v/.ela. Tako je torej cela ta ravbarska štorija. ,,Edinost" m Jaklič se je seveda ne bosta sramovala, ker sploh sramu nimata. Poštena javnost naj pa sodi. Rentni kurzi in socialna politika. Pod tem ,,mnogo obljubujočim" naslovom kroži notica po meščanskem časopisju. Socialna politika je baje zakrivila padanje rentnih kurzov. Toda poslušajmo modrega gospodarja: ..... Država, dežele in občine prevzemajo vedno več gospodarskih funkcij, ki jih je doslej oskrboval zasebni kapital. Napredujoča i z p r e m e m b a javnih zastopstev iz upravljajočih v podjetne in pridobivajoče organe povzroča, kakor se samo ob sebi razume, najem vedno večjih javnih posojil — da povzroča militarizem in marinizem vse to gospodarstvo s posojili, o tem seveda molči meščan- ska časnikarska modrost in države, dežele in občine pridejo v vedno ostrejšo konkurenco z zasebnim kapitalom. Le-ta, razlaščen na širokem polju, se skuša odškodovati z ustanavljanjem kartelov in sindikatov (to se pravi po domače: z izkoriščanjem in oropanjem delavstva in konzumen tov) . . . Ker pa zasebni podjetnik vedno ceneje gospodari nego država in druga javna zastopstva, ker ni pod pritiskom parlamentarnih strank, izmed katerih zlasti socialna d e-m o k r a c i j a noče priznati javnim podjetjem pravice na dobiček, temveč le dolžnost takojšnje razdelitve med delavce in n a s t a v -1 j e n c e , moro zasebni kapital naravno nuditi večje obrestovanje kot država . . . Dokler bo trajala ta ostra konkurenca med javnimi in zasebnimi podjetji, se ne bo prišlo v okom nizkim rentnim kurzom. Čimbolj pa napreduje socializacija, tem ostrejša bo ta konkurenca, tem nižje bodo padli rentni papirji, ker razlika med dohodki javnih in med istimi zasebnih podjetij se bo vedno bolj povečala v škodo prvim". Oglejmo si nekoliko ta izliv meščanskega narodnega gospodarstva. Zakaj zaostajajo državni in drugi javni obrati v umetnosti izkoriščanja za zasebnimi podjetniki, je našim čitateljem znano. V prvi vrsti vrinejo meščanske stranke državi, deželi in občini buržvazne sinčke v trikrat tolikem številu kot je potrebno in to proti zelo visoki plači — železniška uprava n a m to zadostno priča — potem pa pridejo in godrnjajo o majhnem dobičku ter delajo razpoloženje proti ..socializaciji": zasebnim podjetnikom naj ostane monopol izkoriščanja. Kaj pa imajo opraviti rentni kurzi z državnimi obrati ? Namen je jasen. Najprej se označuje padanje rentnih kurzov kot kakšno katastrofo. Potem pride socialna politika v javnih obratih kot vzrok. Iz tega pa sledi s silno logiko klic : Proč s švindlom socialne politike! Nahajamo se sredi dobe industrijelnega procvita. Promet se veča, profit narašča. Kdor ima denar na razpolago, kupuje akcije, ki obetajo ne le visoke dividende,1 temveč tudi velik kurzni dobiček in s tem višje obrestovanje glavnice. Ob tem stanju konjunkture so industrijski papir i tako varni kot rente. Raditega tudi nobenemu denarnemu kapitalistu ne pride na misel, da bi kupil državne papirje. Ob enem pa mora država ugoditi velikanskim zahtevam moloha militarizma z—-delanjem dolgov. — Država izmeče za stotine milijonov rent na trg. Ravno ob času, ko pojema vprašanje po rentah, zvi«a država ponudbo. Kaj je umev-nejše, kakor da padajo rentni kurzi. A vendar ne more ta ..katastrofa" nikogar oplašiti — tudi rentnerjev ne. Ko pride kriza, se bo denarni kapital — iz „patriotizma" seveda — zopet obrnil k „varnim" državnim papirjem. Rentni kurz bo zopet naraščal. In tako bo šla ta nestanovitnost s kurzi, dokler ne bo proletariat storil konec tej igri kapitalizma. ,,Tako je smatrati v celoti to vsekakor le zmerno naraščanje čiste obrestne mere in vsled tega tudi toliko obžalovano padanje kurza dtžav-nih papirjev kot znak ugodno napredujočega razvoja ljudskega in svetovnega gospodarstva". Tako piše profesor Viljem Lexis, meščanski učenjak. Morda bo to zadostovalo meščanskim ..gospodarjem", ki jim damo za bodočnost dober svet: „Le čevlje sodi naj kopitar!" Raznoterosti. Železniška idila. Kolodvori marsikaterih postajic ob lokalnih železnicah niso po večini nič dru/.ega kot kos zemljo, ki je poravnan in s pepelom posut. Na tem prostoru stojita navadno dve sohi, ki nosita tablo z imenom postajališča. Kaj takega pa ljudem dandanes več ne zadostuje. Prebivalci neke vasi blizu takega postajališča so prosili železniško upravo, da zgradi na postajališču uto in stranišče. Utemeljili so svojo prošnjo s tem, da bi te naprive bile potrebne, ker je postajališče oddaljeno pol ure od njih vasi in se vshd tega pogostoma nudi prilika za posluževanje teli naprav. Uprava pa je to nečuveno prošnjo „iz načelnih razlogov" odklonila. Dobrodušni prebivalci, ki so bili tako ponosni na svojo napredno vlogo, pa so uvideli, da jim ne preostane nič druzega nego samopomoč. In glej ! že drugi dan je bilo preskrbljeno za najnujnejše potrebe, in to predvsem brezplačno. Preko postajne table je visela vrv, ki je nanjo bila na vsakem koncu privezana po ena emajlirana nočna posoda častitljive starosti in se živahno gugala v zraku. Na posodah pa je bilo z oljnato barvo napisano na eni: Hza gospode1', na drugi pa : nza gospe“ ! Potovanje z ladjo na motor. Ladja na motor „Stlandia“ je na svojem potovanju po svetu prevozila že nad 35.000 kilometrov in sicer s tovorom nad 9300 ton. Ta uspeh utegne pomeniti začetek nove dobe v svetovnem prometu, ker je skoro samoposebi umevno, da se bodi po tem uspehu ladje na motor naglo razmnožile. Prednosti napram parnikom so prevelike, da bi mogla izostati posledica tega dejstva. „Selandia“ je porabila v 24 urah samo devet ton gorljivih snovi, dela pri strojih pa je opravljalo deset mož in trije vajenci. Pri tem pa se niso prav nič zanemarjale zahteve po zmožnosti manevriranja in zanesljivosti ladje, ki je zopet dospela iz Bangkoka na Angleško. Na tem daljnem potovanju se je morala boriti z viharji, tako da so stroji tudi v tem oziru prestali poskušnjo. Vsega vkup je posetila „Selandia“ 16 pristanišč. Seveda je to najdaljše potovanje, ki ga je kdaj napravila ladja na motor. V teku potovanja so samo dvakrat temeljito preiskali stroje, a je bilo vse v redu. Samo v pomožnih napravah za mazanje in ohlajevanje strojev so bila potrebna nekatera izboljšanja, ki pa se manj tičejo konštrukcije kakor odmerjenja z ozirom na velikost posamičnih predmetov. Četverotaktni motor se je torej v splošnem sijajno obnesel. Tehnični pregled. Dolgost železnic. „Archiv fiir Eisenbahn-wesen“ je priobčil zanimiv pregled svetovnega razvoja železnic. Dolgost vseli železnic je zna- šala leta 1840 7.700 kilometrov 1850.................. 38.600 1860 108.000 1870................. 209.000 1880................. 372.400 1890................. 617.200 1900................. 790.100 1910................1,030.000 Skupna dolgost železnic se je torej tekom zadnjih 70 let popetnajsterila, tekom zadnjih 30 let potrojila. V posameznih delih sveta je bilo leta 1910 železnic : v Ameriki 526.000 kilometrov ., Evropi ...........v 333 850 „ ,, Aziji...............101.900 „ „ Afriki 36.850 ,, ,, Avstraliji 31.010 „ V Evropi ima največ železnic Nemčija, in sicer 61.150 kilometrov; potem sledi Rusija z, 59.560 kilometri, Francija z 49.380 kilometri, Avstro-Ogrska s 44.370 kilometri, Anglija s 37.580 kilometri, Italija s 16.960 kilometri, Španija s 15 000 kilometri, Švedska s 13.890 kilometri itd. Nemčija ima skoraj ravno toliko železnic kot Afrika in Avstralija skupaj. Zgradba vseh železnic sveta, katerih tretjina je državna last, je stala 267 in pol milijard kron. Največja lokomotiva. Kot priprežne lokomotive za proge z močno strmino, vsled katere sc je dosedaj moralo deliti tovorne vlake ali pa pripreč.i dve do tli normalne lokomotive, je železnica Erie Railroad Company naročila tri nove velikanske lokomotive. Prvo je pred kratkim izgotovila American Locomotivč Company. Ta lokomotiva je pravi velikan, ki presega vse dosedaj izgotovljene. Nje dolgost znaša s tender-jem vred nič manj kot 24 metrov; težka je brez tenderja 205 ton, dočim je tender sam 815 ton težak. Nova erijska lokomotiva sestoji iz dveh popolnoma ločenih strojev, katerih vsak je na posebnem sestavu koles s štirimi, medsebojno vezanimi osmi. Sprednji stroj je s svojimi osmi popolnoma neodvisen od glavnega okvirja lokomotive. Vsled tega more brez nevarnosti prevoziti močno vzboeene ovinke. Kotel je skoraj 11 metrov dolg in meri v premeru 2 5 metra; v njem je 404 dimnih cevi v dolžini 6.4 metrov in v premeru 56 milimetrov. Kurišče kotla znaša 9'3 m3, kurilna ploskev pa skoraj 500 m2. Napetost pare znaša 15 atmosfer prekopritiska. Kotel vaga 50 ton, z Vodo napolnjen pa 70 ton. Delavci c. kr. državnih železnic, pozor! Volitve v delavski odbor c. kr. državnih železnic, tržaški ravnateljski okraj so razpisane in se vršijo prihodnji teden in morajo biti končane do 7. septembra t. 1. Delavci! V-vašem interesu je, da glasujete za kandidate, ki vam jih predlaga naša organizacija sporazumno z delavskimi zaupniki. Kandidatje so sledeči : Sekcija I. stavbna in progovzdrževalna služba. Odborniki: TJ r s c h i t z Jurij, kovač, progovzdrževalna sekcija, Trst prosta luka, Mrak Jo s i p , tesar, progovzdrževalna sekcija, Jesenice, Pogačnik Ivan, mizar, progovzdrževalna sekcija Ljubljana I., Zabukovec Jakob, progni delavec, progovzdrževalna sekcija Ljubljana II. Namestniki: Pohar Ivan, progni delavec, progovzdrževalna sekcija Jesenice, Peitler Alois, progni delavec, progovzdrževalna sekcija, Trst prosta luka, Levstek Fran, progni delavec, progovzdrževalna sekcija Ljubljana II., Peternel Henrik, progni delavec, progovzdrževalna sekcija, Trst prosta luka. Sekcija II. delavniška in vlakopospeševalna služba. Odborniki: Valjavec Fran, premogar, kurilnica Ljubljana, Bratina Henrik, delavec, delavnica Gorica, K r a m me r J o s i p, predkurjač, kurilnica Gorica, C u t i č Anton, ključavničar, Trst. Namestniki: Nagode Ivan, premogar, kurilnilca Podnart, Z e i c h e n Matija, premogar, kurilnica Ljubljana, Božič Karol, snažilec - kurjač, kurilnica Gorica, Schwarz Rudolf, ključavničar, kurilnica Trst c. kr. drž. žel., Sekcija III. prometna in postajna služba. Odborniki: Prunk Ivan, skladiščni delavec, Trst c. kr. drž. žel., Mlakar Josip, postajni delavec, Jesenice, G a t h o 1 Ignacij, skladiščni delavec. Trst prosta luka, S a u 1 i Josip, skladiščni delavec, Trst c. kr. drž. žel. Namestniki: P eri nič Bernard: skladiščni delavec, Trst prosta luka, Levstek Alojzij, postajni delavec, Jesenice, Gašper i č Josip, postajni delavec, Dobrepolje, Smolak Ferdinand, zavirač, Trst c. kr. drž. žel. V glasovnici je navesti le tiste kandidate, ki so postavljeni za sekcijo, v kateri se nahaja volilec po svoji službeni lastnosti. Pritožbe o prestopkih volilnih določb ali službenem vplivanju na volilce kakor tudi na volitev vplivajočem opuščanju je takoj javiti uredništvu ..Železničarja" v Trstu, ulica Madon-nina 15. Naš posmrtno -odpravninski sklad. Iz posmrtno-odpravninskega sklada se je izplačalo podpore za sledeče smrtne slučaje: 109. Fran Spalt, Mahriseh Schonberg. 130. Bazilij Dolinka, Stryj. 136. Karolina Hautz, Stanislav. 137. Aiojzija Rechbauer, Maribor I. 138. Ana Khuen Inomost IV. 139. Ivan Gruber, Št. Mihel pri Ljubnem. 140. Avrelija Staufer, Wels. 141. Matija Stangl. Lend-Gastein. 142. Marija Ressler, Knittelfeld. 143. Marija Manhart, Alsergrund. 145. Frančiška Kral, Matzleinsdorf. 146. Martin Veithofer. Lend-Gastein. 147. Marija Biloch, Saybusch. 148. Karol Sauervvein, Dunajsko-Novomesto. 149 Frančiška Malskar, Landstrasse. 150. Hugon Fellner, Leopoldstadt. 151 Rudolf Buchinger, Stainach. 152. Anton Lang, Aspang. 153. Josip Novotny, Ustje na Labi. 154. Sofija Werner. Krnov. 155. Viljem Koch, Solnograd I. 156. Alojzij Stary, Gradec I. 157. Terezija Puscher, Vordernberg. 158 Amalija Bock, Alsergrund. 160. Alojzij Knapp, Sigmundsherberg. 161. Ivana Thrul, Krnov. 162. Edvard Schurek. Krnov 163. Marija Magdalena Lorenz, Bludenz. Sodrugi! Ne zamudite nobene prilike in pridobivajte nove člane za posmrtno-odpravninski sklad ! Vršili so se sledeči shodi: Sv. Daniel. V ponedeljek 1!). m. m. zvečer se je vršil tukaj važen sestanek strojevodij. Na dnevnem redu je bilo službeno razmerje pod okrajnim tržaškim ravnateljstvom državne železnice. Tržaško železničarsko tajništvo je zastopal sodrug Kopač. Personalno komisijo je zastopal sodrug Petrič iz Ljubljane. Sestanek je bil velike važnosti in koristi. Razpravljalo in poročalo se je o lokalnih službenih razmerah strojevodij in so bili spejeti tudi tozadevni predlogi. Predlogi se predlože v pregled personalni komisiji; dočim se bodo ukrepi glede na spremenljive prejemke predložili centralni personalni komisiji. Končno se je tudi sklenilo, da imata skupini v Ljubljani in v Trstu skupno sklicati take sestanke vsak mesec. Ta sklep je vsega uvaževanja in odobravanja vreden. Le s skupnim smotrenim sodelovanjem bo mogoče doseči to, kar so po vsej pravici zahteva. Važne in velike moralne in materijalne koristi bo ta sklep sodrugov strojevodij. Vršijo se sledeči shodi: Trst. dne 14. septembra t. 1. Divača, dne 15. septembra t. 1. Ljubljana, dne 16. septembra t. 1. Zidan most, dne 17. septembra t. 1. Celje, dne 18. septembra t, 1. Dnevni red vseh teh shodov je : Zavarovalnica zoper nezgode in železni č a r j i. Poroča sodr. Hondi iz Dunaja. * * * Vršijo se v Ljubljani še sledeči sestanki: Dne 7. septembra, ob 1. uri popoldne, sestanek prožnih in postajnih čuvajev z dnevnim redom : Zahteve čuvajev in organizacija Dne 8. septembra, ob 8. uri zjutraj, sestanek delavcev južne železnice. Isti dan, to je 8. septembra ob 1. uri popoldne, sestanek izravnavalcev prog državne in južne železnice. Na sestanku delavcev južne železnice imajo biti zastopane le ono skupine, ki spadajo pod tržaško obratno nadzorstvo. Imena delegatov je poslati tajništvu vsaj do 3. septembra t. 1. Odprto vprašanje ravnateljstvu c. kr. državnih železnic v Beljaku. Ali je slavnemu ravnateljstvu znano, da se v Polzeli (Heilenstein) delavcem ne plačuje čez-I urnega dela, dasiravno jim to plačilo pritiče po delovnem redu, in da morajo tam delavci delati od šeste ure zjutraj do osme ure zvečer. Za nujno odpomoč prosijo prizadeti. Iz organizacije. Funkcionarjem in članom naše organizacije na znanje! (Naknadno pošiljanje listov.) .Naznanjamo vsem funkcionarjem krajevnih skupin in vplačevalnic ter članom naše organizacije, da se ne bo več naknadno pošiljalo ustavljenih številk ..Železničarja" itd. tistim elanom, ki so nad šest tednov zaostali s svojimi prispevki. Od ene ekspedicije do druge se mora okoli 2000 izvodov strokovnih listov naknadno razpošiljati, kar stane mnogo denarja Dopošiljalo se bo v bodoče strokovni list le od tiste dobe, ko zopet začne plačevanje. Da ne bo treba članom predolgo čakati na svoj strokovni list, se priporoča da se sprejemnice novih članov takoj pošlje na Dunaj. Da se prepreči motenje in nerednost v pošiljanju strokovnih listov, naj člani po vsaki preselitvi naznanijo upravništvu na Dunaju izprernembo naslova. * * * (F r a n k i r a n j e p i s e m.) Ker se množijo slučaji, da moramo plačevati kazensko poštnino za pisma, ki niso zadostno frankirana in znaša svota za kazensko poštnino okoli 1000 do 1200 kron na leto, prosimo nujno vse funkcionarje in člane, da prilepijo na pisma znamke v primernem znesku. Da se bodo vedeli člani in funkcionarji ravnati, navajamo, da vaga pola navadnega papirja za pisma (4 strani) z ovitkom vred približno 20 gramov. Za tako pismo zadostuje znamka za 10 vinarjev. Vsaka nadaljna priloga že presega težo 20 gramov. Vsled tega je na taka pisma prilepiti znamko za 20 vinarjev. Opozarjamo, da v bodoče ne bomo več sprejemali pisem, ki niso zadostno ali pa sploh nič frankirana, če je pošta nanje nalepila kazenske znamke. Upravništvo. Vsebina št. 16. z dne 15. avgusta 1912. Članki : Socializem — kulturna moč. Kapitalizem in delavstvo. Svetovna draginja. Zahteve ouvajnega osobja in bločno signalnih slug. Kapitalistično ubojstvo. Julijsko napredovanje pri južni železnici. Delovne razmere skladiščnih delavcev c. kr. drž. žel. Povsod so enaki. Dopisi : Trst, prosta luka drž žel. Nabrežina. Postojna. Iz Drenovoga griča. Domače vesti: Z južne železnice v Trstu. Kako lovi „Stidbahnerverband“ člane. Izpred sodišča: Nastavljencu ni treba da v nevarnost stavi svojo osebno varnost. Po alkoholni intoleranci dokazana nevroza. Poročila o shodih. Buje. Celje. Shod kurjačev državne železnice. V Trstu. Ljubljana. Gorica. Jesenice. Listnica uredništva. Trst, prosta luka. Radi pomanjkanja prostora prihodnjič. O razmerah v kurilnici Zidan most prihodnjič. (Iz gori navedenega razloga.) Nabrežina. Spis ni poraben za naš list. Kavarna Unione - Trst Ulica Caserma in ulica Torre Bianca — = Napitnina Je odpravljena —.— Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopafi Tink.! L. Herrmanstorfer v Trstu