LIBRARY. Journal of Library and Information Science 65/1–2 Aims and Scope LIBRARY was incepted in 1957 by the Association of Slovenian Librarians. As in 1984 the association changed its name, LIBRARY became the official journal of the Slovenian Library Association. LIBRARY publishes refereed articles and short communications presenting recent scientific and professional achievements in library and information science, book studies and related fields. LIBRARY aspires to support and stimulate the development of theory and practice and to raise the knowledge and skills of professional staff. The LIBRARY is published four times per year (two single issues and one double issue). ISSN 0023-2424 Ljubljana 2021 KNJIŽNICA Revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti It is indexed in: LISA (CSA), LISTA (EBSCO), European Reference Index for the Humanities and the Social Sciences (ERIH PLUS), Proquest Research Library, ProQuest Library Science, IBZ and DOAJ. The journal is open access, fulltext articles are available at journal’s web page, LISA, Google Scholar, dLib and COBISS/OPAC. LIBRARY Journal of Library and Information Science Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Narodna in univerzitetna knjižnica Slovenian Library Association National and University Library KNJIŽNICA LIBRARY Previous Editors of LIBRARY: Maks Veselko 1957–1958 Dr Branko Berčič 1958–1962 Maks Veselko 1963–1964 Jože Munda 1965–1969 Maks Veselko 1970–1971 Vlasta Pacheiner 1972–1973 Dr Bruno Hartman 1974–1979 Jože Šifrer 1980–1985 Jelka Gazvoda 1986–1999 Dr Melita Ambrožič 2000–2005 Dr Eva Kodrič-Dačić 2005–2009 Dr Primož Južnič (Ed.-in-Chief) 2010–2011 Branka Badovinac (Man. Ed.) 2010–2011 Dr Alenka Kavčič-Čolić (Ed.-in-Chief) 2012–2015 Dr Ines Vodopivec (Man. Ed.) 2012–2015 Dr Gorazd Vodeb (Ed.-in-Chief) 2016–2019 Damjana Vovk (Man. Ed.) 2016–2020 Dr Irena Eiselt (Ed.-in-Chief) 2019–2020 65/1–2 KNJIŽNICA. Revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti Programska zasnova KNJIŽNICA je začela izhajati leta 1957 kot glasilo Društva bibliotekarjev Slovenije. Leta 1984 je po preimenovanju Društva postala glasilo Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. KNJIŽNICA objavlja najnovejša znanstvena spoznanja in strokovne dosežke s področij bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva ter sorodnih ved. Poslanstvo revije KNJIŽNICA je prispevati k razvoju teorije in prakse ter dvigu ravni znanja in strokovne usposobljenosti zaposlenih na teh področjih. Izhaja štirikrat letno (dve enojni in ena dvojna številka). Indeksirana je v: LISA (CSA), LISTA (EBSCO), European Reference Index for the Humanities and the Social Sciences (ERIH PLUS), Proquest Research Library, ProQuest Library Science, IBZ in DOAJ. Prispevki v celotnem besedilu so prosto dostopni na spletni strani revije in v zbirkah podatkov LISA, Google Scholar, dLib in COBISS/OPAC. Uredniki revije so bili doslej: Maks Veselko 1957–1958 dr. Branko Berčič 1958–1962 Maks Veselko 1963–1964 Jože Munda 1965–1969 Maks Veselko 1970–1971 Vlasta Pacheiner 1972–1973 dr. Bruno Hartman 1974–1979 Jože Šifrer 1980–1985 mag. Jelka Gazvoda 1986–1999 dr. Melita Ambrožič 2000–2005 dr. Eva Kodrič-Dačić 2005–2009 dr. Primož Južnič (odg. ur.) 2010–2011 mag. Branka Badovinac (gl. ur.) 2010–2011 dr. Alenka Kavčič-Čolić (odg. ur.) 2012–2015 dr. Ines Vodopivec (gl. ur.) 2012–2015 dr. Gorazd Vodeb (odg. ur.) 2016–2019 Damjana Vovk (gl. ur.) 2016–2020 dr. Irena Eiselt (odg. ur.) 2019–2020 KNJIŽNICA. Revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti UDK 02 ISSN 0023-2424 (tiskana izdaja) ISSN 1581-7903 (elektronska izdaja) LIBRARY. Journal of Library and Information Science UDK 02 ISSN 0023-2424 (print edition) ISSN 1581-7903 (electronic edition) Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Founded and published by: Slovenian Library Association Soizdajatelj: Narodna in univerzitetna knjižnica, Slovenija Co-published: National and University Library of Slovenia Glavna urednica: dr. Mojca Rupar Korošec Odgovorni urednik: dr. Polona Vilar Uredniški odbor: dr. Melita Ambrožič, mag. Doris Dekleva Smrekar, dr. Anja Dular, Romana Fekonja, dr. Primož Južnič, mag. Aleš Klemen, dr. Zdenka Petermanec Mednarodni uredniški odbor: dr. Boris Bosančić, Oddelek za informacijske znanosti, Filozofska fakulteta Univerze v Osijeku (Hrvaška), dr. Wolfram Horstmann, Državna in univerzitetna knjižnica Univerze v Göttingenu (Nemčija), dr. Sofija Klarin Zadravec, Narodna in univerzitetna knjižnica (Hrvaška), dr. Günter Mühlberger, Univerza v Innsbrucku (Avstrija), dr. Kornelija Petr Balog, Oddelek za informacijske znanosti, Filozofska fakulteta Univerze v Osijeku (Hrvaška), mag. Abigail Potter, Kongresna knjižnica (ZDA), dr. Sigrid Reinitzer, Univerzitetna knjižnica Graz (Avstrija), dr. Jurgita Rudžionienė, Inštitut za bibliotekarstvo in informacijsko znanost, Fakulteta za komunikacije, Univerza v Vilniusu (Litva), dr. Mirna Willer (Hrvaška) Uredniški svet: Polonca Kavčič (predsednica), Marijana Abe, dr. Jerneja Ferlež, Luana Malec, mag. Magdalena Svetina Terčon Jezikovni pregled: Urška Drofenik Jezikovni pregled angleščine in prevodi: Irena Sešek Jezikovni pregled hrvaščine: Renata Petrušić Letna naročnina: 33 EUR za posameznike, 7 EUR za upokojence in študente, 36 EUR za pravne osebe in za naročnike iz tujine. Člani bibliotekarskih in sorodnih društev oziroma drugih pravnih oseb, ki so redni člani Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, so naročnino poravnali s plačilom letne članarine. Oglaševanje: 400 EUR (11 × 19 cm), 200 EUR (11 × 9,5 cm), 100 EUR (5,5 × 9,5 cm) Naslov uredništva: Revija Knjižnica, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Turjaška 1, SI 1000 Ljubljana, Slovenija Elektronska pošta: revija.knjiznica@nuk.uni-lj.si Spletna stran: http://www.zbds-zveza.si/knjiznica, http://knjiznica.zbds-zveza.si Oblikovanje platnic: Miha Golob Oblikovanje logotipa: Zdravko Vatovec Oblikovanje, prelom: Grafični atelje Visočnik Tisk: Dravski tisk Naklada: 1200 izvodov Izdajanje revije omogočajo: Ministrstvo za kulturo, Javna Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Narodna in univerzitetna knjižnica, člani regionalnih društev bibliotekarjev in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije © Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2020 Managing Editor: Dr Mojca Rupar Korošec Editor-in-Chief: Dr Polona Vilar Editorial Board: Dr Melita Ambrožič, Doris Dekleva Smrekar, Dr Anja Dular, Romana Fekonja, Dr Primož Južnič, Aleš Klemen, Dr Zdenka Petermanec International Editorial Board: Dr Boris Bosančić, Department of Information Sciences, Faculty of Humanities and Social Sciences, University of Osijek (Croatia), Dr Wolfram Horstmann, Göttingen State and University Library (Germany), Dr Sofija Klarin Zadravec, National and University Library (Croatia), Dr Günter Mühlberger, Innsbruck University (Austria), Dr Kornelija Petr Balog, Department of Information Sciences, Faculty of Humanities and Social Sciences, University of Osijek (Croatia), Abigail Potter, Library of Congress (USA), Dr Sigrid Reinitzer, University of Graz (Austria), Dr Jurgita Rudžionienė, Institute of Library and Information Science, Faculty of Communication, Vilnius University (Lithuania), Dr Mirna Willer (Croatia) Editorial Advisory Council: Polonca Kavčič (Chair), Marijana Abe, Dr Jerneja Ferlež, Luana Malec, Magdalena Svetina Terčon Slovene language editing: Urška Drofenik English language editing and translations: Irena Sešek Croatian language editing: Renata Petrušić Annual subscription fee: 33 EUR for individuals, 7 EUR for retired and students, 36 EUR for institutions and subscribers outside Slovenia. Subscription fee for members of regional library associations and LIS related institutions is included in the annual membership fee of the Slovenian Library Association. Advertising: 400 EUR (11 × 19 cm), 200 EUR (11 × 9,5 cm), 100 EUR (5,5 × 9,5 cm) Editorial office address: Revija Knjižnica, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Turjaška 1, SI 1000 Ljubljana, Slovenija E-mail: revija.knjiznica@nuk.uni-lj.si Official web page: http://www.zbds-zveza.si/eng/journal_library, http://knjiznica.zbds-zveza.si Cover design: Miha Golob Logo design: Zdravko Vatovec Designed by: Grafični atelje Visočnik Printed by: Dravski tisk Printrun: 1200 copies The journal is published with the support of: Ministry of Culture, Slovenian Research Agency, National and University Library, members of regional library associations and Slovenian Library Association © Slovenian Library Association, 2020 KNJIŽNICA. Revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti UDK 02 ISSN 0023-2424 (tiskana izdaja) ISSN 1581-7903 (elektronska izdaja) LIBRARY. Journal of Library and Information Science UDK 02 ISSN 0023-2424 (print edition) ISSN 1581-7903 (electronic edition) Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Founded and published by: Slovenian Library Association Soizdajatelj: Narodna in univerzitetna knjižnica, Slovenija Co-published: National and University Library of Slovenia Glavna urednica: dr. Mojca Rupar Korošec Odgovorni urednik: dr. Polona Vilar Uredniški odbor: dr. Melita Ambrožič, mag. Doris Dekleva Smrekar, dr. Anja Dular, Romana Fekonja, dr. Primož Južnič, mag. Aleš Klemen, dr. Zdenka Petermanec Mednarodni uredniški odbor: dr. Boris Bosančić, Oddelek za informacijske znanosti, Filozofska fakulteta Univerze v Osijeku (Hrvaška), dr. Wolfram Horstmann, Državna in univerzitetna knjižnica Univerze v Göttingenu (Nemčija), dr. Sofija Klarin Zadravec, Narodna in univerzitetna knjižnica (Hrvaška), dr. Günter Mühlberger, Univerza v Innsbrucku (Avstrija), dr. Kornelija Petr Balog, Oddelek za informacijske znanosti, Filozofska fakulteta Univerze v Osijeku (Hrvaška), mag. Abigail Potter, Kongresna knjižnica (ZDA), dr. Sigrid Reinitzer, Univerzitetna knjižnica Graz (Avstrija), dr. Jurgita Rudžionienė, Inštitut za bibliotekarstvo in informacijsko znanost, Fakulteta za komunikacije, Univerza v Vilniusu (Litva), dr. Mirna Willer (Hrvaška) Uredniški svet: Polonca Kavčič (predsednica), Marijana Abe, dr. Jerneja Ferlež, Luana Malec, mag. Magdalena Svetina Terčon Jezikovni pregled: Urška Drofenik Jezikovni pregled angleščine in prevodi: Irena Sešek Jezikovni pregled hrvaščine: Renata Petrušić Letna naročnina: 33 EUR za posameznike, 7 EUR za upokojence in študente, 36 EUR za pravne osebe in za naročnike iz tujine. Člani bibliotekarskih in sorodnih društev oziroma drugih pravnih oseb, ki so redni člani Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, so naročnino poravnali s plačilom letne članarine. Oglaševanje: 400 EUR (11 × 19 cm), 200 EUR (11 × 9,5 cm), 100 EUR (5,5 × 9,5 cm) Naslov uredništva: Revija Knjižnica, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Turjaška 1, SI 1000 Ljubljana, Slovenija Elektronska pošta: revija.knjiznica@nuk.uni-lj.si Spletna stran: http://www.zbds-zveza.si/knjiznica, http://knjiznica.zbds-zveza.si Oblikovanje platnic: Miha Golob Oblikovanje logotipa: Zdravko Vatovec Oblikovanje, prelom: Grafični atelje Visočnik Tisk: Dravski tisk Naklada: 1200 izvodov Izdajanje revije omogočajo: Ministrstvo za kulturo, Javna Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Narodna in univerzitetna knjižnica, člani regionalnih društev bibliotekarjev in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije © Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2020 Managing Editor: Dr Mojca Rupar Korošec Editor-in-Chief: Dr Polona Vilar Editorial Board: Dr Melita Ambrožič, Doris Dekleva Smrekar, Dr Anja Dular, Romana Fekonja, Dr Primož Južnič, Aleš Klemen, Dr Zdenka Petermanec International Editorial Board: Dr Boris Bosančić, Department of Information Sciences, Faculty of Humanities and Social Sciences, University of Osijek (Croatia), Dr Wolfram Horstmann, Göttingen State and University Library (Germany), Dr Sofija Klarin Zadravec, National and University Library (Croatia), Dr Günter Mühlberger, Innsbruck University (Austria), Dr Kornelija Petr Balog, Department of Information Sciences, Faculty of Humanities and Social Sciences, University of Osijek (Croatia), Abigail Potter, Library of Congress (USA), Dr Sigrid Reinitzer, University of Graz (Austria), Dr Jurgita Rudžionienė, Institute of Library and Information Science, Faculty of Communication, Vilnius University (Lithuania), Dr Mirna Willer (Croatia) Editorial Advisory Council: Polonca Kavčič (Chair), Marijana Abe, Dr Jerneja Ferlež, Luana Malec, Magdalena Svetina Terčon Slovene language editing: Urška Drofenik English language editing and translations: Irena Sešek Croatian language editing: Renata Petrušić Annual subscription fee: 33 EUR for individuals, 7 EUR for retired and students, 36 EUR for institutions and subscribers outside Slovenia. Subscription fee for members of regional library associations and LIS related institutions is included in the annual membership fee of the Slovenian Library Association. Advertising: 400 EUR (11 × 19 cm), 200 EUR (11 × 9,5 cm), 100 EUR (5,5 × 9,5 cm) Editorial office address: Revija Knjižnica, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Turjaška 1, SI 1000 Ljubljana, Slovenija E-mail: revija.knjiznica@nuk.uni-lj.si Official web page: http://www.zbds-zveza.si/eng/journal_library, http://knjiznica.zbds-zveza.si Cover design: Miha Golob Logo design: Zdravko Vatovec Designed by: Grafični atelje Visočnik Printed by: Dravski tisk Printrun: 1200 copies The journal is published with the support of: Ministry of Culture, Slovenian Research Agency, National and University Library, members of regional library associations and Slovenian Library Association © Slovenian Library Association, 2020 Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Narodna in univerzitetna knjižnica 65/1–2 ISSN 0023-2424 Ljubljana, september 2021 KNJIŽNICA Revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti LIBRARY Journal of Library and Information Science Slovenian Library Association National and University Library VSEBINA CONTENTS ČLANKI – CONTRIBUTIONS Špela Kuhar, Tanja Merčun 9 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah Makerspaces in Public Libraries Tanja Petrič Turk, Polona Vilar 37 Pregled storitev slovenskih splošnih knjižnic za gluhe in naglušne uporabnike Overview of Services of Slovenian Public Libraries for Deaf and Hard-of-Hearing Users Eva Kodrič-Dačić 61 Učbeniški skladi: 2015–2020 Textbook rental collections: 2015–2020 Metka Planko 79 Bralne navade generacije Z: primer uporabnikov knjižnice Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje Reading Habits of Generation Z: An Example of the Secondary Medical School Celje Library Users Nina Jamar 111 Standardi in zakonski predpisi za pripravo publikacij Standards and Legislation for the Formation of Publications Lea Felicijan 139 Uresničevanje knjižničnih vlog v splošni knjižnici Performing Library Roles in a Public Library 5 BIBLIOGRAFIJE – BIBLIOGRAPHIES 165 Tjaša Pavletič Lacko, Špela Zupanc Slovenske bibliografije v letu 2019 ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE – SLOVENIAN LIBRARY ASSOCIATION 189 Razpis za podelitev Goropevškovih priznanj in Goropevškovih listin v letu 2022 NAVODILA AVTORJEM – GUIDELINES FOR AUTHORS 197 Navodila za prispevke v slovenščini 201 Guidelines for contributions in English 6 ČLANKI CONTRIBUTIONS Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah1 Makerspaces in Public Libraries Špela Kuhar, Tanja Merčun Oddano: 17. 6. 2021 – Sprejeto: 15. 6. 2021 1.02 Pregledni znanstveni članek 1.02 Review Article UDK 027.02 https://doi.org/10.55741/knj.65.1-2.1 Izvleček Ustvarjalnica je prostor, ki uporabnikom omogoča, da brezplačno preizkusijo in upo­ rabljajo raznovrstne naprave, orodja in pripomočke za različne namene. Gre za sto­ ritev, ki se je v zadnjem desetletju uveljavila v tujih splošnih knjižnicah, medtem ko imata v Sloveniji izkušnje z vzpostavitvijo ustvarjalnice šele dve splošni knjižnici. Pri­ spevek predstavi razvoj ustvarjalnic, njihov namen in umestitev v delovanje splošnih knjižnic ter prikaže nekaj primerov dobrih praks. Poseben poudarek daje načrtovanju ustvarjalnic in opisu posameznih elementov, ki so ključni za njihovo uspešno delova­ nje. Predstavi tri skupine deležnikov, ki so ključne pri načrtovanju ustvarjalnic – upo­ rabnike, lokalno skupnost ter osebje in prostovoljce. Poleg priporočil za fizični prostor in opremo ustvarjalnic je predstavljen tudi seznam opreme s pripadajočimi orodji, napravami, pripomočki in materiali za najpogostejše dejavnosti v ustvarjalnicah. Gre za prvi prispevek o ustvarjalnicah pri nas, ki celostno obravnava to storitev v okviru splošnih knjižnic in daje izhodišča za razmisleke tako pred odločitvijo za vzpostavitev ustvarjalnice kot tudi v procesu njenega načrtovanja. Ključne besede: ustvarjalnice, splošne knjižnice, načrtovanje, knjižnične storitve Abstract Makerspace is a place where library users can try out and use equipment, devices and tools for various purposes free of charge. This service has become very common in 1 Članek je nastal na podlagi magistrskega dela Špele Švab z naslovom Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah: načrtovanje Ustvarjalnega podstrešja v Valvasorjevi knjižnici Krško (Švab, 2020), pod mentorstvom doc. dr. Tanje Merčun Kariž. 9 Špela Kuhar, Tanja Merčun public libraries around the world in the last decade, while in Slovenia there are cur­ rently only two public libraries that have experience in developing makerspaces. The paper provides an overview of the development of makerspaces, their purpose and position in public libraries. It also presents some examples of successful makerspaces in public libraries. Special attention is given to service planning of makerspaces and the elements that are critical to their successful operation. Three groups of stakehold­ ers involved in makerspace planning are presented – users, local community, staff and volunteers. Along with recommendations for physical space and equipment in maker­ spaces, we present a list of equipment with appropriate devices, tools and materials that covers the most common activities in makerspaces. This is the first paper on mak­ erspaces in Slovenia that comprehensively addresses this service in public libraries. It can serve as a starting point for reflection both before the decision to set up a maker­ space and in the process of planning. Key words: makerspaces, public libraries, planning, library services 1 Uvod Knjižnice ponujajo vedno nove storitve, saj uporabniki potrebujejo in si želijo več kot le urejene zbirke knjig. Ena izmed novejših storitev, ki se je v knjižnicah razvila v zadnjem desetletju, so tudi ustvarjalnice ali makerspace2 (angl.). Knjižnice so že v preteklosti prevzele nalogo zagotavljanja javnega dostopa do novih tehnologij. Nekoč so bili to osebni računalniki, brez katerih si knji­ žnic niti ne moremo več predstavljati, danes pa se pojavljajo nove tehnologije (McMonigle, 2020). Te tehnologije lahko vključimo v ustvarjalnice, ki se poja­ vljajo v različnih oblikah glede na vrsto in značilnosti knjižnice, katere del so, ter omogočajo ustvarjanje praktičnih ali umetniških stvaritev. Nekatere ustvar­ jalnice se osredotočajo izključno na digitalno ustvarjanje in uporabnikom za­ gotavljajo ustrezno strojno in programsko opremo. V drugih ustvarjalnicah so v središču ročna dela in knjižnica uporabnikom daje na voljo orodja za obdelavo različnih materialov. Zelo pogosto pa se v ustvarjalnicah pojavljajo različne kom­ binacije opreme, ki spodbujajo tako analogno kot digitalno ustvarjanje, s čimer knjižnica poskuša zadovoljiti najširši krog uporabnikov (Burke, 2014; Johnson, 2017b; Moorefield-Lang, 2015). Trendu vzpostavitve ustvarjalnic sledijo tako v splošnih kot tudi šolskih in vi­ sokošolskih knjižnicah. Razlogov za vzpostavitev ustvarjalnic v knjižnicah je vedno več: od dostopnejše opreme in skupnosti, ki si želi ustvarjati, do ugodnih 2 10 V angleščini se za te prostore večinoma uporablja izraz makerspace, medtem ko v slovenščini še ni splošno uveljavljenega poimenovanja. V članku je uporabljen izraz ustvarjalnica. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah pogojev za prenos znanja tako osebno kot virtualno, pri čemer ima knjižnica ključno vlogo pri podpori tega procesa (Balas, 2012; Compton et al., 2015). V prispevku s pregledom tujih virov predstavljamo storitev ustvarjalnic in se osredotočamo predvsem na njihov pomen za splošne knjižnice ter orišemo ključ­ ne vidike načrtovanja ustvarjalnic. Splošne knjižnice ustvarjalnost posredno že dalj časa vključujejo v nekatere svoje storitve, z vzpostavitvijo ustvarjalnic pa ustvarjanje postaja samostojna storitev. Trenutno sta v Sloveniji dve delujoči ustvarjalnici, ki delujeta v okviru splošne knjižnice. Prva je bila ustanovljena v Goriški knjižnici Franceta Bevka,3 druga se je v začetku leta 2020 odprla v Knjiž­ nici Polje. V Sloveniji je na področju ustvarjalnih prostorov aktivna tudi mreža FabLab,4 ki ni povezana s knjižnicami in deluje predvsem v okviru komercialnih ustanov ali izobraževalnih organizacij. Kljub dvema ustvarjalnicama, ki delu­ jeta v okviru splošnih knjižnic, o tej razmeroma novi storitvi še ni objavljenih prispevkov, ki bi ostalim knjižničarjem omogočali celostni vpogled v storitev ustvarjalnic. Tema je bila raziskana z magistrsko nalogo avtorice tega prispev­ ka, ki nosi naslov Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah: načrtovanje Ustvarjalnega podstrešja v Valvasorjevi knjižnici Krško (Švab, 2020), na katero se ta prispevek tudi deloma naslanja. S tem prispevkom želimo splošne knjižnice spodbuditi k razmisleku o ustvarjalnicah in preučevanju primernosti vzpostavitve te storitve za njihovo lokalno okolje. 2 Nastanek ustvarjalnic Tehnološki napredek razširja možnosti posameznikov in celotne družbe. Ustvar­ janje je prisotno že od nekdaj, a je danes vedno več možnosti, kako lahko svoje potenciale in ideje predstavimo. V zadnjem desetletju je ustvarjanje različnih vsebin postalo zelo popularno, v Združenih državah Amerike so to poimenovali »Maker movement«, kar lahko prevedemo kot gibanje ustvarjalcev. Gre za giba­ nje, ki spodbuja moč posameznika, da izkoristi dane možnosti in razvije svoje potenciale ali preizkuša nove tehnologije in se ob tem vključuje v ustvarjalno skupnost (Hatch, 2014). Gibanje, katerega uradni začetki segajo v leto 2005, ko je pričela izhajati revija Make: magazine, s svojim delovanjem vpliva na spodbujanje ustvarjalnosti, de­ loma tudi na ekonomski razvoj skupnosti ter izobraževanje. Nekateri pa omenjajo 3 4 https://www.gkfb.si/za-uporabnike/mojstrovalnica https://fablab.si/ Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 11 Špela Kuhar, Tanja Merčun tudi socialni vidik gibanja, saj spodbuja sodelovanje vseh posameznikov, na na­ čin, kot želijo sami (Dougherty, 2012; Makerspace Playbook, 2013; Wang et al., 2016, Willingham, 2018). Prvi prostori, ki so bili namenjeni spodbujanju ustvarjalnosti in nudenju raz­ ličnih orodij in tehnologij, so bili komercialne narave. Ustvarjalcem so želeli omogočiti cenovno ugodnejšo možnost preizkušanja in uporabe opreme (Bagley, 2014; Burke, 2014). Leta 2011 pa je z delovanjem pričela prva ustvarjalnica v splošni knjižnici, in sicer v knjižnici Fayetteville Free Library v Združenih dr­ žavah Amerike (FFL Fab Lab, n. d.). Za razliko od komercialnih ustvarjalnic so ustvarjalnice v splošnih knjižnicah uporabnikom omogočile, da so del gibanja ustvarjalcev brez finančnih vložkov ali pa so ti zelo nizki (Britton, 2015). 3 Opredelitev in pomen ustvarjalnic Opredelitve ustvarjalnic, ki jih lahko zasledimo v literaturi, se med seboj raz­ likujejo, kar odraža predvsem raznolikost okolij in ustanov, v okviru katerih delujejo, kot tudi potrebe uporabnikov, ki so jim namenjene. Večina opredelitev ustvarjalnic v knjižnicah določa, kaj prostor nudi v smislu opreme, in povzema možnosti, ki jih ustvarjalnice omogočajo uporabnikom. »Ustvarjalnica je prostor z opremo, potrebščinami in navodili za uporabo tehnologi­ je ter za ustvarjanje, deljenje in sodelovanje pri novih projektih. Ustvarjalnica lah­ ko vsebuje tehnološko napredna orodja ali nizko tehnološka orodja« (Hirsh, 2015, str. 403). »Ustvarjalnica je fizični prostor, ki omogoča dostop do opreme in nudi prilagojeno vodenje, ki se odziva na interese in veščine uporabnikov, ki sodelujejo pri samostojno oblikovanih projektih« (Hartnett, 2016, str. 21). »Ustvarjalnica je fizični prostor v knjižnici, kjer se lahko neformalno, sodelovalno učenje zgodi s praktičnim ustvarjanjem, z uporabo različnih kombinacij tehnologij, ki niso na voljo za domačo uporabo, industrijske in likovne umetnosti« (Bowler, 2014, str. 59). Kot pravi Bronkar (2017), lahko ustvarjalnico najpreprosteje opišemo kot prostor, kjer se zbirajo ljudje, da bi nekaj ustvarili. Kaj lahko uporabniki v ustvarjalnicah ustvarjajo, je odvisno od tega, kaj jim prostor omogoča, na kar pa najpogosteje vplivajo potrebe okolja, kjer ustvarjalnica deluje. 12 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah Ustvarjalnice imajo več vidikov delovanja. Bruke (2014) kot osnovne vidike na­ vaja: – deljenje znanja in deljenje opreme, – prosto učenje in raziskovanje, – izobraževanje na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike (t. i. STEM 5 izobraževanje) ter – sodelovanje. Tudi Webb (2018) ustvarjalnico opredeljuje kot okolje, namenjeno sodelovanju, v okviru katerega so zasnovani in izvedeni umetniški, oblikovalski ter tehnološki projekti. Ustvarjalnica vsem uporabnikom daje možnost, da so ustvarjalci informacij in ne le njihovi uporabniki, da pridobivajo nova znanja in uporabljajo obstoječa (Fallows, 2016). Namen ustvarjalnic je, kot pravi Johnson (2017b), da uporabniku omogočijo: – razvoj potencialov, – samostojno izobraževanje ter – izkustveno učenje. Ustvarjalnice lahko opredelimo kot pomembne tudi na področju izobraževanja, saj se s tehnološkim napredkom posodabljajo tudi načini formalnega izobraže­ vanja. Ustvarjalnice lahko podpirajo izobraževanje v lokalnem okolju na po­ dročju STEM izobraževanja in tudi širše. Izobraževanje STEM pogosto poteka s pomočjo različnih orodij, dostop do njih pa lahko omogočajo prav ustvarjalnice (Wells, 2017). Povezavo ustvarjalnic z izobraževanjem STEM lahko prepozna­ mo tudi preko gibanja ustvarjalcev, saj se vizija gibanja zelo ujema s cilji STEM izobraževanja (Abram, 2015; Koh in Abbas, 2015). Združuje ju spodbujanje kri­ tičnega mišljenja, komunikacije, sodelovanja in ustvarjalnosti. Izobraževanju STEM se prav zaradi ustvarjalnosti vse pogosteje dodaja še črka A (STEAM), ki ponazarja umetnost (angl. art) (Johnson, 2017b). Ustvarjalnice knjižnicam omogočajo, da presežejo osnovno podporo izobraže­ valnemu procesu, ki jo lahko nudijo s svojimi storitvami. Veliko prednost pred­ stavlja način poučevanja v ustvarjalnicah, kjer so vloge učencev in učiteljev za­ brisane. Obenem pa ustvarjalnice ponujajo možnost prilagoditve učnega proce­ sa posamezniku ali dejavnosti, ki jo izvajamo (Costello et al., 2016). Prilagoditve 5 STEM (angl. science, technology, engineering, mathematic) izobraževanje združuje štiri smeri: znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko. Gre za koncept izobraževanja, ki ga v tujini vključujejo v učne načrte formalnega izobraževanja. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 13 Špela Kuhar, Tanja Merčun v ustvarjalnicah, ki so najpogosteje omenjene v literaturi, so osredotočene pred­ vsem na deklice. Mnogi namreč menijo, da so ustvarjalnice primerne za vklju­ čevanje deklic v bolj naravoslovno-tehnična področja, kamor se stereotipno še vedno bolj vključuje moško populacijo (Bagley, 2014; Keune et al., 2019; Khuon et al., 2018; Sheffield et al., 2017; Walan, 2019). 4 Primeri ustvarjalnih prostorov Različne primere ustvarjalnih prostorov poznajo predvsem v tujini, kjer je giba­ nje ustvarjalcev že zelo razvito in deluje predvsem izven knjižnic. Ti prostori so tudi različno poimenovani, njihova nadpomenka v angleščini pa je »makerspa­ ce« (Willingham in DeBorer, 2015). V Sloveniji še ni poenotenega izraza, saj lah­ ko zasledimo uporabo različnih poimenovanj, kot so ustvarjalnica, kreativnica, mojstrovalnica, vse pa predstavljajo prevod angleške nadpomenke. Predstavljeni primeri ustvarjalnih prostorov se med seboj razlikujejo glede na namen in po­ nudbo. V Evropi so se razvili »FabLabs« (fabrication laboratory), ki so pogosto sofinan­ cirani s strani izobraževalnih institucij ali različnih organizacij. Mreža FabLab določa osnovni nabor orodij in potrebščin, ki jih morajo ustvarjalnice v tej mreži zagotavljati svojim uporabnikom. Ti ustvarjalni prostori so namenjeni predvsem izdelovanju prototipov ter razvoju patentov (Cavalcanti, 2013; Willingham in DeBorer, 2015). Mreža FabLab deluje tudi v Sloveniji s 25 vključenimi ustvarjal­ nimi prostori (FabLab, n. d.). Že v sredini 90. let prejšnjega stoletja so se na področju računalništva in pro­ gramiranja razširili ustvarjalni prostori, t. i. »hackerspaces«. Gre za sproščeno obliko ustvarjalnega prostora, kjer uporabniki za svoje delo ne potrebujejo druge opreme kot zmogljiv računalnik. Te ustvarjalnice imajo nekoliko manj izobraže­ valen namen in so manj primerne za otroke ter mladostnike (Makerspace Play­ book, 2013; Bagley, 2014). V tujini poznajo tudi mobilno obliko ustvarjalnih prostorov (»mobile makerspaces« ali »mobile FabLabs«), ki imajo podoben namen kot potujoče knjižnice, vendar na voljo dajejo različne tehnologije in orodja. Glavni cilj teh ustvarjalnih prostorov je, da omogočijo dostop tudi tistim, ki živijo na podeželju ali so druga­ če omejeni pri dostopu do ustvarjalnih prostorov (Willingham, 2018). Težave s pomanjkanjem prostora ali drugimi omejitvami pri načrtovanju naslav­ ljajo tudi »pop-up makerspaces«. Takšno načelo ustvarjalnega prostora, ki se po 14 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah potrebi pojavi na različnih lokacijah, omogoča kar največjo količino orodij in tehnologij na zelo majhnem prostoru. Oprema je shranjena v vozičkih in mobil­ nem pohištvu. Te ustvarjalnice so pogosto osredotočene na določeno področje, za katerega nudijo čim več pripomočkov. Takšen način zagotavljanja dostopa do ustvarjalnice je tudi finančno bolj dostopen (Willingham, 2018). Posebno za mlajše so se v šolskih knjižnicah in na mladinskih oddelkih splo­ šnih knjižnic vzpostavili ustvarjalni prostori, ki so pogosto poimenovani »youth makerspaces«. Takšne ustvarjalnice omogočajo ustvarjanje na tistih področjih, ki so bolj zanimiva mlajšim generacijam (računalniške igre, ustvarjanje glasbe, izdelovanje kostumov …) (Willingham, 2018). V Južni Ameriki, Indiji, Afriki in delu Azije so pogosti ustvarjalni prostori, ki so poimenovani »innovation centers« in so osredotočeni na usposabljanje lokalne skupnosti za različna področja izdelovanja ter proizvodnje izdelkov z najrazlič­ nejšimi materiali (Willingham, 2018). Opazimo lahko, da različne vrste ustvarjalnih prostorov nudijo različno opre­ mo in se osredotočajo na različna področja ustvarjanja. Tudi v knjižnicah imajo ustvarjalnice različna poimenovanja, ki najpogosteje sledijo opremi in dejavno­ stim, ki jih ponujajo. Ker ponujene dejavnosti in oprema pogosto izhajajo iz pre­ poznanih uporabniških potreb, je že delujoče ustvarjalnice težje uvrstiti v katero izmed zgoraj opisanih vrst ustvarjalnih prostorov (Willingham in DeBorer, 2015; Bronkar, 2017; Willingham, 2018). 4.1 Primeri ustvarjalnic v splošnih knjižnicah Willingham (2018) v pregledu vzpostavitve in delovanja različnih ustvarjalnic v različnih vrstah knjižnic in iz različnih delov sveta ugotavlja, da je uspešnim ustvarjalnicam skupno: – osredotočenost na skupnost, – načrtovanje, – prilagodljivost, – sposobnost opolnomočenja/zagovorništvo, – pripravljenost na neuspeh, – pričakovanje in sprejemanje hrupa in nereda, – sodelovanje s strokovnjaki iz skupnosti (str. 84). Nekatere od teh elementov lahko zaznamo tudi pri opisih uspešnih ustvarjalnic, ki delujejo v različnih državah in so pomembno oblikovale razumevanje ustvar­ jalnega gibanja v okviru splošnih knjižnic. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 15 Špela Kuhar, Tanja Merčun Fayetteville Free Library FabLab6 Združene države Amerike, Zvezna država New York Ustvarjalnica FabLab (Fabulous Laboratory) se je odprla leta 2011 in je bila prva ustvarjalnica v splošni knjižnici. Po vzpostavitvi so se zaposleni intenzivno izobraževali na različnih področjih, povezanih z ustvarjalnico. V prvih letih je prišlo do težav s financiranjem storitve in prostorsko stisko, ki so jih uspešno rešili. Z ustvarjalnico v knjižnico uspešno privabljajo tudi nove člane. Osrednja naprava ustvarjalnice ob odprtju je bil 3D-tiskalnik. Seznam opreme so postopoma dopolnjevali in uporabnikom omogočali vedno nova področja za ustvarjanje. Sedaj uporabnikom nudijo 3D-tiskalnik in skener, opremo za digi­ talno rezanje in graviranje, šivanje, elektrotehniko, ročne spretnosti ter ročna orodja in STEM učne komplete (FFL Fab Lab, n. d.). V drugi ustvarjalnici Creation Lab je na voljo oprema za ustvarjanje fotografij, videoposnetkov, spletnih stra­ ni, podkastov in glasbe (FFL Creation Lab, n. d.). Za uporabo nekaterih naprav morajo uporabniki opraviti izobraževanja. V ustvarjalnici so uporabnikom za pomoč na voljo bibliotekarji in prostovoljci iz lokalnega okolja, ki imajo specifična znanja, prav tako sodelujejo s študenti bližnje univerze. Zaposleno imajo tudi učiteljico, ki oblikuje učne načrte dejav­ nosti v ustvarjalnici za mlajše uporabnike. (Britton in Considine, 2012; Britton, 2012; Willingham, 2018). Makerspace, Zentralbibliothek Köln7 Nemčija, Köln Leta 2013 je Centralna knjižnica v Kölnu, kot prva splošna knjižnica v Nemčiji, za svoje uporabnike odprla ustvarjalnico, s katero je želela zagotoviti prostor za mreženje in prenos znanja ter medgeneracijsko sodelovanje (The age of makers, 2013). Ustvarjalnica je odprta za vse uporabnike in ponuja širok nabor opreme, od naprav za 3D-tehnologijo, robotiko, izrezovanje do opreme za šivanje, STEM učnih kompletov in računalnikov. Zaposleni v času odprtosti ustvarjalnice novim uporabnikom nudijo izobraževa­ nje in jih usmerjajo k ustreznim napravam. Izvajajo tudi posebne programe izo­ braževanj za posamezne starostne skupine, v proces načrtovanja teh programov 6 7 16 https://www.fflib.org/ https://www.stadt-koeln.de/leben-in-koeln/stadtbibliothek/zentralbibliothek/ Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah pa vključujejo tudi uporabnike. Otroke privabljajo predvsem v času velikonočnih in jesenskih počitnic, ko izvajajo posebne delavnice z namenom seznanjanja z najnovejšimi tehnologijami (Giersberg, 2014; Musik, Medien, Makerspace, n. d.). FryskLab, Bibliotheekservice Fryslân8 Nizozemska, Frizija Ustvarjalnica v splošni knjižnici je lahko tudi mobilna oziroma potujoča. Na Nizozemskem, v provinci Frizija, od leta 2013 deluje FryskLab, prva potujoča ustvarjalnica v Evropi. Gre za potujočo ustvarjalnico, katere cilj je reševanje težav lokalnega okolja (revščina otrok, nedokončano formalno izobraževanje, pomanjkanje usposobljenega kadra) ter vrnitev splošne knjižnice v središče družbe. Ustvarjalnica je odprta za vse zainteresirane. Sodelujejo z osnovnimi šolami, manjšimi podjetji in okoliškimi vasmi, kjer je dostop do sodobne tehno­ logije omejen. Ustvarjalnica, ki je bila v prvem letu nagrajena za inovativnost, je tudi del mreže FabLab (fabrication laboratory) (de Boer, 2015; FryskLab, n. d.). FryskLab, ki lahko sprejme do 12 odraslih ali do 20 otrok, uporabnikom omogoča dostop do naprav za 3D-tehnologijo in izrezovanje, kompletov za električna vezja ter različnih ročnih orodij. Uporabnikom so na voljo tudi prenosni računalniki in dostop do brezžične internetne povezave (FryskLab, n. d.). GKR Lab, Gradska knjižnica Rijeka9 Hrvaška, Reka V splošni knjižnici v Reki so leta 2014 odprli inkubator 3D-tiskanja. GKR Lab je namenjen otrokom in mladostnikom do 24. leta, njegov cilj pa je, da mladim približa nove tehnologije, s 3D-tiskom pa spodbudi ustvarjalnost, eksperimen­ tiranje, preizkušanje ter učenje s pomočjo sodobnih digitalnih orodij. Z ustvar­ jalnico so se odzvali na uporabniške potrebe, hkrati pa razvili knjižnico in pri­ pomogli k njeni večji prepoznavnosti v družbi (Lab, n. d.). Poleg opreme za 3D-tehnologijo lahko uporabniki dostopajo tudi do Raspberry Pi majhnih računalnikov, kompletov električnih vezij in drugih potrebščin za ustvarjanje. Osebje skupaj s prostovoljci nudi pomoč uporabnikom pri različnih aktivnostih, hkrati pa izobražujejo skupine iz osnovnih in srednjih šol. Zaradi 8 9 https://fers.nl/ https://gkr.hr/ Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 17 Špela Kuhar, Tanja Merčun dobrega obiska in sprejetja med mladimi se že srečujejo s prostorsko stisko (Lab, n. d.; Willingham, 2018). Mojstrovalnica, Goriška knjižnica Franceta Bevka10 Slovenija, Nova Gorica Goriška knjižnica Franceta Bevka je prva splošna knjižnica v Sloveniji z ustvar­ jalnico. Ustvarjalnico so odprli septembra 2017, dve leti od prve ideje, ki so jo pridobili v okviru projekta Erasmus+ na Finskem. Z ustvarjalnico so želeli rešiti zaznano težavo nizke informacijske in digitalne pismenosti osnovnošolcev ter srednješolcev. Z organizacijo različnih dogodkov sodelujejo z lokalnimi osnov­ nimi in srednjimi šolami. Osrednja dejavnost ustvarjalnice je 3D-tehnologija: uporabnikom sta na voljo dva 3D-tiskalnika, več 3D-pisal in 3D-skener ter dva računalnika z ustrezno programsko opremo za 3D-modeliranje. V sodelovanju z lokalnim zagonskim podjetjem je v ustvarjalnici na voljo tudi »tihi glasbeni studio« Play2Me. Ustvar­ jalnica je bila zelo dobro sprejeta, knjižnica pa želi uporabnikom v prihodnosti ponuditi nove naprave in programsko opremo za ustvarjanje ter daljši odpiralni čas (Mojstrovalnica, n. d.; Vidmar, 2019). 5 Umestitev ustvarjalnic v splošne knjižnice 5.1 Ustvarjalnice kot orodje za uresničevanja poslanstva knjižnic Splošne knjižnice načrtujejo in vzpostavljajo vedno sodobnejše storitve. Načr­ tovanje ustvarjalnih storitev zato nekateri razumejo kot logičen korak za razvoj splošnih knjižnic (Torrone, 2011). Ameriško knjižničarsko združenje namen ustvarjalnice kot storitve knjižnice natančneje utemeljuje v svoji objavi (Ameri­ can Library Association, 2014): Ustvarjalnice v knjižnicah omogočajo vsakomur razviti kritično mišljenje in spret­ nost reševanja problemov. Dajejo priložnosti za sodelovanje ter udejstvovanje skup­ nosti, kar bo pripomoglo k podjetniškemu razmišljanju in novi generaciji služb s področja STEM. Ustvarjalnice omogočajo dostop do orodij (od knjig do 3D-tiskalni­ kov) in, kar je najpomembneje, ‘dostop drug do drugega’. Ustvarjalnice v knjižnicah 10 18 https://www.gkfb.si/ Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah so pomembni prostori neformalnega izobraževanja, ki lokalni skupnosti omogočajo, da ustvarja in usmerja lastno prihodnost. Ustvarjalnice namreč poslanstvo knjižnic, da zagotavljajo dostop do znanja, dopolnjujejo z zagotavljanjem dostopa do orodij, hkrati pa knjižničarji ustvar­ jalnice vidijo tudi kot storitev, ki »razširja koncept dostopa do ustvarjanja mreže znanja« (Barniskis, 2016, str. 111). Ustvarjalnice, kot pravi Willingham (2018), »povečujejo pravičnost dostopa do znanja s tem, ko dostopu do knjig ter spleta dodajajo tudi dostop do orodij ter drugih virov za ustvarjanje« (str. xi). Lokalnemu okolju knjižnica z ustvarjalnico ponuja prostor, kjer se lahko posa­ mezniki družijo, podpirajo ter medsebojno dopolnjujejo svoje ideje. Kot narav­ no nadgradnjo knjižnic pri zagotavljanju dostopa do računalniških ter avdio in vizualnih tehnologij ustvarjalnice prepoznava tudi IFLA v poročilu za leto 2017 (IFLA, 2017). Evropska unija pa je predvsem splošne knjižnice prepoznala kot ključne pri pridobivanju digitalnih veščin (Libraries lead with digital, n. d.), ki bi jih uporabniki lahko pridobili tudi v ustvarjalnicah. Splošne knjižnice s svojimi informacijskimi viri in storitvami pogosto služijo kot neformalni prostori za učenje. Za mlajše uporabnike pripravljajo pravljične ure in ustvarjalne delavnice, starejši se zbirajo na različnih prireditvah ali delavnicah, vsi pa so posredno ali neposredno vključeni v informacijsko opismenjevanje. Ustvarjalnice nobene od teh aktivnosti splošne knjižnice ne prevzemajo, pač pa predstavljajo prostor, ki lahko obogati te dejavnosti in hkrati doda nove, ki bodo izhajale iz potreb uporabnikov (Fontichiaro, 2015, 2018). Ustvarjalnice razširjajo možnost vseživljenjskega učenja v knjižnici (Williams in Willett, 2019; Abron, 2018). Prav tako pa lahko v splošnih knjižnicah predstav­ ljajo podporo formalnemu izobraževanju, predvsem kot dodatna izobraževalna enota osnovnih ali srednjih šol. Prednost ustvarjalnic, ki so del splošnih knjiž­ nic, je tudi možnost spoznavanja in povezovanja različnih področij, ne glede na predhodna znanja ali formalno izobrazbo uporabnikov (Abram, 2015; Barton et al., 2017; Hartnett, 2016; Martin et al., 2017). Ustvarjalnice imajo v kombinaciji s klasičnimi knjižničnimi storitvami in viri informacij potencial, da postanejo okolje, kjer se bodo iskale inovativne rešitve različnih nalog in kjer se bo razvi­ jala ustvarjalnost (Costello et al., 2017). Splošne knjižnice so primerne ustanove za vzpostavitev ustvarjalnic predvsem zato, ker že sedaj v svoje delovanje vključujejo naprave ali pripomočke za upo­ rabo novih tehnologij, podpirajo izobraževanje in svoj prostor nudijo lokalnemu okolju za medsebojno povezovanje. Z vzpostavitvijo ustvarjalnice splošna knjiž­ nica ohranja svojo prvotno nalogo posredovanja informacij in hkrati dodaja nove Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 19 Špela Kuhar, Tanja Merčun oblike, prostore ter tehnologije, s čimer še dodatno podpira ustvarjalnost upo­ rabnikov (Johnson, 2017b), vzpostavlja nova sodelovanja z lokalno skup­nostjo (Fallows, 2016) in z brezplačnim dostopom do ustvarjalnice odraža odnos celot­ ne skupnosti do napredka in razvoja (Willingham, 2018). Koristi, ki jih ustvarjalnice lahko prinesejo knjižnici in lokalni skupnosti, na­ vaja tudi Kemp (2013). H koristim uvršča navduševanje mladih za izdelovanje, prisotnost učnega okolja za celotno skupnost ter izobraževalno orodje, ki pripo­ more k povezovanju z lokalnimi in izobraževalnimi institucijami. Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah služijo posameznikom, ki želijo razviti svoje ideje, kot tudi širšemu okolju, na primer lokalnim podjetjem, če se s to storitvijo vključujejo v različne projekte (Burke, 2014; Hartnett, 2016). Predvsem v manjših krajih je lah­ ko ustvarjalnica v splošni knjižnici edini prostor, ki omogoča odkrivanje lastnih potencialov in medsebojno povezovanje ter prepoznavanje lokalnih talentov in mojstrov, ki lahko s svojim znanjem pomagajo drugim v lokalnem okolju (Bar­ niskis, 2016). 5.2 Ustvarjalnice kot del proaktivnega delovanja knjižnic V današnjem času naj bi splošna knjižnica predstavljala platformo, ki omogoča razvoj znanja in lokalnega okolja, je konstantno prisotna in ustvarja mreže ljudi in idej, ki so podprte z različnimi storitvami (Weinberger, 2012). Splošna knjižni­ ca prisotnost v lokalnem okolju in svoje namensko delovanje za uporabnike ures­ ničuje s proaktivnim delovanjem. To pomeni, da splošne knjižnice »ugotavljajo in predvidevajo potrebe prebivalcev v lokalni skupnosti. Svoj program načrtujejo v dialogu z lokalno skupnostjo in njenimi prebivalci glede na potrebe okolja in razpoložljive zmožnosti knjižnice« (Strokovna priporočila, 2018, str. 3). Temelj za proaktivno delovanje splošne knjižnice so knjižnične vloge, ki defi­ nirajo dejavnost splošne knjižnice in predstavljajo okvir za strateško načrtova­ nje. V Strokovnih priporočilih in standardih za splošne knjižnice (2018) lahko identificiramo tudi nekaj vlog, ki bi jih splošne knjižnice lahko uresničevale z vzpostavitvijo ustvarjalnic: – Pridobivanje znanja, ki kot ciljne skupine zajema vse prebivalce lokalnega okolja. Kot je zapisano v opisu te vloge (str. 42), »knjižnica prebivalcem […] omogoča učenje v ustreznem prostoru z ustrezno opremo, […]«. Posamezniki in lokalna skupnost imajo zaradi ustreznega prostora več koristi, med drugim tudi večjo produktivnost, ustvarjalnost ter sodelovalno kulturo. – Vključevanje v družbo, ki kot ciljno skupino predvideva vse, še posebej ran­ ljive skupine prebivalcev. Namen te vloge je, da »vključi prebivalce v družbe­ no življenje za doseganje enakosti ter nudi podporo in ozavešča prebivalce 20 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah lokalne skupnosti pri uresničevanju socialnih, državljanskih in potrošniških pravic« (str. 47). V Strokovnih priporočilih in standardih za splošne knjižnice (2018) je kot možna oblika dela za to knjižnično vlogo predvidena organizacija dogodkov, s katerimi lokalno prebivalstvo pridobiva znanje ter veščine in se medsebojno povezuje. – Spodbujanje povezovanja in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti pa je knjižnič­ na vloga, ki jo lahko ustvarjalnice najbolj izpolnjujejo s svojim delovanjem v okviru splošnih knjižnic. Namen te knjižnične vloge je povezovanje prebival­ cev, kjer gre tako za povezovanje in sodelovanje posameznikov kot tudi raz­ ličnih organizacij. Hkrati ta vloga spodbuja inovativnost, skupno reševanje problemov in osebno ustvarjalnost. V opisu je zapisano, da knjižnica za to vlo­ go zagotavlja tudi ustrezen prostor, posameznik pa pridobi določene koristi, kot so: »uresničevanje potencialov, osebni napredek, […] izboljšanje možnosti v življenju, poklicu in poslovanju, […] večja osebna ustvarjalnost« (str. 56). 6 Načrtovanje ustvarjalnice Načrtovanje je ključnega pomena pri vseh storitvah v knjižnici, zato je potrebno v fazi načrtovanja preučiti vse vidike ustvarjalnice in razmisliti, kaj knjižnica potrebuje, da uporabnikom omogoči ustvarjanje v ustvarjalnici (Compton et al., 2015). Storitev ustvarjalnice je novost v knjižnicah, zato se je najprej potrebno seznaniti s konceptom ustvarjalnic in gibanja ustvarjalcev ter z vsemi vidiki ustvarjanja in uporabe različnih orodij in tehnologij. Za lažji proces načrtovanja in kasneje njenega delovanja je smiselno vzposta­ vitev ustvarjalnice vključiti tudi v strateški načrt knjižnice (Johnson, 2017b). Ustvarjalnica mora biti smiselno vpeta v ostale dejavnosti knjižnice in se z njimi dopolnjevati. Vsaka knjižnica pa mora na lastnem primeru ugotoviti, kako lahko poveže novo storitev z ostalimi dejavnostmi knjižnice in tako spodbudi uporab­ nike, da prehajajo med različnimi dejavnostmi in izkoristijo vse danosti, ki jim jih nudi knjižnica (Moorefield-Lang, 2015; Williams in Willett, 2019). 6.1 SWOT analiza Kot pravi Willingham (2018), je nemogoče, da bi ustvarjalnice v knjižnicah funk­ cionirale na enak način kot ostale storitve. Da pridobimo vpogled v notranje in zunanje dejavnike ustvarjalnice in da bomo lahko naslednje korake v načrtova­ nju in kasneje pri vzpostavitvi prilagodili prepoznanim prednostim, slabostim, priložnostim in nevarnostim, lahko storitev ustvarjalnice preučimo tudi s SWOT analizo (FabLabNet, 2017; McFarland, 2017). Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 21 Špela Kuhar, Tanja Merčun Po pridobljenem znanju o ustvarjalnicah lahko knjižnice pričnejo z načrtova­ njem nove storitve. V izogib težavam pa lahko pred pričetkom načrtovanja knjiž­ nica opravi SWOT analizo. Z njo lahko ugotovi, ali za vzpostavitev ustvarjalnice v njihovi knjižnici obstaja več prednosti in priložnosti ali prednjačijo slabosti in nevarnosti, ki bi morebiti ogrozile uspešnost ustvarjalnice med načrtovanjem kot tudi po vzpostavitvi. SWOT analizo lahko uporabimo tudi kasneje za vsako potencialno orodje, ki bi ga želeli vključiti v ustvarjalnico. V preglednici 1 smo na podlagi tuje literature o načrtovanju in delovanju ustvar­ jalnic poskušali identificirati nekaj možnih prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti ustvarjalnice kot nove storitve splošne knjižnice. Preglednica 1: SWOT analiza o primernosti ustvarjalnice kot nove storitve splošne knjižnice PREDNOSTI – proaktivno delovanje knjižnice – usmerjenost v razvoj knjižnične dejavnosti – osebje, ki se je pripravljeno izobraževati in sodelovati pri novi storitvi – izkušnje z načrtovanjem – poznavanje lokalne skupnosti – poznavanje uporabniških potreb – vzpostavljena podpora izobraževanju – omogočanje povezovanja lokalne skupnosti v prostorih knjižnice SLABOSTI – pomanjkanje kadra – prostorska stiska – pomanjkanje razumevanja in sodelovanja s strani ustanovitelja – težave pri zagotavljanju in pridobivanju finančnih sredstev – nevzpostavljena sodelovanja z lokalnim okoljem PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI pridobivanje novih uporabnikov razvoj knjižnice in pestrosti knjižničnih storitev vključevanje uporabnikov v načrtovanje storitev je primerna za večino uporabnikov nudenje podpore izobraževalnim ustanovam in lokalnim podjetjem – zaposlenim je omogočena uporaba veščin in znanj iz drugih področij – sodelovanje s ključnimi deležniki – vključitev strokovnjakov iz lokalnega okolja – v lokalnem okolju se podobna storitev že izvaja – uspešnost storitve je težko predvideti – storitev v premajhnem obsegu zadovoljuje uporabniške potrebe – opuščanje ostalih storitev – sprememba vloge in podobe knjižnice v lokalnem okolju – nepredvidljiv razvoj družbe in tehnologije – – – – – 6.2 Izhodišča za načrtovanje V procesu načrtovanja ustvarjalnice se lahko ves čas pojavljajo nove ideje in možnosti, vendar knjižnica ne bo imela vedno časa, financ ali osebja, da bi jih lahko uresničila. Pri odločitvi, katere ideje sprejeti ali zavrniti, ključno vlogo tako igrajo (Johnson, 2017b): – razumevanje strateških usmeritev knjižnice in njenega poslanstva, – poznavanje lokalne skupnosti ter – opredelitev usmeritev in ciljev ustvarjalnice. 22 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah Ker bo ustvarjalnica del splošne knjižnice, mora ta storitev odražati oziroma nadgrajevati poslanstvo knjižnice. Skladno s poslanstvom knjižnice je tako smiselno opredeliti tudi poslanstvo, cilje in usmeritev ustvarjalnice. Usmeritev ustvarjalnice naj ne bo preozka, cilji pa naj ne bodo omejeni zaradi proračuna ali časovnega okvirja. Da bo ustvarjalnica primerna za vse potencialne uporab­ nike, Johnson (2017b) tudi poudarja, da mora ustvarjalnica zagotavljati prostor, ki omogoča odkrivanje novih področij ustvarjanja in hkrati ne omejuje tistih, ki so področje ustvarjanja že odkrili. Willingham (2018, str. 29) predlaga sedem korakov, ki nas bodo vodili pri vzpo­ stavitvi, kasneje pa tudi pomagali pri razvoju ustvarjalnice, da jo bomo lahko prilagajali uporabniškim potrebam in ne bo postala zastarel prostor, ki bo vedno manj obiskan: 1. opredelitev obsega raziskave uporabniških potreb (kaj želimo preučiti); 2. določitev načina izvedbe raziskave uporabniških potreb; 3. zbiranje podatkov (npr. anketiranje, fokusne skupine); 4. oblikovanje ključnih ugotovitev na podlagi kvalitativnih in kvantitativnih podatkov; 5. opredelitev prednosti, pomanjkljivosti, izzivov in priložnosti na podlagi zbra­ nih podatkov; 6. določitev prednostnih nalog in oblikovanje akcijskega načrta, ki določa na­ daljnje korake in opredeljuje, kdo bo odgovoren za posamezne naloge; 7. komunikacija podatkov, analiz in načrta z vsemi, vključenimi v načrtovanje ustvarjalnice, in tudi drugimi deležniki. Ob načrtovanju ustvarjalnice je priporočljivo pripraviti tudi razvojne dokumen­ te, kjer začrtamo smernice za ustvarjalnico. Tako bomo lahko zagotovili konsi­ stentnost v razvoju, hkrati pa bomo lahko zagovarjali odločitve pri financerjih in partnerjih. Freeman in Freeman (2017, str. 13) kot ključni pri načrtovanju novih storitev izpostavljata vprašanji: »Zakaj smo se tega lotili in kaj želimo doseči?«. Tudi Fontichiaro (2015, str 194; 2018, str. 223) opozarja na najpomembnejša vpra­ šanja, ki si jih moramo zastaviti pri načrtovanju ustvarjalnice: – Kakšen je namen ustvarjalnice v organizaciji? Kakšni so želeni vplivi ustvar­ jalnice? Kako bo organizacija vedela, da je bila uspešna? – Katere druge ustvarjalne dejavnosti se odvijajo v lokalnem okolju in kako or­ ganizacija dopolnjuje obstoječe ustvarjalne projekte? – Ali je naloga ustvarjalnice, da zagotovi vrsto zanimivih, zabavnih in praktič­ nih dejavnosti? – Ali je naloga ustvarjalnice zagotoviti možnost stalnega izobraževanja na do­ ločenih področjih? – Ali je ustvarjalnica v knjižnici edina v lokalnem okolju ali pa je le ena izmed možnosti za preizkus različnih dejavnosti, preden se posameznik odloči za Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 23 Špela Kuhar, Tanja Merčun formalno izobraževanje na določenem področju ali za ustvarjalnico, ki po­ kriva specifično področje? Skupaj z odgovori na zgornja vprašanja je smiselno v razvojne dokumente vključiti tudi določila o delovnem času, različnih pogojih in omejitvah uporabe ustvarjalnice (npr. starost otrok, časovne omejitve za zagotavljanje pravične rabe opreme) ter varnostna določila. Hkrati naj dokument predvideva tudi kodeks ravnanja uporabnikov v ustvarjalnici. Hatch (2014) dodaja, da naj bo dokument oblikovan tako, da bo dostop do ustvarjalnice omogočen čim širšemu krogu po­ tencialnih uporabnikov. Dokument naj bo skladen s poslanstvom knjižnice in politiko njenega delovanja ter naj hkrati vključuje tudi cilje razvoja ustvarjalni­ ce. Ti naj odražajo potrebe, želje in predloge vseh prepoznanih ključnih delež­ nikov. Tako se bomo zavezali k napredku storitve, ki jo šele načrtujemo (Burke, 2014; Willingham in DeBorer, 2015). Ker se zavedamo, da ustvarjalnico načrtujemo tudi za prihodnost, se moramo odzvati na trenutne potrebe ključnih deležnikov in hkrati začrtati načine, kako bomo ustvarjalnico razvijali v prihodnje in kako jo bomo ohranjali uspešno (Johnson, 2017a). Pri načrtovanju moramo zato razmisliti tudi o različnih napo­ vedih tehnološkega napredka kot tudi o spremembah v izobraževalnem sistemu. 6.3 Ključni deležniki Prepoznavanje ključnih deležnikov je pomemben korak v procesu načrtovanja ustvarjalnice. Willingham in DeBorer (2015) navajata tri skupine, katerih stali­ šča o storitvah in razvoju knjižnic so ključnega pomena za uspešen razvoj storit­ ve: potencialni uporabniki, lokalna skupnost, osebje knjižnice in prostovoljci. Vse skupine je smiselno vključiti že v načrtovanje ustvarjalnice. Uporabniki Uporabniki kot prva skupina deležnikov vplivajo predvsem na vsebino nove storitve, saj mora biti storitev za uspešno delovanje načrtovana na podlagi upo­ rabniških potreb (Barniskis, 2016). Priporočljivo je, da v procesu načrtovanja preučimo in analiziramo vsako uporabniško skupino ločeno ter tako identifi­ ciramo potrebe in želje posameznih skupin. V ustvarjalnici lahko pričakujemo uporabnike različnih starostnih skupin, z različnim predznanjem in z različnimi idejami, kaj želijo ustvarjati (Bronkar, 2017). Prav tako se njihove potrebe in želje lahko precej razlikujejo od pričakovanj, ki jih imajo vodje v knjižnici, osebje ali zunanji financerji te storitve (Moorefield-Lang, 2019). 24 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah Z namenom prepoznavanja potreb potencialnih uporabnikov in celostnega ra­ zumevanja skupnosti uporabnikov ustvarjalnice Willingham (2018) predlaga anketiranje in izvedbo fokusnih skupin. Z izvedbo metode spraševanja lahko pridobimo ključne podatke o uporabniških potrebah, ki bodo vplivale na vse­ bino ustvarjalnice, tako z vidika opreme kot tudi dejavnosti. Uporabnike lahko povprašamo po njihovih interesih in motivaciji za ustvarjanje, na podlagi česar lahko prepoznamo zaželena področja ustvarjanja (Vecchione et al., 2017). Pov­ prašati jih moramo, kaj želijo početi in česa se želijo naučiti pri delu z različnimi orodji (Fisher, 2016). Med načrtovanjem pa moramo spremljati tudi vedenje upo­ rabnikov, ki že zahajajo v knjižnico in preučiti njihove aktivnosti (Bagley, 2014). Lokalna skupnost Knjižnica se lahko z dobrim poznavanjem lokalne skupnosti poveže s potenci­ alnimi partnerji, ki so lahko vključeni že pri načrtovanju ali kasneje pri izvedbi, lahko pa so tudi uporabniki ustvarjalnice (Willingham in DeBorer, 2015). Po­ znavanje lokalne skupnosti lahko pridobimo z analizo okolja, kjer prepoznamo različne skupine (od strokovnjakov s posameznih področij, do podjetij in orga­ nizacij), s katerimi bi lahko sodelovali. Osebje in prostovoljci Osebje vpliva tako na načrtovanje storitve kot tudi na kasnejše delovanje ustvar­ jalnice. Z njihovim sodelovanjem pridobimo pomembno vrednost njihovih pre­ ferenc in izkušenj z uporabniki (Willingham in DeBorer, 2015). Prostovoljci so v ustvarjalnico vključeni predvsem kot strokovnjaki iz lokalnega okolja. Njihov doprinos je najpogosteje njihovo lastno znanje, ki ga predajajo ostalim uporab­ nikom. Knjižnica lahko z njihovo vključenostjo gradi lokalno mrežo ustvarjalcev (Willingham, 2018). 6.4 Usmeritve za vzpostavitev ustvarjalnice Načrtovanje novih storitev v knjižnici lahko privede do spoznavanja, načrto­ vanja in upravljanja novih področij, s katerimi se pred tem nismo srečali, ta področja pa lahko zahtevajo tudi specifične pristope, vezane na novo storitev. Z vidika načrtovanja in vzpostavitve storitve ustvarjalnice so ta področja vezana predvsem na upravljanje s človeškimi viri in njihovim znanjem, pripravo prosto­ ra in izbiro opreme. Gre za tri elemente ustvarjalnice, katerih medsebojni vplivi so, skupaj s ključnimi deležniki, nujni za delovanje in definiranje posamezne Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 25 Špela Kuhar, Tanja Merčun ustvarjalnice. S sliko 1 smo želeli shematsko ponazoriti povezave med ključnimi elementi ustvarjalnice. Slika 1: Elementi ustvarjalnic z medsebojnimi vplivi 6.4.1 Osebje Ustvarjalnica že od načrtovanja naprej potrebuje eno ali več odgovornih oseb, ki so seznanjene s trendom ustvarjalnih prostorov v knjižnicah in imajo hkrati ustrezna znanja (Fisher, 2016). Osebje ustvarjalnico načrtuje, vzpostavi, vzdr­ žuje in kasneje upravlja (Horton, 2019). V ustvarjalnicah, za katere želimo, da bodo dolgoročne in da bodo njihovi programi ustrezni, Koh in Abbas (2015, str. 119) ugotavljata, da so potrebne kompetence osebja: – sposobnost učenja, – sposobnost prilagajanja spremembam, – sposobnost sodelovanja, – zagovorništvo, – sposobnost pomoči različnim uporabnikom. Hkrati so potrebne tudi veščine upravljanja, razvoja in načrtovanja programov, zbiranja sredstev, tehnološke pismenosti ter poučevanja in pomoči različnim skupinam uporabnikov. Te veščine pa dopolnjujejo tudi mehke veščine, ki teme­ ljijo na osebnostnih lastnostih (Koh in Abbas, 2015). Osebje mora poznati orodja in tehnologije, ki so na voljo uporabnikom v ustvar­ jalnici, prav tako pa morajo poznati ustrezne protokole varnosti in zaščite, da lahko poskrbijo za varnost uporabnikov (Willingham, 2018). Zato je nujno izo­ braževanje osebja (Horton, 2019; Moorefield-Lang, 2015), za katerega lahko po­ skrbimo na več načinov, tudi preko spletnih seminarjev ali z izobraževanji v drugih ustvarjalnicah (Fisher, 2016; Willingham, 2018). 26 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah Koliko zaposlenih potrebujemo za delo v ustvarjalnici, je odvisno od »števila uporabnikov, ki jih pričakujemo, projektov, ki se bodo odvijali, in od načina oziroma vrste podpore, ki jo želimo nuditi uporabnikom« (Bagley, 2014, str. 11). Zavedati pa se moramo, da je podpora s strani osebja zaželena pri vseh dejav­ nostih, vendar se stopnja podpore razlikuje glede na zahtevnost dejavnosti (Ba­ gley, 2014). Za dobro uporabniško izkušnjo v ustvarjalnici lahko poskrbimo z ustrezno izobraženim osebjem. To so lahko zaposleni, ki v svoje strokovno delo bibliotekarja vključijo lastne hobije in veščine (Fisher, 2016), ali pa k sodelovanju povabimo strokovnjake iz lokalnega okolja, ki razbremenijo osebje, ki pogosto v knjižnici opravlja tudi druge naloge (Willingham, 2018). 6.4.2 Prostor Ustvarjalnica za svoje delovanje potrebuje tudi fizični prostor, kjer bo uporabni­ kom na voljo oprema. Prostor ustvarjalnice načrtujemo glede na vrsto ustvarjal­ nice, ki jo želimo vzpostaviti, izbrano opremo, proračunske zmožnosti in glede na to, kakšne pogoje imamo za vzpostavitev. Za uspešno ustvarjalnico ni po­ trebe po gradnji novih prostorov ali celostni preureditvi obstoječih, vsekakor pa umeščanje v obstoječe prostore pomeni določene omejitve pri načrtovanju ustvarjalnice (Bagley, 2014). Prostor, ki bo namenjen ustvarjalnici, je potrebno izoblikovati v procesu načrto­ vanja, znanih pa je nekaj splošnih priporočil: – ustvarjalnica naj bo hkrati funkcionalna in udobna (Burke, 2014); – zasnova prostora naj omogoča prosto gibanje in uporabnikom nudi možnost izbire med samostojnim in skupinskim delom (Wells, 2017) – s postavitvijo večjega delovnega prostora na sredini spodbudimo sodelovanje v ustvarjal­ nici (Abron, 2018), hkrati pa z mesti za samostojno delo omogočimo razvijanje posameznikovih idej (Makerspace Playbook, 2013); – v ustvarjalnico je smiselno vključiti police z referenčnim gradivom in s tem uporabnikom ponuditi izbiro pridobivanja informacij od osebja ali iz drugih dostopnih virov (Wells, 2017); – del ustvarjalnice je lahko razstavni prostor, kjer uporabniki predstavijo svoje izdelke. Lahko pa ga umestimo tudi izven ustvarjalnice in tako privabimo še ostale uporabnike knjižnice (Abron, 2018; Webb, 2018). Število uporabnikov, ki bodo lahko hkrati uporabljali ustvarjalnico, je odvisno od velikosti prostora. Kemp (2013) in Willingham (2018) predlagata na upo­ rabnika minimalno 4,6 m 2 delovnega prostora. Ob tem moramo biti pozorni na posamezna orodja, ki lahko za varno delo zahtevajo večji delovni prostor (Willingham, 2018). Med načrtovanjem je smiselno razmišljati tudi o razvoju Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 27 Špela Kuhar, Tanja Merčun ustvarjalnice in možnih prilagoditvah, tako da vključimo mobilno pohištvo, zagotovimo možnost hrambe manjših naprav in menjave z drugimi, dostopnost materialov pri delu, smiselno razporeditev električne napeljave in prezračeva­ nja, ipd. (Johnson, 2017b). Ti elementi prostora pa vplivajo tudi na razporeditev opreme v ustvarjalnici. Da bomo smiselno razporedili opremo, moramo poznati vse lastnosti orodij (Bronkar, 2017) in skladno z njimi zagotoviti dovolj vtičnic, namestiti primerno razsvetljavo (Delecki, 2017; Makerspace Playbook, 2013; Willingham, 2018) in prezračevalni sistem (Kemp, 2013; Willingham, 2018). Da zagotovimo nemoteno delo, moramo prostor organizirati tako, da so ustrezni ma­ teriali in potrebščine na voljo pri orodjih ter delovnih mestih, kjer se uporabljajo. Za bolj samostojno delo uporabnikov je dobro, da na vidnih mestih označimo, kje se nahajajo posamezni materiali in potrebščine (Compton et al., 2015). V ustvar­ jalnici moramo zagotoviti tudi prostor za hrambo polizdelkov, ki še čakajo na dokončanje (Kemp, 2013; Willingham, 2018). Ena izmed glavnih skrbi pri načrtovanju ustvarjalnice mora biti tudi varnost uporabnikov. Z vidika varnosti moramo omogočiti delo uporabnikov brez nepo­ trebnih premikov po celotni ustvarjalnici, kjer je potrebno, moramo poskrbeti za zaščitne pripomočke (očala, rokavice, maske, oblačila …) (Kemp, 2013). Delovne površine morajo biti primerne glede na orodja in naprave, ki so v ustvarjalnici. Namestiti moramo tudi primerno, nedrsečo talno oblogo in zagotoviti, da na tleh ni prostih kablov ali drugih predmetov, ki bi lahko bili nevarni za uporabnike (Delecki, 2017; Wells, 2017). 6.4.3 Oprema Oprema je pomemben del ustvarjalnice, saj zgolj prostor, brez opreme, orodij, naprav in pripomočkov, ne more biti definiran kot ustvarjalnica. Prednost dobro opremljene ustvarjalnice je, da lahko zaradi pestrosti opreme privabi širok krog ljudi, ki želijo ustvarjati na različnih področjih, ter z dostopom do prave opreme, orodij in potrebščin spodbudi lokalno okolje k ustvarjanju (Hatch, 2014). Kljub temu, da je kot oprema v ustvarjalnici najpogosteje omenjen 3D-tiskalnik (Burke, 2014; Fontichiaro, 2018), je to le eno izmed možnih orodij, ki jih lahko vključimo v ustvarjalnico (Bronkar, 2017; Burke, 2014). Pogosto se z ustvarjalnico povezuje visokotehnološka oprema, vendar Abron (2018) opozarja, da uspeš­ nost ustvarjalnice ni pogojena s sodobnimi in naprednimi tehnologijami, pač pa s smiselno vključitvijo opreme glede na uporabniške potrebe. Pri izbiri opre­ me ima skupaj s cilji ustvarjalnice in prepoznanimi uporabniškimi potrebami ključno vlogo še razpoložljiv proračun ter osebje in prostor, ki ga imamo na voljo (Bronkar, 2017). 28 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah V ustvarjalnici nastajajo tako izdelki kot ideje in koncepti. Uporabniki pri ustvar­ janju uporabljajo različne materiale in ustvarjajo tudi v digitalnih formatih. Za posamezne dejavnosti je torej potrebno izbrati primerno opremo in poznati raz­ lične možnosti zasnove ustvarjalnice (Bronkar, 2017). Opremo delimo na dve skupini: 1. orodja in naprave, ki so uporabnikom na voljo in jih moramo vzdrževati, 2. materiali in potrebščine, ki se v procesu uporabe ustvarjalnice porabljajo in jih moramo za nemoteno delo dodajati (Willingham, 2018). Pri načrtovanju ustvarjalnice in izbiri opreme si lahko pomagamo z različnimi seznami predlagane opreme. Seznami se med seboj razlikujejo glede na usme­ ritve ustvarjalnice ter aktivnosti (Fisher, 2016; Freeman in Freeman, 2017), fi­ nančni okvir (Bronkar, 2017) in uporabnike, ki jim bo ustvarjalnica namenjena, ali pa zajemajo širok nabor orodij in naprav (Burke, 2014; Compton et al., 2015; Hatch, 2014; Makerspace Playbook, 2013; Willingham in DeBorer, 2015; Willin­ gham, 2018). V preglednicah 2 in 3 je prikazan seznam možne opreme ustvarjalnic, ki je bil se­ stavljen na podlagi seznamov opreme iz literature in opreme različnih ustvarjal­ nic (Bronkar, 2017; Burke, 2014; Compton et al., 2015; FFL Creation Lab, n. d.; FFL Fab Lab, n. d.; Fisher, 2016; Freeman in Freeman, 2017; FryskLab, n. d.; Hatch, 2014; Lab, n. d.; Makerspace Playbook, 2013; Mojstrovalnica, n. d.; Musik, Me­ dien, Makerspace, n. d.; Willingham in DeBorer, 2015; Willingham, 2018). Preglednica 2: Seznam možne visokotehnološke opreme v ustvarjalnicah Visokotehnološke naprave 3D tiskalnik 3D skener 3D tehnologija 3D pisala Polnila za tisk Programska oprema za modeliranje 3D objektov Laserski rezalnik Gravirni stroj Izrezovanje CNC rezalnik Programska oprema za vsak rezalnik posamezno Kompleti za sestavljanje robotov Robotika Že izdelani roboti za programiranje Roboti namenjeni različnim starostnim skupinam in predznanju Kompleti za izdelovanje vezji za začetnike in otroke, uporaba vsakdanjih predmetov Elektrotehnika Kompleti za izdelovanje vezij za poznavalce Predizdelana vezja, ki omogočajo povezavo z osebnim računalnikom in učenje programiranja ter nadgradnje vezja Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 29 Špela Kuhar, Tanja Merčun Preglednica 3: Seznam možne nizkotehnološke opreme v ustvarjalnicah Nizkotehnološke naprave Naprave za ustvarjanje glasbe, glasbila Snemalniki zvoka Ojačevalci Zvok Mikrofoni Slušalke Predvajalniki glasbe iz različnih nosilcev Programska oprema za snemanje in obdelavo zvoka Različni fotoaparati (digitalni, zrcalno refleksni) in kamere Virtualna očala Fotografija in videografija Zeleno platno Komplet za osvetlitev Mikrofoni Stojala Programska oprema za obdelavo fotografij in videoposnetkov Šivalni stroji Stroji za vezenje Izdelovanje iz tekstila, oblikovanje oblačil, šivanje Komplet za ročno šivanje Naprave za izdelovanje gumbov Preša za tisk na tekstil Likalnik Potrebščine (tekstil, sukanci, šivanke, metri, škarje, bucike, naprstniki, zadrge, gumbi, zaponke …) Programska oprema za oblikovanje oblačil LEGO kompleti Gradnja, sestavljanje Kompleti lesenih gradnikov Kompleti magnetnih gradnikov Kompleti plastičnih gradnikov Kompleti gradbenih komponent Pripomočki za obdelavo kovin (brusilniki, rezalniki, varilniki, žage, svedri, stružnice, različne kovine) Obdelava različnih materialov Pripomočki za obdelavo lesa (brusilniki, žage, svedri, stružnice, pripomočki za rezbarjenje, različne vrste lesa) Pripomočki za obdelovanje gline (orodja za ročno obdelavo, lončarsko kolo, peč za sušenje, glina) Različni materiali (papir, karton, les, keramika, steklo, tekstil, guma, plastelin, glina, modelirna masa, kinetični pesek …) Umetniško ustvarjanje Pripomočki za ustvarjanje nakita Odpadni materiali Pripomočki za slikanje, risanje (različne podlage, različne vrste barv …) Seti za kaligrafijo 30 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah Čeprav lahko uporabimo katerega od seznamov opreme ali si ogledamo že de­ lujoče ustvarjalnice, naj nam bodo to le usmeritve in možnosti za pridobivanje idej za lastno ustvarjalnico (Abron, 2018) ter prispevek k boljšemu razumevanju koncepta ustvarjalnic in njihove vzpostavitve (Freeman in Freeman, 2017). Fon­ tichiaro (2018) pravi, da je zmotno, če želimo potrebo uporabnikov po ustvar­ jalnici zadovoljiti s prenosom dobrih praks že delujočih ustvarjalnic. Johnson (2017b) pa dodaja, da ni enoznačnega načrta ustvarjalnice, ki bi bil uspešen. Ko pridobimo ideje o opremi, moramo v izbiro na primeren način vključiti tudi uporabnike. Zavedati pa se moramo, da uporabnike vključujemo v načrtova­ nje storitve, ki je večini od njih neznana. Uporabniki, ki bi potrebovali storitve ustvarjalnice, se ne zavedajo, da je lahko knjižnica tista, ki bi jim lahko to po­ nudila brezplačno ali z zelo nizkimi stroški (Bagley, 2014; Compton et al., 2015). Tako kot poteka nakup knjižnega gradiva skladno z nabavno politiko, je z vi­ dika uspešnega načrtovanja, delovanja in razvoja v fazi načrtovanja smiselno pripraviti dokument nabavne politike za opremo ustvarjalnice. Pri vzpostavitvi ustvarjalnice sledimo temu dokumentu in vključimo tista orodja in tehnologije, ki jih želimo dati na razpolago uporabnikom in ki hkrati ustrezajo finančnim okvirjem (Fontichiaro, 2015; Johnson, 2017b). V nabavni načrt je priporočljivo vključiti tudi vso opremo, za katero smo prepoznali potrebo v okolju, vendar se zaradi finančnega okvirja ali drugih omejitev trenutno še nismo odločili za nakup. S takšnim sistematičnim pristopom se lahko izognemo nesmiselni porabi finančnih sredstev za opremo, ki je ne potrebujemo ali za katero nismo prepo­ znali uporabniških potreb in želja (Kemp, 2013). Glede na izbrano opremo in prepoznane uporabniške potrebe lahko pripravi­ mo tudi podporne programe, kot so skupinska ali individualna izobraževanja in delavnice individualne pomoči (Yi in Baumann, 2018). S tem bomo dosegli primerno seznanjenost s celotnim prostorom, pravili v prostoru ter varnostnimi ukrepi (Delecki, 2017; Webb, 2018; Willingham, 2018), ter ustrezno stopnjo začet­ nega znanja uporabnikov (Fisher, 2016; Vecchione et al., 2017). 7 Zaključek Ustvarjalnice uspešno dopolnjujejo poslanstvo splošnih knjižnic, tako v Evropi kot širše po svetu in postopoma tudi v Sloveniji. Namen ustvarjalnic, da uporab­ nikom brezplačno omogočajo preizkušanje in uporabo različnih naprav, orodij in pripomočkov, ima veliko koristi tako za posameznika kot za celotno lokalno okolje knjižnice. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 31 Špela Kuhar, Tanja Merčun Ker je bil razvoj ustvarjalnic, tako v knjižnicah kot izven njih, zelo pester, lahko ideje in usmeritve za lastno vzpostavitev ustvarjalnice črpamo iz različnih virov. Ustvarjalnica mora ustrezati poslanstvu, ciljem in viziji razvoja knjižnice, katere del bo. V načrtovanje je priporočljivo vključiti uporabnike, osebje knjižnice in lokalno skupnost. Predvsem ponudba ustvarjalnice mora odražati preučene po­ trebe in želje uporabnikov. Za ustvarjalnico moramo zagotoviti ustrezen prostor in opremo ter izobraženo osebje, ki bo na voljo uporabnikom. Zaključimo lahko, da so ustvarjalnice zanimiva sodobna storitev, ki splošnim knjižnicam nudi novo priložnost za zadovoljevanje uporabniških potreb in pove­ zovanje z lokalnim okoljem. Navkljub dodatnemu finančnemu strošku, ki nasta­ ne s tako bogato storitvijo, je lahko vpliv ustvarjalnic zelo velik in pozitiven. Ob ustreznem poznavanju storitve in njenih koristi bi verjetno marsikatera splošna knjižnica v Sloveniji prepoznala, da se lahko ustvarjalnico individualizira do te mere, da bo ustrezala lokalnemu okolju in potrebam ter željam uporabnikov. Navedeni viri Abram, S. (2015). Librarianship. V S. Hirsh (ur.), Information services today: an introduction (str. 41–52). Rowman & Littlefield Publishers. Abron, D. (2018). Journey to a makerspace. Public Libraries, 57(4), 14–15. American Library Association. (2014). American Library Association supports makerspaces in libraries. http://www.ala.org/news/press-releases/2014/06/american-library-asso­ ciation-supports-makerspaces-libraries Bagley, C. A. (2014). Makerspaces: top trailblazing projects: a LITA guide. ALA TechSo­ urce. Balas, J. L. (2012). Do makerspaces add value to libraries? Computers in Libraries, 32(9), 33. https://teamhughmanatee.files.wordpress.com/2013/04/do-makerspaces-add-value­ -to-libraries.pdf Barniskis, S. C. (2016). Access and express: professional perspectives on public library makerspaces and intellectual freedom. Public Library Quarterly, 35(2), 103–125. https:// doi.org/10.1080/01616846.2016.1198644 Barton, A. C., Tan, E., in Greenberg, D. (2017). The makerspace movement: sites of possibilities for equitable opportunities to engage underrepresented youth in STEM. Teachers College Record, 119(6), 1–44. https://eugenemakerspace.com/wp-content/up­ loads/2018/10/The-Makerspace-Movement_-Sites-of-Possibilities-for-Equitable-Oppor­ tunities-to-Engage-Underrepresented-Youth-in-STEM.pdf Bowler, L. (2014). Creativity through »maker« experiences and design thinking in the education of librarians. Knowledge Quest, 42(5), 58–61. 32 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah Britton, L. in Considine, S. (1. 10. 2012). The makings of maker spaces, part 3: a fabulous home for cocreation. Library Journal. https://www.libraryjournal.com/?detailStory=the­ -makings-of-maker-spaces-part-3-a-fabulous-home-for-cocreation Britton, L. (26. 10. 2012). A fabulous labaratory: the makerspace at Fayetteville Free Li­ brary. Public Libraries Online. http://publiclibrariesonline.org/2012/10/a-fabulous-laba­ ratory-the-makerspace-at-fayetteville-free-library/ Britton, L. (14. 12. 2015). »Making« the future: conclusion of making & the maker movement blog post series. https://tascha.uw.edu/2015/12/making-the-future-conclusion-of­ -making-the-maker-movement-blog-post-series/ Bronkar, C. (2017). How to start a library makerspace. V E. Kroski (ur.), The makerspace librarian’s sourcebook (str. 3–28). Facet Publishing. Burke, J. (2014). Makerspaces: a practical guide for librarians. Rowman & Littlefield Pu­ blishers Publishers. Cavalcanti, G., (22. 5. 2013). Is it a hackerspace, makerspace, techshop, or fablab? Make: DIY Projects and Ideas for Makers. https://makezine.com/2013/05/22/the-difference-be­ tween-hackerspaces-makerspaces-techshops-and-fablabs/ Compton, E., Boese, A., Lewis, J., Teeri, S. in Yusko, S. (2015). Making in the Library Toolkit. American Library Association. http://www.ala.org/yalsa/sites/ala.org.yalsa/files/ content/YALSA%20Making%20Toolkit.pdf Costello, L., Powers, M., in Haugh, D. (2017). Pedagogy and protoryping in library ma­ kerspaces. V E. Kroski (ur.), The makerspace librarian’s sourcebook (str. 3–28). Facet Pu­ blishing. de Boer, J. (2015). The business case of FryskLab, Europe’s first mobile library FabLab. Library Hi Tech, 33(4), 505–518. https://doi.org/10.1108/LHT-06-2015-0059 Delecki, K. (2017). Safety and guidelines in the library makerspace. V E. Kroski (ur.), The makerspace librarian’s sourcebook (str. 73–84). Facet Publishing. Dougherty, D. (2012). The maker movement. Innovations: Technology, Governance, Globalization, 7(3), 11–14. https://www.mitpressjournals.org/doi/pdf/10.1162/INOV_a_00135 FabLab (n. d.). FabLab. https://fablab.si/ FabLabNet (2017). Joint SWOT analysis to explore network synergies. http://fablabnet.net/ wp-content/uploads/2017/11/DT144_JointSWOT_PP10-V2_27-11-17.pdf Fallows, D. (11. 3. 2016). How libraries are becoming modern makerspaces. The Atlantic. https://www.theatlantic.com/technology/archive/2016/03/everyone-is-a-maker/473286/ FFL Creation Lab. (n. d.). Fayetteville Free Library. https://www.fflib.org/creation-lab FFL Fab Lab. (n. d.). Fayetteville Free Library. https://www.fflib.org/fab-lab Fisher, J. P. (2016) Building and operating a digital media lab. Public Library Association. http://www.ala.org/pla/sites/ala.org.pla/files/content/pdfs/membersonly/pla_quick­ reads_03_medialab_digital_FINAL.pdf Freeman V. in Freeman, R. (2017). Creating a new library: recipes for transformation. Chandos Publishing. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 33 Špela Kuhar, Tanja Merčun FryskLab. (n. d.). http://www.frysklab.nl/ Fontichiaro, K. (2015). Creation culture and makerspaces. V S. Hirsh (ur.), Information Services Today: an Introduction (str. 192–198). Rowman & Littlefield Publishers. Fontichiaro, K. (2018). Creation culture and makerspaces. V S. Hirsh (ur.), Information Services Today: an Introduction: second edition (str. 220–228). Rowman & Littlefield Pu­ blishers. Giersberg, D. (2014). The creative workshops of the 21st century. Goethe-Institut. https:// www.goethe.de/en/kul/bib/20440837.html Hatch, M. (2014). The maker movement manifesto: rules for innovation in the new world of crafters, hackers and thinkers. McGraw-Hill Education. Hartnett, E.J. (2016). Why make? Public Libraries, 55(5), 20–25. Hirsh, S. (ur.). (2015). Information services today: an introduction. Rowman & Littlefield Publishers. Horton, J. (2019). Continuing education and professional development of library staff involved with makerspaces. Library Hi Tech, 37(4), 866–882. https://doi.org/10.1108/LHT06-2018-0081 IFLA (2017). IFLA trend report 2017 update. https://trends.ifla.org/files/trends/assets/ documents/ifla_trend_report_2017.pdf Johnson, E. (2017a). The future of library makerspaces. V E. Kroski (ur.), The makerspace librarian’s sourcebook (str. 345–367). Facet Publishing. Johnson, E. D. M. (2017b). The right place at the right time: creative spaces in libraries. V S. Hines in K. Crowe (ur.), The Future of Library Space (str. 1–35). Emerald. Kemp, A. (2013). The makerspace workbench. http://www.farnell.com/datashe­ ets/1895152.pdf Keune, A., Wohlwend, K.E. in Peppler, K.A. (2019). Recognition in makerspaces: Suppor­ ting opportunities for women to »make« a STEM career. Computers in Human Behavior, 99, 368–380. https://doi.org/10.1016/j.chb.2019.05.013 Khuon, L., Ertekin, Y., Carr, M. E., Terranova, B. B., Hoque, S., Fiori, C. M., in Laing, C. C. (2018). MAKER: Simple making activities to expose middle school girls to STEM careers. ASEE Annual Conference and Exposition, Conference Proceedings, 2018– June. Koh, K. in Abbas, J. (2015). Competencies for information professionals in learning labs and makerspaces. Journal of Education for Library and Information Science, 56(2), 114–129. Lab. (n. d.). Gradska knjižnica Rijeka. https://gkr.hr/Lab Libraries lead with digital (n. d.). https://publiclibraries2030.eu/resources/libraries-lead­ -with-digital1/ Makerspace playbook: school edition (2013). Maker Media. https://makered.org/wp-con­ tent/uploads/2014/09/Makerspace-Playbook-Feb-2013.pdf Martin, K., Compton, M. in Hunt R. (2017). Mobile makerspaces. V E. Kroski (ur.), The makerspace librarian’s sourcebook (str. 307–344). Facet Publishing. 34 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah McFarland, R. D. (2017). How to create a makerspace: a real-world case-study. https:// www.slideshare.net/highervista/how-to-create-a-maker-space-v2-ebook McMonigle, P. (2020). Introduction. V B. Thomsett-Scott (ur.), Makerspace and collaborative technologies : A LITA guide (str. xi–xv). Rowman & Littlefield Publishers Publishers. Mojstrovalnica. (n. d.). Goriška knjižnica Franceta Bevka. https://www.gkfb.si/za-upo­ rabnike/mojstrovalnica Moorefield-Lang, H. (2015). Change in the making: makerspaces and the ever-changing landscape of libraries. TechTrends, 59(3), 107–112. https://doi.org/10.1007/s11528-0150860-z Moorefield-Lang, H. (2019). Lessons learned: intentional implementation of second ma­ kerspaces. Reference Services Review, 47(1), 37–47. https://doi.org/10.1108/RSR-07-20180058 Musik, Medien, Makerspace. (n. d.). Stadt Köln. https://www.stadt-koeln.de/leben-in-ko­ eln/stadtbibliothek/zentralbibliothek/musik-medien-makerspace Sheffield, R., Koul, R., Blackley, S. in Maynard, N. (2017). Makerspace in STEM for girls: a physical space to develop twenty-first-century skills. Educational Media International, 54(2), 148–164. https://doi.org/10.1080/09523987.2017.1362812 Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018 – 2028). (2018). Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/ Zakonodaja-ki-ni-na-PISRS/Kulturna-dediscina/2ffbd52377/Strokovna-priporocila-in­ -standardi-za-splosne-knjiznice.pdf Švab, Š. (2020). Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah: načrtovanje Ustvarjalnega podstrešja v Valvasorjevi knjižnici Krško. Magistrsko delo. Filozofska fakulteta. The age of makers; 3D printing in the public library of Cologne. (14.6.2013). IFLA Public Libraries Section Blog. https://blogs.ifla.org/public-libraries/2013/06/14/the-age-of-the­ -makers-3d-printing-in-the-public-library-of-cologne/ Torrone, P. (10. 3. 2011). Is it time to rebuild & retool public libraries and make »techshops«? Make: DIY Projects and Ideas for Makers. https://makezine.com/2011/03/10/is-it-time-to­ -rebuild-retool-public-libraries-and-make-techshops/ Vecchione, A., Brown, D., Brasier, G. in Delaney, A. (2017).Encouraging a diverse maker culture. V E. Kroski (ur.), The makerspace librarian’s sourcebook (str. 51–71). Facet Publi­ shing. Vidmar, S. (2019). Mojstrovalnica. V Pogled nazaj, polet naprej: zbornik ob 70-letnici Goriške knjižnice: 1949-2019. Goriška knjižnica Franceta Bevka. Wang, F., Wang W., Wilson, S. in Ahmed, N. (2016). The state of library makerspaces. International Journal of Librarianship, 1(1), 2–16. https://doi.org/10.23974/ijol.2016.vol1.1.12 Walan, S. (2019). The dream performance – a case study of young girls’ develop­ment of interest in STEM and 21st century skills, when activities in a makerspace were combined with drama. Research in Science & Technological Education. https://doi.org/10.1080/026 35143.2019.1647157 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 35 Špela Kuhar, Tanja Merčun Webb K., K. (2018). Development of creative spaces in academic libraries: a decision maker’s guide. Chandos Publishing. Weinberger, D. (4. 9. 2012). Library as platform. Library Journal. https://www.libraryjo­ urnal.com/?detailStory=by-david-weinberger Wells, S. (2017). Foundations of makerspaces. S. Wells. Williams, R. D.in Willett, R. (2019). Makerspaces and boundary work: the role of librari­ ans as educators in public library makerspaces. Journal of Librarianship and Information Science, 51(3), 801–813. Willingham, T. in DeBorer, J. (2015). Makerspaces in libraries. Rowman & Littlefield Pu­ blishers. Willingham, T. (2018). Library makerspaces: the complete guide. Rowman & Littlefield Publishers. Yi, F. in Baumann, M. (2018). Guiding principles for designing an accessible, inclusive, and diverse library makerspace. https://assets.pubpub.org/j7m623zt/61583446049824.pdf Špela Kuhar e pošta: svab.spela@gmail.com Dr. Tanja Merčun, doc. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana e pošta: tanja.mercunkariz@ff.uni-lj.si 36 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 9–36 Pregled storitev slovenskih splošnih knjižnic za gluhe in naglušne uporabnike1 Overview of Services of Slovenian Public Libraries for Deaf and Hard-of-Hearing Users Tanja Petrič Turk, Polona Vilar Oddano: 14. 1. 2021 – Sprejeto: 15. 6. 2021 1.03 Kratki znanstveni prispevek 1.03 Short Scientific Article UDK 027.02-056.263(497.4)(043.2) https://doi.org/10.55741/knj.65.1-2.2 Izvleček Namen: V članku je predstavljeno trenutno stanje knjižničnih storitev, ki so posebej prilagojene za gluhe in naglušne uporabnike, v osrednjih območnih knjižnicah in nji­ hovih enotah2 po celotni Sloveniji. Metodologija/pristop: Uporabljeni sta bili anketna metoda in intervju, vzorci so na­ menski. Leta 2014 je bila opravljena kratka pilotna anketa med slovenskimi splošnimi knjižnicami o njihovi ponudbi storitev in gradiva za gluhe in naglušne uporabnike. Leta 2020 smo podatke dopolnili z intervjuji s knjižničarji, ki se ukvarjajo z obravnava­ no uporabniško skupino v sedmih osrednjih območnih knjižnicah (Celje, Novo mesto, Kranj, Ravne na Koroškem, Koper, Ljubljana in Maribor), podatke o knjižnici v Murski Soboti pa smo pridobili iz literature, ki nam jo je posredovala direktorica omenjene knjižnice, saj niso želeli sodelovati v raziskavi. Za širšo sliko o tematiki te uporabniške skupine smo opravili tudi intervju s strokovnjakinjo za prilagajanje gradiva za gluhe in naglušne, ki je zaposlena na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Z anketo smo zajeli tudi 55 članov društev gluhih in naglušnih po celotni Sloveniji. 1 2 Članek je nastal na podlagi magistrskega dela Tanje Turk z naslovom Storitve slovenskih splošnih knjižnic za gluhe in naglušne uporabnike (Turk, 2020), pod mentorstvom dr. Polone Vilar. Kot knjižnično enoto v tem besedilu označujemo vsako podružnično knjižnico, ki sodi pod osrednjo območno knjižnico. 37 Tanja Petrič Turk, Polona Vilar Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so gluhe in naglušne osebe slabo sezna­ njene s ponudbo storitev, ki so jim trenutno na voljo v slovenskih splošnih knjižnicah, a knjižnice vseeno pogosto obiskujejo. Tovrstnih prilagojenih storitev je v knjižnicah malo. Knjižničarji so poudarili, da je na knjižnem trgu gradiva, ki bi ustrezalo gluhim in naglušnim uporabnikom, zelo malo, je pa spodbudno, da naročajo vse gradivo, ki je na voljo. Zelo je pomembno, da so vodstvo knjižnice, knjižničarji in ostali zaposleni dobro seznanjeni z različnimi oblikami oviranosti uporabnikov, ki knjižnico obiskuje­ jo, tako lahko za njih pripravijo ustrezno gradivo in storitve ter jim pomagajo, kadar potrebujejo pomoč. Omejitve raziskave: Vzorec ne predstavlja vseh gluhih in naglušnih oseb v Sloveniji, saj je to številko zelo težko določiti. Prav tako v raziskavi niso želele sodelovati vse osred­ nje območne knjižnice v Sloveniji. Uporabnost raziskave: Rezultati so uporabni za vse slovenske splošne knjižnice, ki se želijo še bolj približati gluhim in naglušnim uporabnikom. Knjižnice, ki zaenkrat še ne izvajajo aktivnosti za to uporabniško skupino, lahko rezultate vzamejo kot spodbude in na osnovi le-teh oblikujejo podobne storitve. Ključne besede: splošne knjižnice, osrednje območne knjižnice, Slovenija, gluhe in na­ glušne osebe, knjižnične storitve, lahko branje Abstract Purpose: The article presents the current state of library services, which are specially adapted for deaf and hard-of-hearing users in central regional libraries and their units throughout Slovenia. Methodology/approach: We used survey and interview, with convenience sampling. In 2014, a short pilot survey was conducted among slovenian public libraries on their of­ fer of services and materials for deaf and hard of hearing users. In 2020, we updated and expanded the data with an interview with librarians, who are responsible for the deaf and hard of hearing users in seven central regional libraries (Celje, Novo mesto, Kranj Ravne na Koroškem, Koper, Ljubljana and Maribor); the data on Murska Sobota library came from literature provided to us by the director of this library, as they did not want to participate in the research. For a broader picture of the topic of this user group, we also conducted an interview with an expert in adapting materials for the deaf and hard of hearing people, who is employed at the Association of Deaf and Hard of Hearing Societies of Slovenia. The survey included 55 members of associations of the deaf and hard of hearing people throughout Slovenia. Results: The results show that deaf and hard-of-hearing people are not well acquainted with the services currently available in Slovenian public libraries, but they use librar­ ies frequently. Only a few library services are adapted for these users. Librarians em­ phasized that there is very little material on the book market that would suit deaf and hard-of-hearing users, but it is encouraging that libraries still order all available mate­ rials. It is very important that library management, librarians and other employees are well acquainted with various forms of disability of users who visit the library, so they can prepare appropriate materials and services for them and help them. 38 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 37–60 Pregled storitev slovenskih splošnih knjižnic za gluhe in naglušne uporabnike Research limitations: The sample does not represent all deaf and hard-of-hearing peo­ ple in Slovenia, as this number is very difficult to determine. Also, not all central re­ gional libraries in Slovenia agreed to participate in the research. Practical implications: The results are useful for all slovenian public libraries that want to get even closer to deaf and hard-of-hearing users. Libraries that do not yet carry out activities for this user group can take the results as ideas and design similar services based on them. Keywords: public libraries, central area libraries, Slovenia, deaf and hard-of-hearing people, library services, easy reading 1 Uvod Gluhi in naglušni so kot uporabniška skupina v splošnih knjižnicah zelo slabo zastopani, saj je gluhota »nevidna invalidnost«, gluhi ljudje pa samo z opazova­ njem niso prepoznani kot gluhi in se po navadi zlijejo z okolico. Obravnavana uporabniška skupina je specifična, a je največkrat v senci slepih in slabovidnih ter gibalno oviranih. Pregledali smo Poročilo o dejavnostih splošnih knjižnic za uporabnike s posebnimi potrebami v letu 2018: po območjih OOK za Ministrstvo za kulturo o uresničevanju Akcijskega programa za invalide 2014–2021, ki ga je uredila M. Bon in zajema storitve, prilagoditve prostorov ter opreme v splošnih knjižnicah po Sloveniji (obsega deset območij: Celjsko, Dolenjsko, Gorenjsko, Go­ riško, Koroško, Obalno-kraško, Osrednjeslovensko, Pomursko, Spodnjedravsko in Štajersko območje) za uporabnike z različnimi oviranostmi oziroma ranljive skupine prebivalstva. Splošne knjižnice so gluhim in naglušnim uporabnikom prilagojene samo z indukcijsko zanko, pozablja pa se na pomembnost neposred­ ne komunikacije. Tudi če ima knjižnica indukcijsko zanko, je le-ta nameščena samo v prireditvenih prostorih, ne pa po vseh oddelkih knjižnice (Bon, 2019, str. 46). Menimo, da bi tovrstne prilagojene knjižnične storitve morale obstajati ne glede na to, ali osebe s posebnimi potrebami, v našem primeru s težavami s sluhom, živijo na območju posamezne knjižnice. Ne zavedamo se namreč, da imajo lahko tudi drugi uporabniki, npr. starostniki, ki so v vsaki lokalni skup­ nosti, težave s sluhom. Splošne knjižnice so pomemben del vsake lokalne skupnosti tudi s tem, ko omo­ gočajo vključevanje ranljivih skupin v vsakdanje življenje. Skozi zgodovino gluhi ljudje niso uporabljali knjižnic (Lujić, 2019, str. 2). Njihova vidna orientacija jih ne pretvori samodejno v bralce. So pogosto slabi bralci. Fonetično zasnovanega jezika se je težko naučiti, če ga ne slišimo, in veliko gluhih oseb se ga ne nauči tekoče. Za mnoge gluhe in naglušne je njihov prvi jezik znakovni jezik, ki se zelo razlikuje od materinščine, npr. slovenščine. Poleg tega lahko tudi drugi dejav­ niki odvrnejo gluho osebo od obiska knjižnice: osebje, ki ne pozna znakovnega Knjižnica, 2021, 65(1–2), 37–60 39 Tanja Petrič Turk, Polona Vilar jezika in posebnih potreb gluhih; nedostopnost zanje ustreznih programov, ki jih izvaja knjižnica; neprilagojenost storitev knjižnice in nedostopnost avdiovi­ zualnih virov knjižnice. Obstaja sicer manjši delež gluhih oseb, ki so navdušeni bralci, a ti so praviloma oglušeli pozneje v življenju, se pravi, da že dobro po­ znajo slovenski jezik (Handman, 2002). Gluhi in naglušni ljudje tudi danes redko obis kujejo knjižnico. Knjižnično gradivo si večinoma izposojajo prek drugih ljudi, knjižnico pa raje obiskujejo v organiziranih skupinah (Lujić, 2019, str. 8). Knjižnica je prostor za spoznavanje raznovrstnosti in raznolikosti. Spodbuja strp­nost v svojem družbenem okolju z jasno opredeljeno strateško usmeritvijo, da bi vsem prebivalcem v lokalni skupnosti omogočila enakopravno uporabo knjiž­ničnih storitev, pa tudi dostop do kakovostnih informacij o gluhih in na­ glušnih ter drugih vrstah invalidnosti. 2 Gluhi in naglušni ter izzivi, s katerimi se soočajo pri komunikaciji in branju Tekom raziskovanja tematike za magistrsko nalogo (Turk, 2020) smo imeli pri­ ložnost stopiti v stik z gluhimi in naglušnimi osebami ter z njimi komunicirati. Ugotovili smo, da je komunikacija otežena, saj moramo biti pozorni na številne druge dejavnike, kot so na primer glasnost okolice, svetloba, jasnost in razloč­ nost izgovorjave ipd. To je še podkrepilo našo željo po nadaljnjem raziskovanju sveta gluhih in naglušnih. Literature, ki se ukvarja s tematiko obravnavane upo­ rabniške skupine, je na slovenskem knjižnem trgu malo, zato smo se odločili, da opravimo to raziskavo in osvetlimo to področje. Svet, v katerem živimo, je svet slišečih, prilagojen je ljudem, ki se dobro govorno izražajo, kar pomeni, da se morajo gluhe in naglušne osebe vedno znova prilaga­ jati temu. Ljudje z izgubo sluha po navadi potrebujejo več kot le pripomočke za izboljšanje sluha. Pomembno je, da se jih kot družba zavedamo in jih sprejmemo ter se jim prilagodimo in olajšamo njihovo življenje v svetu slišečih (Schaeffer, 2014, str. 131). Znakovni jezik je za večino gluhih in naglušnih njihovo osnovno komunikacijsko sredstvo in ga imajo za svoj osnovni materni jezik. Poleg tega lahko za sporazu­ mevanje s svojim neposrednim okoljem uporabljajo branje z ustnic, prstno abe­ cedo, pisanje, risanje, poslušanje s slušnim aparatom in mimiko. Je pa potrebno vedeti, da vsi gluhi ljudje ne uporabljajo znakovnega jezika in ne znajo brati z ustnic (Handman, 2002). Vsaka država ima svoj znakovni jezik. Tudi v znakov­ nem jeziku se izoblikujejo narečja in različne socialne zvrsti jezika. Slovenski 40 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 37–60 Pregled storitev slovenskih splošnih knjižnic za gluhe in naglušne uporabnike znakovni jezik je povsem svoj jezikovni sistem, ki ni enak slovenskemu govor­ jenemu jeziku, kar pomeni, da govorjene ali zapisane slovenščine ne moremo dobesedno prevajati v kretnjo (Rijavec Škerl, 2019, str. 5). Gluhota sodi med najtežje invalidnosti. Zaradi okvare sluha imajo gluhi in težko naglušni največ težav pri sporazumevanju in komunikaciji z okoljem, v katerem živijo, se izobražujejo, ustvarjajo, delajo ali preživljajo prosti čas. Komunikacij­ ske ovire, nezmožnost interakcije z okoljem zaradi okvare ali popolne izgube sluha so vzroki različnih oblik socialne izključenosti (Rijavec Škerl, 2018, str. 1). Samo informirani ljudje, ki jim je omogočena učinkovita komunikacija, so lahko dejavno vključeni v družbo na vseh področjih, npr. na področjih kulture, sociale, zdravstva ali izobraževanja (Haramija in Knapp, 2019, str. 7–8). Selander (2003, str. 11) navaja, da se gluhe osebe z vstopom v šolo začnejo učiti branja in pisanja jezika, ki ga nikoli niso slišali. Črke za njih nimajo nobene fone­ tične vrednosti, ki bi jo lahko povezali z izgovorjavo besede. Prav tako zapisana beseda nima nobene povezave z besedo v znakovnem jeziku. Za gluhe osebe so črke kot neke vrste številke ali simboli, ki v različnih kombinacijah dobijo različ­ ne pomene. Besede si vidno zapomnijo za nekaj časa in jih pogosto pozabijo že naslednji dan. Zato jih morajo ponavljati znova in znova. Vse teže si zapomnijo daljše besede, besede v različnem slovničnem številu in sklonu. Tudi Haramija in Knapp (2019, str. 90) trdita, da se gluhi, ki nimajo slušne predstave jezika in niso rehabilitirani v smislu razvijanja slušnih sposobnosti, skoraj vsako besedo naučijo zavestno. Pri gluhih je razvoj govora in jezika načrten, torej ne poteka spontano kot pri slišečih otrocih. Učijo se ga pravzaprav kot tujega jezika, le da se pri tem ne morejo opirati na slušni dražljaj. Izredno težko sledijo tudi pisnim navodilom in pridobivajo informacije iz pisnih virov. Pri učenju potrebujejo ve­ liko dodatne razlage, slikovnega gradiva in posebej prilagojena besedila. Kot ugotovi Dornikova (2009, str. 39) v svoji magistrski nalogi z naslovom Bralna pismenost pri gluhih mladostnikih, v kateri je preučevala bralno pismenost pri gluhih mladostnikih v primerjavi s slišečimi vrstniki, imajo gluhi velike težave tudi pri razumevanju besedil: – skromen besednjak – fond besed, pojmov, struktur, ki ga imajo osvojenega, je velikokrat premajhen, da bi lahko razumeli bistvo ali povezali delčke nove snovi z obstoječim predznanjem, – pri preverjanju razumevanja besedil se opazi, da jim je veliko besed neznanih, saj se z njimi niso srečali pogosto in jih nimajo shranjenih v besedišču, – nimajo dovolj usvojene sintakse, ki se nanaša na stavčne člene in ugotavljanje odnosov med njimi, – težko prepoznajo isto besedo v različnih sklonih (vsaka beseda, ki ima drugo končnico, je za gluhega druga beseda), Knjižnica, 2021, 65(1–2), 37–60 41 Tanja Petrič Turk, Polona Vilar – veliko težav imajo s sopomenkami in večpomenkami (po navadi poznajo le en pomen besede) ter tvorjenkami (izpeljankami, zloženkami, sestavljankami, sklopi), – veliko težav imajo z metaforami, reki in frazemi ter razumevanjem abstrakt­ nih pojmov; bolje razumejo konkretne samostalnike in akcijske glagole, – oteženo je tudi razumevanje vprašanj: kaj, kateri, kje, kako itd., saj učenci pogosto na različne vprašalnice odgovarjajo z istim odgovorom, – velike težave se kažejo tudi pri prepoznavanju besed, kadar so te vzete iz konteksta. Tako gluhi kot naglušni se srečujejo s težavami na vseh področjih uporabe jezi­ ka, pogosto je tako, da ti ljudje lažje dojemajo govorjeno besedilo, torej nimajo večjih težav pri razumevanju konkretne vsebine besedila, če jim je to prebrano ali pretolmačeno v znakovni jezik (če gre za gluhe, ki obvladajo znakovni jezik). Večje težave se pojavljajo pri samostojnem branju besedil. Do tega pride pred­ vsem zaradi zelo konkretnega razumevanja besed. Ne razumejo namreč prene­ senega pomena, jezikovnih figur in jezikovnih abstrakcij (Košir, 1999). V predšolskem obdobju in prvih razredih osnovne šole gluhi otroci po navadi še radi berejo oziroma posegajo po knjigah, saj berejo predvsem slikanice in preprosta besedila. Pozneje pa so besedila, ki bi bila primerna njihovi starosti, zanje prezahtevna. Zato pogosto začno v celoti zavračati branje, posebej pa bra­ nje leposlovja. S pomočjo priredb leposlovja v lahko branje pa lahko bistveno povečamo njihovo bralno motivacijo. Berejo lahko o temah, ki jih zanimajo, in spoznajo branje kot dejavnost, v kateri lahko uživajo, podobno kot morda ob gledanju filma. Tega koncepta gluhi pogosto ne spoznajo, saj je zanje brez prila­ gojenih besedil spoznavno nedosegljiv (Haramija in Knapp, 2019, str. 90). Zaradi enostavnih stavčnih struktur, preprostega besedišča ter oblikovnih značilnosti besedil so za gluhe in naglušne osebe besedila v obliki lahkega bra­ nja zelo primerna (Haramija in Knapp, 2019, str. 89). V Sloveniji se s tematiko lahkega branja ukvarjata dve organizaciji, in sicer Zavod Risa in Društvo za pri­ lagojeno obliko komunikacij Labra. V bibliotekarstvu pa imamo tudi smernice IFLA za lahko berljivo gradivo (Guidelines for Easy-to-Read Materials, 2012), ki natančno predstavijo značilnosti lahko berljivega gradiva. 3 Gluhi in naglušni kot uporabniki knjižnic Knjižnice, zlasti splošne, so za gluhe in naglušne osebe pogosto edini vir ne­ pristranskih informacij, zato so odgovorne za zbiranje in posredovanje le-teh. 42 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 37–60 Pregled storitev slovenskih splošnih knjižnic za gluhe in naglušne uporabnike Vzpostavitev specializiranih oziroma prilagojenih programov, storitev in knjiž­ ničnega gradiva je njihov odziv na poznavanje in priznavanje dodatnih potreb gluhih uporabnikov. Obstaja več razlogov, zaradi katerih večina knjižnic ne raz­ mišlja o tem, da bi posebno pozornost usmerila na zagotavljanje storitev gluhim osebam. Osebe, ki so gluhe od rojstva ali od zgodnjega otroštva, imajo pogosto težave z branjem in navadno ne uporabljajo knjižnic. Glavna težava pri zagotav­ ljanju storitev gluhim ljudem je, da je za komunikacijo pogosto potreben dodaten napor, znanje, potrpljenje in tehnološka sredstva. Kakšni naj bi bili komunikacija med zaposlenim v knjižnici ter gluhim in na­ glušnim uporabnikom, knjižnične storitve za gluhe in naglušne uporabnike ter kako naj bo prilagojeno knjižnično gradivo za gluhe in naglušne uporabnike podrobno opredelijo smernice IFLA za gluhe in naglušne uporabnike knjižnic (Day, 2010). V ameriško govorečem predelu sveta pa te smernice nadomeščajo smernice, ki jih je za gluho skupnost spisalo Ameriško knjižnično združenje ALA. 4 Zasnova raziskave Želeli smo pridobiti pregled nad doslej neraziskanim področjem storitev slo­ venskih splošnih knjižnic za gluhe in naglušne. Ker nas je zanimalo, kako splošne knjižnice prilagajajo storitve za gluhe in naglušne uporabnike, smo se odločili, da za izhodišče raziskave uporabimo IFLA smernice za knjižnične storitve, namenjene gluhim in naglušnim uporabnikom (Guidelines for library serviceses to deaf people, 2010). Pomembno je tudi število oziroma delež takih prilagojenih storitev, saj večje, ko je to število, bolj vključene se lahko gluhi in naglušni uporabniki počutijo. Knjižnične storitve so podrobno opredeljene v strateškem načrtu vsake knjižnice, tako smo knjižnice povprašali, ali in kako sta uporabniška skupina gluhih in naglušnih ter storitve zanje opredeljene v njem. Zanimalo nas je tudi, kako knjižničarji komunicirajo z gluhimi upo­ rabniki in kako je z njihovim znanjem znakovnega jezika, kako se zaposle­ ni knjižničarji usposabljajo za delo z gluhimi in naglušnimi uporabniki ter kako pogosto splošne knjižnice sodelujejo z organizacijami, ki so namenjene obravnavani uporabniški skupini. Zanimalo nas je tudi, ali zaposleni poznajo termin lahko branje in kako mora biti gradivo prilagojeno za gluhe in naglušne osebe. Pregledali smo tudi razvoj ponudbe in dela knjižnic v letih 2014–2020. Ker smo se želeli seznaniti s postopkom, značilnostmi in okoliščinami prila­ gajanja gradiva, smo opravili intervju tudi s strokovnjakinjo za področje prila­ gajanja gradiva za gluhe in naglušne uporabnike. Povprašali smo jo o izzivih, s katerimi se soočajo pri prilagajanju, koliko v proces prilagajanja vključujejo Knjižnica, 2021, 65(1–2), 37–60 43 Tanja Petrič Turk, Polona Vilar gluhe in naglušne ter o možnostih izposoje tovrstnega gradiva v slovenskih knjižnicah. Od potencialnih 3 in obstoječih gluhih in naglušnih uporabnikov knjižnic smo želeli izvedeti, ali poznajo prilagojene storitve knjižnic, kako bi izboljšali obsto­ ječe in kakšne storitve si sami še želijo. 4.1 Raziskovalna vprašanja Ker je taka raziskava prva v Sloveniji, smo si postavili naslednja raziskovalna vprašanja, ki so vezana na delo knjižnic za gluhe in naglušne uporabnike, na gluhe in naglušne uporabnike ter na prilagajanje gradiva za lahko branje: Knjižnice: 1. Kakšne prilagoditve gradiva in storitev izvajajo slovenske splošne knjižnice za gluhe in naglušne uporabnike? 2. Koliko je prilagojenih storitev? 3. So v strateškem načrtu opredeljeni gluhi in naglušni uporabniki ter smernice za prilagoditev storitev in njihovo izvajanje? 4. Kako izobrazba knjižničarjev vpliva na načrtovanje in izvedbo knjižničnih storitev za gluhe in naglušne uporabnike? 5. Kako poteka komunikacija med knjižničarjem, ki pozna znakovni jezik, in gluho osebo ter kako poteka komunikacija med knjižničarjem, ki ne pozna znakovnega jezika, in gluho osebo? 6. Kakšna izobraževanja so knjižničarjem na voljo v povezavi z gluhimi in na­ glušnimi uporabniki? 7. Na kakšne načine knjižnice merijo zadovoljstvo gluhih in naglušnih uporab­ nikov glede storitev, ki jih ponujajo? 8. Kako so knjižničarji seznanjeni z obravnavano uporabniško skupino? 9. Ali knjižničarji poznajo besedno zvezo »lahko branje«? 10. Ali knjižničarji vedo, kako je prilagojeno gradivo v lahko berljivi obliki? Uporabniki: 1. Ali gluhi in naglušni ljudje obiskujejo knjižnico, če jo, kako pogosto? 2. Kako gluhi in naglušni uporabniki poznajo njim prilagojene storitve splošnih knjižnic? 3 Potencialni uporabnik knjižnic – vsakdo, ki mu je knjižnica namenjena, a je še ne uporablja (Kanič et. al., 2011). 44 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 37–60 Pregled storitev slovenskih splošnih knjižnic za gluhe in naglušne uporabnike 3. Kakšne predloge in želje imajo gluhi in naglušni uporabniki glede prilagoje­ nih storitev zanje ter kakšne storitve splošnih knjižnic si še želijo potencialni uporabniki? 4. Kakšno gradivo bi si želeli izposojati in si izposojajo gluhi in naglušni upo­ rabniki? Prilagajanje gradiva v lahko berljivo obliko: 1. Kakšen je potek prilagajanja gradiva v lahko berljivo obliko? 2. Kakšni so izzivi, s katerimi se soočajo pri prilagajanju gradiva? 4.2 Metodologija in vzorčenje Raziskava je bila večdelna z uporabo različnih metod: anketa, intervju. V de­ cembru 2014 je bila opravljena kratka pilotna anketa preko elektronske pošte, kjer smo vseh oseminpetdeset splošnih knjižnic v Sloveniji vprašali, ali izvajajo storitve za gluhe in naglušne uporabnike. V prvi polovici leta 2020 je bila ta raziskava razširjena in poglobljena, podatki iz leta 2014 pa so nam omogočili vpogled v razvoj ponudbe med letoma 2014 in 2020. Celotni glavni del raziskave je potekal od 3. 3. 2020 do 20. 4. 2020. Opravili smo intervju s strokovnjakinjo za prilagajanje gradiva za gluhe in na­ glušne uporabnike v slovenski znakovni jezik (sekretarka Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki je kot edina udeleženka tega dela raziskave pristala na izjemo pri anonimnosti udeležencev raziskave). Ker se nam zdi pomembno, da tudi knjižničarji dobijo vpogled v potek prilagajanja knjižničnega gradiva za obravnavano uporabniško skupino (metode lahko uporabijo pri prilagajanju informacij, ki jih želijo posredovati gluhim oziroma naglušnim osebam, npr. de­ lovni čas knjižnice; opis storitev, ki so jim namenjene; …), smo ji zastavili deset odprtih vprašanj, s katerimi smo želeli ugotoviti potek prilagajanja knjižničnega gradiva za gluhe in naglušne osebe, kdo vse sodeluje pri takem prilagajanju, s kakšnimi izzivi se najpogosteje srečujejo in kje lahko gluhe in naglušne osebe dobijo prilagojene knjige. Opravili smo tudi intervjuje z zaposlenimi v osrednjih območnih knjižnicah, ki se ukvarjajo z obravnavano uporabniško skupino. Preko elektronske pošte smo predhodno pridobili podatke, kdo v posamezni osrednji območni knjižnici se ukvarja z obravnavano uporabniško skupino. Z njimi smo stopili v stik in se dogovorili za intervju. Knjižničarji so zaradi časovne omejenosti izrazili željo, da bi na vprašanja iz intervjuja odgovorili v pisni obliki. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranim intervjujem. Vprašanja so se nanašala tudi na stanje v zve­ zi z gluhimi in naglušnimi uporabniki v njihovih enotah. Knjižničarkam smo Knjižnica, 2021, 65(1–2), 37–60 45 Tanja Petrič Turk, Polona Vilar zastavili enaintrideset odprtih vprašanj. Zaradi boljše preglednosti smo vpraša­ nja razdelili na sedem sklopov: osnovni podatki, gluhi in naglušni kot uporab­ niki splošnih knjižnic, komunikacija z gluhimi in naglušnimi uporabniki, izo­ braževanja na temo gluhih in naglušnih, prilagojeno gradivo, posebne storitve za gluhe in naglušne ter zadovoljstvo uporabnikov z njimi. Nazadnje smo izvedli še spletno anketo. Navezali smo stike z vsemi trinajstimi društvi gluhih in naglušnih po Sloveniji. Sekretarje društev smo prosili, da po­ vezavo do spletne ankete posredujejo med svoje gluhe in naglušne člane. Pre­ den smo posredovali povezavo do spletne ankete, smo anketni vprašalnik dali v predogled sekretarki Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, tako smo preverili jasnost in razumljivost vprašanj ter jih po potrebi popravili. Gluhim in naglušnim osebam smo v anketnem vprašalniku zastavili trinajst vprašanj (nekatera so vsebovala tudi podvprašanja). Pri večini vprašanj so bili odgovori že vnaprej določeni (možnost izbire več odgovorov), ostala pa so bila odprtega tipa. Vprašanja so se navezovala na njihov obisk slovenskih splošnih knjižnic; kako dobro poznajo storitve, ki so namenjene prav njim; kakšno gradivo si naj­ pogosteje izbirajo; kako so s prilagojenimi storitvami zadovoljni in kako bi jih knjižnice še lahko privabile. 4.2.1 Vzorčenje V primerjavi z letom 2014, ko smo v raziskavo vključili vseh oseminpetdeset slo­ venskih splošnih knjižnic, smo v raziskavo leta 2020 raje vključili vseh deset slovenskih osrednjih območnih knjižnic. Namreč leta 2014 od nekaterih splošnih slovenskih knjižnic nismo prejeli nobenega odgovora, zato smo leta 2020 ubrali drugačno pot in se osredotočili samo na osrednje območne knjižnice, ki skrbijo za svoje enote (slovenske splošne knjižnice), in tako smo pridobili celostno sliko trenutnega stanja v slovenskih knjižnicah. Od teh desetih osrednjih območnih knjižnic se jih je na prošnjo za intervju odzvalo sedem, to so: Osrednja knjižni­ ca Celje, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Mestna knjižnica Kranj, Koroška osrednja knjižnica dr. Franceta Sušnika Ravne na Koroškem, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Mestna knjižnica Ljubljana in Mariborska knjižnica. Za­ prosili smo za intervjuje s knjižničarji, ki se ukvarjajo z gluhimi in naglušnimi uporabniki. Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota sicer ni pristala na intervju, smo pa podatke za našo raziskavo lahko pridobili iz objavljene lite­ rature, in sicer iz članka z naslovom Uporabniki s posebnimi potrebami v splošnih knjižnicah: Primer Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota (Šek Škafar, 2019). Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica in Knjižnica Ivana Potrča Ptuj nista želeli sodelovati v raziskavi. Kot razlog sta navedli, da nimajo pri­ lagojenih storitev za gluhe in naglušne uporabnike, niti indukcijske zanke ali 46 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 37–60 Pregled storitev slovenskih splošnih knjižnic za gluhe in naglušne uporabnike tolmača, povedali pa so, da imajo samo knjige za lahko branje. Vzorec je bil namenski, saj smo vanj vključili zaposlene v osrednjih knjižnicah po Sloveniji, ki imajo izkušnje z obravnavano uporabniško skupino, ker smo tako zagotovili natančnost podatkov. V anketi za člane društev gluhih in naglušnih po Sloveniji je sodelovalo pet­ inpetdeset oseb. Tudi ta vzorec je bil namenski, zbran po metodi snežne kepe. Povezavo do ankete smo poslali društvom gluhih in naglušnih celotne Slove­ nije, ki so jo posredovali svojim članom, prav tako je bila povezava do ankete objavljena tudi na spletni strani Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Deleža odziva ne moremo oceniti, saj ni znano, koliko je gluhih in naglušnih oseb v Sloveniji (Rijavec Škerl, 2018, str. 2), nismo pa mogli pridobiti podatka o članstvu v omenjenih društvih. 4.3 Omejitve raziskave Ker je raziskava potekala v obdobju epidemije covid-19, je celotna komunika­ cija med nami in vsemi sodelujočimi v njej potekala izključno preko sodobnih načinov sporazumevanja (splet in telefon). Tako tudi ni bilo možno, da bi gluhi in naglušni anketne vprašalnike izpolnjevali osebno s pomočjo tolmača. Kljub temu menimo, da so vsi pridobljeni podatki verodostojni. Uporabniška skupina, ki jo obravnavamo, je ena najbolj prezrtih pri javnih sto­ ritvah, ena najslabše med seboj povezanih skupin uporabnikov, posledično pa jim je težko najti skupni imenovalec dejavnosti, ki bi dejansko nekaj prispeval k njihovemu večjemu vključevanju (Rijavec Škerl, 2019, str. 5). To smo zaznali tudi sami, saj smo naleteli na težavo pri pridobivanju gluhih in naglušnih oseb, ki bi želele sodelovati pri anketnem vprašalniku. Pri tem jim je bil najbolj pomemben podatek, da je anketa anonimna, kar nam pove, da se ne želijo izpostavljati v javnosti. Na ta način njihova celotna skupnost deluje še bolj nevidna slišečemu svetu. 5 Rezultati Da bi bili rezultati bolj pregledni, smo jih razdelili na različne sklope glede na vir podatkov: 1.) anketni vprašalniki za člane društev gluhih in naglušnih po Slove­ niji, 2.) pilotna anketa, ki je bila opravljena leta 2014, 3.) intervjuji z zaposlenimi v osrednjih območnih knjižnicah, 4.) intervju s strokovnjakinjo za prilagajanje gradiva gluhim in naglušnim osebam. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 37–60 47 Tanja Petrič Turk, Polona Vilar 5.1 Rezultati anket za gluhe in naglušne osebe Na anketni vprašalnik se je odzvalo petinpetdeset gluhih in naglušnih oseb iz enajstih društev gluhih in naglušnih po Sloveniji. Kot že omenjeno, deleža od­ ziva ne moremo oceniti. Zanimalo nas je, kako dobro anketiranci poznajo prilagojene storitve, ki so jim na voljo v njihovih knjižnicah (slika 1). Več kot polovica anketirancev je odgovo­ rila, da prilagojenih storitev sploh ne poznajo. Dobra tretjina sodelujočih dobro pozna storitve, 11 % pa zelo dobro. Rezultat sicer žal ni presenetljiv, saj tudi iz literature razberemo, da so gluhi in naglušni le v majhnih deležih in redko upo­ rabniki splošnih knjižnic. Zelo dobro. 11 % Ne poznam. 51 % Dobro. 38 % Slika 1: Poznavanje prilagojenih storitev, ki so na voljo v slovenskih splošnih knjižnicah Od anketirancev smo želeli izvedeti, ali obiskujejo katerokoli splošno knjižnico. Dobra polovica jih je odgovorila, da knjižnico obiskujejo samostojno, trije pa v spremstvu. 42 % anketirancev knjižnic ne obiskuje, kar prikazuje slika 2. Od potencialnih gluhih in naglušnih uporabnikov smo želeli izvedeti, kaj bi jih najbolj privabilo v knjižnico. Vprašanje z vnaprej podanimi možnostmi odgo­ vorov (naš izbor potencialnih možnosti) smo zastavili anketirancem, ki so pri vprašanju o obisku knjižnice označili, da ne obiskujejo nobene knjižnice. Kot je razvidno iz preglednice 1, jih je največ izrazilo željo po organiziranih obiskih knjižnice. Želeli bi si tudi računalniške delavnice in bralne skupine v knjižnici. Po dva anketiranca sta označila, da želita pripovedovanje zgodb in razstave v 48 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 37–60 Pregled storitev slovenskih splošnih knjižnic za gluhe in naglušne uporabnike knjižnici, ki bi bile namenjene gluhim in naglušnim osebam. Nihče ni označil odgovora, da bi ga v knjižnico najbolj pritegnil organiziran obisk bibliobusa. Razberemo lahko, da si gluhi in naglušni želijo knjižnice obiskovati v organizira­ nih skupinah, kar nam pozneje potrdi tudi sogovornica iz Mariborske knjižnice, ki poda svoja opažanja. Ne. 42 % Da, samostojno. 53 % Da, v spremstvu. 5% Slika 2: Obisk knjižnice Preglednica 1: Storitve, ki bi pritegnile potencialne gluhe in naglušne uporabnike Odgovori Organizirani obiski knjižnice za gluhe in naglušne uporabnike Število anketirancev 8 Računalniške delavnice za gluhe in naglušne uporabnike 5 Predstavitev knjižničnih storitev za gluhe in naglušne uporabnike 4 Bralne skupine v knjižnici za gluhe in naglušne uporabnike 4 Razstave v knjižnici za gluhe in naglušne uporabnike 2 Pripovedovanje zgodb v knjižnici za gluhe in naglušne uporabnike 2 Organiziran obisk bibliobusa za gluhe in naglušne uporabnike 0 Skupaj 25 Pri gluhih in naglušnih anketirancih, ki so označili, da knjižnice ne obiskujejo, nas je zanimalo tudi, kakšno gradivo bi si izposojali, če bi bili redni obiskovalci knjižnic (izbirali so med vnaprej podanimi odgovori, ki smo jih določili mi). Ti podatki so prikazani v preglednici 2. Največ jih je označilo, da bi si izposojali romane, povesti ali pesmi. Sledijo kuharske knjige, te bi si izposojalo šest an­ ketiranih. Po trije anketiranci bi si izposodili časopise in revije. Dva sta izrazila Knjižnica, 2021, 65(1–2), 37–60 49 Tanja Petrič Turk, Polona Vilar željo po lahko berljivih knjigah. Anketiranci bi si izposojali tudi knjige za otroke, leksikone, priročnike, stripe, knjige za ročne spretnosti in knjige, prilagojene v slovenskem znakovnem jeziku. Nihče si ne bi izposodil CD-zgoščenk in DVD­ -filmov, kar lahko pomeni, da potencialni uporabniki knjižnice menijo, da jim knjižnice ne ponujajo filmov s podnapisi ali pa s slovenskim znakovnim jezikom. Pod možnost »Drugo« je nekdo napisal, da bi si izposodil še knjigo o šahu, dva pa sta napisala, da si ne bi izposodila ničesar, kar lahko pomeni, da ju nikakor ne bi mogli pritegniti v knjižnico oziroma knjižnica ne ponuja ničesar, kar bi ju zanimalo. Preglednica 2: Vrste gradiv, ki bi si jih potencialni gluhi in naglušni uporabniki izposojali Odgovori Število anketirancev Romani, povesti, pesmi 8 Kuharske knjige 6 Časopisi 3 Revije 3 Drugo: Knjiga o šahu. 1; Nič. 2 3 Lahko berljive knjige 2 Knjige za otroke 1 Leksikoni, priročniki 1 Stripi 1 Knjige za ročne spretnosti 1 Knjige, prilagojene v znakovnem jeziku 1 CD-zgoščenke (glasba) 0 DVD-filmi 0 Skupaj 30 Preglednica 3: Prilagojene storitve za gluhe in naglušne uporabnike v knjižnicah Odgovori Število anketirancev Nič od naštetega 13 Organizirani obiski knjižnice za gluhe in naglušne uporabnike 9 Računalniške delavnice za gluhe in naglušne uporabnike 4 Predstavitev knjižničnih storitev za gluhe in naglušne uporabnike 3 Razstave v knjižnici za gluhe in naglušne uporabnike 3 Organiziran obisk bibiliobusa za gluhe in naglušne uporabnike 0 Bralne skupine za gluhe in naglušne uporabnike 0 Pripovedovanje zgodb v knjižnici za gluhe in naglušne uporabnike 0 Skupaj 32 50 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 37–60 Pregled storitev slovenskih splošnih knjižnic za gluhe in naglušne uporabnike Od gluhih in naglušnih anketirancev, ki obiskujejo knjižnico, smo želeli izvedeti, kakšne prilagojene storitve, ki bi bile primerne za njih, jim ponuja knjižnica. Največ jih pravi, da jim izmed naštetih možnosti knjižnica ne nudi nobene, kar je razvidno tudi v spodnjih intervjujih, pri čemer knjižnice priznavajo, da večina nima posebej prilagojenih storitev za gluhe in naglušne uporabnike. Devet jih je označilo, da imajo organizirane obiske knjižnice, štirje pravijo, da imajo raču­ nalniške delavnice, po trije pa razstave v knjižnici in predstavitve knjižničnih storitev za gluhe in naglušne uporabnike. Nihče ni označil organiziranega obiska bibliobusa, pripovedovanja zgodb in bralnih skupin za gluhe in naglušne. Poleg nabora storitev nas je zanimalo, kako so anketiranci z njimi zadovoljni. To prikazuje preglednica 4. Izmed vseh ponujenih storitev so anketiranci najbolj zadovoljni z organiziranimi obiski knjižnice za gluhe in naglušne uporabnike, saj jih je tudi največ označilo, da jim knjižnice to storitev ponujajo. Prav tako so zadovoljni z ostalimi storitvami, za katere so pri prejšnjem vprašanju označili, da so jim v knjižnici ponujene. Izjema so razstave v knjižnicah, pri čemer dva od treh anketirancev, ki so označili, da imajo to storitev na voljo, z njo nista zadovoljna. Preglednica 4: Zadovoljstvo uporabnikov s prilagojenimi storitvami Storitev Zadovoljen/-ljna Nezadovoljen/-ljna Organizirani obiski knjižnice za gluhe in naglušne uporabnike 9 0 Računalniške delavnice za gluhe in naglušne uporabnike 4 0 Predstavitev knjižničnih storitev za gluhe in naglušne uporabnike 3 0 Razstave v knjižnici za gluhe in naglušne uporabnike 1 2 Organiziran obisk bibiliobusa za gluhe in naglušne uporabnike 0 0 Bralne skupine za gluhe in naglušne uporabnike 0 0 Pripovedovanje zgodb v knjižnici za gluhe in naglušne uporabnike 0 0 V preglednici 5 je prikazano, kakšne storitve bi si anketiranci v knjižnicah še želeli (odprto vprašanje). Večina anketirancev pravi, da ne vedo, kar si lahko raz­ lagamo, da delovanja knjižnice verjetno ne poznajo dovolj dobro, morda tudi ne znajo izraziti svojih želja. Nekateri bi si želeli imeti vse storitve, ki so bile naštete pri prejšnjem vprašanju. Dva anketiranca pravita, da jima je vseeno, samo da bi bile dostopne tudi gluhim in naglušnim uporabnikom. En anketiranec pravi, da imajo vse, kar potrebuje. Ostali bi si želeli več informacij, več resničnih zgodb, Knjižnica, 2021, 65(1–2), 37–60 51 Tanja Petrič Turk, Polona Vilar predavanja in tečaje za gluhe in naglušne, več prireditev ter kratke obnove knjig v slovenskem znakovnem jeziku. Preglednica 5: Želja po prilagojenih storitvah Odgovori Število anketirancev Ne vem 15 Vse našteto 8 Katerekoli, ki bi bile dostopne tudi gluhim 2 Imajo vse, kar potrebujem 1 Več informacij 1 Predavanja v znakovnem jeziku 1 Več resničnih zgodb 1 Prireditve za gluhe in naglušne 1 Več tečajev, namenjenih gluhim in naglušnim 1 Kratke obnove knjig v slovenskem znakovnem jeziku 1 Skupaj 32 Anketiranci, ki knjižnico obiskujejo, si največkrat izposodijo romane, povesti ali pesmi. Sledijo lahko berljive knjige in leksikoni ter priročniki. Izposojajo si tudi knjige za otroke in DVD-filme. Nihče ni označil, da si izposodi glasbene CD­ -zgoščenke. En anketiranec je poudaril, da si izposodi vse, kar prime v roke, saj je že od malega knjižni molj. To prikazuje preglednica 6. Preglednica 6: Vrste gradiv, ki si ga gluhi in naglušni uporabniki izposojajo Odgovori Število anketirancev Romani, povesti, pesmi 19 Lahko berljive knjige 10 Leksikoni, priročniki 5 Knjige za otroke 3 DVD–filmi 1 Drugo: Vse, kar primem v roke 1 CD-zgoščenke (glasba) 0 Skupaj 39 V preglednici 7 je predstavljeno gradivo, ki bi si ga želeli izposojati anketiranci, ki knjižnico obiskujejo. Največkrat bi si želeli izposoditi filme s podnapisi. Sledijo videoposnetki z znakovnim jezikom in knjige v slovenskem znakovnem jeziku. Štirje anketiranci bi si želeli več revij, trije več stripov in kuharskih knjig, po dva 52 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 37–60 Pregled storitev slovenskih splošnih knjižnic za gluhe in naglušne uporabnike pa več slikanic in časopisov. Ena anketiranka je zadovoljna z izbiro, eden pa bi si želel več knjig o financah. Dva anketiranca menita, da imata že zdaj dovolj izbire. Preglednica 7: Vrste gradiv, ki bi si jih gluhi in naglušni uporabniki še želeli izposojati Odgovori Število anketirancev Več filmov s podnapisi 18 Več posnetkov/filmov z znakovnim jezikom 5 Več knjig, prilagojenih v znakovnem jeziku 5 Več revij 4 Drugo: Sem zadovoljna z izbiro 1; Več knjig o financah 1; Mislim, da je vsega dovolj 2 4 Več stripov 3 Več kuharskih knjig 3 Več slikanic 2 Več časopisov 2 Več knjig za ročne spretnosti Skupaj 1 47 5.2 Rezultati pilotne raziskave leta 2014 V letu 2014 smo opravili kratko pilotno anketo, v kateri nas je zanimalo, ko­ liko knjižnic izvaja prilagojene storitve za gluhe in naglušne uporabnike. Na direktorje in direktorice splošnih knjižnic smo se prek elektronskega sporočila obrnili z vprašanjem, ali njihova knjižnica izvaja storitve za gluhe in naglušne uporabnike. Od vseh oseminpetdesetih splošnih knjižnic jih je na pilotno anketo odgovorilo petindvajset (43 %). Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da le deset knjižnic izvaja storitve za gluhe in naglušne uporabnike. 5.3 Rezultati intervjujev Leta 2020 smo opravili intervjuje z zaposlenimi, ki imajo največ izkušenj z obrav­ navano uporabniško skupino v sedmih osrednjih območnih knjižnicah, ki so sodelovale v raziskavi. Vseh sedem sogovornic ima končano sedmo stopnjo izo­ brazbe in so v knjižnicah zaposlene kot bibliotekarke. Vse sogovornice povedo, da gluhi in naglušni ter storitve, ki bi bile prilagojene zanje, niso posebej opredeljeni v strateškem načrtu knjižnice, ker sodijo pod uporabnike s posebnimi potrebami. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 37–60 53 Tanja Petrič Turk, Polona Vilar Knjižnice večinoma ne beležijo obiska gluhih in naglušnih uporabnikov in upo­ rabnikov na splošno. Po oceni sogovornic pa je ta obisk redek. Skupinskih članskih izkaznic gluhi in naglušni uporabniki knjižnic nimajo. Ve­ činoma so knjižnice dogovorjene z društvi gluhih in naglušnih v njihovi lokalni skupnosti, da so njihovi člani oproščeni članarine v knjižnici. Vpisi potekajo enako kot pri vseh ostalih članih. Vse sogovornice so imele priložnost komunicirati z gluho ali naglušno osebo. Vsi zaposleni knjižničarji se trudijo, da govorijo razločno, počasi in glasne­ je za naglušne osebe, da jim lahko uporabniki berejo z ustnic. Komunicirati poskušajo tudi z gestami, po potrebi pa še s pisno informacijo. Nekatere glu­ he osebe imajo s seboj tudi tolmača, ki jim pomaga pri vzpostavljanju stika s knjižničarjem. Svoje znanje o gluhih in naglušnih osebah ocenjujejo kot zadovoljivo, a menijo, da je znanje potrebno nadgrajevati in dopolnjevati. Mestna knjižnica Ljubljana ponuja tečaje znakovnega jezika ter izobraževanja na temo gradiva in obnašanja z uporabniki s posebnimi potrebami, v katera so vključeni tudi gluhi in naglušni. Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem zaposlenim omogoča nekaj izobraževanj, na splošno glede uporabnikov s posebnimi potre­ bami, ne le v zvezi z gluhimi in naglušnimi uporabniki. Knjižnice nimajo posebnega oddelka, ki bi bil namenjen izključno gluhim in naglušnim osebam. Izjema sta Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem in Mestna knjižnica Kranj. V Koroški osrednji knjižnici ima­ jo na posebnem mestu Malo drugačen kotiček. V okviru tega ponujajo: knjige v slovenskem znakovnem jeziku in video novice za gluhe in naglušne. V Mestni knjižnici Kranj pa imajo urejen poseben kotiček Očem prijazen kotiček. Tam je na voljo knjižno gradivo, ki je namenjeno gluhim in naglušnim ter slepim in slabovidnim uporabnikom. Sogovornice menijo, da dobro poznajo, kakšno gradivo je primerno za obravna­ vano uporabniško skupino. Gradivo zbirajo po kriterijih lahkega branja, pri tem pa upoštevajo tudi želje gluhih in naglušnih uporabnikov. Knjižnice iz naše raziskave ne ponujajo posebnih storitev za gluhe in naglušne osebe, saj jim nudijo iste storitve kot ostalim uporabnikom. Osrednja ljubljan­ ska knjižnica se s potujočo knjižnico trudi, da knjigo in branje ter znanje pri­ pelje v Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, saj menijo, da je pomembno, da gluhi in naglušni ljudje od malega spoznavajo knjigo in na ta način lahko tudi v prihodnje obiskujejo knjižnico, kljub nekaterim oviram. Vse knjižnice svoje 54 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 37–60 Pregled storitev slovenskih splošnih knjižnic za gluhe in naglušne uporabnike uporabnike o storitvah obveščajo večinoma prek družbenih omrežij, kot je na primer Facebook, ali pa prek svojih spletnih strani. Uporabljajo tudi različne portale, elektronsko pošto, mesečne napovednike, plakate … Obveščajo jih tudi prek društev gluhih in naglušnih po Sloveniji. Trudijo se, da pri predaji osnovnih informacij upoštevajo načela lahkega branja. Sogovornice predlagajo, da bi večji obisk gluhih in naglušnih oseb v knjižnici lahko dosegli s še večjim sodelovanjem z društvi gluhih in naglušnih ter drugimi ustanovami, ki združujejo osebe z okvaro sluha. Povedo tudi, da bi bilo koristno v knjižnici zaposliti strokovnega delavca z znanjem znakovnega jezika. 5.4 Re zultati intervjuja s strokovnjakinjo za prilagajanje gradiva gluhim in naglušnim osebam Med preučevanjem tematike magistrske naloge (Turk, 2020) smo imeli priložnost vzpostaviti stik tudi s sekretarko Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Podala nam je podroben pogled na tematiko gluhih in naglušnih. Leta 2009 se je prvič srečala z Javnim razpisom za izbor kulturnih projektov za razširjene programske vsebine, namenjene senzorno oviranim v njim prilago­ jenih tehnikah, ki ga je objavilo Ministrstvo za kulturo. V razpisu je bila tudi razpisna dokumentacija za izdelavo zvočnih knjig. Ideja o prilagajanju gradiva je bila pri financerjih dobro sprejeta in že naslednje leto so na razpis prijavili prvo knjigo s priredbo v slovenski znakovni jezik. To je bila ljudska pravljica Mojca Pokrajculja. Pri izboru knjig za prilagajanje upoštevajo, da je za izdajo prilagojenih knjig potrebno privoljenje avtorja, zato so začeli s prilagajanjem slikanic s slovensko ljudsko vsebino in starejših slovenskih avtorjev, pri katerih dovoljenje avtorja zaradi zastaranja avtorskih pravic ni več potrebno. Sledijo vsebinam, ki so del učnega načrta v tretjem triletju. Namen je seznaniti bralce vseh starosti z litera­ turo slovenskih avtorjev in jim omogočiti dostop do informacij, ki so del narodne identitete in značilnega besednega zaklada. Izdajanje prilagojenih knjig v slovenskem znakovnem jeziku poteka v okviru Inštituta za razvoj slovenskega znakovnega jezika ZDGNS. Pri prilagajanju knjig v slovenski znakovni jezik sodelujejo avtor, ilustrator, prevajalec v slovenski znakovni jezik, ilustrator kretenj, slovenistka z znanjem slovenskega znakov­ nega jezika, lektorica pisanega besedila, lektorica za slovenski znakovni jezik, recenzent, strokovna delavka/vodja programa, gluhi povezovalci, gluhi igralci, mentorja (gluh in slišeč), snemalec, montažer, bralec, oblikovalec in tiskarna. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 37–60 55 Tanja Petrič Turk, Polona Vilar Po izbiri knjige, ki bo predmet prilagoditve, skličejo vse udeležene, ki sodelujejo pri izdaji prilagojene knjige. Pri prilagajanju jim največji izziv predstavlja sledenje kretenj slovenskega zna­ kovnega jezika dobesednemu prevodu izvirnega besedila. V takšnem zapisu manjkata pomembna elementa znakovnega jezika – obrazna mimika in gibanje telesa, zato so risbe kretenj opremljene s ponazorili, kako se posamezno kretnjo izvede. Ilustracije kretenj, skupaj s posnetki prek QR-kode, predstavljajo popol­ no podobo znakovnega jezika. Velik izziv je tudi oblikovanje take knjige, ker se oblikovalcu težko razloži, kje pri določeni besedi mora stati kretnja. Vsaka izdana knjiga ima kataložni zapis o publikaciji (CIP), ki ga pridobi v NUK-u. Pridobljeni zapis jih zavezuje, da bodo v NUK posredovali šestnajst iz­ danih izvodov. 6 Razprava Razpravo smo strukturirali glede na postavljena raziskovalna vprašanja in zdru­ žili podatke, ki smo jih pridobili v vseh delih raziskave oziroma z vsemi razisko­ valnimi metodami. Pred tem pa smo še primerjali rezultate iz pilotne raziskave iz leta 2014 z rezultati, ki smo jih dobili leta 2020, pri čemer smo ugotovili, da se stanje ni spremenilo. Glede prilagoditev gradiva in storitev v slovenskih splošnih knjižnicah za glu­ he in naglušne uporabnike smo iz intervjujev z zaposlenimi ugotovili, da dobro poznajo, kako naj bo prilagojeno gradivo za gluhe in naglušne. Poudarjajo pa, da je takega gradiva, ki bi ustrezalo vsem kriterijem (lahkega branja), na slovenskem knjižnem trgu zelo malo. Pri izbiri gradiva upoštevajo tudi želje in potrebe obravnavane uporabniške skupine, kar je eden najpomembnejših kriterijev. Ugotovili smo, da je prilagojenih storitev za obravnavano uporabniško skupino malo. Sogovornice namreč poudarjajo, da knjižnice gluhim in naglušnim upo­ rabnikom nudijo iste storitve, kot ostalim skupinam uporabnikov. Zanimalo nas je, ali so v strateškem načrtu vsake knjižnice opredeljeni gluhi in naglušni uporabniki ter smernice za prilagoditev storitev in njihovo izvajanje. Nobena osrednja območna knjižnica in njihove enote nimajo gluhih in nagluš­ nih uporabnikov v straškem načrtu svoje knjižnice opredeljenih posebej, vedno so del ostalih ranljivih skupin oziroma uporabnikov s posebnimi potrebami. 56 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 37–60 Pregled storitev slovenskih splošnih knjižnic za gluhe in naglušne uporabnike V prihodnje bi morali gluhim in naglušnim uporabnikom (seveda tudi drugim uporabnikom s posebnimi potrebami) nameniti več prostora tudi v strateškem načrtu in posledično v knjižničnem delu. Želeli smo izvedeti, kako poteka komunikacija med knjižničarjem, ki pozna zna­ kovni jezik, in gluho osebo ter kako poteka komunikacija med knjižničarjem, ki ne pozna znakovnega jezika, in gluho osebo. Komunikacija poteka pisno, tako da uporabnik na telefonu pokaže, katero knjigo želi, zaposleni pa ga usmeri do police z želeno knjigo. Poteka lahko tudi s kretnjami ali z branjem z ustnic. Zaposleni v knjižnicah se trudijo govoriti jasno in razločno, nekateri uporabniki pa imajo s seboj tudi spremljevalca ali tolmača. Nekatere sogovornice so opra­ vile tečaj slovenskega znakovnega jezika, vendar poudarjajo, da se znanje tega jezika zaradi neuporabe izgubi in pozabi. Glede izobraževanj, ki so knjižničarjem na voljo v povezavi z gluhimi in na­ glušnimi uporabniki, smo ugotovili, da nekatere knjižnice svojim zaposlenim ponujajo določena izobraževanja na temo gluhih in naglušnih uporabnikov (npr. Mariborska knjižnica – skupaj z Društvom gluhih in naglušnih Podravje Mari­ bor). Lujičeva (2019, str. 5–6) ugotavlja, da po usposabljanju knjižničarjev knjiž­ nico obišče več gluhih in naglušnih in da ti postanejo tudi člani le-te, običajno po organiziranih obiskih knjižnice. V zvezi z merjenjem zadovoljstva gluhih in naglušnih uporabnikov glede storitev, ki jih ponujajo, pa ugotavljamo, da knjižnice raziskav o zadovoljstvu s storitvami med uporabniki ne izvajajo sistematično. So pa vedno na voljo knjige pohval in pritožb ter elektronski naslovi knjižnic, kamor se lahko obrnejo s svojimi opaža­ nji, mnenji in predlogi. Nekatere sogovornice svoje znanje o gluhih in naglušnih osebah ocenjujejo kot zadovoljivo, a menijo, da je znanje treba nadgrajevati in dopolnjevati. Knjižničarke smo spraševali, ali so seznanjene z besedno zvezo »lahko branje«. Vse sogovornice poznajo besedno zvezo in jo ustrezno opredeljujejo kot besedi­ la, prilagojena osebam, ki imajo težave z branjem ali razumevanjem običajno zapisanega ali kako drugače izraženega sporočila. Zanimalo nas je, ali knjižni­ čarke vedo, kako je prilagojeno gradivo v lahko berljivi obliki. Ugotovili smo, da poznajo osnovne kriterije, kako naj gradivo, ki je prilagojeno v lahko berljivo obliko, izgleda. S pomočjo anketnega vprašalnika smo od gluhih in naglušnih oseb želeli izve­ deti, ali obiskujejo knjižnico in kako pogosto. Izkazalo se je, da večina anketi­ rancev knjižnico obiskuje. To je presenetljivo, saj v literaturi (Lujič, 2019; Rijavec Škerl, 2018; Haramija in Knapp, 2019; Dornik, 2009) velikokrat zasledimo, da Knjižnica, 2021, 65(1–2), 37–60 57 Tanja Petrič Turk, Polona Vilar gluhi in naglušni niso pogosti obiskovalci knjižnic, morda pa so na sodelovanje v naši raziskavi pristali tisti, ki jih knjižnica načeloma bolj zanima. Ugotavljali smo, kako potencialni uporabniki poznajo njim prilagojene storitve splošnih knjižnic, in ugotovili, da kar polovica vprašanih prilagojene storitve pozna zelo dobro, kar ni presenetljivo, saj posebej prilagojenih storitev za gluhe in naglušne osebe ni veliko. Po pridobljenih podatkih iz anketnih vprašalni­ kov lahko ugotovimo, da knjižnice v določeni meri upoštevajo IFLA smernice za gluhe in naglušne uporabnike knjižnic, predvsem upoštevajo smernico, ki pou­ darja način komunikacije z gluhimi in naglušnimi, v želji, da jim knjižnica čim bolj približa storitve, ki jih ponuja. Ponujajo jim organizirane obiske knjižnic; računalniške delavnice, ki so prilagojene gluhim in naglušnim uporabnikom; predstavljajo knjižnične storitve v načinu, ki je primeren za gluhe in naglušne, se pravi v znakovnem jeziku ali s pomočjo tolmača; organizirajo razstave; omo­ gočajo obisk bibliobusa. Želeli smo izvedeti predloge in želje uporabnikov glede posebej prilagojenih sto­ ritev splošnih knjižnic in njihove ideje za nove storitve, ki jih še ne izvajajo za obravnavano uporabniško skupino. Največ anketirancev je izrazilo željo po or­ ganiziranih obiskih knjižnice. Želeli bi si tudi računalniških delavnic in bralnih skupin v knjižnici, ki bi bile dostopne tudi gluhim in naglušnim osebam. Zanimalo nas je, kakšno gradivo bi si želeli izposojati in si izposojajo gluhi in naglušni uporabniki. Potencialni uporabniki bi si najraje izposojali romane, povesti ali pesmi. Sledijo kuharske knjige, časopisi in revije. Izražena je bila tudi želja po še več lahko berljivih knjigah in knjigah v slovenskem znakovnem jeziku. Obstoječi gluhi in naglušni uporabniki knjižnic pa si izposojajo romane, povesti ali pesmi, lahko berljive knjige, leksikone ter priročnike, knjige za otroke in DVD-filme. Od strokovnjakinje za prilagajanje gradiva smo želeli izvedeti, kakšen je potek prilagajanja gradiva v lahko berljivo obliko. Sogovornica je predstavila to prila­ gajanje, in sicer se po izboru knjige, ki bo predmet prilagoditve, skliče sestanek vseh udeleženih pri izdaji prilagojene knjige. Del ekipe je stalen, del pa se sestavi glede na izbrano knjigo. Prav tako so nas zanimali izzivi, s katerimi se soočajo pri prilagajanju gradiva. Izvedeli smo, da jim največji izziv predstavlja sledenje kretenj slovenskega znakovnega jezika dobesednemu prevodu izvirnega bese­ dila. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije si želi v prihodnje povečati število prilagojenega gradiva, in sicer bi lahko tudi knjižnice podale predloge za gradivo, ki bi ga bilo smiselno prilagoditi, saj le-te lahko najbolje ocenijo, kakšne so potrebe in želje gluhih in naglušnih uporabnikov, ker so v neposrednem stiku z obravnavano uporabniško skupino. 58 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 37–60 Pregled storitev slovenskih splošnih knjižnic za gluhe in naglušne uporabnike 7 Zaključek Možnosti za izboljšave vedno obstajajo. Tako na področju dela z gluhimi in na­ glušnimi uporabniki kot tudi na področju storitev zanje. Veliko je odvisno od vodstva knjižnic in vsakega zaposlenega, koliko je naklonjen k dodatnemu izo­ braževanju o gluhih in naglušnih uporabnikih. S tem smo kot družba na dobri poti, da začnemo gledati na gluhe in naglušne osebe mimo njihovih omejitev in izpostavljati njihove sposobnosti. Če se želi kdo v prihodnje lotiti tovrstne raziskave, predlagamo, da podrobno preuči vsebino strateškega načrta posamezne knjižnice, ki je javno dostopen dokument, in knjižnicam oziroma knjižničarjem zastavi vprašanja, ki osvetlijo zavedanje knjižnic, ali so v strateških načrtih dovolj jasno strukturirale in kon­ kretizirale storitve in njihovo izvajanje. Želimo si, da bi knjižnice, ki zaenkrat še ne izvajajo aktivnosti za to uporabniško skupino, rezultate vzele kot spodbudo za načrtno in pozorno razvijanje dejav­ nosti za to skupino. Zahvala Najlepša hvala vsem knjižničarkam in članom društev, ki so nam s svojimi od­ govori zelo pomagali pri raziskavi. Posebna zahvala gre Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, za poglobljen pogled v življenje gluhih in naglušnih ter za pripravljenost deliti dragocene izkušnje z nami. Navedeni viri Bon, M. (2019). Poročilo o dejavnostih splošnih knjižnic za uporabnike s posebnimi potrebami v letu 2018: po območjih OOK za Ministrstvo za kulturo o uresničevanju Akcijskega programa za invalide 2014-D2021. Narodna in univerzitetne knjižnica. https://www.nuk. uni-lj.si/nuk/ook-publikacije?utm_medium=email&utm_source=newsletter_731&utm_ campaign=nova-welcome-to-nuk Day, J. M. (2010). Guidelines for library serviceses to deaf people. International Federation of Library Associations. https://www.ifla.org/files/assets/hq/publications/professional­ -report/62.pdf Dornik, I. (2009). Bralna pismenost pri gluhih mladostnikih. [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 37–60 59 Tanja Petrič Turk, Polona Vilar Guidelines for easy-to-read materials. (2012). (2. izd.) International Federation of Library Associations. https://www.ifla.org/files/assets/hq/publications/professional-report/120. pdf Haramija, D. in Knapp, T. (2019). Lahko je brati: lahko branje za strokovnjake. Zavod Risa. Kanič, I., Leder, Z., Ujičič, M., Vilar, P. In Vodeb, G. (2011). Bibliotekarski terminološki slovar. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Narodna in univerzitetna knjiž­nica. Lujić, D. (2019). Services of the Maribor public library for the deaf and hard of hearing people. International Federation of Library Associations and Institutions. http://library. ifla.org/2438/1/127-lujic-en.doc.pdf Pavlič, M. (2016). Kako otrok z okvaro sluha usvoji jezik?: priročnik za starše in strokovne delavce. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, Center za razvoj slovenskega zna­ kovnega jezika. Rijavec Škerl, A. (2018). Slovenski znakovni jezik in njegova raba. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, Center za razvoj slovenskega znakovnega jezika. Rijavec Škerl, A. (2019). Spremna beseda. V A. Žele. Znakovni jezik: govorica kretenj z vidika uzaveščanja (pravo)pisnih zakonitosti slovenščine: kako iz kretalne govorice v zapisano slovenščino. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Schaeffer, C. (2014). Using new technology to comply with ADA assistive listening re­ quirements. Public Library Quarterly, 33(2), 131–144. Selander, P. (2003). How does deafness affect learning. Journal of Deaf Studies and Deaf Education, 9(9), 2–18. Sluh – naglušnost in gluhost. (1999). Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Šek Škafar, K. (2019). Uporabniki s posebnimi potrebami v splošnih knjižnicah: primer Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Pisna naloga za bibliotekarski izpit. Narodna in univerzitetna knjižnica. Turk, T. (2020). Storitve slovenskih splošnih knjižnic za gluhe in naglušne uporabnike. [Ma­ gistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Video Collection Development in Multi-type Libraries: A Hand­book. (2002). Greenwood press. Tanja Petrič Turk, mag. bibl. e-pošta: turktanja90@gmail.com dr. Polona Vilar Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana e-pošta: polona.vilar@ff.uni-lj.si 60 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 37–60 Učbeniški skladi: 2015–2020 Textbook rental collections: 2015–2020 Eva Kodrič-Dačić Oddano: 31. 5. 2021 – Sprejeto: 15. 6. 2021 1.03 Kratki znanstveni prispevek 1.03 Short Scientific Article UDK 021.61(075)”2015/2020” https://doi.org/10.55741/knj.65.1-2.3 Izvleček Učbeniški sklad je ločen del šolske knjižnice, ki zagotavlja učno gradivo za učence in dijake ter evidentira aktualna učna gradiva, ki se uporabljajo v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Čeprav imajo učbeniški skladi že dolgo tradicijo, je bilo njihovo delovanje pr­ vič urejeno s pravilnikom leta 1994, šele leta 2017 pa so tudi formalno postale njihove skrbnice šolske knjižničarke.1 Učbeniški skladi so sicer deležni kritik s strani pedago­ gov, založnikov in knjižničarjev, vendar so, glede na število učencev, ki si izposojajo učbenike iz učbeniškega sklada, koristen in nepogrešljiv del šolske knjižnice. Članek prikazuje kratek pregled razvoja učbeniških skladov na Slovenskem, analizira podatke o obsegu in uporabi učbeniških skladov, pridobljene s statističnimi meritvami in stati­ stikami COBISS.SI, ter nudi pregled odgovorov šolskih knjižničark glede obsega nalog in odnosa do dela z učbeniškimi skladi, ki so bili zbrani v okviru ankete o nalogah šolskih knjižničark. Ključne besede: šolske knjižnice, učbeniški skladi Abstract The textbook rental collection is a separate part of a school library, which provides teaching materials for pupils and students and records current teaching materials used in educational institutions. Although it has had a long tradition, the operation proce­ dures of textbook rental collection were first defined by regulations in 1994, and it was not until 2017 that school librarians formally became their trustees. Textbook rental 1 Ženski spol je kot nevtralna oblika uporabljen za oba spola. 61 Eva Kodrič-Dačić collections have been challenged by teachers, publishers and librarians, but they are a useful part of a school library, given the number of students who borrow textbooks from them. The article presents a brief overview of the development of textbook rental collections in Slovenian schools and analyzes data concerning scope and use of text­ books provided by statistical measurements and a survey on the tasks of school librar­ ians collected by the National and University Library of Slovenia and the Institute of Information Science. Keywords: school libraries, textbook rental collections 1 Uvod Učbeniški sklad je ločen del šolske knjižnice, ki zagotavlja učno gradivo za učen­ ce in dijake ter evidentira aktualna učna gradiva, ki se uporabljajo v vzgojno­ -izobraževalnih zavodih. Čeprav imajo učbeniški skladi pri nas že dolgo tradicijo (Šircelj, 1971; Žlebir, 1994), je bilo njihovo delovanje prvič urejeno s pravilnikom leta 1994 in šele leta 2017 so šolske knjižničarke tudi formalno postale njihove skrbnice. Učbeniški skladi so sicer deležni kritik s strani pedagogov, založni­ kov in knjižničarjev, vendar so postali, glede na število učencev, ki si izposojajo učbenike iz učbeniškega sklada, koristen in nepogrešljiv del šolske knjižnice. Glavni razlog za njihov obstoj so visoke cene učbenikov. To ni le slovenska po­ sebnost, s tem problemom se srečujejo tudi v drugih evropskih državah. Zato poznajo različne oblike izposoje učbenikov tudi v posameznih nemških deželah, na Hrvaškem in na Irskem (Guidelines, 2012). Organizacija izposoje učbenikov je različna, pogosto je odvisna od iniciative staršev, razlikuje pa se tudi stopnja finančne in formalne podpore lokalne skupnosti ali države. 1.1 Od učbenikov za revne učence do učbeniških skladov Učbeniški skladi imajo dolgo zgodovino, posebej še, če iščemo njihov izvor v zbirkah učbenikov, ki so bile po šolah osnovane za socialno deprivilegirane učence. Njihov obstoj so problematizirali že pred prvo svetovno vojno. V Učitelj­ skem tovarišu lahko na primer leta 1914 zasledimo povzetek članka Brezplačne učne knjige na dunajskih šolah, v katerem avtor kritizira prakso dunajskih šol, ki so revnim učencem izposojale šolske učbenike. Razlogi za krtiko so bili higien­ ske (preko učbenikov bi se lahko prenašale bolezni), psihološke (učbenik, ki ga mora reven učenec vrniti, ga opominja na njegovo socialno stisko) ter pedagoške (dobri učenci jemljejo učbenike v roke tudi še potem, ko jih ne potrebujejo več v šoli) narave (Brezplačne, 1914). 62 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 61–78 Učbeniški skladi: 2015–2020 Po prvi svetovni vojni so bile zbirke oziroma knjižnice učnih knjig (to je učbe­ nikov) predpisane z dvema zakonoma: Zakon o srednjih šolah (1929) in Zakon o učiteljiščih (1929). Te šole so morale poleg knjižnic za učitelje in knjižnic za dijake vzdrževati tudi knjižnice dijaških učnih knjig. Leto kasneje sprejeti za­ kon o narodnih šolah (Zakon o narodnih šolah, 1930) šolam sicer ni predpisoval zbirk učbenikov, je pa nalagal šolskim občinam, da morajo siromašnim otrokom priskrbeti knjige in šolske potrebščine. Tako je bilo med 1.907 šolskimi knjižnicami, ki so leta 1932 delovale v Dravski ba­ novini, kar 540 knjižnic učbenikov za revne učence (Kranjc, 1939). Cene učbeni­ kov so bile tudi v tridesetih letih preteklega stoletja visoke in ideje o brezplačnih učbenikih, ki bi jih otroci ob koncu šolskega leta vračali ter s tem razbremenili stroške šolanja, so našle svoje mesto v sodobni periodiki (Otrokom učne knjige – zastonj!, 1940). Po drugi svetovni vojni je problematika šolskih knjižnic vse do sprejetja Zakona o knjižnicah leta 1961 obravnavana v sklopu ljudskih knjižnic. Sprejem zakona je vzpodbudil strokovni interes za šolske knjižnice, vendar je problematika uč­ beniških skladov ostala ob strani, saj se na primer navodilo o ureditvi in delu šolskih knjižnic iz leta 1964 tega področja ne dotika. Kljub temu pa so fondi učbenikov v šolah gotovo obstajali, saj jih omenjata dva dokumenta iz začetka sedemdesetih let. Martina Šircelj je v članku Osnutek stan­ dardov za šolske knjižnice leta 1971 opozarjala, da normativ za knjižnično zbirko ne vključuje »tako imenovane podporne zbirke učbenikov«. Učbeniške sklade omenja tudi dokument Koncepcija razvoja knjižničarstva v Sloveniji (1971, str. 10) kot fond šolske podporne knjižnice: »Poleg fonda šolske knjižnice obstaja posebej fond šolske podporne knjižnice. Le-ta obsega določeno število šolskih učbenikov, ki so potrebni kot osnovni pripomočki učencu za spremljanje učne snovi posamez­nih predmetov v posameznih razredih in so pod določenimi po­ goji na voljo učencem, ki si sami potrebnih učbenikov ne morejo nabaviti«. Ven­ dar so v prihodnjih desetletjih učbeniški skladi ostali le spremljevalci šolske knjižnice. Standardi in normativi ter razvojni dokumenti za šolske knjižnice so se jim izognili. V sedemdesetih letih so posamezne šole samostojno in ob podpori lokalnih skup­nosti začele ustanavljati svoje učbeniške sklade (Skrt, 1995; Žlebir, 1994). Tako lahko zasledimo poročilo Osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi, kjer so šolski učbeniški sklad oblikovali že leta 1977/78, in sicer učbenike za učence od 5. do 8. razreda. Učbeniški sklad je bil del šolske knjižnice. Spočetka so učen­ ci učbenike puščali v šoli, kasneje pa so uvedli izposojevalnino, ki je znašala petino cene novega učbenika. Učbeniški sklad je finančno podprla občina, tako Knjižnica, 2021, 65(1–2), 61–78 63 Eva Kodrič-Dačić da je šola v posameznih letih zagotavljala učbenike učencem od 1. do 8. razreda. Glavni argument za njihov obstoj je bil še vedno socialne narave, saj »bi mar­ sikateri otrok iz socialno šibkejšega okolja nemara ostal celo brez učbenikov, tako pa ima prav vsak dostop do njih.« (Žlebir, 1994) S finančno podporo, ki jo je učbeniškim skladom zagotavljalo Ministrstvo za šolstvo in šport od devetdesetih let naprej, pa so učbeniški skladi le še rasli. 2 Normativne osnove Učbeniški skladi so specifični za šolske knjižnice in normativni akti s področja kulture, ki se nanašajo na njihovo delovanje, jih ne omenjajo. Delovanje učbe­ niškega sklada je bilo najprej urejeno s posebnim pravilnikom za osnovne šole (Pravilnik, 1994). Šele Zakon o financiranju in organizaciji vzgoje in izobraže­ vanja iz leta 1996 jih je umestil v šolsko knjižnico, podrobneje pa jih je za vse vrste šol uredil pravilnik iz leta 1997 (Pravilnik, 1997). V začetku so si učenci učbenike lahko izposojali za tretjinsko ceno, po letu 2006 pa se je izposojevalni­ na za učence osnovnih šol postopoma ukinjala. Učbeniški skladi danes delujejo v osnovnih šolah, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter v šolah in zavodih, ki izvajajo nižje in srednje poklicno izobraževanje, srednje strokovno in poklicno-tehniško izobraževanje ter srednje splošno izobraževanje. Sredstva za nabavo gradiva za učbeniške sklade osnov­ nih šol zagotavlja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, na srednjih šolah pa se učbeniški skladi financirajo predvsem iz izposojevalnin, ki jih šola zaračunava dijakom za izposojo učbenikov. Po letu 2015 je bilo na področju upravljanja učbeniških skladov uvedenih več novosti. V skladu s spremembami Zakona o knjižničarstvu leta 2015 morajo biti učbeniški skladi, tako kot vse drugo knjižnično gradivo, vključeni v COBIB. Pra­ vilnik o upravljanju učbeniških skladov iz leta 2017 je za upravljalko učbeniške­ ga sklada določil knjižničarko, ki za to zadolžitev prejema posebno nagrado, spremenil pa se je tudi obseg gradiva, ki sodi vanje. Učbeniški sklad so prvotno sestavljali učbeniki, z letom 2020 pa se je obseg gradiva, ki se inventarizira oziro­ ma evidentira kot del učbeniškega sklada, močno razširil in vključuje (Pravilnik, 2020): – gradiva, ki jih šolska knjižnica izposoja učencem oziroma učiteljem (to so učbeniki, potrjeni od strokovnega sveta, ki jih šola izposoja učencem in di­ jakom, učna sredstva, ki si jih izposodijo učitelji in so namenjena učencem in dijakom za uporabo pri pouku (na primer atlasi, tematske karte, slovarji, strokovni priročniki in podobno), ter gradivo, ki ga šola prilagodi učencem in dijakom s posebnimi potrebami), 64 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 61–78 Učbeniški skladi: 2015–2020 – učna gradiva, ki so namenjena učencem oziroma dijakom kot končnim upo­ rabnikom, in – učna gradiva, ki jih zagotavljajo starši učencev in dijakov. Šolska knjižnica inventarizira oziroma evidentira omenjeno gradivo na različne načine: – gradivo, ki ga šolska knjižnica izposoja učencem in dijakom oziroma učite­ ljem, katalogizira oziroma inventarizira v COBISS.SI, – gradivo, ki je namenjeno učencem in dijakom kot končnim uporabnikom, oziroma gradivo, ki ga zagotavljajo starši dijakov in učencev, se evidentira v posebnem segmentu Zaloga COBISS.SI, – gradivo, ki ga je šola prilagodila za učence in dijake s posebnimi potrebami pa se evidentira na posebnem elektronskem obrazcu. Delo skrbnika učbeniškega sklada je po določilih Pravilnika (2020) zgoščeno v ob­dobje med 15. junijem in prvim tednom v septembru. V tem času morajo skrbniki poskrbeti za naročilo novih učnih gradiv za novo šolsko leto, ob kon­ cu šolskega leta prevzeti izposojene učbenike, obdelati nova učna gradiva ter izposoditi učbenike v prvem tednu novega šolskega leta. Če so knjižničarke vpete tudi v izbor učnih gradiv, se intenzivno delo z učbeniškim skladom začne že v aprilu. Učbeniški sklad tako opravlja dve nalogi: zagotavlja učno gradivo za učence in dijake ter evidentira aktualna učna gradiva, ki se uporabljajo v vzgojno-izobra­ ževalnih zavodih. Informacije o gradivu, ki je vključeno v učbeniški sklad konkretne šolske knjiž­ nice, niso dostopne v vzajemnem katalogu. 3 Metodologija raziskave Učbeniški skladi sicer niso pogosto predmet raziskav, vendar obstoječa znan­ stvena in strokovna literatura daje pregledne podatke o delovanju in problema­ tiki učbeniških skladov. Bili so tema magistrskih oziroma diplomskih nalog v povezavi z njihovim vplivom na izdajanje oziroma uporabo učbenikov in delov­ nih zvezkov v šolah. Štefka Zore je v svojem magistrskem delu Učbeniški sklad in njegov vpliv na uporabo delovnih zvezkov (2016) pregledno opisala delovanje učbeniških skladov na osnovnih šolah, natančen historiat administrativnega razvoja učbeniških skladov od konca devetdesetih let preteklega stoletja naprej, probleme s financiranjem in posledično z izločanjem učbenikov ter z zamenjavo Knjižnica, 2021, 65(1–2), 61–78 65 Eva Kodrič-Dačić neveljavnih učbenikov. Aktualno splošno problematiko učbeniških skladov je leta 2018 opisala Irena Brilej v članku Dileme in izzivi učbeniških skladov. Obravnave je bila deležna tudi avtorskopravna problematika izposoje učbenikov (Trampuž, 2007). V članku se bomo zato izognili splošni problematiki, pedagoškim dilemam in avtorskopravnim zagatam pri izposoji učbenikov in se osredotočili na predstavi­ tev kvantitativnih podatkov o učbeniških skladih ter na subjektivno dojemanje obremenjenosti z učbeniškimi skladi s strani šolskih knjižničark. Šolske knjižnice so vpete v redne statistične raziskave, ki vključujejo tudi po­ datke o učbeniškem skladu. Tega področja so se dotikale tudi študije in analize, ki jih je v okviru priprav pravilnika o delovanju šolskih knjižnic in strategije razvoja šolskih knjižnic v letih 2016–2019 izvedel Center za razvoj knjižničarstva, Narodna in univerzitetna knjižnica,2 med temi pa je še posebej zanimiva anketa o nalogah šolskih knjižnic. Nov in relevanten vir podatkov o učbeniškem skla­ du je nastal z vključitvijo šolskih knjižnic (in z njimi tudi učbeniškega sklada) v COBISS.SI. To nam omogoča natančen pregled nad gradivom, ki ga knjižnice vključujejo v učbeniški sklad, kot tudi evidenco delovnih zvezkov, ki jih učenci bodisi dobijo v trajno last v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ali pa jim jih kupijo starši. V članku bomo predstavili obseg zbirk učbeniških skladov po vrstah šol, iz­ posojo in odpis gradiva iz učbeniških skladov, vsebino učbeniških skladov ter mnenja in ocene knjižničark o obsegu dela z učbeniškim skladom in proble­ mih, ki se z njim povezujejo. V ta namen bomo analizirali podatke, ki sta jih v okviru statističnih meritev in posebne ankete v letih 2015–2020 zbrala Center za razvoj knjižnic, Narodna in univerzitetna knjižnica (statistične meritve de­ javnosti šolskih knjižnic v šolskem letu 2015/16, 2017/18 in 2019/20 za obdobje šolskega leta, to je od 1. 9. do 31. 8. naslednjega leta ter anketa Naloge šolskega knjižničarja, ki je bila izvedena leta 2018) in IZUM (pregled izpisov učbeniške­ ga sklada v COBISS.SI 2019/20 (IZUM): Prikaz izposoje in odpisa učbeniškega sklada, 2020). 2 66 https://cezar.nuk.uni-lj.si/analize/studije.php Knjižnica, 2021, 65(1–2), 61–78 Učbeniški skladi: 2015–2020 4 Raziskava 4.1 Učbeniški skladi v statističnih meritvah v šolskem letu 2015/16, 2017/18 in 2019/20 Učbeniške sklade so v obdobju 2015–2020 vzdrževale knjižnice osnovnih in sred­njih šol ter zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s po­ sebnimi potrebami. Pri izračunih o obsegu učbeniškega sklada so bile upošte­ vane vse knjižnice, ki so vnesle vrednosti v rubriko »število enot učbeniškega sklada«. Izjema so bile knjižnice srednjih šol, kjer učbeniški sklad ni obvezen in smo zato vneseno vrednost 0 interpretirali kot podatek o tem, da šola učbe­ niškega sklada nima. Teh šol pri nadaljnjih analizah učbeniškega sklada nismo upoštevali. Pri izračunu povprečnih vrednosti na učenca oziroma dijaka so bili upoštevani vsi učenci oziroma dijaki obravnavanih šol, ker podatkov o številu učencev, ki si izposojajo učbenike iz učbeniškega sklada, v statističnih merit­ vah nismo zbirali. Učbeniški sklad je ločen del šolske knjižnice, zato se podatki o knjižnični zbirki in zbirki učbeniškega sklada zbirajo in obravnavajo ločeno. Statistične meritve dejavnosti teh knjižnic, ki jih je izvedel Center za razvoj knjiž­ nic, Narodna in univerzitetna knjižnica v letih 2015/16, 2017/18 in 2019/20 (Bib­ Sist, 2016, 2018, 2021) so vključevale 3 vprašanja o učbeniškem skladu: – Ali je knjižničar skrbnik učbeniškega sklada? – Kakšno je število enot učbeniškega sklada? – Ali so v učbeniškem skladu tudi e-učbeniki? V raziskavi smo analizirali odgovore na prvi dve vprašanji. V šolskem letu 2015/16 je bilo v statistične meritve vključenih 608 knjižnic. 507 (83 %) knjižnic je posredovalo podatke o zbirki učbeniškega sklada (381 osnov­ nošolskih knjižnic, 21 knjižnic osnovnih šol s prilagojenim programom, 96 sred­ nješolskih knjižnic in 9 knjižnic zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami). Te knjižnice so delovale na šolah s skupaj 226.066 učenci in dijaki. Učbeniški skladi so obsegali skupaj 2.174.362 enot in dosegali kar 28 % celotne zbirke knjižničnega gradiva, o kateri so za to leto po­ ročale šolske knjižnice (7.849.627 enot). V 92 % je bila upravljalka učbeniškega sklada knjižničarka. V šolskem letu 2017/18 je bilo v statistične meritve vključenih 611 knjižnic iz šol, ki vzdržujejo učbeniške sklade. Podatke o zbirki učbeniškega sklada je posredo­ vala 501 knjižnica ali 82 % vseh (373 osnovnošolskih knjižnic, 22 osnovnošolskih Knjižnica, 2021, 65(1–2), 61–78 67 Eva Kodrič-Dačić knjižnic šol s prilagojenim programom, 98 srednješolskih knjižnic in 8 knjižnic zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potre­ bami), s skupaj 228.943 učenci in dijaki. Učbeniški skladi so obsegali skupaj 1.948.444 enot in so dosegali 27 % celotne zbirke knjižničnega gradiva v teh šol­ skih knjižnicah (7.258.764 enot). V 92 % je bila upravljalka učbeniškega sklada knjižničarka. Podatki o stanju učbeniških skladov za šolsko leto 2019/20 kažejo podobno sli­ ko. Podatke je posredovalo 574 knjižnic (436 osnovnošolskih knjižnic, 26 knjiž­ nic osnovnih šol s prilagojenim programom, 103 srednješolske knjižnice in 9 knjižnic zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami) oziroma 94 % od 610, ki so sodelovale v meritvah. Učbeniške sklade je sestavljalo 1.986.901 enot gradiva in so dosegali 28 % celotne zbirke knjižnič­ nega gradiva v teh šolskih knjižnicah (6.950.794 enot). Povprečno število enot zbirke učbeniškega sklada se je po skupinah knjižnic močno razlikovalo. V letu 2019/20 je obsegala povprečna zbirka učbeniškega sklada v osnovnih šolah 2.812 enot, v osnovnih šolah s prilagojenim programom 607 enot, v srednjih šolah 7.163 enot in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami 809 enot. Največ gradiva, skupaj 1.226.035 enot, je bilo v učbeniških skladih 436 osnovno­ šolskih knjižnic. Povprečni učbeniški sklad osnovnošolske knjižnice je obsegal 2.812 enot, pri čemer so največje zbirke učbeniškega sklada presegale 10.000 enot. V povprečju je učbeniški sklad obsegal 7 enot na učenca. Osnovne šole s prilagojenim programom so imele znatno manjše zbirke učbeni­ škega sklada. Skupaj 26 knjižnic teh šol je imelo 15.784 enot gradiva, v povprečju vsaka le 607 enot oziroma 6 enot na učenca. Največje zbirke učbeniških skladov so zgradile srednješolske knjižnice. 103 sred­ nješolske knjižnice so poročale o 737.804 enotah gradiva, v povprečju o 7.163 enotah na knjižnico in 10 enotah na učenca. Učbeniški sklad je v povprečju do­ segal 51 % knjižnične zbirke. Nekatere srednješolske knjižnice so vključevale prave megazbirke učbeniških skladov: šolska centra v Novi Gorici in v Novem mestu ter gimnaziji v Kranju in v Novi Gorici so imeli v svojih zbirkah učbeniških skladov po več kot 30.000 enot. V 9 zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi po­ trebami so učbeniški skladi obsegali skupaj 7.278 enot, v povprečju 809 enot na knjižnico oziroma 5 enot na učenca. 68 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 61–78 Učbeniški skladi: 2015–2020 4.2 Učbeniški skladi po podatkih COBISS.SI Statistične meritve, izvedene v zgoraj opisanih obdobjih, so knjižnicam dopu­ ščale vnos podatkov o učbeniškem skladu, ne glede na to, ali je bilo gradivo učbeniškega sklada že inventarizirano v COBISS. SI ali ne. Izpis s podatki o uč­ beniških skladih, ki ga je za potrebe MIZŠ izdelal IZUM, pa zajema podatke o učbeniškem skladu iz baze COBISS.SI, za obdobje, ki je primerljivo s šolskim letom oziroma s statističnimi meritvami za leto 2019/20. Obdobje od 1. 6. 2019 do 31. 5. 2020, ki ga pokriva izpis, namreč vključuje vse dejavnosti, povezane z učbeniškim skladom v okviru šolskega leta. Poleg podatkov o šoli in bibliografskih enotah vključuje izpis tudi podatke o številu inventariziranih enot, izposoji in odpisu učbeniškega sklada ter o evi­ dentiranih delovnih zvezkih. Za potrebe pričujoče raziskave smo analizirali po­ datke preglednice »Prikaz izposoje in odpisa učbeniškega sklada« iz obdobja 1. 6. 2019–31. 5. 2020. Izpis zajema podatke o 541 šolah po vrstah šol, ki so za potrebe COBISS.SI ozna­ čene s številčnimi oznakami 52 za osnovne šole, 53 za srednje šole in 59 za rubri­ ko drugo, kamor so uvrščeni predvsem vzgojno-izobraževalni zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Med podatki, zbranimi s statističnimi meritvami in izpisom učbeniških skladov, ki ga je na podlagi vnesenih podatkov pripravil IZUM, so manjša odstopanja. Zadnji je vključeval podatke o učbeniških skladih 541 šol, medtem ko je v stati­ stičnih meritvah 2019/20 podatke o učbeniškem skladu posredovalo 574 šol. V zbirkah učbeniškega sklada je bilo inventariziranih 1.870.369 enot. Povprečno število enot učbeniškega sklada na šolsko knjižnico je bilo primerljivo: 3.457 enot po podatkih COBISS in 3.462 enot po podatkih BibSiSt Online. 4.2.1 Izposoja gradiva iz učbeniških skladov Z vključitvijo šolskih knjižnic v COBISS.SI smo za leto 2019/20 prvič dobili po­ datke o številu izposoj učbenikov v okviru učbeniškega sklada. Ta je znašala skupaj 971.428 enot. Povprečno število izposojenih enot iz učbeniškega sklada je bilo na osnovnih šolah 1.320 (izposoja drugega knjižničnega gradiva 4.687 enot), v srednjih šolah pa 3.988 enot (izposoja drugega knjižničnega gradiva 3.642 enot). Na osnovi teh podatkov lahko na grobo ocenimo, da število izposojenih enot učbeniškega sklada v povprečju dosega skoraj 38 % letne izposoje knjižničnega Knjižnica, 2021, 65(1–2), 61–78 69 Eva Kodrič-Dačić gradiva na dom. V osnovnih šolah dosega 28 % letne izposoje drugega gradiva, v srednjih šolah pa jo presega za skoraj 10 %. Od 437 osnovnošolskih knjižnic jih je 354 (81 %) evidentiralo izposojo, 83 pa ne. Skupaj so izposodile 576.695 enot gradiva iz učbeniškega sklada. Povprečno šte­ vilo izposojenih enot na osnovnošolsko knjižnico je bilo 1.320. 8 osnovnošolskih knjižnic je izposodilo več kot 5.000 enot, največ enot iz učbeniškega sklada je bilo izposojenih v Osnovni šoli Koper, in sicer 6.088 enot. Preglednica 1: Število enot izposojenega gradiva iz učbeniškega sklada po vrstah šol3 Delež šol, ki so evidentirale izposojo v COBISS.SI (%) Št. izposojenih inv. enot učbeniškega sklada Povprečno št. izposojenih inv. enot učbeniškega sklada na knjižnico Vrsta vzgojno-izobraževalnega zavoda Št. knjižnic Št. knjižnic s podatki (vrednost več kot 0) Osnovne šole (52) 437 354 81 576.695 1.320 Srednje šole (53) 98 88 90 390.801 3.988 Zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in drugo (59) 6 4 67 3.932 655 541 446 971.428 2.178 Skupaj Od 98 srednješolskih knjižnic je 88 (90 %) knjižnic evidentiralo izposojo, 10 pa ne. Skupaj so izposodile 390.801 enot učbeniškega sklada. Povprečno število izposojenih enot na srednješolsko knjižnico je bilo 3.988. Po številu izposojenih enot so izstopali šolski centri. 8 knjižnic je izposodilo preko 10.000 enot gradiva iz učbeniškega sklada, največ, 28.869 enot iz učbeniškega sklada, je bilo izpo­ sojenih v Šolskem centru Novo mesto. Knjižnice zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami so izposodile 3.932 enot učbeniškega sklada. Od 6 knjižnic so 4 (67 %) evidentirale izposojo, 2 pa ne. Povprečno število izposojenih enot učbeniškega sklada na knjižnico je bilo 655. 3 70 Vir: BibSiSt online (2016, 2018, 2021). Knjižnica, 2021, 65(1–2), 61–78 Učbeniški skladi: 2015–2020 4.2.2 Odpis gradiva iz učbeniških skladov Več kot polovica osnovnošolskih in srednješolskih knjižnic je gradivo iz učbeni­ škega sklada v zadnjem šolskem letu tudi odpisovalo. O odpisu gradiva iz učbeniškega sklada je poročalo 325 šol oziroma 60 % knjiž­ nic, ki so bile vključene v COBISS. V celoti je bilo odpisanih 73.473 enot gradiva oziroma 226 enot na knjižnico, ki je vršila odpis. Od 437 osnovnošolskih knjižnic jih je 266 (61 %) evidentiralo odpis, 171 pa ne. Skupaj so odpisale 51.773 enot učbeniškega sklada. Povprečno število odpisanih enot na osnovnošolsko knjižnico je bilo 118. Največ enot učbeniškega sklada je bilo odpisanih v OŠ Franca Rozmana - Staneta, in sicer 1.114 enot. Preglednica 2: Število enot odpisanega gradiva4 Št. knjižnic Št. knjižnic s podatki (vrednost več kot 0) Delež šol, ki so evidentirale odpis US v COBISS.SI (%) Št. odpisanih inv. enot US Povprečno št. odpisanih inv. enot US na knjižnico OŠ (52) 437 266 61 51.773 118 SŠ (53) 98 58 59 21.665 221 ZPP in drugo (59) 6 1 16 35 6 541 325 73.473 226 Vrsta VIZ Skupaj Od 98 srednješolskih knjižnic jih je 58 (59 %) evidentiralo odpis, 40 pa ne. Skupaj so odpisale 21.665 enot učbeniškega sklada. Povprečno število odpisanih enot na srednješolsko knjižnico je bilo 221. Največ, 3.046 enot učbeniškega sklada, je bilo odpisanih v Šolskem centru Novo mesto. Od 6 knjižnic zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s poseb­ nimi potrebami je le 1 (16 %) odpisala gradivo, 5 pa ne. Knjižnica je odpisala 35 enot učbeniškega sklada. 4.3 Anketa o nalogah šolskih knjižničarjev Vrste in obseg nalog ter subjektivno dojemanje obremenitev šolskih knjižničark z učbeniškim skladom lahko razberemo iz ankete o nalogah šolskih knjižnic, ki 4 Vir: BibSiSt online (2016, 2018, 2021). Knjižnica, 2021, 65(1–2), 61–78 71 Eva Kodrič-Dačić jo je v letu 2018 izvedel Center za razvoj knjižnic, Narodna in univerzitetna knjiž­ nica. Cilj ankete je bil ugotoviti, katere so naloge šolske knjižničarke in kolikšen delež knjižničarkine delovne obveznosti predstavljajo. Anketa je bila poslana na 807 e-naslovov šolskih knjiž­ničark iz osnovnih, srednjih, višjih in glasbenih šol, osnovnih šol s prilagojenim programom ter zavodov za vzgojo in izobraže­ vanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Knjižnice dijaških domov v analizo niso bile vključene. Anketiranje je trajalo od 4. 7. do 18. 7. 2018, vpra­ šalnik je obsegal 45 vprašanj s 132 spremenljivkami. Anketa je bila izvedena s programsko opremo 1KA. Ustrez­no je bilo izpolnjenih 432 vprašalnikov oziroma 54 %. 384 oseb je anketo končalo, 48 vprašalnikov pa je bilo delno izpolnjenih. Analize posameznih anketnih vprašanj so povzete po študiji, ki je nastala na osnovi ankete (Jarc in Kodrič-Dačić, 2018). Med anketnimi vprašanji so bila tudi taka, ki so se neposredno nanašala na učbeniški sklad (na primer: Delež obremenitve z učbeniškim skladom v okviru celotne delovne obveznosti, Dela, povezana z upravljanjem učbeniškega sklada) ali pa so se tega področja dotikala v kontekstu celotnega delovanja šolske knjiž­ nice (Kaj vas pri delu šolskega knjižničarja najbolj moti?, Ali 40 urna delovna obveznost zadostuje za opravljanje vseh nalog?). Pri interpretaciji podatkov je treba upoštevati, da leta 2018 šolske knjižnice še niso evidentirale delovnih zvez­ kov in gradiva, prirejenega za učence s posebnimi potrebami. 4.3.1 Delež obremenitve z učbeniškim skladom v okviru celotne delovne obveznosti šolske knjižničarke Šolske knjižničarke so posredovale 297 odgovorov na to vprašanje. Pri tem so poljubno ocenjevale delež delovnega časa, ki ga namenjajo knjižničnim dejav­ nostim, učbeniškemu skladu, drugim nalogam, povezanim z vzgojno-izobra­ ževalnim delom vzgojno-izobraževalnega zavoda ter drugim dejavnostim. 196 oziroma 66 % knjižničark je namenilo učbeniškemu skladu 10–40 % svojega delovnega časa, od tega je 34 knjižničark (11 %) namenjalo temu delu 30–40 % časa. 101 knjižničarka (oziroma 34 % tistih, ki so posredovale odgovore) se z učbeniškim skladom ni ukvarjala ali pa je porabila za delo z njim manj kot 10 % svojega delovnega časa.5 5 72 Pri interpretaciji podatkov je treba upoštevati, da gre za deleže delovne obveznosti, ki pa ne predstavljajo nujno ekvivalenta polne delovne zaposlenosti. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 61–78 Učbeniški skladi: 2015–2020 4.3.2 Dela, povezana z upravljanjem učbeniškega sklada Na vprašanje o nalogah, povezanih z upravljanjem učbeniškega sklada, je v anketi odgovorilo 366 anketirank. Izbirale so lahko med 6 različnimi možnost­ mi: obdelava gradiva, razdeljevanje gradiva, naročanje gradiva, reklamiranje in izterjava gradiva, odgovor »učbeniški sklad ni moja obveznost« ter rubriko »drugo«, kamor so anketiranke lahko napisale poljuben odgovor. 88 % anketirank je obdelovalo in razdeljevalo gradivo učbeniškega sklada, ne­ kaj manj anketirank (86,3 %) je naročalo gradivo, 72 % pa je tudi skrbelo za reklamacije in izterjave gradiva. Le 35 anketirank, torej manj kot 10 %, je odgo­ vorilo, da učbeniški sklad ni njihova obveznost. Med drugimi nalogami sta izstopali dve področji dela: naloge, povezane s ko­ ordinacijo izbora učbenikov in z naročanjem, ter administrativne naloge, po­ vezane z upravljanjem sklada. Knjižničarke tako skrbijo za pripravo seznama učbenikov za učbeniški sklad in pri tem sodelujejo s strokovnimi delavci šole, vodstvom šole ter starši. Strokovnim delavcem in vodstvu šole predstavljajo nove sezname učbenikov, spremljajo veljavni katalog učbenikov oziroma pridobivajo informacije o predpisanih učbenikih od učiteljev, predstavljajo katalog učbeni­ kov učiteljskim aktivom ter pomagajo strokovnim delavcem pri izbiri gradiv. Z vodstvom šole sodelujejo pri izboru in potrditvi seznamov učbenikov, ki ga pred­ stavljajo oziroma utemeljujejo tudi na svetu staršev. Sledi oblikovanje, priprava in urejanje seznamov učnega gradiva, tiskanje in razdeljevanje seznamov ter njihova objava na oglasni deski oziroma na šolski spletni strani. Storitve pri naročanju gradiva vključujejo stike z uporabniki učbeniškega sklada (priprava oziroma pridobivanje soglasij staršev za izposojo gradiva iz učbeni­ škega sklada, oblikovanje seznamov naročnikov učbenikov, obravnavanje vlog za subvencioniranje izposojevalnin učbenikov za socialno ogrožene dijake in podobno) ter dobavitelji (po preverjanju zaloge na osnovi naročil sledi iskanje najbolj ugodnega ponudnika učbenikov oziroma delovnih zvezkov, pridobivanje ponudb, naročanje, na osnovnih šolah s prilagojenim programom pa tudi kon­ taktiranje tiskarne in dogovarjanje za tisk za prilagojena učna gradiva). Skrbniki učbeniškega sklada vodijo evidence in poročajo o učbeniškem skladu ter izvajajo vrsto nalog na področju finančnega poslovanja skladov: pripravljajo sezname za izstavitev položnic, izračunavajo izposojevalnine, zamudnine in odškodnine, preverjajo plačila, terjajo neplačane obveznosti, pripravljajo cenik delovnih zvezkov, usklajujejo finančno stanje z računovodstvom in s potrebami, pišejo prošnje za odlog plačila založbam in podobno. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 61–78 73 Eva Kodrič-Dačić 4.3.3 Kritike učbeniškega sklada Knjižničarke so izražale nelagodje do učbeniškega sklada. Navajale so ga kot enega izmed vzrokov za preseganje 40 urne delovne obveznosti, predvsem ob koncu in ob začetku šolskega leta. Vendar je bilo takih odgovorov malo, le 13 od 337. Več je bilo takih (35 oziroma 11 % od 310), ki so učbeniški sklad navedle kot dejavnost, ki jih najbolj moti pri opravljanju dela šolskega knjižničarja. Učbe­ niški sklad razumejo kot dodatno delo. Opozarjajo, da delo z njim ni upošteva­ no pri sistemizaciji delovnih mest šolskega knjižničarja, da se ne vrednoti kot dodat­no delo, da to delo več let ni bilo ustrezno nagrajevano. Opozarjale so tudi, da na nivoju države nimajo sogovornika ter da so potrebni popravki v zakonodaji (pravilniku), ki naj bi obveznosti šolskih knjižničark na tem področju ustrezneje ovrednotili. Problematizirale so tudi sam obstoj učbeniških skladov oziroma njihovo korist za učence. Urediti bi bilo treba status učbeniškega sklada oziroma točno določiti obseg dela, ki ga ima knjižničarka z njim. Ena izmed anketirank je zapisala: »… posebno in najbolj boleč del knjižničarjevih dolžnosti so učbeniški skladi, ki so predvsem vzgojno kakor tudi učno izrazito zgrešeni, knjižničarji pa so zanje plačani manj kot kdorkoli v državi. Za to zahtevno in skrajno odgovorno delo, pri katerem se je treba držati mnogih rokov, dobimo nekoliko več kot 1 € na delovno uro, brez zavarovanja, malice … – kar je izrazito diskriminatorno in nič manj kot čista, čudno zamolčana sramota za naše šolstvo. Kako zelo gre delo v učbeniškem skladu na račun knjižnice, pa ni mogoče dovolj opozoriti.« (Jarc in Kodrič-Dačić, 2018, str. 43) 5 Ugotovitve Po podatkih statističnih meritev se obseg učbeniškega sklada v letih 2015–2020 v knjižnicah, ki so posredovale podatke (od 83 % do 91 % knjižnic), giblje od 2.174.362 enot v letu 2015/16 do 1.986.901 enot leta 2019/2020 (oziroma po podat­ kih COBISS.SI za primerljivo obdobje 1.870.369). V letu 2019/2020 je skupno šte­ vilo inventariziranih enot knjižnične zbirke šol, ki so posredovale tudi podatke o učbeniške skladu, obsegalo 6.948.887 enot. Učbeniški skladi so torej dosegali 28 % knjižnične zbirke šolskih knjižnic. V posameznih osnovnošolskih in sre­ dnješolskih knjižnicah so bile zbirke učbeniškega sklada večje od knjižničnih zbirk. Povprečne zbirka učbeniškega sklada pri vseh skupinah knjižnic od leta 2015 upada. Trend je najbolj očiten pri osnovnošolskih knjižnicah, kjer se je zbirka učbeniškega sklada znižala iz povprečnih 3.678 enot na 2.843 enote. Upada tudi povprečno število enot na učenca. 74 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 61–78 Učbeniški skladi: 2015–2020 Delež učbeniškega sklada v primerjavi z velikostjo knjižnične zbirke niha, ven­ dar ostaja visok. V letu 2019/20 je povprečna zbirka učbeniškega sklada dose­ gala 25 % knjižnične zbirke osnovnih šol in 41 % knjižnične zbirke srednjih šol. Število srednješolskih knjižnic z ekstremno velikimi zbirkami učbeniških skla­ dov se je celo povečalo. V 8 knjižnicah je bil učbeniški sklad leta 2019/20 večji od knjižnične zbirke. Po podatkih IZUM je bilo v obdobju od 1. 6. 2019 do 31. 5. 2020 iz učbeniškega sklada izposojenih 971.428 enot gradiva. Od tega 40 % v srednješolskih knjižni­ cah in 59 % v osnovnošolskih. Pozornost pritegne razlika v številu inventarizira­ nih enot gradiva in številu izposojenih enot. Knjižnice, ki so izposojale gradivo učbeniškega sklada, so imele inventariziranih 1.320.936 enot, kar pomeni, da je približno ena četrtina gradiva učbeniškega sklada oziroma 349.508 enot ostala v skladišču (povprečno 784 enot na knjižnico). V istem časovnem obdobju je bilo iz učbeniškega sklada v 325 knjižnicah odpi­ sanih 73.473 enot gradiva (povprečno 226 enot gradiva na knjižnico). V povezavi z odpisom gradiva so zanimive tudi anomalije, ki jih opazimo pri bolj poglo­ bljenem pregledu učbeniškega sklada. Razkrije se nam večje število publikacij z nepričakovano starimi letnicami izdaje. V zbirko učbeniškega sklada je bilo vpisanih kar 58.968 inventarnih enot, ki so izšle pred letom 2000. Najstarejša monografija, vpisana v učbeniškem skladu, je bila izdana leta 1808. Med tem gradivom najdemo različna leposlovna dela, celo serijske publikacije. Pogosti so posamični izvodi oziroma zelo nizko število izvodov določenega dela. Glede na celoten fond učbeniškega sklada pa število le-teh ni problematično, še posebej če ga primerjamo s številom izvodov, odpisanih v istem obdobju. Kaže pa na to, da bo treba delu z učbeniškim skladom nameniti več pozornosti. Izpis iz COBISS.SI nas opozori na še eno posebnost učbeniških skladov: podatki o tem gradivu niso javno dostopni. Taka odločitev ni le v nasprotju s temeljnim načelom knjižničarstva: načelom proste dostopnosti publikacij in informacij, temveč ima tudi nepraktične posledice. Pri preverjanju podatkov naključno izbranih učbenikov, ki jih ima določena knjižnica v učbeniškem skladu, smo ugotovili, da knjižnice v knjižnično zbirko ne vključujejo učbenikov, ki so sicer vključeni v učbeniški sklad. Poizvedba v COBISS. SI tako pokaže, da knjižnica učbenika, ki je sicer v učbeniškem skladu, nima.6 6 Primer učbenika 2O ali O[spodaj]2… (COBISS-ID 237307648) Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje ima inventariziranih 35 izvodov v US, vendar nam poizvedba v COBISS.SI kaže, da knjižnica tega naslova nima. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 61–78 75 Eva Kodrič-Dačić Subjektivni prikaz obremenitve knjižničark z učbeniškim skladom nam razkriva anketa o nalogah šolskih knjižnic, ki jo je leta 2018 izpolnilo 432 šolskih knjižni­ čark. Delež nalog, povezanih z učbeniškim skladom, je bil v povprečju ocenjen na 12,5 % celotne delovne obveznosti. 11 % knjižničark je delu z učbeniškim skladom namenilo 30–40 % svojega časa, 34 % pa jih je za delo z učbeniškim skladom porabilo manj kot 10 % svojega časa ali pa se z učbeniškim skladom sploh ni ukvarjalo. Večina knjižničark je obdelovala, razdeljevala in naročala gradivo učbeniškega sklada. Poleg nabora nalog, ki so bile navedene v anketi, so knjižničarke poročale še o vrsti del, povezanih z izborom učbenikov in fi­ nančnimi zadevami, povezanimi z učbeniškim skladom. Knjižničarke niso bile pretirano kritične do obremenitev, ki jih predstavlja učbeniški sklad. Le za 11 % knjižničark je to dejavnost, ki jih najbolj moti pri opravljanju dela v šolski knjiž­ nici. Opozorile pa so, da te naloge niso opredeljene v sistemizaciji. 6 Zaključek Podatki o obsegu učbeniških skladov, izposoji gradiva in postopkih, povezanih z nabavo gradiva zanje, kažejo na veliko obremenjenost šolskih knjižnic z uprav­ ljanjem te zbirke. Posebej še, ker je delo z njo skoncentrirano v nekaj tednov ob začetku in koncu pouka. Dejstvo, da v tem času dosega število izposojenih enot učbeniškega sklada obseg 38 % celotne letne izposoje gradiva v knjižnici (in ob enem evidentirano vračilo podobnega števila enot), dovolj jasno govori o obsegu dela. Žal nam manjkajo podatki o prirastu gradiva učbeniškega sklada, s kateri­ mi bi zaokrožili celoten obseg obremenjenosti z učbeniškim skladom. Ne glede na kritike učbeniškega sklada ni realno pričakovati, da bodo te zbirke v bližnji prihodnosti ukinjene. Upravljanje učbeniškega sklada je postalo redno delo šolske knjižničarke in bi moralo biti upoštevano pri sistemizaciji delovnih mest. Čeprav večina knjižničark, ki so odgovarjale na anketo, sprejema to delo kot samoumevno, številke kažejo na veliko dodatno obremenitev. Pri tem je tre­ ba upoštevati, da je bila anketa izvedena pred sprejetjem novega Pravilnika o upravljanju učbeniškega sklada leta 2020, ki je upravljalkam učbeniških skladov prinesel nove naloge, povezane z evidentiranjem delovnih zvezkov in gradiva, prilagojenega uporabnikom s posebnimi potrebami. Postopki naročanja, pred­ vsem pa evidentiranja in distribucije gradiva učbeniškega sklada, zahtevajo po­ sebna znanja in šolske knjižničarke so skrbnice učbeniških skladov ter na šolah edine usposobljene za to nalogo. Z inventarizacijo učbenikov in z evidentiranjem delovnih zvezkov v COBISS. SI prvič dobivamo natančen pregled nad učnimi gradivi, ki se uporabljajo po 76 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 61–78 Učbeniški skladi: 2015–2020 posameznih šolah in v Sloveniji na sploh. Šolske knjižnice imajo pri tem ključno vlogo in si z njo še utrjujejo svoje mesto v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Vse to pa prinaša tudi večjo odgovornost pri upravljanju učbeniških skladov in potrebo po aktivni vlogi šolskih knjižničark pri njihovem razvoju. Viri in literatura BibSiSt-online. Statistični podatki o knjižicah. Šolske knjižnice 2015/16. (2016). Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic. https://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/ index.php BibSiSt-online. Statistični podatki o knjižicah. Šolske knjižnice 2017/18. (2018). Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic. https://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/ index.php BibSiSt-online. Statistični podatki o knjižicah. Šolske knjižnice 2019/20. (2021). Narodna in univerzitetna knjižnica. Brezplačne učne knjige na dunajskih šolah. (1914). Učiteljski tovariš, 54(14), 2. https:// w w w.dlib.si/stream/UR N:NBN:SI:DOC-LJMUP1FO/068c189b-18a7-4084-858a26e17c019358/PDF Brilej, I. (2018). Dileme in izzivi učbeniških skladov. Didakta, 27(19), 21–24. Guidelines for developing texbook rental schemes in schools. (2012). Department on Edu­ cation and Skills. https://www.education.ie/en/Schools-Colleges/information/Textbo­ ok-Rental-Schemes-in-Schools/Guidelines-for-Developing-Textbook-Rental-Schemes-in­ -Schools.pdf Jarc, M. in Kodrič-Dačić, E. (2018). Anketa o nalogah šolskih knjižnic (delovno gradivo). Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic. Koncepcija razvoja knjižničarstva v Sloveniji (Predlog). (1971). Kulturni poročevalec, 2(10), 18–33. Kranjc, C. (1939). Naše tiskarstvo v letih 1918 - 1938. (1939). V Spominski zbornik Slovenije: ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije (str. 226–262). Jubilej. Navodila za delo v razredu COBISS3/Zaloga – Evidentirano učno gradivo. IZUM. https:// home.izum.si/izum/e-prirocniki/Dopolnitve/Evidentirano_u%C4%8Dno_gradivo.pdf Navodilo o ureditvi in delu šolskih knjižnic. (1964). Knjižnica, 8(1–2), str. 129–130. Otrokom učne knjige – zastonj! (1940). Slovenski gospodar (28. 8. 1940), str. 3. https://www. dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LSKI1GPR/b73e0c58-ff35-4660-b62e-aa92859073f3/ PDF Pravilnik o upravljanju šolskih učbeniških skladov. (1994). Uradni list RS, 74/94. https:// www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-2645/pravilnik-o-upravljanju­ -solskih-ucbeniskih-skladov Knjižnica, 2021, 65(1–2), 61–78 77 Eva Kodrič-Dačić Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov. (1997). Uradni list RS, 21/97. https://www. uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1997-01-1285?sop=1997-01-1285 Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov. (2017). Uradni list RS, 47/17. https://www. uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-1510?sop=2017-01-1510 Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov. (2020) Uradni list RS, 12/20. http://www. pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV13873 Prikaz izposoje in odpisa učbeniškega sklada. Izpisi. MIZŠ. (2020). https://ucbeniki.co­ biss.si/c3export Skrt, K. (1995). Pomagajo tudi učenci knjižničarskega krožka: na OŠ Anton Ukmar imajo sklad že 15 let – Učbeniki za tretjino cene. Delo, 37(21. 3. 1995), str. 12. Standardi in normativi za šolske knjižnice. V Vzgojno-izobraževalno delo v šolski knjižnici-mediateki. (1990). Str. 32–35. Zavod za šolstvo. Steinbuch, M. (1996). Vzorčne šolske knjižnice. Šolska knjižnica, 5(3), 3–25. Šircelj, M. (1971). Osnutek standardov šolskih knjižnic. Knjižnica, 15(1–2), 48–53. Trampuž, M. (2007). Avtorska pravica dajanja v najem na primeru učbeniških skladov. Pravnik, 62(1/3), 33–52. Zakon o financiranju in organizaciji vzgoje in izobraževanja. (1996). Uradni list RS, št. 12. Zakon o knjižnicah (1961). Knjižnica, 5(1/4), 5–13. Zakon o narodnih šolah. (1930). Uradni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, št. 25/1930. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu. (2015). Uradni list RS, 92/2015, https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2015-013612?sop=2015-01-3612 Zakon o srednjih šolah. (1929). Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, št. 98. Zakon o učiteljiščih. (1929). Uradni list Dravske banovine, št. 103. Zore, Š. (2016). Učbeniški sklad in njegov vpliv na uporabo delovnih zvezkov. [Ma­ gi­ s trsko delo]. Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva. php?id=87660&lang=slv Žlebir, D. (1994). Osmošolec prihrani deset tisočakov: učbeniški sklad star poldrugo de­ setletje. Gorenjski glas, 47(67), 7. Eva Kodrič-Dačić Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana e-naslov: eva.kodric-dacic@nuk.uni-lj.si 78 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 61–78 Bralne navade generacije Z: primer uporabnikov knjižnice Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje1 Reading Habits of Generation Z: An Example of the Secondary Medical School Celje Library Users Metka Planko Oddano: 22. 2. 2021 – Sprejeto: 28. 3. 2022 1.03 Kratki znanstveni prispevek 1.03 Short Scientific Article UDK 028:027.8(497.4Celje) https://doi.org/10.55741/knj.65.1-2.4 Izvleček Namen: V prispevku predstavljamo značilnosti generacije Z, njene bralne navade in strategije iskanja informacij. Predstavniki generacije Z so dijaki, ki so v šolskem letu 2019/2020 obiskovali Srednjo zdravstveno in kozmetično šolo Celje. Ker statistični po­ datki zadnjih petih let kažejo trend upada uporabe (obiska in izposoje) šolske knjiž­nice na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje, smo z raziskavo želeli dobiti vpogled v bralne navade uporabnikov šolske knjižnice. Interpretacija rezultatov govori o tem, kaj po mnenju udeležencev raziskave vpliva na njihove bralne navade. Metodologija/pristop: Uporabili smo dve metodi: anketno metodo in metodo akcijskega raziskovanja. Z anketno metodo smo v vzorec zajeli 304 dijake, ki so v šolskem letu 2019/2020 obiskovali drugi, tretji in četrti letnik ter drugi letnik poklicno-tehniškega izobraževanja. Anketni vprašalnik je bil izdelan s pomočjo spletnega orodja 1ka. Zara­ di uporabe rezultatov pri načrtovanju pedagoškega dela smo uporabili metodo akcij­ skega raziskovanja. 1 Članek je nastal na podlagi pisne naloge za bibliotekarski izpit z naslovom Bralne navade ge­ neracije Z: primer uporabnikov knjižnice Srednje zdravstvene šole Celje (Planko, 2019), pod mentorstvom Tatjane Klarer Kramer. 79 Metka Planko Rezultati: Analiza podatkov je pokazala, da 70 % dijakov pri časovnem razvrščanju prostočasnih dejavnosti branje knjig umešča na zadnji dve mesti. Največ časa nameni­ jo internetu, povprečno 17 ur na teden, branju knjig pa v povprečju eno uro na teden. Podatki kažejo, da 41,7 % dijakov branju knjig tedensko ne namenja svojega prostega časa. Več kot polovica (58 %) dijakov ima občutek, da jih šola spodbuja k branju. Inte­ resnih dejavnosti, ki jih organizira šolska knjižnica, skoraj polovica dijakov ne pozna; prav tako se jih skoraj polovica dijakov ne udeležuje. Omejitve raziskave: Omejitev anketiranja na Srednjo zdravstveno in kozmetično šolo Celje onemogoča posploševanje rezultatov. Ker na šoli ni bila izvedena še nobena po­ dobna raziskava, rezultatov ne moremo primerjati. Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati raziskave nam omogočajo vpogled v bralne navade dijakov določene generacije na šoli in so uporabni za nadaljnje načrtovanje pedagoškega dela šolske knjižnice in profesorjev na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje. Predlogi, podani na podlagi ugotovljenega stanja bralnih navad med dijaki, so uporabni tako za druge vzgojno-izobraževalne zavode kot tudi za šolske knjižnice znotraj zavodov. Ključne besede: generacija Z, dijaki, bralne navade, srednja šola, šolske knjižnice Abstract Purpose: The article presents the characteristics of Generation Z, their reading habits and information gathering strategies. The sample members of Generation Z are stu­ dents of the Secondary Medical School Celje in the school year 2019/2020. Since sta­ tistical data shows a decline in the use (visits and circulation) of the library at the Medical School Celje in the last five years, we conducted a study to gain insight into reading habits of school library users. The interpretation of the results focuses on what research participants think are the most important influences on their reading habits. Methodology/approach: Two methods were used: the survey method and the action research method. The survey method sample included 304 students who were enrolled in the second, third and fourth year and the second year of the vocational-technical program in the school year 2019/2020. The questionnaire was developed using the on­ line tool 1ka. To adapt the results for their use in planning of the pedagogical work, the action research method was used. Results: Data analysis shows that 70 % of students rank books in the last two places when classifying leisure activities. They spend most of their time browsing the web (on average 17 hours per week), while they spend 1 hour and 3 minutes for reading. Data shows that 41,7 % of students do not devote any of their weekly free time to reading books. More than half (58 %) of the students feel that the school encourages them to read. Extracurricular activities organized by the school library are unknown to almost half of the students, and almost half of them do not participate in these activities. Research limitation: Limiting the survey to the Secondary Medical School Celje prevents the generalization of the results. Since no similar research has been conducted at the school, the results cannot be compared. 80 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 Bralne navade generacije Z Originality/practical implications: Research results offer us an insight into reading hab­ its of students of a certain school generation and can be useful for further planning of the pedagogical work of the school library and professors at the Secondary Medical School Celje. Presented proposals, which are based on students’ reading habits, are also useful for other educational institutions, as well as for school libraries within vari­ ous institutions. Key words: Generation Z, students, reading habits, secondary school, school libraries 1 Uvod Bralna kultura in bralna pismenost sta temeljni orodji za delovanje družbe in posameznika. Sta razvojno usmerjeni in njun družbeni pomen narašča, saj od posameznika zahtevata stalno učenje, napredovanje in prilagajanje zaradi raz­ ličnih bralnih okoliščin, situacij in spreminjajočih se tehnologij. Bralne veščine je treba razvijati že zelo zgodaj v otrokovem razvoju, nanje pa vpliva množica dejavnikov (Vilar, Vodeb in Bon, 2017, str. 177). Številni avtorji (Grilc, 2017; Hara­ mija in Vilar, 2017; Kovač, 2019; Kovač, 2020; Novljan, 2011; Vilar in Zabukovec, 2020) trdijo, da je pomemben predvsem zgled beročih odraslih, kot so starši, vzgojitelji, učitelji, knjižničarji; pa tudi število knjig v domači in šolski knjižni­ ci, dostop do razredne, šolske in splošne knjižnice, možnost samostojne izbire branja, pogostost branja za zabavo, opremljenost šolskih in razrednih knjižnic, raznolike knjižnične aktivnosti. Zubac (2018, str. 72) meni, da lahko na razvoj bralne kulture posameznika vplivajo tudi bralni mediji (papir, računalnik, in­ ternet, e-bralnik, pametni telefon); na tej podlagi se oblikujejo prednostni na­ čini branja in učenja, ki se razlikujejo od človeka do človeka in so odvisni tudi od njegovega vedenja, ekonomskega stanja in sposobnosti kritičnega mišljenja. Tudi Kovač (2020) meni, da je z načini branja povezana podlaga, s katere bere­ mo; s papirja beremo drugače (bolj poglobljeno) kot na zaslonu, za katerega je po njegovem mnenju značilno le preletavanje besedila. Avtor (Kovač, 2020, str. 50) dodaja, da zahtevnejša in daljša besedila razumemo bolje, če kot bralno podlago uporabljamo papir, in slabše, če jih beremo na zaslonu. Izpostavi tudi, da mlajšim bralcem, ki so se rodili in odraščali s pametnim telefonom, branje daljših besedil z zaslonov povzroča več težav kot generacijam, rojenim pred iz­ najdbo pametnih telefonov. Zato menimo, da so šole in knjižnice, ki pri razvoju in spodbujanju bralne kulture igrajo pomembno vlogo in si kot poslanstvo nala­ gajo vzgojo bralca za vse življenje, v digitalni dobi s temi spremembami sprejele velik izziv. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 81 Metka Planko 1.1 Ključni pojmi v raziskavi V prispevku uporabljamo ključne pojme, kot so bralne navade, bralna kultura, bralna pismenost, klasično branje in digitalno branje. Bralne navade opredeljujemo kot sooblikovanje in opredeljevanje odnosa ljudi do branja in bralne kulture (Mlakar, 2005, str. 68). Bralno kulturo opredeljujemo kot »odnos posameznika in družbe do knjige kot medija in branja kot procesa, torej splet družbenih pojmovanj, vrednot, norm, sporočil v zvezi z branjem, ki so prisotni v družbi. Gre za odnos do branja kot pro­ cesa in njegove vloge pri razvedrilu, pridobivanju znanja, razvoju posameznika itd., pa tudi razvoj bralnih navad« (Vilar, Vodeb in Bon, 2017, str. 177). Bralno pismenost Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti (2019, str. 3) opredeljuje kot stalno razvijajočo »se zmožnost posameznika in posameznice za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij. Ta zmožnost vključuje razvite bralne veščine, (kritično) razumevanje prebranega in bralno kulturo (pojmovanje branja kot vrednote in motiviranost za branje). Zato je te­ melj vseh drugih pismenosti2 in je ključna za razvijanje posameznikovih in po­ samezničinih sposobnosti ter njuno uspešno sodelovanje v družbi.« Klasično branje je branje s papirja oziroma tiskanega medija, na primer branje tiskanih knjig, časopisov in revij. Zanj je značilno globoko oziroma poglobljeno branje, saj se osredotočimo na besedilo, beremo počasneje, razmišljamo o be­ sedilu, ga razumemo in ga povežemo s svojim osebnim znanjem (Ferk, 2018). Digitalno branje je branje z digitalnega medija ali zaslona, kot so računalnik, elektronski bralnik, tablični računalnik in mobilni telefon. Zanj je značilno, da beremo površno oziroma uporabljamo t. i. »surf« branje, kar pomeni, da vsebi­ no besedila preletimo na hitro, izpustimo delčke besedila in si ne zapomnimo podrobnosti (Ferk, 2018). 2 Značilnosti generacije Z Preden se osredotočimo na značilnosti generacije Z, navajamo nekaj osnovnih statističnih podatkov, ki so pomembni za izhodišče naše raziskave. V Sloveniji 2 Npr. matematična, naravoslovna, digitalna, funkcionalna, informacijska in medijska pismenost. 82 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 Bralne navade generacije Z je v zadnjih petih letih (med letom 2015 in 2019) po podatkih Centra za razvoj knjižnic povprečno izšlo 5424 knjig;3 od tega je 1762 knjig leposlovne vsebine. Število izdanih naslovov knjig se od devetdesetih let naprej v Sloveniji pove­ čuje (Kovač, 2019, str. 78), a kljub temu različne raziskave (Grilc, 2017; Knjiga in bralci V, 2015; Knjiga in bralci VI, 2019; Tuma in Urankar, 2011) kažejo, da branje med mladostniki v zadnjih letih upada oziroma se bralne navade med mladostniki spreminjajo; od klasičnega branja se vse bolj usmerjajo v digitalno branje. V splošnih knjižnicah je zaznati tudi trend padanja števila izposoj na dom v zadnjih petih letih (med letom 2015 in 2019) (Grilc, 2017, str. 58; Rupar, 2019, str. 24; Tizaj Marc, 2019, str. 11). V letu 2015 je bilo izposojenih 25.796.762 enot gradiva na dom, v letu 2019 pa 23.357.976 enot gradiva (Tizaj Marc, 2019, str. 11). Tudi rezultati bralne pismenosti med slovenskimi mladostniki v primerjavi z ostalimi državami niso bili spodbudni; bili so podpovprečni (PISA 2009, 2010, 2012, 2013). Po zadnjih podatkih bralne pismenosti (PISA 2015, 2016, 2018, 2019) pa se je stanje zelo izboljšalo. Povprečni rezultati bralne pismenosti slovenskih 15-letnikov so bili leta 2015 in 2018 nad povprečjem OECD; izboljšali so se na vseh ravneh mednarodne lestvice. Mladostnike iz mednarodne raziskave PISA med letoma 2009 in 2018 uvršča­ mo v generacijo Z. Različni avtorji (Emese, 2016; Furedi, 2017; Spitzer, 2016) jih poimenujejo tudi z izrazi postmilenijci, i-generacija, digitalni domorodci in ge­ neracija Facebooka. Emese (2016) navaja, da je generacija Z rojena v sredini de­ vetdesetih let prejšnjega stoletja in na začetku 21. stoletja. V nasprotju pa Pečjak (2019, str. 58) omenja, da sociologi v generacijo Z najpogosteje uvrščajo posa­ meznike, rojene od leta 2000 do leta 2015. Tako časovne meje rojstva omenjene generacije niso enoznačno določene. Gre za generacijo, ki je v svojem življenju doživela največ sprememb v primerjavi s prejšnjimi. Pečjak (2019, str. 58) med spremembe uvršča dvig življenjskega standarda, urbanizacijo okolja, podnebne spremembe, nove politične enote, teroristične napade, begunsko krizo, gospo­ darsko krizo in brezposelnost staršev. Za generacijo Z je značilno, da so njeni predstavniki rasli skupaj s tehnologijo, ki predstavlja pomemben del njihovega vsakdana (Tari, 2011 cv: Bencsik, Horvath-Csikos in Juhasz, 2016). Vedno so na spletu, dostopni na vseh tehničnih napravah, brez prekinitev. Življenja brez uporabe digitalnih naprav skorajda ne poznajo. Nenehno iščejo nove izzive in se ne bojijo sprememb, saj imajo zaradi svetovnega spleta dostop do velike ko­ ličine informacij. Pri reševanju problemov se pogosto obračajo na internet. Za­ radi vsakodnevne uporabe tehnologij so za razliko od ostalih generacij postali bolj agilni in sposobni večopravilnosti. Posledično so postali tudi nestrpnejši, ne marajo monotonosti, individualizma in nalog, pri katerih je treba dalj časa 3 Podatki so dostopni na: http://cezar.nuk.uni-lj.si/common/files/knjiga/knjige_brosure.pdf. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 83 Metka Planko razmišljati. Pečjak (2019, str. 58) poudarja, da generacija Z živi »v informacij­ sko t. i. ‘odprtem okolju’ – le nekaj klikov stran od katere koli informacije, kar potem vpliva na njihova prepričanja o učenju«. Bajec (2016 cv: Pečjak, 2019, str. 59) dodaja, da generacija Z želi takojšnjo zadovoljitev potreb ter ima težave s pozornim in poglobljenim branjem daljših besedil ter s kritičnim mišljenjem in tehtanjem argumentov. 2.1 Prevladujoči načini branja in iskanja informacij generacije Z Predstavniki generacije Z berejo drugače od predhodnih generacij (Fenyo, 2011 cv: Emese, 2016): berejo več informacij hkrati, osredotočajo se na edinstvene dele besedila, branje začnejo s sliko, besedilo je šele na drugem mestu, berejo hitreje in preskakujejo vrstice. Predvsem pa predstavniki generacije Z veliko časa namenijo branju krajših besedil na spletu in uporabi digitalnih medijev. Ob tem Kovač (Intelekta, 2019; Kovač, 2020, str. 40, 59) poudarja, da pretirana uporaba digitalnih medijev ne pomeni, da beremo premalo; vsekakor beremo več in na več različnih medijih kot pred dvajsetimi leti, saj imamo na voljo bi­ stveno več vsebin. Problem, ki ga izpostavlja, je, da pri branju spletnih vsebin uporabljamo površen način branja oziroma z drsenjem z miško po zaslonu raču­ nalnika preskakujemo in preletavamo (ang. skimming) besedilo. Takšen način branja se lahko hitro spremeni v prevladujočega in tako beremo tudi takrat, ko bi morali brati bolj poglobljeno. Kovač (Intelekta, 2019; Kovač, 2020) še dodaja, da se zaradi tega zmanjša bralna koncentracija in bralno razumevanje besedil, kar vodi do vse manj bralno pismenega prebivalstva. To ugotavljajo tudi dru­ gi avtorji, tako tuji kot domači (Ferk, 2018; Jabr, 2013; Mangen, Walgermo in Bronnick, 2013; Pečjak, 2015). Namen norveške raziskave (Mangen, Walgermo in Bronnick, 2013) je bil ugotoviti bralno razumevanje odlomka besedila med di­ jaki, starimi 15 in 16 let. Razdelili so jih v dve skupini. V prvi so dijaki brali bese­ dilo v PDF-obliki na računalniku, v drugi pa so isto besedilo prebrali na papirju. Dijaki, ki so besedilo brali v tiskani obliki, so pomen besedila razumeli veliko bolje kot tisti, ki so isto besedilo brali na računalniku. Slednji so si besedilo težje zapomnili zaradi motečega drsenja in klikanja na računalniškem ekranu. V Sloveniji je Ferk (2018) izvedla podobno raziskavo med učenci 6. razreda. Razdelila jih je v dve skupini. Prva skupina je test bralne pismenosti reševala na tiskanem mediju, druga pa na elektronskem (šolskih računalnikih). Boljši rezultati testa, večja osredotočenost na branje in hitrejše reševanje testa so se pokazali pri učencih, ki so test reševali na tiskanem mediju. Carr (2011) navaja, da branje spletnih vsebin in brskanje po spletu zahtevata bistveno drugačna fizična dejanja in čutne zaznave od tistih, ki jih povezujemo z držanjem knjige ali revije v rokah in obračanjem njenih strani. Avtor v nadaljevanju tudi izpo­ stavi, da se v možganih med branjem besedila iz knjige veliko dejavnosti odvija 84 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 Bralne navade generacije Z v predelih, povezanih z jezikom, spominom in obdelavo vidnih dražljajev, ob spletnem branju pa so bolj izrazite dejavnosti, ki so povezane z odločanjem in reševanjem problemov. Spitzer (2016, str. 191, 193) ugotavlja, da generacija Z površno išče in vrednoti informacije. Za šolske obveznosti v večini primerov uporabijo številne s spleta prenesene referate in seminarske naloge. Zato so po mnenju avtorja (prav tam, str. 191, 193) mladi upravičeno dobili oznako »cut and paste« generacija. V nada­ ljevanju še omenja, da mladi težko ovrednotijo pomen različnih virov, pogosto ne znajo razlikovati med relevantnimi, dobrimi viri (npr. znanstvene raziska­ ve) in slabšimi viri (mnenjske izjave). Tako površno presojajo kakovost virov in dejansko nimajo ne sposobnosti ne volje oceniti primernosti virov informacij. Furedi (2017, str. 21) še ugotavlja, da ni nič presenetljivega, da so celi generaciji mladostnikov postavili »diagnozo« nezmožnosti osredotočiti se na pisano bese­ dilo. Med drugim poudarja, da je od današnjih »digitalnih domorodcev« nemo­ goče pričakovati, da bodo brali knjige, saj naj bi bila za pomanjkljivo pozornost kriva ravno digitalna tehnologija. Lah (2017, str. 22) pa pove, da je v zgodovini šolstva branje vselej predstavljalo napor, zato se mu je večji del generacije bolj ali manj uspešno upiral, učitelji pa so z različnimi metodami poskušali ta odpor premagati. Problem, ki ga avtor izpostavi, je, da se s prihodom novih tehnologij, ki zaradi atraktivnega vizualnega in zvočnega podajanja vsebin nimajo težav s privabljanjem mladih, omenjeni bralni napor še povečuje. Kot poudarja tudi Rugelj (2014), je v dobi digitalizacije mladini težko približati knjige in jih nanje navaditi. Nova tehnologija je zmožna le pridobiti pozornost mladih, ne pa tudi v enaki meri prispevati k razvijanju čustvenih, socialnih, kognitivnih, imagi­ nativnih in drugih zmožnosti, kar je prednost branja knjig (Lah, 2017, str. 22). Rugelj (2014) še dodaja, da branje knjig predstavlja pomembno intelektualno sposobnost učečega se človeka, s površnim klikanjem vsebin na spletu pa ta še zdaleč ne osvoji omenjene veščine. S tem se strinja tudi Kovač (2020, str. 139) in dodaja, da so knjižno-bralne navade »eden od kazalnikov intelektualne in čustvene kondicije posamezne družbe«. 3 Pomen domačega okolja na razvoj bralnih navad Ne glede na socialni status, stopnjo izobrazbe staršev in državo bodo otroci do­ segli višjo izobrazbo, če je njihova domača knjižnica dovolj velika. Do te ugo­ tovitve so prišli različni avtorji (Evans, Kelley, Sikora in Treiman, 2010; Evans, Kelley in Sikora, 2019; Knjiga in bralci VI, 2019; Kovač, 2020). Evans, Kelley, Sikora in Treiman (2010) so v dvajset let trajajoči raziskavi, ki je zajela kar se­ demindvajset držav po vsem svetu, tudi Slovenijo, prišli do ugotovitve, da lahko Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 85 Metka Planko družinska knjižnica z vsaj petsto knjigami izobrazbo otrok dvigne za tri leta. Kot lahko ugotovimo iz njihove raziskave, smo imeli v Sloveniji na prelomu tisočletja desetino takih domov in prav toliko domov, kjer niso imeli nobene knjige. Pred to raziskavo so avtorji sklepali, da je najpomembnejši pogoj za doseganje višje izobrazbe otrok izobrazba staršev. Novejši raziskavi avtorjev Evans, Kelley in Sikora (2019) ter Knjiga in bralci VI (2019) sta pokazali, da je Slovenija še vedno med zadnjimi od razvitih držav po velikosti domačih knjižnic; na vrhu lestvice je Norveška. Prav tako Evans, Kelley in Sikora (2019) povezujejo velikost domače knjižnice in bralno, informacijsko in IKT-pismenost odraslih. Ugotovili so, da so odrasli z zaključeno srednješolsko izobrazbo, ki so se rodili in odraščali v družinah z vsaj srednje velikimi domačimi knjižnicami, bralno, matematično in IKT enako pismeni kot tisti odrasli, ki so zaključili univerzitetno izobrazbo in odraščali v družinah z majhnimi knjižnicami. Otroci bodo prav tako dosegli višjo izobrazbo pod pogojem, da jim starši vsak dan oziroma večkrat na teden berejo knjige. Kovač (2019, str. 71) ugotavlja, da v Sloveniji dnevno bere svojim otrokom le 12 % staršev, večkrat na teden pa bere 17 % staršev. Na Norveškem medtem otrokom vsak dan bere kar 57 % staršev, dva do trikrat na teden pa 19 % staršev. Kljub dobri izobrazbeni strukturi v Sloveniji Kovač (Intelekta, 2019) tako predpostavlja, da odrasli izobraženi drža­ vljani nimajo potrebe po tem, da bi svoje otroke socializirali v bralno kulturo in prispevali k razvoju njihove bralne pismenosti. O pomenu družinskega okolja za razvoj otrokovih zgodnjih bralnih navad pišejo še drugi avtorji (Haramija, 2019; Haramija in Vilar, 2017; Marjanovič Umek, 2018; Marjanovič Umek in Fekonja, 2019). Marjanovič Umek in Fekonja (2019) sta v svoji raziskavi ugo­ tovili, da pogostost skupnega branja starša in malčka pomembno vpliva na razvoj besed­njaka in povprečne dolžine stavkov pri malčkih. K pogostejšemu skupnemu branju v družinskem okolju so posegali starši z višjo izobrazbo, še ugotavljata. Za dvig bralne kulture med mladimi ni dovolj samo bralni vzor v družini. Kot poudarja Saksida (2019), bi morala tudi splošna javnost branju nameniti več poudarka; premalo se ga oglašuje, zelo malo je zanimivih projektov in oddaj, kjer bi lahko mladi izražali svoje mnenje. S tem se strinja tudi Rugelj (2019, str. 87) in dodaja, da je medijsko poročanje o knjigah v zadnjih petnajstih letih zelo upadlo; predvsem izpostavi nacionalno televizijo, ki predstavi le malo knjižnih novosti oziroma jim večinoma nameni tiste termine, ki imajo zelo slabo gleda­ nost. Poleg tega, kot še navaja Saksida (2019), tudi šolstvo branju ne posveča dovolj pozornosti. Predvsem izpostavi srednje šole in fakultete. Dijaki in štu­ dentje se učijo iz obnov in povzetkov, ki jih najdejo na spletu, samostojnemu poglobljenemu branju iz knjig pa namenjajo čedalje manj časa (Radio bla bla, 2020). 86 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 Bralne navade generacije Z Tudi Grilc (2017) se v svoji raziskavi o izboljšanju bralne kulture med mladimi osredotoča na dve ključni okolji, družino in šolo. Obe pomembno vplivata na dojemanje branja knjig kot vrednote. Kot ugotavlja avtor, se tega zelo dobro za­ vedajo v Franciji. Njihov Nacionalni center za knjigo je leta 2016 objavil raziska­ vo, s katero so prikazali bralne navade generacije Z v Franciji. Grilc (2017) je na podoben način analiziral slovensko generacijo Z in jo primerjal s francosko. Med njima je opazil pomembne razlike v odnosu do branja. Francoski dijaki bistveno prekašajo slovenske, saj se za branje najprej odločajo zaradi lastnega interesa, branje za potrebe šolanja pa je na drugem mestu. Pri slovenskih dijakih je ravno obratno. Kar 68 % francoskih dijakov je odgovorilo, da branje obožujejo, knjige vsak dan bere 19 % dijakov in kar 70 % jih ocenjuje, da je branje knjig zelo po­ membno za njihov osebni in profesionalni razvoj. Odgovori slovenskih dijakov so pokazali, da samo 5 % dijakov vsak dan bere knjige in 40 % jih ocenjuje, da je branje knjig zelo pomembno za njihov osebni in profesionalni razvoj. Kot ugota­ vlja Grilc (2017), v Franciji otroke od prvega razreda osnovne šole spodbujajo in navajajo na branje iz lastnega interesa. Branje in knjiga sta v Franciji razumljena kot pomembnejši vrednoti. Poudarja še, da »dokler branje iz last­nega interesa pri slovenskih otrocih in mladostnikih ne bo nadvladalo ‘branja za šolo’, bo slo­ venska bralna kultura pri tej ciljni skupini nazadovala«. 4 Vloga šole in šolske knjižnice pri spodbujanju bralnih navad Nepogrešljivo vlogo pri sistematičnem razvijanju bralne kulture otrok in mlado­ stnikov imajo kakovostne in dinamične šolske knjižnice, ki obenem delujejo v dveh sistemih: knjižničnem in šolskem. Kot je navedeno v strokovnih, normativ­ nih in zakonodajnih dokumentih, mora šolska knjižnica delovati kot komunikacij­ sko in informacijsko središče vsake šole, hkrati pa mora biti intenzivno vključena v proces poučevanja (Vilar in Zabukovec, 2017, str. 124–125). Vilar in Zabukovec (2017, str. 124–125; 2020) še poudarjata, da mora imeti šolski knjižničar primerne kompetence, da z uporabniki gradi in razvija odnos do branja in knjižnic; tako je obenem informacijski specialist, učitelj, mentor, inštruktor in svetovalec sode­ lavcem. Če ima šolska knjižnica usposobljene knjižničarje, ustrezno gradivo, vire in opremo, lahko s svojo infrastrukturo prispeva k zastavljenim in boljšim učnim dosežkom, in sicer ne glede na izobrazbeni ali družbeno-ekonomski nivo posa­ meznika. Ker je šolska knjižnica edina knjižnica, v katero vstopi vsak državljan v obdobju obveznega izobraževanja, je njena vloga v vzgojno-izobraževalnem pro­ cesu še kako pomembna. Z bogato in raznovrstno zbirko gradiva in informacij, posredovanih tudi z novimi tehnologijami, knjižnica omogoča vsem udeležencem vzgojno-izobraževalnega procesa pridobivanje znanja, stališč in vrednot, veščin in navad (Vilar in Zabukovec, 2017; 2020). Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 87 Metka Planko Znanje in informacije lahko šolska knjižnica podaja s pomočjo spletne učilnice, kjer se lahko dijakom ponudi navodila za delo, učno gradivo, možnost oddaje nalog in forume. Kot pove Zwitter (2012, str. 66–67), je prednost spletne učilnice, da imajo dijaki gradivo za potrebe šolskih obveznosti vedno na voljo. Poleg tega je lahko dober primer spodbujanja branja in obiskovanja knjižnice. Zwitter (2012, str. 66–67) dodaja, da lahko knjižničar branje spodbuja s pripravo knjižnih kvi­ zov, na forumu omogoči izmenjavo mnenj dijakov o prebranih knjigah; tu lahko drug drugega navdušijo za branje. Koristna je tudi spletna predstavitev šolske knjižnice, kjer je mogoče ponuditi veliko vsebin in povezav, npr. katalog COBISS/ OPAC, podatkovne baze, spletne strani drugih knjižnic, Digitalno knjižnico Slo­ venije (dLib) ipd. (Zwitter, 2012). Spletno učilnico in spletno stran knjižnice lahko po našem mnenju izkoristimo še za: – objavo bralnih seznamov, – objavo pravkar prispelih novosti, – obveščanje o aktualnem dogajanju v šolski knjižnici, – povabila k ogledu razstav in reševanju (nagradnih) knjižnih kvizov, – objavo povezav do knjižnice na družbenih omrežjih, – navodila za uporabo sistema COBISS, Moje knjižnice, aplikacije mCOBISS, – objavo povezav do različnih spletnih mest, ki navdušujejo za branje. Ker generacija Z veliko časa nameni različnim družbenim omrežjem (Jeriček Klanšek idr., 2019, str. 77–78; Pečjak, 2019, str. 58; Rek in Milanovski Brumat, 2016, str. 100), je smiselna izdelava profila knjižnice na Facebooku, Instagra­ mu in Snapchatu. Skrb za vsakodnevne objave o dogajanju v šolski knjižnici je predpogoj za zanimanje dijakov zanjo. Kljub številnim sodobnim možnostim za spodbujanje branja pa šolski knjižničar ne sme pozabiti na klasične dejavnosti in neposreden stik z dijaki. Mednje spadajo spodbujanje dijakov za sodelovanje pri bralni znački, prirejanje razstav in kvizov, vodenje bralnega kluba in knjižni­ čarskega krožka, prirejanje literarnih čajank, srečanj s književniki, organizacija delavnic za spodbujanje branja, izdelava priporočilnih bralnih seznamov, orga­ nizacija obiska najbližje splošne knjižnice ipd. Šolska knjižnica lahko sodeluje tudi v različnih projektih, namenjenih širjenju in dvigu bralne kulture, npr. »Ra­ stem s knjigo«,4 »Noč knjige«,5 »Medgeneracijsko branje mladinskih knjig«,6 in »Branje ne pozna meja/Čitanje ne pozna granice«7. 4 5 6 7 88 Nacionalni projekt »Rastem s knjigo«: http://www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/. Noč knjige: https://2020.nocknjige.si/. Bralna značka in projekt »Medgeneracijsko branje mladinskih knjig«: https://www.bralnaznac­ ka.si/sl/o-nas/predstavitev/. Branje ne pozna meja/Čitanje ne pozna granice: https://citanjenepoznajegranice.weebly.com/. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 Bralne navade generacije Z Kvalitetno povezovanje pouka s šolsko knjižnico, kot navaja Zwitter (2012, str. 70–73), poteka tudi v okviru medpredmetnega povezovanja. Profesor in šolski knjižničar se dogovorita za potek bibliopedagoške ure. Izbereta temo, način dela, učne metode, gradivo, ki ga imata na voljo, in čas. Pri izvedbi dela je poudarek predvsem na kombinirani vlogi profesorja in knjižničarja, ki podajata znanje in dijake različno motivirata za usvajanje snovi. Delo najpogosteje načrtujeta tako, da dijaki delajo v parih ali po skupinah, nato pa poročajo o svojem delu (Zwitter, 2012, str. 70–73). Za dobro izpeljavo naštetih dejavnosti in projektov je pomembno kvalitetno so­ delovanje strokovnih delavcev s šolskim knjižničarjem. Kot je zapisano v Mani­ festu o šolskih knjižnicah IFLA/UNESCO (2006), lahko z dobrim medsebojnim odnosom kvalitetno povezujejo pouk in bralne projekte, učenci pa tako dosegajo višje nivoje pismenosti, branja, učenja, reševanja problemov, informacijsko in komunikacijsko pa so bolj spretni. Pri vzgoji bodočih bralcev je pomembno tudi sodelovanje šolskih knjižnic s splošnimi knjižnicami. Kot opisujeta Milivojevič Kotnik in Podbrežnik Vukmir (2019, str. 31), splošne knjižnice šolam ponujajo možnosti sodelovanja pri iz­ delavi različnih tematskih ali priporočilnih bralnih seznamov ter pri bralnih značkah, sodelovanja z najstniki, izvedbe različnih bibliopedagoških oblik, kot so obiski razredov v knjižnicah, kjer knjižničarji izvajajo knjižnično vzgojo (v večini primerov ta poteka v okviru nacionalnega projekta »Rastem s knji­ go«). 4.1 Oblikovanje bralnih navad v šolski knjižnici Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje izvaja štiri različne izobraževalne programe: bolničar-negovalec, kozmetični tehnik, zdravstvena nega in zdrav­ stvena nega (3+2) PTI (poklicno-tehniško izobraževanje), ki jih poučuje približ­no 80 strokovnih delavcev. V šolski knjižnici sta zaposleni dve šolski knjiž­ničarki, ki skrbita za približno 30.000 enot gradiva, hkrati pa je njuna temeljna skrb ažurnost knjižnične zbirke in izvajanje različnih dejavnosti ter projektov, na­ menjenih spodbujanju bralnih navad. Ker v šolsko knjižnico vsako šolsko leto vpišemo vse dijake prvih letnikov, so potencialni uporabniki knjižnice vsi naši dijaki. Knjižnica je dijakom dostopna 7 ur na dan. Na voljo so jim različne aktiv­ nosti, ki jih ponuja šolska knjižnica: – Projekt »Učiteljev izziv«: Motivacijo do branja knjig poskušamo skupaj s pro­ fesorji slovenščine dvigniti tako, da dijakom ponudimo branje knjig po lastni izbiri. Za pet prebranih knjig pri slovenščini dobijo petico. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 89 Metka Planko – Projekt »Medgeneracijsko branje mladinskih knjig«: Profesorji, dijaki in dve knjižničarki vsako leto med decembrom in majem preberemo pet knjig sloven­ skih avtorjev. Izbor mladinskih knjig določi Društvo Bralna značka Slovenije, ki za izvedbo programa šolski knjižnici daruje določeno število knjig. Sodelo­ vanje pri medgeneracijskem branju se dijakom šteje med interesne dejavnosti, ki so del njihovih šolskih obveznosti. – Priprava tematskih razstav: Tematske razstave knjižnica pripravlja vse leto. Z njimi izpostavlja zanimive in aktualne teme, povezane s šolskimi vsebinami, redno pa predstavlja tudi novo gradivo knjižnice. – Natečaj »Mala Veronika«:8 Vsako leto dijake pozovemo k prijavi na natečaj »Mala Veronika«, ki spodbuja mlade ustvarjalce poezije k pesniškemu izraža­ nju. Med prejetimi pesmimi šolska komisija izbere eno pesem (pogoj za prijavo je namreč ena pesem s posamezne šole) in jo odda na natečaj, v okviru katere­ ga se izbrani dijak v širši vrstniški konkurenci poteguje za denarno nagrado in sodelovanje na Večeru poezije. – Literarna srečanja, delavnica o pisanju poezije: Vsako leto v mesecu maju šol­ ska knjižnica pripravi literarni zaključek z znanim slovenskim ustvarjalcem na področju kulture. Srečanje pripravimo za zaključek projekta »Medgenera­ cijsko branje mladinskih knjig« in natečaja »Mala Veronika«. Sodelujoči dijaki prejmejo nagrade in pohvale. V šolskem letu 2018/2019 smo prvič organizirali tudi delavnico pisanja poezije, ki jo je vodil znani pesnik s celjskega območja. – Izdelava bralnih seznamov: Vsako leto v šolski knjižnici za dijake izdelamo priporočilni bralni seznam. Pri tem si pomagamo s spletnima portaloma, ki nudita nabor kvalitetnih mladinskih knjig, Fejstbook9 in Dobre knjige,10 ter s Priročnikom za branje kakovostnih mladinskih knjig.11 Poleg naštetih aktivnosti dijake prvih letnikov v okviru knjižnično-informacij­ skih znanj (KIZ) na začetku šolskega leta povabimo v šolsko knjižnico in jim predstavimo pomen, delovanje, pravila šolske knjižnice in sistem COBISS. Ob obisku knjižnice dijaki prejmejo članske izkaznice. Prav tako vsako leto s prvimi letniki v okviru nacionalnega projekta »Rastem s knjigo« obiščemo Osrednjo knjižnico Celje, ki projekt izvaja za vse osnovne in srednje šole v Celju. Projekt vodi Javna agencija za knjigo RS, darilne knjige, ki jih dijaki dobijo ob obisku splošne knjižnice, pa so izbrane na javnem razpisu. Dejavnosti šolske knjižnice promoviramo na Facebook strani, na spletnih stra­ neh šole in v šolskem letopisu. Pomembno vlogo pri spodbujanju branja in 8 9 10 11 90 Natečaj »Mala Veronika«: https://www.veronikini-veceri.si/natecaj-mala-veronika-2020.html. Fejstbook: https://www.mladinska.com/fejstbuk/domov. Dobre knjige: https://www.dobreknjige.si/. Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig: https://www.mklj.si/prirocnik. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 Bralne navade generacije Z oblikovanju bralnih navad ima profesorski zbor, zato ga knjižničarki redno in na različne načine obveščata o dejavnostih in dogodkih. Profesorje nato poprosita, da informacije med poukom posredujejo dijakom. 5 Zasnova raziskave Kljub trudu šole in šolske knjižnice, da na različne načine spodbujata dijake k branju in izposoji gradiva na dom, statistika šolske knjižnice za zadnjih pet let kaže trend upadanja števila aktivnih uporabnikov (dijakov). Preglednica 1 prikazuje, da padec ni posledica manjšega števila vpisa dijakov; vsako leto se v izobraževalne programe Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje vpiše bolj ali manj enako število dijakov. Preglednica 1: Šolska knjižnica v številkah: vpis, aktivni člani in obisk 2014–2019 Št. vpisanih dijakov na šoli Aktivni uporabniki šolske knjižnice – dijaki Obisk članov – dijaki12 Šolsko leto 2014/2015 Šolsko leto 2015/2016 Šolsko leto 2016/2017 Šolsko leto 2017/2018 Šolsko leto 2018/2019 1047 1048 1047 1045 1049 749 723 696 688 625 4176 3833 3421 3157 3072 Pri zasnovi raziskave smo se oprli tako na lastna opažanja pri delu z dijaki v šolski knjižnici kot tudi na domače in tuje strokovne podlage in ugotovitve. Na podlagi preučene strokovne literature (Grilc, 2017; Rek in Milanovski Brumat, 2016; Spitzer, 2016; Zubac, 2018) ugotavljamo, da dijaki branju kot prostočasni dejavnosti namenjajo vedno manj časa, berejo zgolj za potrebe šolskih obvez­ nosti, največji del prostega časa namenijo družbenim omrežjem, brskanju po spletu, igranju videoiger ipd. Zato smo želeli dobiti vpogled v bralne navade uporabnikov (dijakov) šolske knjiž­nice. Zanimalo nas je, kam se med prostočasnimi dejavnostmi dijakov ume­ šča branje knjig in koliko časa mu namenijo. Želeli smo ugotoviti, kdo dijake najbolj navduši za branje, kje dobijo knjige, v kakšni obliki bi jih najraje brali (tiskani ali elektronski) in po kakšnih kriterijih jih izbirajo. Med drugim nas je 12 Obisk članov za opravljene transakcije: izposoja na dom, rezervacija neprostega gradiva, rezer­ vacija prostega gradiva, dodelitev rezerviranega gradiva članu, podaljšanje roka izposoje in vračilo/brisanje gradiva iz evidence pri članu. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 91 Metka Planko zanimalo, ali dijaki s pomočjo družbenih omrežjih in brskanja po spletu iščejo tudi naslove knjig, ki bi jih želeli brati v prostem času. Ker v šolski knjižnici za uporabnike pripravljamo bralne sezname in izpostav­ ljamo knjige po vseh prostorih knjižnice, nas je zanimalo, ali jim je to pri izbiri gradiva za branje v pomoč. Prav tako smo želeli izvedeti, ali je šolska knjižnica, v kateri se trudimo za ustvarjanje domačnosti in udobja, ki ga dijaki potrebujejo za odmik od hrupa in pouka, za dijake privlačen prostor. Cilj raziskave je bil pri­ dobiti vpogled v bralne navade dijakov, ki so v šolskem letu 2019/2020 vključeni v pedagoški proces na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje. Med drugim želimo s pomočjo rezultatov raziskave izdelati podlage za načrtovanje dela knjiž­ nice in profesorjev na šoli. V ta namen smo želeli preveriti naslednje hipoteze: – Hipoteza 1: Večina dijakov bere zgolj za potrebe šolskih obveznosti, prostočas­ nemu branju knjig pa namenijo malo ali nič časa. – Hipoteza 2: Dijaki ocenjujejo, da jih šolsko okolje ne spodbuja k branju. – Hipoteza 3: Večina dijakov ne pozna interesnih dejavnosti, ki jih organizira šolska knjižnica. 5.1 Metodologija Raziskava je bila izvedena med 9. in 18. septembrom 2019. Za raziskovalno me­ todo smo uporabili anketo. Anketni vprašalnik je bil narejen v spletnem orodju 1ka13 in je zajemal 14 vprašanj (osem vprašanj zaprtega tipa in sedem vprašanj polodprtega tipa) o bralnih navadah. Izvedeti smo želeli tudi, ali dijaki občutijo bralne spodbude šole (profesorjev) in šolske knjižnice. K sodelovanju smo zato povabili razrede, ki so si o naši šoli, šolski knjižnici in o Osrednji knjižnici Celje, ki izvaja projekt »Rastem s knjigo«, že ustvarili mnenje. Od 1.036 vpisanih di­ jakov na naši šoli (stanje 15. septembra 2019) smo v vzorec zajeli 304 dijake, od katerih smo prejeli 259 veljavno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Tako smo analizirali anketni vprašalnik 98 dijakov drugega letnika, 80 dijakov tretjega letnika in 81 dijakov zaključnih letnikov (4. letnik in 2. letnik PTI). Ker je an­ ketiranje potekalo na začetku šolskega leta, v septembru 2019, dijakov prvega letnika zaradi nepoznavanja novega šolskega okolja v raziskavo nismo vključili. Vzorec dijakov, vključenih v raziskavo, je bil izbran naključno. Njihove odgovore smo z vnaprejšnjim dovoljenjem ravnateljice pridobili med poukom. Anketiranje je bilo anonimno. 13 92 Dostopno na: https://www.1ka.si/. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 Bralne navade generacije Z 5.2 Omejitve raziskave Skupaj so bili izpolnjeni 304 anketni vprašalniki. Čeprav smo bili med reše­ vanjem anket dijakom na voljo za morebitna vprašanja, smo prejeli 45 (razred in pol) neveljavnih anket. Zato smo pri analizi rezultatov upoštevali le v celoti rešene ankete; teh je bilo 259. Omejitev anketiranja na Srednjo zdravstveno in kozmetično šolo Celje onemo­ goča posploševanje rezultatov. Pridobljeni rezultati nam omogočajo vpogled v bralne navade dijakov določene generacije na šoli. Ker na šoli ni bila izvedena še nobena podobna raziskava, rezultatov ne moremo primerjati. Lahko pa pri­ dobljene podatke naše raziskave uravnotežimo s splošno dostopnimi podatki iz drugih raziskav. Za širšo sliko stanja bralnih navad dijakov na območju Celja bi bilo v bodoče smiselno podobno anketiranje izvesti še na ostalih srednjih šolah. 6 Rezultati Na šolo je vpisanih 1.036 dijakov (stanje 15. septembra 2019). Analizirali smo odgovore 259 dijakov, kar predstavlja 39,2 % tistih dijakov, ki so si o šoli, šolski knjižnici in dejavnostih, o katerih smo spraševali, že ustvarili mnenje (Slika 1). V anketi je sodelovalo 98 dijakov drugega letnika – njihov delež znaša 38 % –, in 80 dijakov tretjega letnika, katerih delež znaša 31 %. Dijakov zaključnih letnikov (4. letnik in 2. letnik PTI) je bilo 81, kar predstavlja 31 % dijakov zadnjega letnika Srednje zdravstvene in kozmetične šole v Celju. 4. letnik (27 %) 3. letnik (31 %) 2. PTI (4 %) 2. letnik (38 %) Slika 1: Dijaki po letnikih (n = 259) Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 93 Metka Planko Najprej nas je zanimalo, kam dijaki med različnimi prostočasnimi dejavnost­ mi umeščajo branje knjig. Dijake smo prosili, da šest prostočasnih dejavnosti, ki smo jih našteli v anketnem vprašalniku, razporedijo glede na čas, ki jim ga namenjajo. Razvrščali so internet/družbena omrežja, druženje in zabavo s pri­ jatelji, šport in rekreacijo, branje knjig, gledanje televizije in igranje videoiger. Na (prostočasno) branje knjig smo se osredotočili, ker ima to branje nekaj neza­ menljivih prednosti v primerjavi z branjem krajših tekstov in branjem z zaslonov (Kovač, 2020). Knjige predstavljajo tudi največji del zbirke šolske knjižnice na šoli. Iz Preglednice 2 je razvidno, da je 46 % (120) dijakov na najvišje mesto po porabi časa postavilo internet in družbena omrežja. Manj časa kot za branje knjig, ki ga je 38 % dijakov umestilo na zadnje mesto po porabi časa, dijaki na­ menijo le videoigram; te je na zadnje mesto postavilo 49 % dijakov. Branje knjig je na prva tri mesta postavilo 12 % (32) dijakov, na zadnji dve po porabi časa pa 70 % (181) dijakov. Preglednica 2: Prostočasne dejavnosti glede na čas, ki jim ga dijaki namenijo 1 = največ časa 6 = najmanj časa 1 2 3 4 5 6 Skupaj Internet/Družbena omrežja 120 (46 %) 84 (32 %) 38 (15 %) 13 (5 %) 4 (2 %) 0 (0 %) 259 (100 %) Druženje in zabava s prijatelji 98 (38 %) 98 (38 %) 35 (14 %) 19 (7 %) 5 (2 %) 4 (2 %) 259 (100 %) Šport in rekreacija 22 (8 %) 36 (14 %) 70 (27 %) 68 (26 %) 48 (19 %) 15 (6 %) 259 (100 %) Branje knjig 2 (1 %) 6 (2 %) 24 (9 %) 46 (18 %) 83 (32 %) 98 (38 %) 259 (100 %) Gledanje televizije 14 (5 %) 27 (10 %) 72 (28 %) 81 (31 %) 51 (20 %) 14 (5 %) 259 (100 %) Igranje videoiger 3 (1 %) 8 (3 %) 20 (8 %) 32 (12 %) 68 (26 %) 128 (49 %) 259 (100 %) V nadaljevanju smo dijake z odprtim anketnim vprašanjem prosili za konkret­ ne podatke. Zanimalo nas je, koliko časa na teden posvetijo dejavnosti, ki so jo postavili na prvo mesto, in koliko časa na teden namenijo branju knjig. Na­ vajali so minute oziroma ure. 120 dijakov, ki na najvišje mesto po porabi časa postavijo internet in družbena omrežja, zanju porabi povprečno 17 ur na teden. Branju knjig dijaki povprečno posvetijo 1 uro in 3 minute na teden. Tisti dijaki, ki branje umeščajo na prva tri mesta (32 dijakov), mu namenijo povprečno 2 uri in 45 minut na teden. Rezultati raziskave so med drugim pokazali, da 41,7 % (108) dijakov branju knjig na teden ne nameni svojega prostega časa. V letu 2015 opravljena raziskava Mediji in srednješolci v Sloveniji (Rek in Milanovski Bru­ mat, 2016) je pri vzorcu 818 anketiranih dijakov pokazala, da od preučevanih medijev najmanj uporabljajo (berejo) tiskane medije, največ časa pa namenijo 94 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 Bralne navade generacije Z uporabi družbenih omrežij in mobilnih telefonov. Iz raziskave je razvidno, da 62 % dijakov bere do 15 minut na dan, 30 % jih sploh ne bere; na družbenih omrežjih je 94 % dijakov prisotnih vsaj 15 minut dnevno, skoraj polovica dijakov na družbenih omrežjih preživi dve uri ali več na dan. Če primerjamo rezultate naše raziskave in raziskave Mediji in srednješolci v Sloveniji (Rek in Milanovski Brumat, 2016), med seboj bistveno ne odstopajo. Rezultati obeh raziskav pri­ kazujejo povečano uporabo družbenih medijev med dijaki, ki branju tiskanih medijev (knjig) namenjajo zelo malo ali nič časa. Nadaljevali smo z vprašanjem o navadah glede branja knjig. Kot prikazuje Slika 2, so imeli dijaki na voljo šest različnih opredelitev. Berem redno, skoraj vsak dan. Vedno berem kakšno knjigo. 2% Pogosto (skoraj vsak teden) berem knjige, običajno berem več med vikendom, ko imam več časa. 10 % Občasno (nekajkrat na leto) preberem kakšno knjigo, če me vsebina pritegne. 24 % Med šolskim letom berem samo, kar nam predpišejo profesorji, med počitnicami pa preberem še kakšno knjigo. 27 % Berem samo tisto, kar nam predpišejo profesorji, sicer pa ne berem knjig. 23 % Ne berem knjig, za šolske obveznosti si pomagam z internetom, nasveti prijateljev in raznimi zapiski. 13 % 0% 5% 10 % 15 % 20 % 25 % 30 % Slika 2: Kako dijaki berejo knjige Trditev »Berem redno, skoraj vsak dan. Vedno berem kakšno knjigo.« sta obkro­ žila 2 % dijakov. 10 % dijakov pogosto (skoraj vsak teden) bere knjige, običajno več med vikendom, ko imajo več časa. Dijakov, ki občasno (nekajkrat na leto) preberejo kakšno knjigo, če jih vsebina pritegne, je 24 %. Največ dijakov med šolskim letom bere samo tisto, kar jim predpišejo profesorji, med počitnicami pa preberejo še kakšno knjigo po lastnem izboru – teh je 27 %. Da berejo samo tisto, kar jim predpišejo profesorji, sicer pa ne berejo knjig, je obkrožilo 23 % dijakov. 13 % dijakov pa sploh ne bere knjig – za šolske obveznosti si pomagajo z internetom, nasveti prijateljev in raznimi zapiski. Dijake smo povprašali tudi, za katero obliko branja bi se odločili, če bi za isti na­ slov imeli na izbiro tiskano knjigo in elektronsko knjigo. Rezultati so pokazali, da bi velika večina dijakov raje brala tiskano knjigo – teh je 78 % (201). Elektronsko knjigo bi izbralo 22 % (58) dijakov (Slika 3). Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 95 Metka Planko Elektronsko knjigo. (22 %) Tiskano knjigo. (78 %) Slika 3: Za katero obliko branja bi se dijaki odločili, tiskano ali elektronsko knjigo Slika 4 prikazuje odgovore dijakov na vprašanje, kje dobijo knjige za prostočasno branje. Izbirali so med več različnimi odgovori. Največ dijakov (55 %) si knjige izposodi v knjižnici v domačem kraju, 23 % pa v šolski knjižnici. 16 % dijakov bere knjige, ki jih imajo doma ali jih kupijo, 12 % pa knjige dobi pri prijateljih ali sošolcih. 7 % dijakov za branje poišče elektronske knjige. Odgovor »Drugo« je bil enkrat uporabljen za Osrednjo knjižnico Celje, drugič za sorodstvo. Dijaki so imeli pri tem vprašanju možnost obkrožiti tudi odgovor »Ne berem v prostem času.«; takšnih odgovorov je bilo 28 %. V knjižnici v domačem kraju. 55 % Ne berem v svojem prostem času. 28 % V šolski knjižnici. 25 % Kupim jih. Imam jih doma. 16 % Sposodim si jih od prijatelja, sošolca itd. 12 % Uporabim e-knjigo. Drugo: 7% 1% 0% 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % Slika 4: Kje dijaki dobijo knjige za prostočasno branje Med drugim smo želeli ugotoviti, kdo ali kaj dijake prepriča, da v svojem prostem času berejo knjige. Tudi tu so dijaki lahko izbrali več odgovorov. Kot prikazu­ je Slika 5, dijake k branju najbolj pritegneta zanimiva tema ali zanimiv naslov 96 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 Bralne navade generacije Z – tako je odgovorila več kot polovica dijakov oziroma 58 %. Medijska prepo­ znavnost knjige prepriča 25 % dijakov, sledijo prijatelji (22 %), profesorji (17 %) in družinski člani (10 %). Po mnenju dijakov imajo najmanjši vpliv na njihovo prostočasno branje knjižničarji (5 %) ter bralni seznami in izpostavljene knjige v šolski knjižnici (4 %). V kategorijo »Drugo« se uvrstijo filmi, posneti po knji­ gah, in vpliv sorodstva. Odgovor »Ne berem v prostem času.« je izbralo 26 % anketiranih. Zanimiva tema, zanimiv naslov. 58 % Ne berem v svojem prostem času. 26 % Medijska prepoznavnost (da se o njej veliko govori in piše v medijih). 25 % Prijatelji. 22 % Profesorji. 17 % Družinski člani. 10 % Knjižničarji. 5% Bralni seznami. Izpostavljene knjige v šolski knjižnici. Drugo: 4% 1% 0% 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % Slika 5: Kdo ali kaj prepriča dijake za branje knjig Ker dijaki veliko časa preživijo na internetu in družbenih omrežij, nas je zani­ malo, ali internet in družbena omrežja kdaj uporabijo tudi za iskanje knjig. Kot prikazuje Slika 6, skoraj polovica dijakov (44 %) družbena omrežja in internet uporablja zgolj za sprostitev in klepet s prijatelji, vendar si tretjina (32 %) dija­ kov s pomočjo spletnih iskalnikov, spletnih knjigarn in bralnih portalov poišče tudi knjige. 26 % dijakov naslove najde preko objav slik in klepeta s prijatelji na družbenih omrežjih. Najmanj dijakov, 9 %, uporablja forume in spletne klepe­ talnice. En dijak je izbral odgovor »Drugo« in pripisal, da naslove knjig najde preko posnetih filmov. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 97 Metka Planko Ne, družbena omrežja in internet uporabljam zgolj za sprostitev in klepet s prijatelji. 44 % Da, z uporabo spletnih iskalnikov (Google itd.), spletnih knjigarnah, bralnih portalih itd. 32 % Da, preko objav slik in klepeta s prijatelji na družbenih omrežjih. 26 % Da, z brskanjem po forumih in vključevanjem v spletne klepetalnice. 9% Drugo: 0% 0% 5% 10 % 15 % 20 % 25 % 30 % 35 % 40 % 45 % Slika 6: Uporaba družbenih omrežij in interneta pri iskanju knjig Dijake smo tudi neposredno vprašali, ali jih šola spodbuja k branju. 58 % dijakov meni, da jih šola spodbuja k branju, 42 % (108) pa je takšnih, ki niso tega mne­ nja. V nadaljevanju smo navedli tri različne situacije, ki lahko presežejo okvir učenja po predpisanih učbenikih (Slika 7). Dijake smo prosili, naj označijo, kako pogosto se med poukom srečujejo z njimi. Med poukom nam profesorji priporočajo v branje zanimive naslove knjig, revij, člankov itd. Ko v šoli izberem temo za seminarske naloge in ustno predstavitev, od profesorjev dobim nasvete o tem, … 9% Za ponazoritev snovi nam profesorji med poukom preberejo kakšen zanimiv odstavek iz knjig ali drugih virov. 0% Nikoli Redko Včasih 21 % 30 % 27 % 20 % Pogosto 40 % 60 % 13 % 13 % 28 % 34 % 23 % 12 % 37 % 36 % 11 % 80 % 100 % Vedno Slika 7: Kako pogosto profesorji med poukom spodbujajo dijake k branju Najprej nas je zanimalo, ali profesorji spodbujajo dijake med poukom tako, da jim na primer ob obveznem učbeniku v branje priporočajo še druge zanimive naslove knjig, revij ali člankov. 84 % dijakov meni, da profesorji nikoli, redko in včasih v času pouka priporočajo v branje ostalo zanimivo literaturo. Po mnenju 16 % dijakov profesorji to storijo pogosto in vedno. Vprašali smo jih tudi, ali jim profesorji svetujejo, kje najti vire za različne šolske obveznosti. Po mnenju 66 % dijakov profesorji tega ne storijo nikoli oziroma redko ali včasih. 34 % dijakov je mnenja, da uporabne nasvete za pisanje seminarskih nalog podelijo pogosto 98 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 Bralne navade generacije Z in vedno. Prav tako nas je zanimalo, ali profesorji šolsko snov pri pouku kdaj obogatijo z branjem zanimivih odlomkov iz različnih virov. 85 % dijakov meni, da profesorji nikoli, redko in včasih za ponazoritev snovi preberejo zanimive od­ lomke iz knjig ali drugih virov. 15 % jih je mnenja, da profesorji to storijo pogosto in vedno. Vpliv učiteljev na motiviranost za branje in oporo pri pouku nazorno prikažejo tudi rezultati raziskav PISA v letu 2018 (PISA 2018, 2019) in OBJEM (Mr­ šnik, 2020); primerjava rezultatov z našo raziskavo je podrobneje predstavljena v naslednjem poglavju. Zanimalo nas je tudi mnenje dijakov o šolski knjižnici. Želeli smo izvedeti, ali opazijo uporabnost razstavljenih knjig in pripravljenih bralnih seznamov ter ali jim ponudba gradiva ustreza. Ker naj bi knjižnica dijakom ponudila oporo in neke vrste umik od šole, nas je zanimalo, ali jim prostor to ponuja. Kot prikazuje Slika 8, se s trditvijo »Šolska knjižnica mi ponuja uporabne bralne sezname in izpostavlja zanimive naslove knjig.« strinja 41 % dijakov, 22 % dijakov se s tem delno strinja, 2 % pa jih meni, da to ne drži. 51 % dijakov je mnenja, da šolska knjižnica premore dovolj gradiva za njihove šolske obveznosti in branje v pro­ stem času. S tem se delno strinja 17 % dijakov, 3 % dijakov pa menijo, da to ne drži. S trditvijo »Knjižnica je zame prijeten prostor, kjer ne čutim pritiska šole. V njej najdem pomoč in oporo.« se strinja 31 % dijakov, 25 % se jih s to trditvijo delno strinja, 8 % dijakov pa se s tem ne strinja. Iz rezultatov je razvidno, da približno ena tretjina dijakov ne hodi v knjižnico. Šolska knjižnica mi ponuja uporabne bralne sezname in izpostavlja zanimive naslove knjig. 35 % Šolska knjižnica premore dovolj gradiva za moje šolske obveznosti in branje v prostem času. 29 % Knjižnica je zame prijeten prostor, kjer ne čutim pritiska šole. V njej najdem pomoč in oporo. 30 % 0% Ne hodim v knižnico Ne drži 22 % 41 % 17 % 8% 20 % 51 % 25 % 40 % Deloma drži 37 % 60 % 80 % 100 % Drži Slika 8: Mnenje dijakov o knjižnici Želeli smo izvedeti, kako dobro so dijaki seznanjeni z dejavnostmi šolske knjižni­ ce in ali so v preteklem šolskem letu pri kateri od naštetih dejavnosti tudi sodelo­ vali. Našteli smo pet dejavnosti: projekt »Učiteljev izziv«, razstave književnikov in reševanje nagradnega knjižnega kviza, literarna srečanja z ustvarjalci, delavnica pisanja poezije, natečaj »Mala Veronika« in drugo. S Slike 9 lahko razberemo, da pri dejavnostih šolske knjižnice približno polovica dijakov ni sodelovala, prav Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 99 Metka Planko tako približno polovica dijakov ni seznanjena z dejavnostmi šolske knjižnice. Izjema je natečaj »Mala Veronika«, s katerim je seznanjenih 83 % dijakov. Največ dijakov je sodelovalo pri razstavi in reševanju nagradnega knjižnega kviza – 9 % –, najmanj pa pri delavnici pisanja poezije (2 %) in natečaju »Mala Veronika« (2 %). Projekt »Učiteljev izziv«. 40 % 55 % Razstave književnikov in reševanje nagradnega knjižnega kviza. 49 % 42 % 9% Literarna srečanja z ustvarjalci literature. 47 % 46 % 7% Delavnica o pisanju poezije. 57 % 41 % Natečaj »Mala Veronika«. 81 % 17 % Drugo: 0% Ne poznam 40 % 20 % Nisem sodeloval/a 60 % 80 % 100 % Sem sodeloval/a Slika 9: Poznavanje dejavnosti šolske knjižnice med dijaki in njihovo sodelovanje Obisk splošne knjižnice v okviru projekta »Rastem s knjigo« v 1. letniku me je spodbudil, da večkrat preberem … Ocenjujem, da branje knjig pozitivno vpliva na mojo splošno razgledanost in razvoj kritičnega mišljenja. 10 % 0% Ne drži 58 % 32 % 39 % 51 % 20 % Deloma drži 40 % 60 % 10 % 80 % 100 % Drži Slika 10: Ocena dijakov o učinku projekta »Rastem s knjigo« in o pozitivnem vplivu branja V zadnjem delu raziskave nas je zanimal učinek projekta »Rastem s knjigo«. Njegov cilj je spodbujanje mladih k obisku knjižnic in branju knjig v prostem času. Rezultati so pokazali, da 58 % dijakov projekt ni spodbudil k branju, 32 % dijakov pa je spodbudil delno (Slika 10). 10 % dijakov meni, da je projekt vplival na to, da sedaj pogosteje berejo knjige. Poleg tega smo želeli preveriti, kaj dijaki menijo o vplivu branja, zato smo jih prosili, naj ocenijo trditev, da branje pozitiv­ no vpliva na splošno razgledanost in razvoj kritičnega mišljenja. 51 % dijakov se strinja, da ima branje knjig pozitiven pomen, s tem se delno strinja 39 % dijakov, 10 % dijakov pa ni takšnega mnenja. 100 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 Bralne navade generacije Z Pri zadnjem vprašanju nas je zanimalo, koliko knjig so dijaki prebrali med po­ letnimi počitnicami. V tem obdobju ni šolskih obveznosti in so imeli dovolj pro­ stega časa za različne aktivnosti, med drugim tudi za branje knjig. S Slike 11 je razvidno, da je 46 % (120) dijakov odgovorilo, da so med poletnimi počitnicami prebrali od 1 do 5 knjig. Teh je po odstotkih tudi največ. Od 6 do 10 knjig je prebralo 9,5 % (25) dijakov, od 11 do 15 knjig sta prebrala 2 % dijakov, več kot 20 knjig pa je prebral en dijak. Med poletnimi počitnicami ni prebralo nobene knjige 42 % (109) dijakov. Od 1 do 5. 120 Nič. 109 Od 6 do 10. 25 Od 11 do 15. 4 Več kot 20. 1 0 20 40 60 80 100 120 Slika 11: Koliko knjig so dijaki prebrali med poletnimi počitnicami (2 = 259) 7 Razprava z zaključki Raziskava je pokazala, da skoraj polovica anketiranih dijakov (46 %) največ svojega prostega časa nameni internetu in družbenim omrežjem; zanje porabijo približno 17 ur na teden. Branje knjig 32 % dijakov umešča na peto, 38 % pa na zadnje, šesto mesto med prostočasnimi dejavnostmi (po porabi časa). Zelo malo je tistih dijakov, ki branje med prostočasnimi dejavnostmi umeščajo na prva tri mesta. Teh je le 12 %. Grilc (2017) v svoji raziskavi na podoben način dijake sprašuje o razvrščanju prostočasnih dejavnosti. V primerjavi z rezultati naše raziskave so dijaki branje iz lastnega interesa med osmimi dejavnostmi postavili na peto mesto. Med drugim avtor (Grilc, 2017) navaja povprečni čas, ki ga dijaki namenijo branju knjig, to je 2 uri in 15 minut na teden, kar je v primerjavi z dija­ ki naše šole bistveno več; ti branju namenjajo le 1 uro in 3 minute na teden. Če primerjamo čas, ki ga dijaki namenijo branju knjig, in čas, ki ga namenijo inter­ netu, ugotovimo, da slednjemu posvečajo skoraj 17-krat več časa. Ne smemo pa spregledati dejstva, da je internet vir ogromne količine informacij, ki so dostopne z nekaj kliki. Dijaki ga uporabljajo za kratkočasenje in za šolske obveznosti ter tako prihranijo čas, ki bi ga porabili za obisk knjižnice. Sklepamo lahko, da je uporaba interneta glavni razlog za padec števila aktivnih uporabnikov (dijakov) Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 101 Metka Planko v šolski knjižnici. V našem anketnem vprašalniku dijakov nismo povprašali po tem, za kakšne namene uporabljajo internet, smo pa jih povprašali, ali internet in družbena omrežja kdaj uporabijo tudi za iskanje knjig. Izkazalo se je, da 32 % dijakov najde knjige s pomočjo spletnih iskalnikov, spletnih knjigarn in bralnih portalov. A še vedno med dijaki prevladuje uporaba interneta in družbenih omre­ žij zgolj za sprostitev in klepet s prijatelji. Iz naše raziskave bi izpostavili podatek, da 41,7 % dijakov branju knjig ne na­ menja svojega prostega časa. Od teh jih 33,6 % ocenjuje, da branje knjig po­ zitivno vpliva na njihovo splošno razgledanost in razvoj kritičnega mišljenja. Sklepamo lahko, da je po mnenju dijakov branje spletnih vsebin dovolj za razvoj kritičnega mišljenja in za to ne potrebujejo knjig. Grilc (2017) dijake na podoben način sprašuje o pomembnosti branja knjig za njihov osebnostni in profesio­ nalni razvoj. V njegovi raziskavi 40 % dijakov ocenjuje, da je branje knjig zelo pomembno za njihov osebnostni in profesionalni razvoj, čeprav Grilc (2017) ugo­ tavlja, da 60 % dijakov branju knjig čas posveča le nekajkrat na mesec. Podatki naše raziskave so pokazali, da velik odstotek (36 %) dijakov bere le za potrebe šolskih obveznosti in ne bere knjig v prostem času oziroma si za šolske obvez­ nosti pomaga z internetom, zapiski in nasveti prijateljev. 27 % dijakov pa med počitnicami še prebere kakšno knjigo po lastnem izboru, med šolskim letom pa berejo samo tisto, kar jim predpišejo profesorji. Zato prvo hipotezo, ki se glasi: »Večina dijakov bere zgolj za potrebe šolskih obveznosti, prostočasnemu branju knjig pa namenijo malo ali nič časa,« potrdimo. V tem delu prispevka bi izposta­ vili rezultate bralnih navad odraslih iz raziskave Knjiga in bralci VI (2019), ki prikazuje, da se je v Sloveniji za nebralce opredelilo 43 % sodelujočih v raziska­ vi. Najvišji delež nebralcev je zaznati v starostnih skupinah 45–54 let in 55–64 let, teh je 42 %. Naj poudarimo, da zgled beročih odraslih pomembno vpliva na razvoj bralnih navad že v otroštvu (Haramija, 2019; Haramija in Vilar, 2017; Kovač, 2019; Marjanovič Umek, 2018; Marjanovič Umek in Fekonja, 2019). To je razvidno tudi iz rezultatov raziskave Knjiga in bralci VI (2019), kjer bralci kot najpomembnejši dejavnik, ki je vplival na to, da so danes bralci, navajajo ravno družino (starši, sorodniki, domače okolje). Drugi dejavnik, ki so ga bralci izpo­ stavili, pa je šolsko okolje. Kot ugotavljajo različni avtorji (Grilc, 2017; Saksida, 2019; Vilar in Zabukovec, 2017), na sistematično razvijanje bralne kulture otrok vpliva tudi šolsko okolje. V naši raziskavi nas je zato zanimalo, kako dijaki vidi­ jo šolo kot spodbujevalno okolje pri razvoju bralne kulture. Podatki kažejo, da več kot polovica (58 %) dijakov meni, da jih šola spodbuja k branju. Pri tem bi poudarili, da so pri naslednjem anketnem vprašanju, ki dijake sprašuje, kako pogosto jih profesorji med poukom spodbujajo k branju, navajali nasprotne (bolj negativne) odgovore. Večina jih meni, da profesorji nikoli, redko ali vča­ sih v času pouka priporočajo v branje zanimivo literaturo, priporočijo primerne vire za pisanje seminarskih nalog ali za ponazoritev snovi preberejo zanimive 102 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 Bralne navade generacije Z odlomke iz knjig ali drugih virov. Zato drugo hipotezo: »Dijaki ocenjujejo, da jih šolsko okolje ne spodbuja k branju,« lahko potrdimo le delno. Poglejmo še, kaj so pokazali rezultati PISA v letu 2018 (PISA 2018; 2019, str. 89–91), kjer so sloven­ ski 15-letniki ocenjevali navdušenje učiteljev in njihovo oporo pri poučevanju slovenščine. 15-letniki v primerjavi z vrstniki iz drugih držav pri svojih učiteljih slovenščine (materinščine) v povprečju zaznajo manj navdušenja in opore pri poučevanju maternega jezika; rezultati so bili pod povprečjem OECD. Bolj spod­ budne rezultate vpliva učiteljev na motiviranost za branje in dejavnosti pouka, ki spodbujajo dvig ravni bralne pismenosti, je pokazala na nacionalnem nivoju narejena raziskava OBJEM (Mršnik, 2020). V raziskavi so za mnenje spraševali tako dijake kot tudi učitelje. Med njimi se je pokazalo odstopanje. Dijaki so v povprečju nižje ocenili vpliv učitelja na motiviranost in oporo pri pouku, kot so se učitelji ocenjevali sami. A kljub temu rezultati prikazujejo višje povpre­ čje, kot ga je pokazala naša raziskava za dijake. V našo raziskavo nismo zajeli učiteljev, zato menimo, da bi bilo smiselno podobno raziskavo izvesti tudi med njimi, saj imajo učitelji poleg šolske knjižnice in šolskega knjižničarja osrednjo vlogo v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Za preverjanje zadnje hipoteze, da »večina dijakov ne pozna interesnih dejavnosti, ki jih organizira šolska knjižnica«, smo dijake povprašali o dejavnostih šolske knjižnice. Analiza raziskave je pokazala precej negativne odgovore. Skoraj po­ lovica dijakov interesnih dejavnosti šolske knjižnice ne pozna. Zato smo zadnjo hipotezo potrdili. Zanimalo nas je tudi, ali so dijaki v preteklem šolskem letu pri kateri od naštetih dejavnosti sodelovali. Kaže, da se skoraj polovica dijakov dejavnosti ni udeležila. Po drugi strani opazimo, da se 68 % dijakov strinja in delno strinja, da šolska knjižnica premore dovolj knjig za njihove šolske obve­ znosti in branje v prostem času. V njej si knjige za prostočasno branje izposoja 25 % dijakov, 55 % dijakov pa knjige dobi v domačem kraju (v splošni knjižnici). Če rezultate naše raziskave primerjamo z rezultati raziskave OBJEM (Mršnik, 2020), ni zaznati velikih odstopanj. Tudi rezultati raziskave OBJEM so pokazali, da dijaki več zahajajo v splošno knjižnico kot v šolsko knjižnico. Na podlagi rezultatov raziskave bralnih navad dijakov naše šole in po pregledu raziskav, ostale strokovne tuje in domače literature, navedene v tem prispev­ ku, podajamo nekaj bistvenih predlogov za izboljšavo bralnih navad, tako v šolskem okolju kot tudi širšem, družbenem okolju. Če se najprej navežemo na šolsko knjižnico Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje, je prvi korak, ki bi ga kazalo izvesti, da dijake bolje vključimo v aktivnosti šolske knjižni­ ce, slednjo pa bolje povežemo s poukom in profesorji različnih predmetov. Za primer izpostavimo projekt »Učiteljev izziv«, kjer za pet prebranih knjig pri slovenščini dijak dobi petico, kar je po našem mnenju dobra motivacija za bra­ nje. V šolskem letu 2018/2019 je v projektu od 1.049 vpisanih na šoli sodelovalo Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 103 Metka Planko le 52 dijakov. Tudi podatek, da 55 % anketiranih dijakov projekta ne pozna, nam jasno pove, da ga šola premalo izpostavlja, tako pri pouku slovenskega jezika kot tudi v šolski knjižnici. Menimo, da je treba izboljšati medsebojno sodelovanje profesorjev slovenskega jezika in šolskega knjižničarja. Branje naj ne bi bilo omejeno samo na pouk slovenskega jezika, ampak tudi na ostale splošnoizobraževalne in strokovne predmete. Profesorji lahko za ponazoritev snovi med poukom dijakom preberejo zanimiv odstavek iz knjige ali drugih virov, dijakom v branje predlagajo zanimive naslove knjig, revij in člankov ter jih nagradijo z dodatno oceno. Če bi branje bolje vključevali v pouk, bi s tem redno bogatili šolske ure; predvidevamo, da bi pomen branja dijaki tako lažje in hitreje osmislili. Slednje lahko profesorji poskusijo tudi z glasnim branjem knjig v razredu in tako dosežejo, da morda kakšen dijak do naslednje šolske ure prebere že celo knjigo. Do te ugotovitve je prišel Lah (2017, str. 24), ki je skozi leta poučevanja književnosti na srednji šoli dijakom bral knjige na glas. V dokumentu Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti (2019, str. 8) je poudarjeno, da mora biti bralno gradivo za učenje in prostočasno branje razno­ liko glede na obliko (tiskano, elektronsko in interaktivno gradivo), vsebino in jezik. Tako se upošteva pravica do izbire, razumevanja in vrednotenja besedila. Višjo stopnjo branja knjig lahko dosežemo tudi z medpredmetnim povezova­ njem splošnoizobraževalnih in strokovnih predmetov ter šolske knjižnice. Med drugim je dokazano, da učenci dosegajo boljše rezultate v šoli tudi z aktivnim sodelovanjem v šolskih interesnih (prostočasnih) dejavnostih oziroma v t. i. strukturiranih prostočasnih dejavnostih. Številne raziskave (Kirbiš, 2011) so pokazale, da so strukturirane prostočasne dejavnosti pozitiven dejavnik za mladostnikov psihosocialni razvoj. Udeleženci v takšnih dejavnostih manj pogosto izostajajo od pouka, dosegajo višjo povprečno oceno, njihovo tvega­ nje za nedokončanje šole je manjše. Zato predlagamo, da se v šolski knjižnici začnejo postopoma uvajati še različne dejavnosti, namenjene dijakom, npr.: knjižničarski krožek, šolska bralna značka, bralni krožki ipd. Dijake lahko motiviramo tudi tako, da s svojo aktivnostjo prispevajo k bolj privlačnemu videzu knjižnice, sodelujejo pri pripravi razstav ipd. Glede na to, da so današnji dijaki aktivni uporabniki interneta in družbenih omrežij (Jeriček Klanšek idr., 2019; Pečjak, 2019; Rek in Milanovski Brumat, 2016), je smiselno razmisliti o vključevanju šolske knjižnice v virtualni svet. To pomeni, da izdelamo profil knjižnice na Facebooku, Instagramu, Snapchatu in TikToku ter da z rednimi objavami vzdržujemo zanimanje za dogajanje v njej. Če želimo, da je šolska knjižnica intenzivno vključena v proces poučevanja, je smiselno, da spletno učilnico, ki jo dijaki in profesorji uporabljajo za šolske ob­ veznosti, izkoristimo tudi za aktualne objave šolske knjižnice. Preko forumov lahko dijake nagovorimo, da posredujejo želje po novem gradivu, in jim tudi na ta način pokažemo, da je njihovo mnenje pomembno. 104 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 Bralne navade generacije Z Branje z zaslonov postaja v dobi digitalizacije vse bolj ključnega pomena. Kljub negativnim posledicam na razvoj možganov otrok in mladostnikov (Spitzer, 2016) se temu ne bomo uspeli izogniti. Prilagoditi se bo moral tudi pouk. Do neke mere bo treba spremeniti metode poučevanja in posodobiti način podajanja informacij v šolskih knjižnicah. Kot predlaga Rugelj (2014, 2019), lahko to stori­ mo z vpeljavo elektronskih šolskih gradiv, ki imajo ključno vlogo v nadaljnjem navajanju učencev in dijakov na redno branje. Šolski načrt dela bi moral vklju­ čevati premišljeno kombinacijo klasičnih in sodobnih knjižnih vsebin. Vpeljava e-vsebin in e-učbenikov v Sloveniji že poteka preko projekta e-Šolska torba (SIO, B. l.; Kaj nam prinaša e-Šolska torba II, 2016), ki temelji na vzpostavitvi e-učnega okolja, razvoju ustreznih e-vsebin in izobraževanju e-kompetentnega učitelja. Namen projekta je vzpostavitev ustrezne infrastrukture in razvoj sodobnih e­ -učbenikov različnih predmetov v slovenskem jeziku. O pomenu vpeljave elek­ tronskih šolskih gradiv pišeta tudi Pečjak (2015) ter Poznič in Pečjak (2017, 2019). Predvsem izpostavita dejstvo, da so digitalne učne vsebine, ki so učencem blizu, pomemben element kurikula in jih je smiselno izkoristiti za dosego vzgojno­ -izobraževalnih ciljev (Pečjak, 2019, str. 60). Poleg omenjenega Deklaracija iz Stavangerja o prihodnosti branja (2018) izpostavlja, da bi morali učence v šolah naučiti različnih tehnik, s pomočjo katerih bodo lahko poglobljeno brali tudi z zaslonov. Morda ravno to igra odločilno vlogo pri prihodnjem vzgajanju bralcev. Med drugim je priporočilo deklaracije, da se v šolah in šolskih knjižnicah še naprej spodbuja uporabo tiskanih knjig in da je to vključeno tudi v učni načrt. Kljub predlogu menimo, da bi morali dijake naše šole v prvi vrsti bolje seznaniti z uporabo elektronskih bralnikov in branje knjig promovirati tudi na ta način. Analiza rezultatov je sicer pokazala, da bi večina dijakov za isti naslov knjige raje izbrala tiskano knjigo kot elektronsko. Menimo pa, da dijaki z e-knjigami nimajo veliko izkušenj. Biblos14 je na primer zanje dosegljiv le, če se vpišejo v splošno knjižnico. Raziskava Knjiga in bralci VI (2019) je pokazala, da je največ bralcev e-knjig ravno v mlajši populaciji (18–24 let), teh je 36 %, in najpogosteje berejo v angleščini. Kot že omenjeno, se morajo šolske knjižnice prilagajati tudi tehnološkim in digitalnim spremembam in razvijati veščine, ki prispevajo k uče­ nju v digitalnem okolju in na internetu (Vilar in Zabukovec, 2017, 2020). Menimo, da bi lahko na takšen način ne samo šolske, ampak tudi ostale knjižnice hitro pritegnile nove mlajše generacije, ki si želijo drugačnega, novega načina učenja in branja ter dela z digitalnimi viri (Bajec, 2016 cv. Pečjak, 2019, str. 59). Kovač (2020, str. 47, 63) meni, da je kombinacija »zaslonskega« in »knjižnega« načina mišljenja oziroma kombinacija globokega branja in branja s preletavanjem bi­ stvena za življenje in preživetje v digitalni dobi. Zato menimo, da ni dovolj, če šolske knjižnice učence in dijake k branju spodbujajo samo na klasičen način, 14 Spletna stran Biblos: https://www.biblos.si/. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 105 Metka Planko ampak je nujno, da sledijo novim načinom branja, ki ga prinašajo digitalno pi­ smene generacije. Učinek bi morda bil večji, če bi pri tem sodelovala vsa šola. Rugelj (2019, str. 181) za dvig bralne kulture med otroci in dijaki predlaga, da starši ob začetku šolskega leta spodbujajo skupno kreiranje lastne osebne knjiž­ nice, sestavljene iz njim ljubih knjig. To je ena od najzanesljivejših spodbud za poznejše branje in nakupovanje knjig; vsekakor imajo pri ustvarjanju lastne knjižnice najpomembnejšo vlogo ravno starši (Rugelj, 2019, str. 181). Saksida (2020; Radio bla bla, 2020) za izboljšanje bralne kulture predlaga dve ključni rešitvi: sprememba sistema slovenske mature in različne kampanje promoci­ je branja za odrasle. Obstoječi sistem splošne mature iz slovenščine spodbuja reprodukcijo naučenega in obnavljanje vsebin književnih besedil, ki jih dijaki lahko snamejo s spleta. Saksida (2020; Radio bla bla, 2020) meni, da takšen sistem mature ne more biti bralnomotivacijski, saj dijakov ne spodbuja k raz­ voju kritičnega mišljenja in jih odvrača od branja slovenskih leposlovnih del, zato predlaga spremembo sistema mature, ki bi meril višje taksonomske ravni znanja, kot sta ustvarjalnost in kritičnost. Poleg tega Saksida (2020; Radio bla bla, 2020) izpostavi tudi slabo bralno pismenost med odraslimi. Mednarodna raziskava spretnosti odraslih PIAAC (Javrh, 2018) je pokazala, da je kar petina sodelujočih v raziskavi, starih med 16. in 65. letom, v Sloveniji dosegla najnižje ravni besedilnih spretnosti, kar pomeni, da so odrasli zmožni brati le kratka in preprosta besedila. Tako se je Slovenija med vsemi 33 evropskimi državami, ki so sodelovale pri raziskavi, glede na izide znašla skoraj na dnu in precej pod povprečjem držav OECD. Zato se Saksida (2020) sprašuje, »kako naj odrasli bralci z zelo šibko bralno zmožnostjo (nerazumevanjem preprostih besedil in negativnim odnosom do branja) navdušujejo mlade za branje«. Kot predlog za izboljšavo stanja tako Saksida (Radio bla bla, 2020) kot Rugelj (2019) podata različne promocijske kampanje in projekte za dvig bralne kulture in kulture nakupovanja knjig. Bralno kulturo dijakov lahko izboljšamo tudi s sodelovanjem z najbližjo splošno knjižnico. V našem okolju je to Osrednja knjižnica Celje. Dijakom prvih letni­ kov vsako leto predstavimo knjižnico v okviru nacionalnega projekta »Rastem s knjigo«. Projekt je dobro zasnovan in ustvarja pogoje za branje med mladimi, vendar je 58 % naših dijakov v anketi menilo, da jih projekt ni dodatno motiviral k prostočasnemu branju knjig. Zato predlagamo, da za začetek dijakom omo­ gočimo skupno izkaznico za šolsko in splošno knjižnico. Tako lahko okrepimo medsebojno sodelovanje, dijake (in tudi strokovne delavce na šoli) pa ozave­ stimo, da knjižnice opravljajo pomembno vlogo pri razvoju bralne kulture in bralne pismenosti. Kot navajajo Vilar, Vodeb in Bon (2017), so splošne knjižnice nosilke bralne kulture, vendar svoje naloge ne bodo mogle opraviti same, brez sodelovanja izobraževalnega sistema in celotne družbe. 106 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 Bralne navade generacije Z Zahvala Na tem mestu bi se želela zahvaliti Tatjani Klarer Kramer iz Osrednje knjižnice Celje za vse napotke in usmeritve pri nastajanju prispevka. Zahvaljujem se tudi šolski knjižnici Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje ter profesorjem na šoli. Hvala tudi recenzentu prispevka za koristne napotke in smiselne pripombe. Navedeni viri Bencsik, A., Horvath-Csikos, G. in Juhasz, T. (2016). Y and Z generation at workplaces. Journal of Competitiveness, 8(3), 90–106. https://doi.org/10.7441/joc.2016.03.06 Carr, N. (2011). Plitvine: kako internet spreminja naš način razmišljanja, branja in pomnjenja. Cankarjeva založba. Deklaraciji iz Stavangerja o prihodnosti branja. (2018). Evolution of Reading in Age of Digitisation. https://ereadcost.eu/wp-content/uploads/2019/02/Deklaracija_iz_ Stavangerja_o-prihodnosti_branja_SI.pdf Emese, C. Z. (2016). The Z generation. Acta Technologica Dubnicae, 6(2), 63–76. https:// doi.org/10.1515/atd-2016-0012 Evans, M. D. R., Kelley, J., Sikora, J. in Treiman, D. J. (2010). Family scholarly culture and educational success: books and schooling in 27 nations. Research in Social Stratification and Mobility, 28(2), 171–197. https://doi.org/10.1016/j.rssm.2010.01.002 Evans, M. D. R., Kelley, J. in Sikora, J. (2019). Scholarly culture: how books in adolescence enhance adult literacy, numeracy and technology skills in 31 societies. Social Science Research, 77, 1–15. https://doi.org/10.1016/j.ssresearch.2018.10.003 Ferk, K. (2018). Primerjalna analiza klasičnega in digitalnega branja: digitalna (d)evolucija. [Magistrsko delo]. https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=114599&lang=slv Furedi, F. (2017). Moč branja: od Sokrata do Twitterja. UMco. Grilc, U. (2017). Razpoka v slovenski bralni kulturi: branje mladih kot največji izziv za vzpostavitev »dežele bralcev«. V T. Bešter in D. Vovk (ur.), Povezovanje, sodelovanje, skupnosti: ustvarimo državo bralcev: zbornik referatov (str. 48–63). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Haramija, D. (2019). Spodbujanje družinskega branja v otrokovem predšolskem obdo­ bju: predšolska bralna značka. Slavia Centralis, 12(2), 33–45. http://www.ff.um.si/do­ tAsset/79450.pdf Haramija, D. in Vilar, P. (2017). Bralna kultura kot pomemben dejavnik razvoja bralne pismenosti. Otrok in knjiga, 44(98), 5–16. IFLA/UNESCO Manifest o šolskih knjižnicah. (2006). IFLA, Sekcija za šolske knjižnice. https://www.ifla.org/files/assets/school-libraries-resource-centers/publications/school­ -library-manifesto-sl.pdf Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 107 Metka Planko Intelekta. (19. 8. 2019). Beremo več, a slabše! [Radijska oddaja]. MMC RTV SLO. https://4d. rtvslo.si/arhiv/intelekta/174632964 Jabr, F. (2013). Why the brain prefers paper. Scientific American, 309(5), 48–53. https:// www.twosides.info/wp-content/uploads/2018/05/Why_The_Brain_Prefers_Paper_.pdf Javrh, P. (2018). Spretnosti odraslih – pomembna tema razvoja Slovenije. V P. Javrh (ur.), Spretnosti odraslih (str. 13–22). Andragoški center Slovenije. https://pismenost.acs.si/ wp-content/uploads/2019/01/Monografija_spretnosti_odraslih_2018.pdf Jeriček Klanšček, H., Roškar, M., Drev, A., Pucelj, V. Koprivnikar, H., Zupanič, T. in Koro­ šec, A. (2019). Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji: izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2018. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https:// www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/hbsc_2019_e_verzija_obl.pdf Kaj nam prinaša e-Šolska torba II: primeri obetavnih praks in evalvacija projekta. (2016). Zavod RS za šolstvo. Kirbiš, A. (2011). Ustvarjalnost, kultura, prosti čas. V M. Lavrič (ur.), Mladina 2010: družbeni profil mladih v Sloveniji (str. 249–278). Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino. Knjiga in bralci V: bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji. (2015). UMco. Knjiga in bralci VI: bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji v letu 2019. (2019). UMco. Kovač, M. (2019). Rezultati raziskave KIB VI v primerjavi z Norveško raziskavo bralnih navad 2018 ter založništvom in knjižničnimi statistikami. V S. Rugelj (ur.), Knjiga in bralci VI: bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji v letu 2019 (str. 53–80). UMco. Kovač, M. (2020). Berem, da se poberem: 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih. Mladinska knjiga. Lah, K. (2017). Vsaka resnična zgodba je neskončna ali kako mlade spodbuditi k branju. Otrok in knjiga, 44(98), 20–25. Mangen, A., Walgermo, B. R. in Bronnick, K. K. (2013). Reading linear texts on paper versus computer screen: effects on reading comprehension. International Journal of Educational Research, 58, 61–68. https://doi.org/10.1016/j.ijer.2012.12.002 Marjanovič Umek, L. (2018). Družinsko branje kot socialni kontekst za razvoj in učenje otrok. Vzgoja in izobraževanje, 49(3–4), 62–65. Marjanovič Umek. L. in Fekonja, U. (2019). Zgodnji govorni razvoj: varovalni in dejavniki tveganja v družinskem okolju. Javno zdravje, 2, 1–13. https://www.nijz.si/sites/www.nijz. si/files/uploaded/marjanovic_umek_et_al._jz_2019_02.pdf Milivojevič Kotnik, I. in Podbrežnik Vukmir, B. (2019). Branje je iskanje: model sodelova­ nja med splošnimi in šolskimi knjižnicami pri razvoju bralne kulture. Šolska knjižnica, 28(1), 27–36. Mlakar, V. (2005). Bralne navade. V D. Prešeren in N. Gorenc (ur.), Nesnovna kulturna dediščina (str. 68–69). Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. https://www.zvkds. si/sites/www.zvkds.si/files/upload/files/publications/15_2005_nesnovna_kulturna_de­ discina_slo.pdf 108 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 Bralne navade generacije Z Mršnik, S. (8. 10. 2020). OBJEM (Ozaveščanje Branje Jezik Evalvacija Modeli): videokonferenčno predavanje. https://www.mb.sik.si/datoteke/Kako%20smo%20se%20imeli/ ABCbralnepismenosti2020/8_10_Projekt_OBJEM_BP.pdf Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti: za obdobje 2019-2030. (2019). Vlada Re­ publike Slovenije. http://www.zdruzenjeobcin.si/fileadmin/datoteke/2017/PREDLOGI_ ZAKONOV_IN_DRUGIH_AKTOV/MIZS_Bralna_Pismenost_javna_razprava_april_2017. pdf Novljan, S. (2011). Ko je izbira ovira v napredovanju. V F. Nolimal (ur.), Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi: zbornik konference (str. 181–194). Zavod RS za šolstvo. https://www. zrss.si/bralnapismenost/files/ZBORNIK_BRALNA_PISMENOST_2011.pdf Pečjak, S. (2015). Psihološka perspektiva e-učenja. Vzgoja in izobraževanje, 46(2–3), 15–23. Pečjak, S. (2019). Pouk književnosti v osnovni in srednji šoli pri generaciji »Z« – psiholo­ ška perspektiva. Jezik in slovstvo, 64(1), 57–63. PISA 2009: program mednarodne primerjave dosežkov učencev. (2010). Pedagoški inštitut. https://www.pei.si/wp-content/uploads/2018/12/PISA2009_prviRezultati.pdf PISA 2012: program mednarodne primerjave dosežkov učencev. (2013). Pedagoški inštitut. https://www.pei.si/wp-content/uploads/2018/12/PISA-2012-Povzetek-rezultatov-SLO.pdf PISA 2015: program mednarodne primerjave dosežkov učenk in učencev: nacionalno poročilo o raziskavi. (2016). Pedagoški inštitut. https://www.pei.si/wp-content/up­ loads/2018/12/PISA2015NacionalnoPorocilo.pdf PISA 2018: program mednarodne primerjave dosežkov učenk in učencev: nacionalno poročilo s primeri nalog iz branja. (2019). Pedagoški inštitut. https://www.pei.si/wp-content/ uploads/2019/12/PISA2018_NacionalnoPorocilo.pdf Planko, M. (2019). Bralne navade generacije Z: primer uporabnikov knjižnice Srednje zdrav­ stvene šole Celje. Pisna naloga za bibliotekarski izpit. Srednja zdravstvena šola Celje. http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-AITMIIHP/9527d0b7-7d5c-4d15-8bfa-77da­ 7f435a2f/PDF Poznič, A. in Pečjak, S. (2017). Vpliv učiteljevih navodil na učno uspešnost dijakov pri učenju z e-učbeniki. Psihološka obzorja, 26(2017), 101–110. Radio bla bla. (7. 2. 2020). Bralne navade pri mladih. [Radijska oddaja]. MMC RTV SLO. https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio-bla-bla/174670308 Rek, M. in Milanovski Brumat, K. (2016). Mediji in srednješolci v Sloveniji. Fakulteta za medije. http://pismenost.si/pdf/Raziskava_srednjesolci_2016_v13.pdf Rugelj, S. (2014). Izgubljeni bralec: esej o slovenskem založništvu v kriznih časih. Litera. Rugelj, S. (2019). Krčenje: diktatura trga, erozija duha in slovensko knjižno založništvo: 2008-2020. Cankarjeva založba. Rupar, P. (2019). Primerjava vprašanj iz raziskav KIB V in KIB VI. V S. Rugelj (ur.), Knjiga in bralci VI: bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji v letu 2019 (str. 11–31). UMco. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 109 Metka Planko Saksida, I. (2019). Branje odraslih je katastrofa. Ona: ženski magazin Dela in Slovenskih novic, 21(23), 16–19. Saksida, I. (2020). Na otoku književnega upora. KUD Sodobnost Intenational. https:// www.sodobnost.com/igor-saksida-na-otoku-knjizevnega-upora/ SIO. (B. l.). E-šolska torba. https://projekt.sio.si/e-solska-torba/ Spitzer, M. (2016). Digitalna demenca: kako spravljamo sebe in svoje otroke ob pamet. Mohorjeva. Tizaj Marc, D. (2020). Slovenske knjižnice v številkah: splošne knjižnice: poročilo za leto 2019. Narodna in univerzitetna knjižnica, Oddelek za raziskave. http://cezar.nuk.uni-lj. si/common/files/analize/publikacija_splosne2019.pdf Tuma, T. in Urankar, T. (2011). Knjigajmo migajmo – je mogoče branje najstnikom prodati za zabavo? V M. Amrožič in D. Vovk (ur.), Knjižnica: odprt prostor za dialog in znanje (str. 105–119). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Vilar, P. in Zabukovec, V. (2017). Kakovostna šolska knjižnica – pomemben dejavnik pri razvoju veščin bralne in informacijske pismenosti. V D. Haramija (ur.), Bralna pismenost v predšolski vzgoji in izobraževanju (str. 123–133). Univerzitetna založba Univerze. Vilar, P. in Zabukovec, V. (2020). Vloga šolske knjižnice pri razvoju gradnikov bralne pismenosti. V D. Haramija (ur.), Gradniki bralne pismenosti: teoretična izhodišča (str. 273–294). Univerzitetna založba Univerze. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/ book/515 Vilar, P., Vodeb, G. in Bon, M. (2017). Proaktivna splošna knjižnica: slovenske splošne knjižnice, bralna pismenost in bralna kultura. V T. Bešter in D. Vovk (ur.), Povezovanje, sodelovanje, skupnosti: ustvarimo državo bralcev: zbornik referatov (str. 174–217). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Zubac, A. (2018). Stanje kulture čitanja među srednjoškolskim učencima u Hrvatskoj: rezultati ankete. Knjižnica, 62(3), 69–96. Zwitter, S. (2012). Pedagoško delo v šolski knjižnici. Modrijan. Metka Planko Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Trubarjeva ulica 20, 3270 Laško e-pošta: metka.planko@oslasko.si 110 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 79–110 Standardi in zakonski predpisi za pripravo publikacij Standards and Legislation for the Formation of Publications Nina Jamar Oddano: 12. 12. 2020 – Sprejeto: 15. 6. 2021 1.03 Kratki znanstveni prispevek 1.03 Short Scientific Article UDK 028:027.8(497.4 Celje) https://doi.org/10.55741/knj.65.1-2.5 Izvleček Namen: V pričujočem prispevku predstavljamo pregled mednarodnih standardov in zakonskih predpisov za pripravo publikacij. Predstavljamo, kako bibliotekarjevo stro­ kovno znanje pripomore k opremi publikacij s podatki. Metodologija/pristop: Opravili smo pregled mednarodnih standardov in zakonskih predpisov za pripravo publikacij. Predstavili smo jih in opozorili na vsebino posamez­ nega standarda. Rezultati: Največ mednarodnih standardov je namenjenih pripravi periodičnih publi­ kacij (SIST ISO 4, SIST ISO 8, SIST ISO 18, SIST ISO 214, SIST ISO 215). Ostali mednaro­ dni standardi, ki govorijo o pripravi publikacij, pa govorijo o pripravi naslovne strani knjig, kazala ter navajanju bibliografskih navedb in citiranju virov informacij. Torej nas že mednarodni standardi, ki obstajajo, opozarjajo, na kaj moramo biti kot bibliote­ karji pri pripravi publikacij pozorni. Omejitve raziskave: V raziskavi smo se pri standardih omejili predvsem na tisti del vse­ bine standardov in zakonskih predpisov za pripravo publikacij, ki se je skladal s pri­ pravo publikacij, ki jih izdajamo na Glasbeni šoli Jesenice. Izvirnost/uporabnost raziskave: Jasnih podatkov o publikaciji ne potrebujejo le kata­ logizatorji, ampak tudi raziskovalci in publicisti za pravilno navajanje bibliografskih virov. Ključne besede: standardi, zakonski predpisi, publikacije, katalogizacija, založništvo 111 Nina Jamar Abstract Purpose: This paper presents the overview over the international standards and legal regulations for formation of publications. We present how the librarian’s expertise can help to equip publications with data. Methodology/approach: We reviewed international standards and regulations for the formation of publications. They are presented in general but the main focus is on the content of each standard. Results: Most international standards are intended for the formation of periodicals (SIST ISO 4, SIST ISO 8, SIST ISO 18, SIST ISO 214, SIST ISO 215). Other international standards regarding the formation of publications are focused on the formation of title page of books, indexes, bibliographic citations. The existing international standards remind us to which parts of publications we should (especially as librarians) pay at­ tention. Research limitation: We limited the review to the parts of the content of standards and legal regulations for the formation of publications, which are in line with the formation of publications published at Music School Jesenice. Originality/practical implications: The data about publication are not only needed by catalogers, but also by researchers and publicists for the correct citation of biblio­ graphic sources. Key words: standards, regulations, publications, cataloging, publishing 1 Uvod V Glasbeni šoli Jesenice (v nadaljevanju GŠJ) od leta 2003 veliko pozornosti na­ menjamo tudi založniški dejavnosti. Izdajamo zbornike ob obletnicah Glasbene šole Jesenice, šolsko glasilo Notko, za posamezno šolsko leto izdamo tudi šolsko publikacijo. Prav tako izdajamo tudi glasbene tiske, zvočne posnetke, videopos­ netke. Ob sedemdesetletnici GŠJ pa smo izdali tudi koledar. GŠJ je v vseh teh primerih založnik publikacij. Ker deloma pri založniški dejavnosti sodeluje tudi knjižnica na GŠJ in ker so izdane publikacije potem na voljo tudi v knjižnici GŠJ, smo se odločili, da bomo skušali z bibliotekarskega vidika poskrbeti, da bo iz­ dano gradivo čim bolj kvalitetno. V pričujočem prispevku predstavljamo pregled mednarodnih standardov in za­ konskih predpisov za pripravo publikacij. Naš namen je tudi drugim bibliote­ karjem slovenskih knjižnic predstaviti, kako bibliotekarjevo strokovno znanje pripomore k opremi publikacij s podatki. Jasnih podatkov o publikaciji ne potre­ bujejo le katalogizatorji. Potrebujejo jih tudi raziskovalci in publicisti za pravilno navajanje bibliografskih virov. 112 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 111–137 Standardi in zakonski predpisi za pripravo publikacij 2 Pregled teoretičnih izhodišč in raziskav 2.1 Pregled teoretičnih izhodišč Pri pripravi publikacij je koristno upoštevati znanje, ki ga imamo kot katalogiza­ torji. S tega vidika vemo, katere podatke mora publikacija imeti. Po drugi strani pa smo med študijem bibliotekarstva spoznali tudi mednarodne standarde s po­ dročja dokumentacije, ki so namenjeni izboljševanju pretoka informacij. Najprej pa moramo vedeti, kaj so publikacije, s katerimi imamo opravka. Publikacija oziroma vir je glede na ISBD (2017, str. 251) vsaka oblika entitete, ma­ terialna ali nematerialna, intelektualne in/ali umetniške vsebine, ki je osnova posameznega bibliografskega opisa, zasnovana in/ali izdelana pa je kot enota. Viri vključujejo besedilo, glasbo, mirujoče in gibljive slike, grafike, zemljevide, zvočne posnetke in videoposnetke, elektronske podatke ali programe, vključno z viri, ki izhajajo kot serija. Periodična publikacija je po definiciji v Bibliotekar­ skem terminološkem slovarju1 (2009, str. 232) serijska publikacija, ki vsebuje raznovrstne prispevke različnih avtorjev in izhaja v rednih časovnih presledkih. Izhajati pa mora pogosteje kot enkrat letno in redkeje kot dvotedensko. Po defi­ niciji lahko ugotovimo, da je periodična publikacija ožji izraz kot serijska publi­ kacija. To potrjuje tudi SIST ISO 8:2019 (str. 3), ki govori o tem, da izraz serijska publikacija vsebuje periodične publikacije, časnike, časopise ter publikacije, ki izhajajo enkrat letno. Periodične publikacije pa so glede na SIST ISO 8:2019 (str. 3) serijske publikacije, za katere je značilna raznolikost vsebine in avtorjev znotraj posamezne številke publikacije. Prav tako pa je raznolikost vsebine in av­ torjev zaznati tudi od ene do druge številke publikacije. Pomembno je še omeniti, da periodične publikacije nimajo vnaprej določenega zaključka. ISBD(CR) (2005, str. 9) pa navaja, da je serijska publikacija kontinuiran vir, ki izhaja v zaporedju med seboj ločenih zvezkov ali delov, ki so po navadi številčeni, konec izhajanja pa ni predviden. K serijskim publikacijam med drugim spadajo časopisi, revije, elektronski časopisi, imeniki, letna poročila, časniki in knjižne zbirke. Po določilih standarda SIST ISO 8:2019 mora imeti serijska publikacija med drugim tudi kazalo in izvleček. Obliki in vsebini kazal se podrobneje posveča tudi standard ISO 999:1996 (nazadnje potrjen 2020), ki je identičen slovenske­ mu standardu SIST ISO 999:2003. Kazalo je abecedno ali kako drugače urejen seznam vpisov, ki se razlikuje od vrstnega reda v (indeksiranem) dokumentu ali zbirki, ki je namenjen uporabnikom za omogočanje iskanja informacij v doku­ mentu ali specifičnih dokumentih v zbirki (SIST ISO 999, 2003, str. 2). Mihajlov 1 V nadaljevanju BTS. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 111–137 113 Nina Jamar in Giljarevski (1975), SIST ISO 214:1996, Skolnik (1979), ERIC (1992), Zelenika (1998), ANSI/NISO Z39.14-1997 in Slovar (2000) navajajo, da izvlečki predstavlja­ jo skrajšano, vendar točno predstavitev dokumenta. Zaradi zagotovitve točnosti izvlečka ISO 214:1976 (1976)2 še posebej poudarja, da izvleček ne sme vsebovati nobenih dodatnih razlag ali kritik, ki jih ne vsebuje že dokument, za katerega se izvleček izdeluje. Glede na te navedbe je bila zasnovana tudi definicija izvlečka, ki se bo uporabljala za namene tega prispevka: »Izvleček je skrajšana oblika članka brez dodatne razlage.« Vsaka publikacija mora zagotoviti dovolj podatkov za svojo identifikacijo v bi­ bliografskih navedbah. BTS (2009) navaja, da je bibliografska navedba naved­ ba bibliografskih podatkov o dokumentu (publikaciji) v drugem dokumentu (publikaciji) zaradi identifikacije citiranega dela (publikacije). Teh podatkov ne potrebujemo le pri katalogizaciji, temveč tudi npr. pri navajanju v prispevkih v znanstvenih in strokovnih revijah, seminarskih nalogah ali magistrskih delih. S katalogizacijskega vidika je najpomembnejši vir podatkov naslovna stran. Na­ slovna stran publikacije je »stran, na kateri je ime publikacije in navadno najpo­ membnejši podatki o njej« (BTS, str. 197). Pričakovano se definicija iz BTS ujema z definicijo iz mednarodnega standarda za bibliografski opis. Naslovna stran je stran, običajno na začetku tiskanega vira, ki predstavlja najpopolnejše podatke o viru in o posameznem delu oz. delih v viru. Vsebuje naslov in, običajno, čeprav ne nujno, najpopolnejše podatke o naslovu, navedbo odgovornosti in celotno ali delno navedbo impresuma (ISBD: mednarodni standardni bibliografski opis, 2017, str. 243). Z zadnjim standardom se ujema tudi mednarodni standard za na­ slovne liste, ISO 1086:1991,3 in ustrezni nacionalni standard SIST ISO 1086:1996. Ta standard med naslovne liste vključuje vse začetne liste. Pravi, da sta običajno dva: naslovni list (title leaf) in predlist (half-title leaf), lahko pa jih je tudi več ali pa je en sam. Na njih pa morajo biti podatki, kakršne pričakuje tudi ISBD. ISBD pri več območjih med predpisane vire podatkov navaja tudi kolofon. Kolo­ fon predstavlja »navadno na zadnjem listu knjige navedene podatke o avtorju, naslovu, založniku, izdajatelju, uredniku, tiskarju, kraju in času izida, nakladi, tisku« (BTS, str. 157). »Kolofon je navedba, običajno na koncu vira, ki vsebuje po­ datke o založništvu ali tisku. In včasih še druge bibliografske podatke, vključno z naslovom« (ISBD: mednarodni standardni bibliografski opis, 2017, str. 243). Ko­ lofon pa v Sloveniji predpisuje tudi Zakon o obveznem izvodu publikacij (2009, 2 3 114 ISO 214:1976 je bil nazadnje potrjen leta 2015, zato je še veljaven (https://www.iso.org/stan­ dard/4084.html). Slovenski standard SIST ISO 214 in mednarodni standard ISO 214 sta identična. Slovenski standard je nastal s prevzemom mednarodnega. To velja za vse SIST ISO standarde. Nazadnje potrjen 2018. https://www.iso.org/standard/5589.html Knjižnica, 2021, 65(1–2), 111–137 Standardi in zakonski predpisi za pripravo publikacij čl. 2), ki pravi, da je »kolofon del besedila publikacije, ki vsebuje v strnjenem nizu obvezne, lahko pa tudi nekatere druge, podatke o publikaciji«. Pogačnik (2017, str. 206–214) podatke, ki naj bi jih vseboval kolofon, loči v osem vsebinskih sklopov, imenovanih kolofonska območja: knjižna zbirka, naslovnica kolofona (primarno avtorstvo, celoten naslov dela, naslov izvirnika), avtorske pravice, sekundarni avtorji, izdajatelj in založnik, objava (kraj in leto izdaje, cena, tisk, naklada), CIP in opombe (financiranje iz javnih sredstev, opis slikovnega gra­ diva na naslovnici, splošna opomba glede sekundarnega avtorstva slikovnega gradiva ipd.). ISO je mednarodna nevladna organizacija, ki obravnava vsa področja razen elektronike (področij dela IEC). Ustanovljena je bila leta 1947. Rezultat dela te organizacije so mednarodni standardi z oznako ISO (www.iso.org). V grščini »isos« pomeni »enako« in to je tudi izvor predpone »iso-«, ki se pojavlja v mno­ gih besedah, ki predstavljajo temelj filozofije mednarodne standardizacije ISO: izometrije (enake mere), izonomija (enakost v političnih pravicah). Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) je polnopravni član ISO in IEC (SIST, 2020). SIST je slovenski nacionalni organ, ki skrbi za področje priprave in sprejemanja standardizacijskih dokumentov ter zastopa interese Slovenije v mednarodnih (ISO in IEC) in evropskih organizacijah (CEN, CENELEC, ETSI), katerih polno­ pravni član je (SIST, 2020). Standardi so zapisani sporazumi, ki temeljijo na priznanih rezultatih znano­ sti, tehnike in izkušenj. Pripravljeni so z namenom doseči optimalne koristi za skupnost. Z njihovo uporabo je mogoče odpraviti marsikatero nepotrebno oviro v trgovini, racionalizirati proizvodnjo in storitve ter omogočiti večjo zdržljivost izdelkov in storitev. V standardih lahko najdemo tehnične specifikacije in dru­ ga natančna merila, ki se pogosto uporabljajo kot pravila, navodila, preizkusni postopki ali definicije posameznih značilnosti. Standardi se pripravljajo pred­ vsem zato, da bi bili materiali, izdelki, postopki in storitve, ki so skladni z nji­ mi, primerni za uporabo (Kiralj, 2010, str. 12–13). V obdobju okrog 1970–1985 so pod okriljem Unesca delovali različni kulturni in znanstveni programi za izboljšanje razmer po svetu. Med njimi je bil tudi program UNISIST, ki je zasle­ doval cilj proste dostopnosti publikacij in prostega pretoka informacij. V tem okviru so nastajali standardi IFLA za bibliografski opis, pa tudi standardi ISO za standardizacijo dokumentacijskih postopkov. To poenotenje je v naslednjih desetletjih privedlo do sedanjih razmer. Pregled nad publikacijami imamo prek ISBN, ISSN in drugih centrov za mednarodno oštevilčenje. Zaradi poenotenja bibliografskega opisa in formata za računalniški prenos bibliografskih podatkov imamo mednarodne kataloge, kakršen je WorldCat. Viri so se iz tiskanih prelili v podatkovne zbirke zaradi razmeroma visoke ravni standardizacije v obliki in strukturi publikacij. Npr. poenotenje vsebine in oblike izvlečkov ter postopkov Knjižnica, 2021, 65(1–2), 111–137 115 Nina Jamar priprave tezavrov je pripeljalo do bibliografskih podatkovnih zbirk. Ker danes pretok informacij deluje tako gladko, se marsikdo ne zaveda osnove, zaradi ka­ tere je to mogoče. 2.2 Pregled raziskav Na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo je nastalo šest diplomskih del, ki so se ukvarjala z analizo naslovnih strani knjig in kolo­ fona (Hrženjak, 2005; Frakelj, 2006; Nardin, 2006; Hafner, 2007; Peršin, 2008; Aupič, 2010). Ugotovili so, da so bili za katalogizacijo pomembni bibliografski elementi v glavnem navedeni na naslovnih straneh in v kolofonu. Podatki so se v drugi polovici 19. stoletja v glavnem nahajali na naslovni strani. Potem so se začeli seliti v kolofon. Kolofon pa se je selil s hrbtne strani naslovnega lista na konec knjige in spet na začetek. Še posebej pa bi izpostavili raziskavo Nardin (2006), ki je ugotovila, da so si naslovne strani založbe Filozofske fakultete (FF) in Državne založbe Slovenije (DZS) oblikovno preveč različne, da bi bilo mogoče uporabiti OCR tehnologijo za avtomatski vnos bibliografskih podatkov v kata­ loge. Ob tem pa je ugotovila, da sicer identifikacija bibliografskih elementov na naslovnih straneh omenjenih založb za katalogizatorje ni težavna. To je opozorilo, da bi morali, če bi želeli z OCR tehnologijo avtomatizirati vnos bibliografskih podatkov v kataloge in bibliografske zbirke, več pozornosti name­ niti tudi obliki naslovne strani in ne samo ugotavljanju prisotnosti vsebinskih elementov na naslovni strani. Z izvlečki se je v svoji doktorski disertaciji ukvarjala avtorica tega članka (Jamar, 2014). Izvlečki lahko zelo pomagajo pri selekciji gradiva, ki bi ga radi prebrali. V dobi, ko smo priča pravi poplavi informacij, je to še posebej pomembno. Zaradi tega dejstva smo raziskali, kakšna struktura bi bila najprimernejša za izvlečke na področju tehniških znanosti (materialov in tehnologij), ter na podlagi tega oblikovali navodila za njihovo pisanje. Primerjali smo še izvlečke s področja me­ dicine, bibliotekarstva in socialnega dela. Primerjali smo tudi družboslovne in naravoslovne znanosti. Najprej smo analizirali strukturo objavljenih izvlečkov. Glede na rezultate smo oblikovali prototipne izvlečke in pripravili tudi priporo­ čene izvlečke, potem pa preverili, katera od teh oblik izvlečkov je najbližje bral­ cem. Rezultati so pokazali, da naj bi bili izvlečki oblikovani v skladu z IMRAD (Introduction, Method, Results, Discussion oziroma Uvod, Metoda, Rezultati, Diskusija) formatom. Vsebovali naj bi 150–250 besed. Izvlečki naj bi bili pisani v nestrukturirani obliki. Pri pisanju izvlečkov je treba biti pozoren na natanč­ nost navedbe podatkov, dolžino besedila, jasnost, razumljivost, navajanje po­ membnih in izpuščanje nepomembnih podatkov, informativnost, berljivost in 116 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 111–137 Standardi in zakonski predpisi za pripravo publikacij uporabnost. Struktura mora biti zelo jasna. Izvleček mora biti predstavljen tako, da bo bralec takoj vedel, ali je tema zanj relevantna ali ne in ali je bila raziskava dobro izvedena. Rezultati so prav tako pokazali, da je enotna oblika izvlečkov za vsa področja znanosti mogoča. Ob tem pa velja poudariti, da naj bi se vsebina v posameznih strukturnih elementih izvlečka prilagajala potrebam posameznih znanosti (Jamar, 2014). Še posebej pa bi radi opozorili na priročnik Oblikujem knjigo (Bratuš, 2016). Priročnik ima podnaslov »navodila za prelom« in je praktičen primer, kako naj bi bila knjiga pripravljena in kaj naj bi vsebovali posamezni deli knjige (npr. naslovna stran, kolofon). V praktični primer je vpleteno tudi nekaj teorije o delih knjige, mikrotipografiji (ločila, matematični znaki, nečrkovna znamenja), pri­ pravi rokopisa. Lahko bi rekli, da priročnik to, o čemer govori ta prispevek, na način akademskega slikarja, grafika in oblikovalca prikazuje v praksi. Strukturne elemente knjige je s stališča, da je tiskana knjiga celovit primer gra­ fičnega oblikovanja, predstavila tudi Duhovnik (2017, str. 172–173). Prva stran naj bi vsebovala logotip zbirke ali založbe, majhen naslov, simbolno sliko ali pa naj bi bila prazna. Druga, četrta ali zadnja stran naj bi vsebovale kolofon, CIP, ISBN, izjavo o lastništvu avtorskih pravic, morebitno izjavo založbe glede fotokopiranja ali drugih oblik reproduciranja knjige ipd. Tretja stran naj bi bila notranja naslovnica z vsemi podatki (naslov, avtor ali avtorji, morebitni preva­ jalec, založnik). Četrta stran naj bi bila prazna. Prazna leva stran preusmerja pozornost na desno stran, kjer se knjiga začne. Na peti strani naj bi se začel tekst, vendar če ima knjiga posvetilo, uvod ali spremno besedo, so najprej na vrsti te strani. Pogosto je na peti strani še vsebinsko kazalo, ki je lahko tudi na kon­ cu teksta, vendar pred kolofonom. V tem primeru je začetek knjige na novi lihi strani. Sledijo strani z vsebino, tekstom (in slikami). Zadnje strani so namenjene morebitnim spremljevalnim besedilom, kot so spremna beseda, opombe, bibli­ ografija, seznam slikovnega gradiva, kazalo, vsebinsko kazalo (če ni spredaj). Za njimi so kolofon, CIP in ISSN (če niso na drugi ali četrti strani). Na zadnjih straneh so lahko tudi reklamna besedila, ki promovirajo avtorja, njegove druge knjige, izdane pri založbi, sorodne knjige, izdane pri založbi, ipd. Od vezave je odvisno, ali ima knjiga vezne liste ali ne. Lahko so prazni, oblikovno ali barvno usklajeni z ovitkom ali pa je na njih natisnjena kakšna informacija. Za konec še nekaj o ovitku. Spredaj je naslov, avtor (v določenih primerih tudi prevajalci), likovna upodobitev vsebine in logotip založnika. Zadaj je koda, cena, kratka vse­ bina knjige, predstavitev avtorja, spisek morebitnih ostalih knjig istega avtorja, ki so izšle v založbi, kratka ocena knjige, priporočilo ipd. Na hrbtu ovitka pa so navedeni avtor, naslov in logotip založnika. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 111–137 117 Nina Jamar 3 Zasnova pregleda V tem prispevku smo želeli opozoriti na mednarodne standarde in druge za­ konske predpise, ki so vezani na pripravo publikacij. Radi bi opozorili na zna­ nje, s katerim lahko bibliotekar vpliva na založniško dejavnost. To nas zanima predvsem zato, ker knjižnica GŠJ deloma skrbi tudi za založniško dejavnost na GŠJ. Knjižnico vodi bibliotekarka, ki z bibliotekarskim znanjem podpira kvaliteto založniške dejavnosti na GŠJ. Verjamemo, da so tudi drugi šolski knjižničarji v podobnem položaju. Da jim ne bi bilo treba iskati podatkov, jih predstavljamo v nadaljevanju. Čeprav smo nekatere standarde in predpise predstavili že v drugem poglavju, bomo tu točneje predstavili mednarodne standarde in zakonske predpise za pripravo publikacij. Predstavili jih bomo in opozorili na vsebino posameznega standarda. Pregled standardov in zakonskih predpisov za pripravo publikacij je bil opravljen oktobra in novembra 2020. V pregledu smo se pri standardih omejili predvsem na tisti del vsebine standar­ dov in zakonskih predpisov za pripravo publikacij, ki se je skladala s pripravo publikacij, ki jih izdajamo na GŠJ. 4 Rezultati 4.1 Mednarodni standardi za pripravo publikacij Mednarodni standardi za pripravo publikacij nevladne mednarodne organiza­ cije za standardizacijo ISO, ki jih je sprejel tudi Slovenski inštitut za standardi­ zacijo (SIST) in jim bomo v nadaljevanju namenili pozornost, so predstavljeni v Preglednici 1. Veljavnost in letnice so bile preverjene na spletni strani Slovenske­ ga inštituta za standardizacijo (Spletna prodaja, 2020). Ob tem naj pojasnimo še, da v prispevku namesto izraza oblikovanje (oblikovanje prispevkov, oblikovanje periodičnih publikacij) uporabljamo izraz priprava (priprava prispevkov, pripra­ va periodičnih publikacij). To smo storili zato, da ne bi prišlo do napake pri inter­ pretaciji izraza oblikovanje. Ko Munda (1983, str. 20) govori o obliki knjige, govori o tem, ali je knjiga broširana ali vezana, kakšna je oprema ovitka in ščitnega ovitka, kakšna je zunanja velikost (format) knjige. Poudarek je torej na izgledu. Mednarodni standardi za pripravo publikacij pa ne govorijo o tem, kakšen naj bo izgled publikacije oziroma dela publikacije (kazalo, naslovna stran, izvleček). Pač pa govorijo o tem, katere vsebinske elemente naj bi vsebovala publikacija oziroma njeni deli. 118 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 111–137 Standardi in zakonski predpisi za pripravo publikacij Preglednica 1: Mednarodni standardi za pripravo publikacij Mednarodni standardi za pripravo publikacij SIST ISO 4 (2003) Pravila za krajšanje besed v naslovih in naslovov publikacij SIST ISO 8 (2019) Oblikovanje periodičnih publikacij SIST ISO 18 (1996) Kazala periodike SIST ISO 214 (1996) Izvlečki za objave in dokumentacijo SIST ISO 215 (1996) SIST ISO 690 (2010) SIST ISO 999 (2003) SIST ISO 1086 (1996) SIST ISO 2145 (1996) Oblikovanje prispevkov v periodičnih in drugih serijskih publikacijah Smernice za bibliografske navedbe in citiranje virov informacij Smernice za vsebino, urejanje in predstavljanje indeksov Naslovne strani knjig Številčenje oddelkov in pododdelkov v pisnih dokumentih 4.1.1 Pravila za krajšanje besed v naslovih in naslovov publikacij (SIST ISO 4:2003) Standard SIST ISO 4:2003 vzpostavlja pravila krajšanja naslovov serijskih in po potrebi publikacij v jezikih, ki uporabljajo latinsko, cirilično ali grško pisavo. Služi tudi kot osnova za vzpostavitev krajšanja besed, ki ga uporablja ISSN Net­ work. – Besede naj bi se po standardu SIST ISO 4 krajšale na podlagi okrnitve (izpu­ ščanja začetka). – Krajšanje besed je usklajeno tudi z naravo jezika in nacionalnimi praksami. Pogosto je zlasti izpuščanje samoglasnikov (krčenje). Ne glede na to, ali gre za metodo okrnitve ali krčenja (ali kombinacijo obeh metod), naj bi bili iz be­ sede, ki jo krajšamo, izpuščeni vsaj dve črki. V primeru, da bi besedo lahko krajšali le za eno črko, je ne krajšamo. Krajšanje besed naj bi označevala pika na koncu krajšane besede. – V standardu je treba podrobneje preveriti, kako poteka krajšanje besed v na­ slovih in naslovov publikacij v primeru diakritičnih znakov, umetnih besed, množine in drugih pregibnih oblik, izpeljank, pomensko nepovezanih besed, sestavljenih besed, imen oseb, imen korporativnih teles, imen krajev in tran­ sliteriranih besed. – Krajšana beseda ne sme vsebovati znakov, ki niso prisotni v originalni be­ sedi. – Besedni vrstni red naj bi sledil originalnemu vrstnemu redu besed v naslo­ vu. – Naslov, sestavljen iz ene besede, brez člena ali predloga, naj se ne bi krajšal. – Členi, vezniki in predlogi naj ne bi bili del krajšanih naslovov, razen če so se­ stavni del osebnih imen, krajevnih imen ali izrazov, ki niso del slovarja (npr. in vivo ali in vitro), ali pa za to obstaja jezikovna ali nacionalna prepreka. – Za kratice, skupine začetnic, črkovne oznake velja, da jih ne krajšamo. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 111–137 119 Nina Jamar – Prvo črko krajšanega naslova pišemo z veliko začetnico, ostale elemente pa v skladu z nacionalnimi praksami ali drugimi posebnimi zahtevami. – Ločila, ki so del originalnega naslova, obdržimo, z izjemo vejic in pik. Vejice namreč izpustimo, pike pa zamenjamo z vejico. – Pike v krajšanem naslovu obdržimo, če so uporabljene v kraticah, inicializ­ mih, zaporednih številkah ali oznakah odvisnih naslovov. V originalni obliki ostanejo tudi posebni znaki in simboli. – Kadar se naslov dveh serijskih publikacij razlikuje le po dodani številki, črki ali naslovu oddelka, se ta del naslova vključi v krajšani naslov. Okrajšave generičnih izrazov, kot so sekcija, serija ipd., se v krajšanem naslovu obdrži, če je to potrebno zaradi identifikacijskih razlogov. Primer 1: Skrajšani ključni naslov za revijo Materiali in tehnologije je Mater. Teh­ nol. Primer 2: Skrajšani ključni naslov za revijo Knjižnica je Knjižnica. 4.1.2 Priprava periodičnih publikacij (SIST ISO 8) Dokument SIST ISO 8:2019 vzpostavlja minimalne značilnosti, ki so potrebne za predstavitev in identifikacijo periodičnih publikacij. To pa ne vključuje le očitnih tradicionalnih elementov (npr. ISSN, založnik, datum), ki so del tiska­ nih periodičnih publikacij, ampak tudi elemente, ki so značilni za periodične publikacije, objavljene na digitalnih medijih. Ti elementi omogočajo, da lahko sledimo spremembam, ki jih periodična publikacija doživi tekom let. Omeniti ve­ lja spremembe URL naslovov in spremembe založnikov. Ta dokument govori tudi o trajnih identifikatorjih, o uporabi ISSN-ja in citiranju periodičnih publikacij (še posebej, kadar so objavljene online ali digitalizirane in kadar je vmes prišlo do spremembe naslova). Prav tako ta dokument daje navodila za predstavitev in identifikacijo pri retrospektivni digitalizaciji. Osredotoča se na predstavitev naslova in podporne opisne informacije, kot tudi na prakse, povezane z identi­ fikacijo naslova in dostopom do vsebine skozi časovna obdobja. Ne ukvarja pa se s tehničnimi specifikacijami za tiskane, digitalne ali digitalizirane periodične publikacije. Iz dokumenta SIST ISO 8:2019 je razvidno, da za identifikacijo periodičnih pu­ blikacij po svetu poskrbi ISSN številka. Pri naslovu pa moramo biti pozorni na stvari, navedene v nadaljevanju. – Za naslov periodične publikacije je pomembno, da je naveden na vidnem me­ stu in enak za vse formate periodične publikacije. 120 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 111–137 Standardi in zakonski predpisi za pripravo publikacij – Zgodovina naslovov, če obstaja, mora biti dosledno in vidno navedena na publikaciji, ne glede na medij. Na publikaciji naj bi bil naveden trenutni na­ slov periodične publikacije v celoti, obdobje izhajanja periodične publikacije, ISSN za trenutni naslov periodične publikacije in vsaj naslov neposrednega predhodnika in/ali naslednika periodične publikacije. – Periodične publikacije morajo biti zaradi hitre identifikacije na vsaki strani ali pa na neparnih straneh opremljene s tekočim naslovom. Tekoči naslov naj bi se pojavil v glavi ali nogi strani, vendar vedno na istem mestu. Lahko je skrajšan po SIST ISO 4 – Pravila za krajšanje besed v naslovih in naslovov publikacij. Tekoči naslov periodične publikacije naj bi vseboval: naslov pe­ riodične publikacije (skrajšan, če je to primerno), datum, letnik in številko publikacije, številko strani, obseg strani članka, naslov članka (skrajšan, če je to primerno), imena avtorjev ali prvega avtorja. Primer tekočega naslova prikazujeta Slika 1 in Slika 2 (Šauperl in Jamar, 2006). Knjižnica 50(2006)1-2, 75-95 Original scientific article UDC 050:6(497.4)(083.74) Abstract The importance of standards that determine the layout of serials and contributions is increasing. In the case of the printed format of serials the importance of standardization is also acknowledged by the Ministry of Higher Education, Science and Technology. Adherence to ISO standards for documentation is required for the financial support of this ministry. Standardization of the emerging electronic formats of serials is still in progress. There are guidelines, but there are no standards that would determine the necessary layout, content and the data. Users of these publications need the essential information to determine the relevance of the document. For all the reasons mentioned above, the adherence to standards and other recommendations for the printed and electronic formats for some of scientific and scientific serials from the technical field published in Slovenia was analysed. The sample of seven serials revealed that the most obvious weaknesses are untimely appearance and absence of ISSN of electronic formats. The results could contribute to a better quality of serial publications in Slovenia. Key words: scientific journals, expert journals, serials, standards, technics 1 Slika 1: Prvi del tekočega naslova (zgornji desni rob) na desni strani periodične publikacije Knjižnica, 2006 (1–2) Uvod Serijska publikacija je kontinuirani vir s kakršnimkoli dostopom, ki izhaja v zaporednih, praviloma oštevilčenih ali kronološko označenih zvezkih ali delih, izhajanja pa ni predviden (Kalčič, 2004). Tokrat bomo svojo pozornost Knjižnica,konec 2021, 65(1–2), 111–137 usmerili v majhen vzorec strokovnih in znanstvenih serijskih publikacij, ki jim večkrat rečemo tudi časopisi oziroma revije. Zanje pričakujemo kar najvišjo kakovost, saj morajo opravljati več funkcij: 121 Nina Jamar Jamar, N.; Šauperl, A. Tiskane in elektronske oblike znanstvenih in strokovnih serijskih publikacij s področja tehnike v Sloveniji in upoštevanje standardov za njihovo oblikovanje matorjem posredovanje popolne informacije tudi v primeru, ko ne poznajo teme ali jezika publikacije, bralcem pa omogoča enostavno citiranje in tudi shranjevanje delov publikacij, katerih informativna vrednost ni okrnjena (Šauperl, 1994). V zadnjih letih vse bolj stopajo v ospredje elektronske oblike serijskih publikacij, zato je bila analiza namenjena tako tiskanim kot elektronskim verzijam. Ker je poleg vsebinske kakovosti merilo kakovosti serijske publikacije tudi njena oblika, je bila analizirana tudi ta. Pojavilo se je vprašanje, ali se tudi elektronske verzije serijskih publikacij držijo enakih navodil oziroma priporočil kot njihovi ekvivalenti na papirju. KriterijevSlika za ocenjevanje kakovosti serijskih publikacij več. analizo smo 2: Drugi del tekočega naslova (zgoraj nad črto)jena leviZa strani izbrali tri, ki imajo pomembno vlogo v Sloveniji: periodične publikacije Knjižnica, 2006 (1–2) - Navodila za oblikovanje znanstvenih in strokovnih periodičnih publikacij, ki jih8:2019 sofinancira MVZT (1998): že iz naslova je razvidno,periodične da morajo navodila Če SIST ISO govori o pomembnosti identifikacije publikacije, upoštevati vsa uredništva, ki želijo pridobiti sredstva iz državnega proračuše posebej v primeru spremembe naslova, naj navedemo primer periodične pu­ na. Ta navodila zahtevajo, da uredništva upoštevajo mednarodne standarde blikacije,ISO ki je spremenila svoj na naslov. Gre za Železarski zbornik (1967– za dvakrat dokumentacijo, ki so vezani serijske publikacije. Standardizirana 1991), strokovno glasilo Slovenskih železarn in Metalurškega inštituta Ljubljana. oblika serijske publikacije s popolno informacijo pomeni veliko prednost Jesenice pri so izmenjavi seveda z informacij železarstvom zaznamovane. Na znanstvenih Jesenicah pa je bilo dolga in omogoča boljšo vpetost in strokovserijskih publikacij v mednarodne kroge; leta tudi nih uredništvo Železarskega zbornika. Naslednika Železarskega zbornika - Priporočila za oblikovanje elektronskihter oblik serijskihin publikacij Inštituta sta Kovine zlitine tehnologije (1992–1999) Materiali tehnologije (2000–). za ob znanstvene informacije Selection Process:inElectronic Journal SeLeta 2007, 40-letnici serijske1 Journal publikacije Materiali tehnologije (zgodovina & Evaluation Process (Electronic, 2005). Ker MVZT in(Jamar Agencija se začnelection z Železarskim zbornikom 1967), je izšla bibliografija inzaJamar, Republike Slovenije, kljub vsem razpravam za in proti 2007), kiraziskovalno je povezaladejavnost vse tri naslove. To je samo en primer, kako se lahko naslovi pri ocenjevanju znanstvene uspešnosti raziskovalcev, raziskovalnih skupin, serijske publikacije spreminjajo skozi časovno obdobje. naslovov ustanov in publikacij upoštevata dejavnik vpliva (impact Vsak factor),od ki ga izraču- ima seveda svojo ISSN številko, svojo ISSN številko imajo znanstvenih tudi elektronske nava in objavlja ISI, si nekatera uredništva slovenskih serijskihoblike teh publikacij. Številčenje letnika se pri zborniku nadaljuje tudi ob publikacij prizadevajo zadostiti temŽelezarskem kriterijem in priti na seznam serijskih publikacij, ki jih ISI indeksira; spremembah naslova. - Merila, navedena v Obrazcu za preverjanje kakovosti spletne strani, ki ga je Polona priredila po Web Wisdom: How to Evaluate and Create InforSIST ISOmag. 8:2019 (str.Vilar 1) govori tudi o številčenju, kronoloških sistemih ter pagi­ naciji. mation Quality on the Web, copyright Jan Alexander in Marsha Ann Tate 1996 - 1999 (Vilar, 2004): to so splošna navodila za vrednotenje in oblikovanje – Sistemi oštevilčenja uporabnikom omogočajo identifikacijo vsake številke pe­ kvalitetnih spletnih strani. Spletne strani, oblikovane po teh navodilih, naj bi riodične publikacije v zaporedju in razlikovanje ene številke od druge. Taka bile prijazne in uporabne za bralce, torej za strokovno javnost, ki so ji eleidentifikacija sestavljena številčno-abecedne oznake (letnik, ktronske je verzije serijskih iz publikacij namenjene. Oblika spletne strani zvezek in in- ali številka) ali kronološke oznake (december 2017) ali obojega. Naveden formacije na njej bi morale uporabniku omogočiti oceno relevantnosti vse- mora biti vsaj datum objave. Na vseh delih posamezne številke mora biti uporablje­ bovane informacije. na enaka oblika številčenja. 122 1 Institute for Scientific Information (v nadaljevanju ISI). Knjižnica, 2021, 65(1–2), 111–137 77 Standardi in zakonski predpisi za pripravo publikacij – Letnik naj bo označen z arabskimi številkami, prvi letnik naj bo označen s številko 1. Prva številka vsakega letnika naj bi bila vedno številka 1, številke naj bi tekle potem v zaporedju naprej. Če številke ne tečejo v zaporedju, je potrebno to pojasniti na vidnem mestu v prihajajoči številki (trajanje spre­ membe, letnik, številka in datum zadnje izdane številke). Vsaka številka naj bi bila označena z eno samo številko, razen kadar je izdanih več številk skupaj v eni fizični entiteti. Če je oštevilčenje sestavljeno iz leta in številke, potem mora biti jasno navedeno, ali se zaporedje začne vsako leto na novo ali se nadaljuje. – Številčenje strani periodičnih publikacij lahko poteka preko celotnega letnika ali pa se z vsako številko letnika začne na novo. Za številčenje strani se upo­ rabljajo arabske številke. Vse strani, ki niso oštevilčene, kot npr. prva stran teksta ali, občasno, prva stran članka, morajo biti vključene v zaporedje šte­ vilk. Platnice periodične publikacije in naslovne strani posameznih številk niso vključene v številčenje. V vsaki periodični publikaciji naj bi bili navedeni tudi podatki o njej sami: ured­ niki, člani uredniškega odbora, ostali identifikatorji, kot npr. DOI ali URN:ISSN, ime izdajatelja, kontaktni podatki izdajatelja, kraj publikacije, sponzorji, od­ govorna telesa, cilj in namen, pogostost izhajanja publikacije, datum začetka izhajanja in/ali datum copyrighta, pravila v povezavi z umikom in objavo napak, cene in naročnine, copyright in/ali informacije o licenciranju. 4.1.3 Kazala periodike (SIST ISO 18) Iz standarda SIST ISO 18:1996 izpostavljamo naslednje: – Kazalo periodike naj bi bilo prisotno v vsaki številki periodične publikacije. – Članki naj bodo v kazalu navedeni po vrstnem redu v periodični publikaciji. Možno je tudi, da je kazalo pripravljeno po posameznih vsebinskih sklopih. Izvlečki, pisma uredniku se lahko v kazalu nahajajo posebej. – Če publikacija vsebuje članke v različnih jezikih, naj bi bil vsak element kaza­ la naveden v jeziku članka. Če je kazalo prevedeno v enega ali več jezikov, je priporočeno, da zaporedje sledi originalnemu kazalu. Če publikacija vsebuje članke v več jezikih, naj bi se za vsak članek označilo originalni jezik. Če publikacija vsebuje samo eno kazalo, so lahko prevodi naslovov navedeni za originalnimi naslovi. – Kazalo naj bi se nahajalo vedno na enakem mestu v vsaki številki znotraj ene­ ga letnika periodične publikacije. Nahajalo naj bi se na prvi strani posamezne številke publikacije, takoj za notranjo naslovno platnico. Priporočeno je, da se pojavi tudi na prvi ali četrti strani ovoja. Če je potrebno, se kazalo, ki se zač­ ne na prvi strani, nadaljuje na drugi strani posamezne številke publikacije. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 111–137 123 Nina Jamar Kazalo, ki se začne na prvi strani ovoja, pa se nadaljuje na četrti strani ovoja in, če je to potrebno, potem na tretji strani ovoja. – Pred telesom kazala naj bi bil naveden tudi naslov »Vsebina«. Prav tako naj bi se na strani, kjer se nahaja kazalo, nahajala tudi bibliografska identifikacija številke. – Kazalo naj bi v naslednjem vrstnem redu vsebovalo sledeče podatke: • imena avtorja/-jev, kot so navedeni v naslovu članka (glej ISO 215:1986), • naslov in vse podnaslove (za članke v več delih naj bi dodali tudi navedbo »se nadaljuje« ali »zaključeno«), • številka na prvi strani, po potrebi se lahko doda številka na zadnji strani, številki se združita s pomišljajem, • posebni deli periodične publikacije, kot so povzetki, novice, konference ipd., so lahko v kazalu navedeni za originalnimi članki in označeni z na­ slovom ter številko na prvi strani in po potrebi številko na zadnji strani. – Informacije, ki se nanašajo na članke, in drugi naslovi, navedeni v kazalu, morajo biti ločeni z dodatnim prostorom. Slika 3: Kazalo periodične publikacije Materiali in tehnologije, 2020 (5) Slika 3 prikazuje kazalo periodične publikacije Materiali in tehnologije iz leta 2020, številka 5. Razvidno je, da uredništvo periodične publikacije Materiali in tehnologije upošteva navodila standarda SIST ISO 18:1996, da je pred telesom kazala naveden naslov »Vsebina« ter da se na strani, kjer se nahaja kazalo, na­ haja tudi bibliografska identifikacija številke. 4.1.4 Izvlečki za objave in dokumentacijo (SIST ISO 214) Standard SIST ISO 214:1996 predstavlja navodila za pripravo in predstavitev iz­ vlečkov dokumentov. Poudarek je na izvlečkih, ki jih pripravijo avtorji primarnih dokumentov ob njihovi objavi. 124 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 111–137 Standardi in zakonski predpisi za pripravo publikacij Zaradi zagotovitve točnosti izvlečka ISO 214:1996 še posebej poudarja, da izvle­ ček ne sme vsebovati nobenih dodatnih razlag ali kritik, ki jih ne vsebuje že do­ kument, za katerega se izvleček izdeluje, ne glede na to, kdo je napisal izvleček. Standard SIST ISO 214:1996 (str. 1) tudi navaja, da naj bi bil izvleček informati­ ven, kolikor to le dopuščata vrsta in slog dokumenta. Vseboval naj bi čim več kvantitativnih in/ali kvalitativnih informacij, ki jih vsebuje dokument. Informa­ tivni izvlečki so posebej zaželeni za originalne dokumente, ki opisujejo eksperi­ mentalno delo, in dokumente, ki so posvečeni le eni temi. Nekateri diskurzivni ali daljši teksti, kot na primer široki pregledi, pregledni članki in celotne mo­ nografije, pa dovoljujejo le pripravo indikativnega izvlečka, ki opisuje le glav­ ni predmet in način obravnave. Informativno-indikativni izvlečki so pogosto pripravljeni, kadar so podane omejitve dolžine izvlečka ali kadar vrsta in slog dokumenta narekujeta omejitve informativnih izjav originalnega dokumenta in izpuščanje drugih vidikov indikativnih izjav. Glede na SIST ISO 214:1996 (str. 2) naj bi bili bralci na mnogih strokovnih po­ dročjih navajeni na izvlečke, ki vsebujejo namen, metodologijo, rezultate in za­ ključke, predstavljene v originalnem dokumentu. Mnogo dokumentov, ki opisu­ jejo eksperimentalno delo, je lahko analiziranih glede na te elemente, njihovo optimalno zaporedje pa je lahko odvisno od občinstva, kateremu so izvlečki primarno namenjeni. Raziskovalci, ki jih zanima predvsem uporaba novega zna­ nja, bodo informacije dobili hitreje iz izvlečkov, ki so usmerjeni v zaključke. Zato si elementi v tovrstnih izvlečkih sledijo v naslednjem vrstnem redu: pomembni rezultati, pomembni zaključki, dodatne informacije, ostali zaključki in metodo­ logija. Ta pravila so optimalna za informativne izvlečke. Avtorji informativno indikativnih in indikativnih izvlečkov pa naj jih uporabljajo do razumne mere. SIST ISO 214:1996 (str. 3) tudi navaja, da naj bi bil izvleček napisan tako, da je samozadosten. Izvleček mora biti namreč razumljiv bralcu brez sklicevanja na originalni dokument. Obdržati je potrebno osnovne informacije in ton ori­ ginalnega dokumenta. Za večino člankov ali delov monografij bo dovolj, če bo izvleček vseboval manj kot 250 besed. Za obrobna besedila bo dovolj, če bo iz­ vleček vseboval manj kot 100 besed. V primeru uvodnikov ali pisem uredniku bo dovolj, če bo izvleček vseboval en stavek. Za dolge dokumente, kot so na primer poročila in naloge, naj bi izvleček vseboval manj kot 500 besed in naj bi bil po možnosti dovolj kratek, da bi bil objavljen na eni strani. Vsebina dokumenta je pri določevanju dolžine izvlečka bolj pomembna kot dolžina dokumenta. Izvlečke naj bi v vsakem dokumentu našli čim prej. V periodičnih publikacijah naj bili na prvi strani vsakega članka, najbolje med naslovom članka in podatki o avtorju. V poročilu, ki je objavljeno samostojno, naj bi izvleček našli na naslovni Knjižnica, 2021, 65(1–2), 111–137 125 Nina Jamar strani, na dokumentacijski strani poročila (če obstaja) ali na desni strani, ki sledi kazalu vsebine. V knjigi, monografiji, nalogi naj bi izvleček našli na zadnji strani naslovne strani ali na desni strani, ki ji sledi. Če je izvlečkov več, naj bi izvlečke poglavij našli na njihovi prvi strani ali strani, ki ji sledi (SIST ISO 214:1996, str. 3). Primer nestrukturiranega izvlečka: Šauperl in Jamar (2006). Primer strukturiranega izvlečka: Jug in Žumer (2019). Ob primerjavi obeh izvlečkov lahko vidimo, da so imeli izvlečki v reviji Knjižnica včasih nestrukturirano, danes pa imajo strukturirano obliko. Strukturirana obli­ ka bolj poudari strukturne elemente, ki naj bi jih izvleček vseboval. Za potrebe prispevka, ki smo ga uporabili za primer nestrukturiranega izvlečka, je bila na vzorcu sedmih znanstvenih in strokovnih publikacij s področja tehnike v Slove­ niji preverjena ustreznost standardov in drugih priporočil za njihove tiskane in elektronske oblike. Poudarek je bil torej samo na pripravi serijskih publikacij, v tem prispevku pa smo temo razširili tudi na druge vrste publikacij. Prispevek, ki smo ga uporabili za primer strukturiranega izvlečka, pa govori o tem, kako pomembno je sodelovanje med založniki in knjižničarji, če želimo uporabniku, ki išče po katalogu, ponuditi čim več podatkov, ki bodo hkrati tudi čim bolj relevantni. 4.1.5 Priprava prispevkov v periodičnih in drugih serijskih publikacijah (SIST ISO 215) Namen SIST ISO 215:1996 (str. 1) je izboljšati dostop do informacij iz periodičnih publikacij in drugih serijskih publikacij in s tem olajšati iskanje informacij. To naj bi koristilo predvsem bralcem in dokumentacijskim servisom. Cilj SIST ISO 215:1996 (str. 1) pa je pomagati avtorjem pri predstavitvi rokopisov kot tudi po­ magati urednikom in založnikom pri pripravi smernic za njihove avtorje. Identifikacijski elementi (SIST ISO 215:1996, str. 2) – Naslov, skupni naslov in podnaslov Naslov naj bi podal jasno indikacijo vsebine. V primeru, da se ga uporabi v bibliografijah in publikacijah, ki jih izdajajo informacijski servisi, naj bi bil hitro določljiv. Prav tako naj bi bil primeren za indeksiranje in iskanje. Če obstaja tezaver, ki pokriva področje prispevka, je za besedilo naslova pripo­ ročljivo uporabiti deskriptorje. Če deskriptor ne obstaja, pa naj bi bil naslov predstavljen v obliki, ki je primerna za uporabo kot deskriptor. V primeru, da je prispevek objavljen v več delih, naj bi skupnemu naslovu sledila številka dela. Deli naj bi bili oštevilčeni zaporedoma. Po možnosti naj bi imel vsak del 126 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 111–137 Standardi in zakonski predpisi za pripravo publikacij svoj specifični naslov. Naslovu naj bi sledil podnaslov. Naslov in podnaslov naj bi bila jasno ločena, podnaslov naj bi vseboval samo dodatne informacije. – Ime(-na) in naslov(-i) avtorjev Zaradi identifikacije naj bi avtorji navedli svoje ime in priimek. Podatki naj bi bili navedeni v taki obliki, da je možno citiranje (glej ISO 690). Začetnice so lahko navedene le v primeru, če ima avtor več imen. Priimek ali njegov ekvivalent naj bi bil tipografsko ločen od imena. Uredniki, bibliotekarji in informacijski strokovnjaki naj bi upoštevali vrstni red avtorjev. Če je avtor korporacija, potem mora biti uradno ime navedeno v celotni obliki, naslov pa naj bi bil naveden v opombi ali na koncu prispevka. Če avtorji delajo skupin­ sko, na primer v okviru nekega odbora, mora biti naveden vsak izmed njih. – Izvlečki, ključne besede, predmetna klasifikacija Vsi prispevki naj bi bili opremljeni tudi z izvlečkom v jeziku prispevka in v angleškem ali francoskem jeziku. Prav tako naj bi bili prispevki opremljeni s ključnimi besedami in predmetno klasifikacijsko kodo (npr. UDK). – Datum prispevka Datum dokončanja prispevka naj bi bil objavljen za krajem priprave prispev­ ka. Prav tako je lahko objavljen datum, ko je bila dokončana recenzija pri­ spevka. Ta datum se po navadi objavi v oklepaju, za datumom dokončanja prispevkov. Navedba datumov je pomembna, ker so datumi neke vrste kazalci, kako aktualen je nek prispevek. Zato je pomembna tudi navedba datuma, ko so bili postopki recenzije končani in je prispevek dobil svojo končno podobo. V reviji Knjižnica so identifikacijski elementi naslednji: naslov, ime(-na) in naslov(-i) avtorjev, datum prispevka (oddano, sprejeto), tipologija članka, pred­ metna klasifikacijska oznaka (UDK), izvleček in ključne besede. Identifikacijski elementi so našteti po vrstnem redu, kot jih najdemo v publikaciji. Kot primer si lahko ogledate članek z naslovom Tiskane in elektronske oblike znanstvenih in strokovnih serijskih publikacij s področja tehnike v Sloveniji in upoštevanje standardov za njihovo pripravo (Šauperl in Jamar, 2006). 4.1.6 Smernice za bibliografske navedbe in citiranje virov informacij (SIST ISO 690) SIST ISO 690:2010 (str. 3) navaja, da bi moral ustvarjalec reference določiti po­ datke, ki zagotavljajo ustrezno raven posebnosti, na katero se sklic nanaša (to je na celoten dokument ali na poseben del dokumenta). Pri tem pa je potrebno upoštevati namen citiranja in uporabo citiranega materiala. Kadar je to mogoče, naj bi bili podatki vzeti iz informacijskega vira, ki je citiran. Podatki v referenci naj bi navajali točno tisti dokument, ki je bil uporabljen. Za online dokumente, Knjižnica, 2021, 65(1–2), 111–137 127 Nina Jamar ki se spreminjajo, ti podatki vključujejo omrežno lokacijo določene različice, ki je bila uporabljena, in datum dostopa do dokumenta. Za vse reference v določenem dokumentu naj bi bil uporabljen enoten slog, format in shema ločil, ne glede na to, za kakšen slog, format in shemo ločil se odločimo. Podatki, ki naj bi sestavljali referenco, so naslednji (SIST ISO 690:2010, str. 4).: – ime ali imena avtorjev (če so na voljo), – naslov, – vrsta gradiva (če je to ustrezno), – izdaja, – informacije o založništvu (kraj in založnik), – datum (leto se ponovi samo, če je potreben bolj popoln datum, npr. pri serij­ skih publikacijah), – naslov serijske publikacije (če je to ustrezno), – oštevilčenje znotraj vira (npr. 549–560, pp. 27–30, str. 30–36), – standardni identifikator (če je to ustrezno), – informacije o razpoložljivosti, dostopu in lokaciji, – dodatne splošne informacije (predmetna klasifikacijska koda, velikost, cena in dostopnost, podatki o jezikih, registrirane blagovne znamke so lahko ozna­ čene s simbolom, kot npr. ®), – leto izida sledi imenu avtorja oziroma avtorjev. Zelo uporabna navodila za navajanje virov ima revija Knjižnica. V njenih Navo­ dilih za prispevke v slovenščini (2016) so navedeni primeri navajanja različnih virov, toda ne po ISO, temveč po sistemu APA (tj. sistem Ameriškega psihološke­ ga združenja). ISO 690 pa si lahko izberemo za izpis osebne bibliografije razi­ skovalca iz sistema SICRIS. 4.1.7 Smernice za vsebino, urejanje in predstavljanje indeksov (i. e. kazal) (SIST ISO 999:2003) SIST ISO 999:2003 (str. 3–4) navaja, da je osnovna naloga vsakega kazala ponu­ diti uporabniku učinkovit način iskanja informacij. Da bi to dosegli, mora kazalo vsebovati naslednje funkcije: – prepoznavanje in lociranje relevantne informacije znotraj indeksiranega ma­ teriala; – razlikovanje med informacijo o predmetnem področju in bežno omembo pred­ metnega področja; – izključevanje bežne omembe predmetnih področij, ki potencialnemu uporab­ niku ne ponujajo nič pomembnega; 128 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 111–137 Standardi in zakonski predpisi za pripravo publikacij – analiziranje v dokumentu obravnavanih konceptov in pretvarjanje v niz ge­ sel, ki temeljijo na terminologiji dokumenta; – zagotavljanje, da so v kazalu uporabljeni izrazi primerni za uporabnika ka­ zala, tako da bodo le-ti: hitro ugotovili prisotnost ali odsotnost informacij o specifični temi v nepoznanem delu, hitro pridobili informacije o znanem predmetu v poznanem ali delno poznanem delu, hitro prepoznali primerne dokumente v zbirki; – prikazovanje odnosov med koncepti; – razvrščanje skupaj informacij o predmetih, raztresenih glede na razvrstitev v dokumentu ali zbirki; – strnjevanje gesel in podrejenih gesel v vpise; ta strnitev je lahko že pripravlje­ na v kontroliranem slovarju; – vodenje uporabnika od neizbranih gesel na izbrana gesla s pomočjo napotil; – urejanje vpisov v sistematičen in uporaben vrstni red. Primer kazala vsebine, avtorskega kazala ter vsebinskega kazala najdete na splet­ni strani revije Materiali in tehnologije (2019). Zanimivo je vsebinsko kazalo narejeno tako, da predstavlja kombinacijo vsebinskega kazala in kazala vsebine. Vsebinsko je razdeljeno na kovinske materiale, anorganske materiale, organske materiale, kompozitne materiale, biomateriale, kemijo, polimere, gradbene ma­ teriale, nanomateriale in nanotehnologije, merilno tehniko, numerične metode in dodajne tehnologije. Pod temi vsebinskimi oznakami pa so navedeni članki, tako kot v kazalu vsebine, ki ustrezajo določeni vsebinski oznaki. Sicer pa je o smernicah za pripravo kazal zelo uporaben prispevek napisal Bricelj (2008) v reviji Knjižnica. 4.1.8 Naslovne strani knjig (SIST ISO 1086) SIST ISO 1086:1996 (str. 3–5) navaja, da naj bi naslovne strani knjig (monografij, zbirk, učbenikov, slikanic, atlasov, konferenčnih zbornikov, tehničnih poročil, diplomskih del) vsebovale spodaj navedene elemente. Elementi, prisotni na naslovni strani: ime ali imena individualnih in/ali kor­ porativnih avtorjev, naslov, podnaslov, vzporedni naslovi, ime ali imena ured­ nikov, imena ostalih sodelavcev (sestavljavec, ilustrator, prevajalec) z jasno na­ vedeno funkcijo (te informacije so lahko alternativno navedene tudi na hrbtni strani naslovnega lista), podatki o izdaji publikacije ter ponatisih (informacije o ponatisih so lahko alternativno navedene na hrbtni strani naslovnega lista), število spremljajočih dokumentov (npr. vsebuje 1 zvočno kaseto), založniki z ustreznimi kraji izdaje (te informacije so lahko alternativno navedene na hrbtni Knjižnica, 2021, 65(1–2), 111–137 129 Nina Jamar strani naslovnega lista), leto izida z arabskimi številkami (ta informacija je lahko alternativno navedena na hrbtni strani naslovnega lista). Elementi, navedeni na hrbtni strani naslovnega lista: CIP, copyright, kolofon, ISBN ali ISSN. Če je knjiga prevod, naj se navedejo še naslednji podatki: naslov originalnega dela, ime ali imena avtorjev v originalnem jeziku, če je oblika dru­ gačna od tiste na naslovni strani, jezik originalne publikacije, številka izdaje originalne publikacije, založnik originalne publikacije, kraj in datum izida pu­ blikacije v originalnem jeziku, podatki o copyrightu, ISBN. Primer naslovne strani znanstvene monografije Raziskovalne metode v biblio­ tekarstvu, informacijski znanosti in knjigarstvu (2005) si lahko ogledate na dLibu. 4.1.9 Številčenje oddelkov in pododdelkov v pisnih dokumentih (SIST ISO 2145) Za številčenje oddelkov in pododdelkov v pisnih dokumentih uporabljamo arab­ ske številke. Številčenje naj bi se nadaljevalo neprekinjeno, začenši s številko 1. Vsak glavni oddelek je lahko razdeljen na poljubno število pododdelkov, ki naj bi bili prav tako oštevilčeni neprekinjeno. Pika se postavlja med številke, ki označujejo pododdelke, in se ne postavlja za številko, ki označuje končni nivo številčenja. Številka 0 lahko označuje prvi oddelek vsakega nivoja, če gre za predgovor, uvod itd. (SIST ISO 2145:1996, str. 1). Revija Knjižnica upošteva ta standard za označevanje poglavij. 4.2 Zakonski predpisi, vezani na pripravo publikacij 4.2.1 Zakon o obveznem izvodu publikacij (ZOIPub) Osmi člen Zakona o obveznem izvodu publikacij (2009) govori o tem, da je kolo­ fon obvezen element publikacije na katerem koli mediju in vsebuje v strnjenem nizu naslednje obvezne podatke: – ime ali naslov publikacije, pri prevodu tudi ime ali naslov izvirne publika­ cije, – oznako ISBN, ISSN, ISMN ali drugo mednarodno oznako publikacije, – navedbo naziva ali imena nosilca avtorskih pravic, – navedbo izdaje, dotisa, ponatisa, dopolnitve, ponovitve ipd., – osebno ime avtorice ali avtorja publikacije, – osebno ime in naslov ali firmo in sedež založnika, 130 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 111–137 Standardi in zakonski predpisi za pripravo publikacij – – – – – – leto izida publikacije, leto natisa ali izdelave publikacije, število natisnjenih izvodov publikacije, maloprodajno ceno publikacije, navedbo javnega financerja, če je publikacije izdana tudi z javnimi sredstvi, navedbo korektorja, lektorja, notografa, tehničnega urednika, tiskarja. Zakon o obveznem izvodu publikacij (2009) govori tudi o tem, da kolofon poleg obveznih podatkov vsebuje tudi druge podatke, kot so npr. navedba korektorja, lektorja, notografa, tehničnega urednika, tiskarja. Prav tako se v kolofonu nove izdaje ali ponatisa obvezno navedejo vrsta izdaje, zaporedna številka izdaje ali ponatisa in drugi podatki v skladu s prejšnjim odstavkom. Pri faksimilu se v dodatnem kolofonu ali drugje v publikaciji navede podatek, da gre za faksimile, in druge podatke v skladu s prejšnjim odstavkom. V kolofonu dotisa se obvezno navede, da gre za dotis, in dopolni navedbo o obsegu naklade, tako da se na­ vedeta prvotna naklada in naklada dotisa. Kolofon je obvezni del elektronske publikacije, ki je predmet obveznega izvoda, in vsebuje tiste podatke iz prvega odstavka osmega člena, ki jih je glede na značilnosti medija mogoče navesti, poleg tega pa podatek o spletni lokaciji publikacije. Ob vsaki spremembi se v kolofon doda nov podatek o spletni lokaciji. Kolofon ni obvezni element pri drobnem tisku. Če primerjamo podatke, navedene v kolofonu šolskega glasila GŠJ Notko, s tisti­ mi, ki jih kot obvezne elemente publikacije navaja osmi člen Zakona o obveznem izvodu publikacij (2009), ugotovimo (Preglednica 2), da v kolofonu Notka manjka le podatek o maloprodajni ceni. To pa zato, ker se Notko ne prodaja, ampak se podarja učencem in učiteljem GŠJ. Učenci in učitelji GŠJ pri nastanku publikacije tudi sodelujejo. Preglednica 2: Elementi kolofona, ki ga najdemo v šolskem glasilu Notko Ime ali naslov publikacije, pri prevodu tudi ime ali naslov izvirne publikacije Oznaka ISBN, ISSN, ISMN ali druga mednarodna oznaka publikacije Leto izida publikacije Navedba izdaje, dotisa, ponatisa, dopolnitve, ponovitve ipd. Navedba naziva ali imena nosilca avtorskih pravic Osebno ime in naslov ali firma in sedež založnika Knjižnica, 2021, 65(1–2), 111–137 NOTKO je časopis, ki objavlja prispevke o življenju in delu Glasbene šole Jesenice. ISSN: 2232-2744, UDK: 070.48:37 Letnik 10, številka 10, november 2019 Izdajanje: 1 številka v šolskem letu Naslov uredništva: Glasbena šola Jesenice, Cesta Franceta Prešerna 48, 4270 Jesenice, Telefon: 04 586 60 30, Elektronska pošta: glasbena.sola.jesenice@siol.net Izdala in založila: Glasbena šola Jesenice Za njo: Martina Valant 131 Nina Jamar Navedba korektorja, lektorja, notografa, tehničnega urednika, tiskarja Število natisnjenih izvodov publikacije Leto natisa ali izdelave publikacije Glavna urednica: Nina Jamar Uredniški odbor: Martina Valant, Klavdija Jarc Bezlaj Lektorica: Petra Piber Fotografije: arhiv Glasbene šole Jesenice Znak Notko: Ignac Kofol, akademski slikar Oblikovanje in tisk: Anusa Jesenice Naklada: 500 izvodov Jesenice, november 2019 4.2.2 Publikacija o osnovni šoli Pri izdajanju Publikacije Glasbene šole Jesenice za posamezno šolsko leto pa se upošteva Pravilnik o publikaciji o osnovni šoli (1996), ki predpisuje obvezno vsebino publikacije: – podatki o šoli: ime in sedež šole, podatki o ustanovitelju, opredelitev šolske­ ga okoliša, opredelitev šolskega prostora, organizacijska shema šole, prikaz organov upravljanja in strokovnih organov šole; – predstavitev programa: pregled predmetov, ki jih šola izvaja, ter prikaz števila ur teh predmetov po obveznem predmetniku; pregled fakultativnih predme­ tov, ki jih šola ponuja učencem; oblike diferenciacije, predmeti, pri katerih jo šola izvaja, ter način izbire posameznih ravni zahtevnosti; program inte­ resnih dejavnosti in šole v naravi; druge dejavnosti, ki jih izvaja šola; pregled izbirnih predmetov, ki jih šola ponuja, in način izbire teh predmetov; načini preverjanja znanja ob koncu vzgojno-izobraževalnih obdobij; – prikaz organizacije dela šole: šolski koledar za tekoče leto; predstavitev stro­ kovnih delavcev šole z navedbo predmetov, ki jih poučujejo, ter razporeditvijo razredništva; delovanje šolske svetovalne službe; delovanje šolske knjižnice; predstavitev učbeniškega sklada in možnosti izposoje učbenikov; program sodelovanja s starši; organizacija jutranjega varstva, podaljšanega bivanja, dodatnega in dopolnilnega pouka, ter izvajanje individualne in skupinske pomoči učencem; organizacija šolske prehrane; podatki o izmenskosti po­ uka; organizacija prevozov in varstvo vozačev; aktivnosti in ukrepi šole za zagotavljanje varnosti učencev; seznanitev s predpisi o pravicah in dolžnostih učencev (v posebni prilogi, ki jo pripravi ministrstvo, pristojno za šolstvo, in se učencem razdeli hkrati s publikacijo); – predstavitev hišnega reda: hišni red. Primer publikacije o osnovni šoli lahko najdene na spletni strani GŠJ (Publika­ cija 2019/2020, 2019). 132 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 111–137 Standardi in zakonski predpisi za pripravo publikacij 5 Razprava in zaključki Preden se lotimo založniške dejavnosti in izdajanja katere koli publikacije, bi se veljalo seznaniti z mednarodnimi standardi in zakonskimi predpisi za pri­ pravo publikacij. S tem bomo zagotovili, da bo do uporabnika prišlo čim več relevantnih informacij. To bo prineslo zadovoljstvo tako nam kot uporabnikom. Tako bodo naše publikacije opremljene z vsemi potrebnimi podatki, kar nam bo koristilo kasneje, v procesu katalogizacije. Ob tem pa ne smemo pozabiti, kako pomembna je tudi oprema publikacij z izvlečki in anotacijami, ki uporabniku dajo dodatne informacije o publikaciji, na podlagi katerih se odloči, ali publi­ kacija (dokument) ustrezata njegovim iskalnim zahtevam. Tokrat smo v sklopu standardov omenjali samo izvlečke, o anotacijah pa bomo spregovorili ob kakšni drugi priložnosti. Največ mednarodnih standardov je namenjenih pripravi periodičnih publikacij (SIST ISO 4, SIST ISO 8, SIST ISO 18, SIST ISO 214, SIST ISO 215). Ti standardi so namenjeni bolj pripravi strokovnih in znanstvenih periodičnih publikacij, kot pa pripravi šolskih glasil, ki jih izdajajo na osnovnih in srednjih šolah. Določene stvari, navedene iz standardov, so seveda aktualne v vseh primerih, se pa šolska glasila od strokovnih in znanstvenih periodičnih publikacij vsebinsko zelo razli­ kujejo. V šolskih glasilih želimo večinoma prikazati dogajanje na določeni šoli, v njih so večkrat objavljena tudi različna dela učencev (npr. literarna, likovna, glasbena dela). V strokovnih in znanstvenih publikacijah pa ne gre za prikaz delovanja šole, ustanove itd., ampak za strokovno ali znanstveno predstavitev neke teme. Zato se, ko oblikujemo šolska glasila, večkrat vprašamo, kako naj bodo pripravljeni prispevki, ki ga sestavljajo, če za njihovo pripravo pravzaprav ni nekih pravih priporočil ali zakonskih predpisov. Ob tem velja omeniti, da za pripravo publikacije o osnovni šoli taka navodila obstajajo in smo jih v prispevku tudi predstavili. Ostali mednarodni standardi, ki govorijo o pripravi publikacij, pa govorijo o pripravi naslovne strani knjig, kazala ter navajanju bibliografskih navedb in ci­ tiranju virov informacij. Torej nas že mednarodni standardi, ki obstajajo, opozar­ jajo, na kaj moramo biti kot bibliotekarji pri pripravi publikacij pozorni. To velja za pripravo vseh publikacij, ne samo periodičnih. Zanimivo pa je, da v sklopu mednarodnih standardov, ki govorijo o pripravi publikacij, ni mednarodnega standarda, ki bi govoril o kolofonu. Kolofon namreč, kot smo že omenili, ISBD pri več območjih navaja kot predpisan vir podatkov. Glede na to torej kolofon pred­ stavlja enega izmed pomembnejših virov podatkov za katalogizatorje. Mogoče se odgovor skriva v rezultatih, ki jih navaja Frakelj (2006), saj ugotavlja, da knjige iz obdobja od leta 1850 do leta 1925 še niso vsebovale pravih kolofonov, naslovne strani pa so vsebovale veliko več podatkov, kot jih danes priporoča standard Knjižnica, 2021, 65(1–2), 111–137 133 Nina Jamar SIST ISO 1086. V izbranem obdobju je opazno vedno večje okrnjanje števila po­ datkov, ki se pojavljajo na naslovnih straneh. Glede na ugotovitve Frakelj (2006) torej lahko govorimo o prepletenosti podatkov, ki se pojavljajo na naslovni strani in v kolofonu. Sicer pa SIST ISO 1086 govori o tem, da naj se kolofon nahaja na hrbtni strani naslovnega lista, kar pomeni, da gre res za medsebojno povezavo in prepletanje. Če že ni mednarodnega standarda, ki bi govoril o podatkih, ki naj bi bili prisotni v kolofonu, pa o tem govori Zakon o obveznem izvodu publikacij (2009). Z založniško dejavnostjo se je, če smo bibliotekarji ali ne, vredno ukvarjati. S tem, ko svoje misli in razmišljanja zapišemo ali v primeru GŠJ posnamemo nasto­ pe in koncerte, poskrbimo, da trenutki ne gredo mimo nas, ampak jih ohranimo. Za nas in druge. Znan je rek, da pisana beseda ostane. Ker nismo več v časih, ko bi se objavljalo samo pisano besedo, lahko rečemo, da objavljeno ostane. Biblio­ tekarji pa smo eni izmed tistih, ki poskrbimo, da izdane publikacije najdejo pot do uporabnika. Včasih imamo celo srečo, da smo tudi del založniške dejavnosti. S tem, kot smo že omenili, poskrbimo, da je uporabnik, preden publikacijo de­ jansko vidi, opremljen z zadostnim številom relevantnih informacij. Na podlagi teh informacij pa uporabnik presodi, ali si bo publikacijo tudi priskrbel ali ne. Če smo omenili, da se je vredno ukvarjati z založniško dejavnosti, torej še zdaleč ni vseeno, na kakšen način to počnemo. S stališča vsebine in oblike. In ravno zato je nastal ta prispevek. Zahvala Za pomoč in podporo pri raziskavi gre posebna zahvala dr. Alenki Šauperl, redni profesorici na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Prav tako pa se za pomoč zahvaljujemo mag. Martini Valant, ravnateljici Glas­ bene šole Jesenice. Navedeni viri ANSI/NISO Z39.14-1997. (Cop. 1997). Guidelines for abstracts. NISO. Aupič, M. (2010). Razvoj naslovne strani knjige in njenega kolofona. [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Bibliotekarski terminološki slovar. (2009). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Naro­ dna in univerzitetna knjižnica. 134 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 111–137 Standardi in zakonski predpisi za pripravo publikacij Bratuš, L. (2016). Oblikujem knjigo: navodila za prelom. Akademija za likovno umetnost in oblikovanje. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GSNSQ3HD/7b3b0d79-a69c4663-b4b0-e3a8770bd600/PDF. Bricelj, J. (2006). Stvarna kazala: pregled in analiza stanja. [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Duhovnik, S. (2017). Oblikovanje. V: Založniški standardi (str. 171–204). Cankarjeva za­ ložba. (Zbirka Bralna znamenja). ERIC processing manual: rules and guidelines for the acquisition, selection, and technical processing of the documents and journal articles by the various components of the ERIC network. Section VI, Abstracting/Annotating. (1992). Educational Resources Information Center. Frakelj, N. (2006). Oblika in vsebina naslovne strani in kolofona knjige: zgodovinski razvoj 1850-1925. [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Hafner, B. (2007). Oblika in vsebina naslovne strani knjige: primerjalna analiza mednarodnega standarda in prakse na področju leposlovja. [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Hrženjak, S. (2005). Analiza naslovnih strani knjig, izdanih pri založbah Mladinska knjiga in Styria. [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. ISBD: mednarodni standardni bibliografski opis. (2017). Narodna in univerzitetna knji­ žnica. https://www.nuk.uni-lj.si/sites/default/files/dokumenti/2018/Komisija/isbd.pdf. ISBD(CR): mednarodni standardni bibliografski opis serijskih publikacij in drugih kontinuiranih virov: revidirani ISBD(S): mednarodni standardni bibliografski opis serijskih publikacij. (2005). Narodna in univerzitetna knjižnica. ISO 214:1976, Documentation – Abstracts for publications and documentation. (1976). ISO. Jamar, N. (2014). Zgradba izvlečkov: logična struktura izvlečkov na področju tehniških znanosti. [Doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Jamar, N. in Jamar, J. (2007). Bibliografija člankov (1967–2006) = Bibliography of articles (1967-2006). Materiali in tehnologjie, 41(pos. št.), 7–124. Jug, T., Žumer, M. (2019). Priložnosti in ovire metapodatkov na slovenskem knjižnem trgu. Knjižnica, 63(4), 45–68. Kiralj, E. Oblikovanje izvirnih slovenskih standardov. [Magistrsko delo]. Univerza v Lju­ bljani, Fakulteta za družbene vede. Materiali in tehnologije. (2019). IMT. mit.imt.si/izvodi/mit196/letno.pdf Mihajlov, A. I. in Giljarevskij, R. S. (1975). Uvodni tečaj o informatiki / dokumentaciji. Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani. Munda, J. (1983). Knjiga. Državna založba Slovenije. (Literarni leksikon, zv. 22). Nardin, T. (2006). Oblika in vsebina naslovne strani: primerjalna analiza izdaj Filozofske fakultete in DZS. [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 111–137 135 Nina Jamar Navodila za prispevke v slovenščini. (2016). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. http://www.zbds-zveza.si/sites/default/files/dokumenti/2013/navodila_za_prispev­ ke_slov_2016.pdf Peršin Arifović, L. (2008). Oblika in vsebina naslovne strani in kolofona knjige: zgodovinski razvoj 1725-1825. [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Pogačnik, A. (2017). Kolofon. V: Založniški standardi (str. 205–214). Cankarjeva založba. (Zbirka Bralna znamenja). Pravilnik o publikaciji o osnovni šoli. (1996). Uradni list RS, št. 12/96. Publikacija 2019/2020. (2019). Glasbena šola Jesenice. https://www.glasbenasolajese­ nice.si. Raziskovalne metode v bibliotekarstvu, informacijski znanosti in knjigarstvu. (2005). Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. https://www.dlib.si/stream/ URN:NBN:SI:DOC-2PIO4RZ1/5eb16b1a-be07-4f99-adbb-f93b069c8f4c/PDF SIST. (2020). Slovenski inštitut za standardizacijo. https://www.sist.si SIST ISO 4:2003. Slovenski standard. Pravila za krajšanje besed v naslovih in naslovih publikacij. (2003). Slovenski inštitut za standardizacijo. SIST ISO 8:2019. Slovenski standard. Oblikovanje periodičnih publikacij. (2019). Sloven­ ski inštitut za standardizacijo. SIST ISO 18:1996. Slovenski standard. Kazala periodike. (1996). Slovenski inštitut za stan­ dardizacijo. SIST ISO 214:1996. Slovenski standard. Izvlečki za objave in dokumentacijo. (1996). Slo­ venski inštitut za standardizacijo. SIST ISO 215:1996. Slovenski standard. Izvlečki za publikacije in dokumentacijo. (1996). Slovenski inštitut za standardizacijo. SIST ISO 690:2010. Slovenski standard. Izvlečki za publikacije in dokumentacijo. (2010). Slovenski inštitut za standardizacijo. SIST ISO 999:2003. Slovenski standard. Smernice za vsebino, urejanje in predstavljanje indeksov. (2003). lovenski inštitut za standardizacijo. SIST ISO 1086:1996. Slovenski standard. Naslovne strani knjig. (1996). Slovenski inštitut za standardizacijo. SIST ISO 2145:1996. Slovenski standard. Številčenje oddelkov in pododdelkov v pisnih dokumentih. (1996). Slovenski inštitut za standardizacijo. Skolnik, H. (1979). Historical development of abstracting. Journal of Chemical Information and Computer Sciences, 19(4), 215–218. Slovar slovenskega knjižnega jezika z Odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besediščem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki [Elektronski vir]. (2000). DZS. Spletna prodaja. (2020). Slovenski inštitut za standardizacijo. http://ecommerce.sist.si/ catalog/search.aspx. 136 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 111–137 Standardi in zakonski predpisi za pripravo publikacij Šauperl, A. in Jamar, N. (2006). Tiskane in elektronske oblike znanstvenih in strokovnih serijskih publikacij s področja tehnike v Sloveniji in upoštevanje standardov za njihovo oblikovanje. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-67NP19LI/d0e1e21b-a8964239-8538-013ddec4d731/PDF. Zakon o obveznem izvodu publikacij (ZOIPub). (2009). Uradni list RS, št 69/06, 86/09. Zelenika, R. (1998). Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stručnog dijela. Eko­ nomski fakultet. dr. Nina Jamar Glasbena šola Jesenice, Skladiščna 13, 4270 Jesenice e-pošta: ninajamar@gmail.com Knjižnica, 2021, 65(1–2), 111–137 137 Uresničevanje knjižničnih vlog v splošni knjižnici Performing Library Roles in a Public Library Lea Felicijan Oddano: 11. 5. 2020 – Sprejeto: 15. 6. 2021 1.04 Strokovni članek 1.04 Professional article UDK 027.22:021(497.4Prebold) https://doi.org/10.55741/knj.65.1-2.6 Izvleček Za raziskavo smo uporabili poslovno poročilo Medobčinske splošne knjižnice Žalec in njeno interno gradivo za Občinsko knjižnico Prebold. V naši raziskavi smo uporabili metodo kvantitativnega opisnega statističnega prikaza in korelacijsko analizo za pre­ gled dejavnosti knjižnice za potrebe uporabnikov v lokalnem okolju in njeno uspešnost pri tem; podali smo dinamiko uresničevanja frekventnih in občasnih dejavnosti knjiž­ nice v obdobju šestih let (2014–2019). Predstavili smo preboldsko splošno knjižnico v lokalnem okolju, njene dejavnosti in načrtovanje teh ter posamezne dejavnosti z vidi­ ka, da se tematsko povezujejo s knjižničnimi vlogami; pregled knjižničnih dejavnosti glede na ciljne aktivne in pasivne uporabniške skupine; samovrednotenje prek števila sodelujočih in frekvenco knjižničnih dejavnosti. Opravljena analiza je pokazala uspeš­ nost knjižnice pri uresničevanju dejavnosti za doseganje razvoja knjižničnih vlog. Ugotovljena sta bila kontinuiteta nekaterih in naraščanje uporabe drugih knjižničnih dejavnosti ter storitev. Iz tega izhaja, da so knjižnične dejavnosti umeščene v posamez­ ne tematske projekte. Rezultate raziskave lahko uporabimo kot eno izmed izhodišč za strateško načrtovanje knjižničnih dejavnosti glede na vidik, katere knjižnične vloge razvijati v splošni knjižnici glede na interese in potrebe v lokalnem okolju. Ključne besede: knjižnične vloge, knjižnične dejavnosti, lokalna skupnost, dimenzije kakovosti knjižnice, splošne knjižnice Abstract The study was conducted based on a business report of the Intermunicipal public library Žalec and its internal material for the Municipal library Prebold. Methods of 139 Lea Felicijan quantitative descriptive statistics and correlation analysis were used. In the research, library roles for users’ needs in a local environment and library’s success in doing this were reviewed; implementation dynamics of library’s frequent and periodic activities was presented for a period of six years (2014–2019). We presented Prebold public li­ brary in a local environment, its activities and their planning, as well as individual activities from the viewpoint that they are thematically connected with library roles; overview of library activities according to target active and passive user groups; selfevaluation through number of participants and frequency of library activities. Our analysis revealed library’s success in implementing activities for achieving develop­ ment of library roles. Results show continuity of some and increase of using other library activities and services. Librarian activities are categorized into individual the­ matic projects. Research results can be used as a basis for strategic planning of library activities with respect to which library roles to develop in a public library according to interests and needs in a local environment. Keywords: library roles, library activities, local community, quality dimensions, public libraries 1 Uvod Temeljite tehnološke in komunikacijske spremembe so močno vplivale na vsa področja življenja družbe in posameznikov. Preobrazbo so doživele tudi splošne knjižnice, ki v procesu preoblikovanja niso več le ustanove za hranjenje in po­ sredovanje knjižnega in neknjižnega gradiva, pač pa tudi izrazit posrednik elek­ tronskih in drugih informacij vseh vrst ter pomembno komunikacijsko in kultur­ no središče lokalne skupnosti, tj. mesto (ne)formalnega druženja posamez­nikov in interesnih skupin lokalne skupnosti. Glede na potrebe lokalne skup­nosti so področja dejavnosti knjižnice ciljno usmerjena k razvijanju knjižničnih vlog. Pri tem morajo knjižnice delovati dovzetno, celostno in vključujoče za vse tipe uporabnikov. S prispevkom želimo spodbuditi bibliotekarsko stroko k spremljanju primerov prakse knjižnic v lokalnih okoljih in k sooblikovanju njihovih strategij za vred­ notenje in načrtovanje delovanja. Osredotočamo se na krajevno knjižnico v Pre­ boldu. Predstavljamo dejavnosti, ki jih izvaja knjižnica, in s korelacijsko analizo prikazujemo knjižnične vloge, ki jih določajo Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028) (Brenčič idr., 2019, str. 53–102). Poudarjamo pomen dobro zastavljenega programa knjižnice, s katerim lahko uresničuje nove vloge knjižnice in izrazito vpliva oziroma veča svoj pomen v ožjem in širšem okolju. Kot navajata Rozman in Kovač (2012, str. 82), kratkoročno oz. letno načrtovanje (angl. short-run planning) zajema že dane, utečene prvine in jih pri kratkoročnih odločitvah kot take tudi upoštevamo. Pri dolgoročnem oz. 140 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 Uresničevanje knjižničnih vlog v splošni knjižnici strateškem načrtovanju (angl. long-run planning), ki zajema obdobje od tri do pet let, pa je mogoče te prvine tudi zamenjati. Spremembe v družbi danes zahtevajo razvijanje novih storitev, ob usklajevanju, organizaciji in izvedbi teh dejavnosti pa je potrebno soglasje stroke in financerjev (Bon idr., 2012, str. 18). Opravili smo raziskavo o dejavnostih knjižnice in pri tem poskušali oblikovati nekaj zaključkov bolj kvalitativne narave. Uspešnost izvajanja knjižnične dejav­ nosti smo prikazali v obliki dinamike uresničevanja knjižničnih vlog v obdobju šestih let aktivnosti knjižnice (2014–2019), torej s kontinuiteto in naraščanjem posameznih knjižničnih dejavnosti. V raziskavi sledimo mikroanalizi dejavnosti knjižnice po dejavnostih znotraj knjižničnih vlog glede na namen, ciljne skupi­ ne, kazalnike uspešnosti, oblike dela, načine sodelovanja, korist za posamezni­ ka in lokalno skupnost. Za pridobitev teh podatkov smo izvedli mikroanalizo dejavnosti knjižnice znotraj knjižničnih vlog. Namen raziskave je ugotoviti, ka­ tere knjižnične vloge razvija krajevna splošna knjižnica prek posameznih vrst knjižničnih dejavnosti. Vrednost raziskave vidimo v tem, da podaja dejansko sliko dejavnosti knjižnice. Predstavljamo družbeno in ekonomsko vrednost oz. vlogo knjižnice kot dodano vrednost za uporabnike in okolje, iz česar izhajata tudi Ambrožič in Badovinac (2009, str. 12–13). Ugotavljata, da je »sistematično vrednotenje delovanja (evalva­ cija) knjižnic zelo pomembno v procesih sprejemanja odločitev in predstavljanja dejavnosti uporabnikom in vlagateljem« (prav tam, str. 12). Govorimo o splošnih knjižnicah, ki namenjajo svoj prostor in osebje celotni lokalni skupnosti za de­ javnosti posameznih ciljnih skupin ter se odzivajo na potrebe vseh prebivalcev skupnosti, ne le evidentiranih knjižničnih uporabnikov. Pri tem sodelujejo še z raznimi drugimi ustanovami, organizacijami, družbenimi subjekti. Obenem je splošna knjižnica informacijska, družbena, kulturna, družabna, ko­ munikacijska ustanova, ki: – uresničuje družbene, kulturne, informacijske, izobraževalne in druge vloge v lokalni skupnosti; – združuje in povezuje člane lokalne skupnosti v smislu njihove raznovrstne dejavnosti v lokalnem okolju; – nudi informacijsko podporo za lokalne potrebe prebivalstva: posameznikom in skupinam ter drugim ustanovam in organizacijam; – je fizični, družbeno-družabni in komunikacijski prostor lokalne skupnosti; – je prostor za dejavnosti lokalnih skupin; – soustvarja družbeno življenje in pri tem sodeluje z drugimi ustanovami ter subjekti (vrtec, šola, dom upokojencev itd.); – v lokalnem merilu povezuje posameznike v skupine; Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 141 Lea Felicijan – pomembno vpliva na pripadnost (lojalnost) in povezanost posameznikov v lokalni skupnosti; – se prožno prilagaja interesom in potrebam lokalne skupnosti: sledi jim s svo­ jimi dejavnostmi. Je prostor širjenja informacij ter srečevanja za prostočasne, razvedrilne namene, kar se izraža zlasti v primestnih in manjših okoljih. Hkrati je prostor, v katerem lahko posamezniki uresničujejo svoje potrebe in želje po dodatnih znanjih. Hkrati se kažejo štiri razsežnosti knjižnic: a) od fizičnih k virtualnim knjižnicam, b) od posameznikov k skupnosti, c) od knjižnice kot zbirke h kreativni knjižnici, č) portal za zbirke knjižnic (Levien, 2011). Na kakovost storitev knjižnic vplivajo še t. i. dejavniki uspešnosti (McNicol, 2006, str. 519–534): demografski in geo­ grafski dejavniki, strategije oglaševanja in trženja, javno posvetovanje (glede interesov), vključevanje partnerjev (vrtec, šola itd.), lokacija drugih subjektov v skupnosti (knjižnica – središče kulturne in družabne dejavnosti), dostopnost (umeščenost v središču, parkirišče, dvigalo). Okolje z najugodnejšimi pogoji dela bi bile skupnosti s 5000 oz. 3500 ali manj prebivalci, kajti po navadi je komunikacija v majhnih skupnostih lažja, saj imajo pogosto visok in stalen odstotek prebivalcev, vključenih v življenje skupnosti. Poleg tega bi lahko predvidevali, da so mlajši in starejši člani skupnosti bolj po­ vezani, ker se ljudje bolj poznajo in imajo več rednega stika kot v večji skupnosti, kjer je mogoče, da se običajno oblikujejo ločene skupine, ki imajo malo stika ali ga sploh nimajo. Sodobne knjižnice lahko vidimo kot knjižnice skupnosti, v katerih poteka spodbujanje večje interakcije v skupnosti z zagotavljanjem stične točke, spodbujanje dostopa do informacij o raznih storitvah v skupnosti, ozave­ ščanje skupnosti in razumevanje aktualne izobraževalne prakse, spodbujanje vseživljenjskega učenja, združevanje različnih skupnostnih skupin na skupnem prizorišču ter zagotavljanje socialne pravičnosti za manjše skupnosti (McNicol, 2006, str. 519–534). 2 Značilnosti knjižnice V razdelku predstavljamo značilnosti krajevne knjižnice in lokalnega okolja, v katerega je ta umeščena ter v njem deluje glede na interese in potrebe skupnosti. Načrtovanje in strukturiranje knjižničnih dejavnosti je povezano z značilnostmi okolja. 142 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 Uresničevanje knjižničnih vlog v splošni knjižnici Kot javni zavod knjižnica spada med tiste službe, »ki morajo delovati v korist posameznika in skupnosti«; knjižnice se »uvrščajo med posrednike, ki pomaga­ jo, da se posameznikova potreba uresniči«, »država /jih/ ustanavlja za širjenje informacij in tako omogoča uresničevanje pravice do svobode mišljenja ter izra­ žanja mnenj ter stališč« (Breznik idr., 2005, str. 86). Preden se posvetimo raziskavi, si po Žagar (2011, str. 27) postavimo izhodiščna vprašanja: kaj želimo s svojim delovanjem doseči, spremeniti, da bodo imeli po­ samezniki in lokalna skupnost knjižnice koristi; kako bomo to izvedli in vredno­ tili. Ob predpostavki (prav tam), da so končni rezultati delovanja knjižnice vedno osredotočeni na uporabnika in njegove koristi, prikažemo poslanstvo knjižnice kot zavezo, ki jo knjižnica sporoča tako zaposlenim kot njenim uporabnikom. Za­ poslene usmerja pri njihovem delovanju; uporabnikom sporoča, kakšne koristi bodo imeli od uporabe knjižničnih storitev, kar je pomembno tudi za druge de­ ležnike, npr. financerje, donatorje; izpolnjuje pričakovanja družbe, ki se odraža v razvoju posameznikovega potenciala. »S tega vidika knjižnica lahko stremi v razvoj takšnih storitev, ki bodo spodbujale in prebujale potenciale posameznika in kreativno zapolnjevale del njegovega prostega časa« (prav tam). 2.1 Predstavitev značilnosti Prebolda Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (2018, 2019) je Prebold ob­ čina v spodnji savinjski regiji, zajema 8 naselij, med njimi Prebold kot staro in­ dustrijsko naselje. V občini so aktivna številna društva. 2.2 Občinska knjižnica Prebold Krajevna Občinska knjižnica Prebold je ena izmed 11 organizacijskih enot Med­ občinske splošne knjižnice Žalec, ki s svojo mrežo zajema območje Spodnje Sa­ vinjske doline. Na 287 m2 knjižničnega prostora Občinske knjižnice Prebold je uporabnikom na voljo več kot 19.000 enot knjižnega gradiva. Po podatkih iz poslovnega poročila za leto 2019 Medobčinske splošne knjižnice Žalec (2021) in njenega internega gradiva (2014–2019) je aktivnih članov krajevne knjižnice 741 (podatek za leto 2019), kar predstavlja 14,7 % prebivalcev Občine Prebold od 5084 prebivalcev (podatek za leto 2019). Knjižnica je odprta 16 ur na teden, 3 ure na teden so namenjene prireditveni dejavnosti. V letu 2019 se je v Občin­ ski knjižnici Prebold zvrstilo 65 prireditev, obiskalo jih je 2470 obiskovalcev. V povprečju je vsako prireditev obiskalo 38 obiskovalcev (enak je tudi podatek za osrednjo knjižnico v Žalcu) (prav tam). Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 143 Lea Felicijan 2.3 Splošna knjižnica »Knjižnica sama je v lokalni skupnosti podoba dostopnosti znanja« (Novljan, 2004, str. 110). Deluje v obliki matrične organizacije, pri čemer zaposleni oprav­ ljajo več različnih delovnih nalog, cilj tega pristopa pa je vzpostavljanje celovi­ tega sistema zagotavljanja kakovosti na vseh ravneh organizacije (Laimiš, 2015, str. 13). Občinska knjižnica Prebold je sodobna, komunikacijsko naravnana splošna knjižnica in temelji na poudarjanju vloge uporabnikov v knjižnični praksi: a) z dejavnostmi knjižnice in v knjižnici aktivira prebivalce lokalne skupnosti; b) v procesu načrtovanja dejavnosti tvorno sodeluje z lokalnim okoljem; c) sprejema pobude iz lokalnega okolja in jih pretvarja v delovalno prakso; č) je del družbene in kulturne pa tudi družabne mreže lokalne skupnosti. Na uresničevanje knjižnične dejavnosti v lokalnem okolju vplivajo številni de­ javniki. Njihovo ugotavljanje ni predmet naše raziskave, a glede na Vizijo in strategijo razvoja Občine Prebold (2017) domnevamo, da so najpomembnejši na­ slednji dejavniki: 1. družbeni: demografija prebivalstva skupnosti – staranje populacije, večanje števila prebivalcev; višja izobrazba, višji družbeni standard, spremenjeni živ­ ljenjski slog prebivalcev; 2. tehnološki: informacijsko-komunikacijska tehnologija je vpeta na vsa podro­ čja življenja posameznikov in skupnosti; 3. družbenogospodarski: večanje urbanizacije in spreminjanje tradicionalne podobe podeželja, koncentriranje dejavnosti v mestih, dnevne in trajne mi­ gracije podeželje–mesto, globalizacija; 4. uporabniki: sprememba potreb in interesov glede na dinamiko načina življe­ nja, splošna knjižnica predstavlja tudi prostor za razvedrilo in srečevanje, privlačnost in raznolikost knjižničnih dejavnosti; iz potreb in interesov se oblikuje tudi pričakovanje do knjižnice (predvsem to, da je knjižnica dejavna, dejavnosti pa raznovrstne); 5. omejitve: prisotnost drugih ustanov in subjektov s podobnimi dejavnostmi (vrtec, šola itd.), preobilje informacij v skupnosti in družbi, mešanje predstave o tradicionalni in sodobni knjižnici, relativna aktivnost in slaba motiviranost (pasivnost) uporabnikov: dejavnost le določenega števila istih posameznikov in skupin; denarne, prostorske in druge materialne zmožnosti knjižnice ter manko knjižničnega osebja za razširjeno delovanje knjižnice v okolju. Primerjanje konkretne splošne knjižnice v podeželskem okolju s konkretno mest­ no knjižnico pokaže: za izrazito večje mestno okolje zasledimo manjši obisk knjiž­n ičnih prireditev, a večji delež včlanjenega prebivalstva. Iz Poslovnega 144 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 Uresničevanje knjižničnih vlog v splošni knjižnici poročila za leto 2019 Medobčinske splošne knjižnice Žalec (2021) razberemo, da je imela Občinska knjižnica Prebold v letu 2019 2470 obiskovalcev knjižničnih prireditev in 741 aktivnih članov. Letno poročilo MKL 2019 Mestne knjižnice Lju­ bljana (2021) pa poroča o 51.263 obiskovalcih knjižničnih prireditev in 83.293 članih. Sklepamo, da je bližina kulturnega udejstvovanja v okolju dobrodošla, hkrati je tudi več prenosa informacij v direktni komunikaciji znotraj manjše lo­ kalne skupnosti, formalne in neformalne skupine kažejo skupna zanimanja in vrednote. V podeželskem okolju sta prisotni še dnevna delovna in (dnevna) izobraževalna migracija v urbane centre. Pri dijakih in študentih gre za migracije iz manjše lokalne skupnosti v kraje šolanja in pri tem za iskanje gradiva in dejavnosti na lokacijah, bližjih kraju šolanja. Večji kot je nabor knjižničnih dejavnosti, name­ njenih lokalnemu okolju, bolj je prilagojen njegovim potrebam. Zato je pomemb­ no modeliranje potreb in interesov znotraj skupnosti (o tem v nadaljevanju). Opravili smo raziskavo o prireditveni dejavnosti Občinske knjižnice Prebold. Uporabili smo metodo kvantitativnega opisnega statističnega prikaza in kore­ lacijsko analizo. Naša analiza dejavnosti občinske knjižnice je pokazala lokalni skupnosti prilagojeno delovanje, ki je bilo dovolj približano in usklajeno s po­ trebami, ki so privabile obiskovalce. To je podlaga za načrtovanje dejavnosti v prihodnjem obdobju znotraj mreže splošne knjižnice. Naredili smo pregled dejavnosti knjižnice skozi daljše preteklo obdobje (2014–2019) in pri tem ugo­ tovili njihovo kvantitativno rast, kar daje pozitivno potrditev usmerjenosti oz. v nadaljevanje obstoječega koncepta; temu dajeta podlago tudi strateška do­ kumenta: Lokalni program kulture v Občini Žalec za obdobje 2014–2020 (2021), Vizija in strategija Občine Prebold (2017), ki pojmuje doseganje vizije kot proces uspešnosti integracije gospodarske, okoljske, prometne, izobraževalne, kulturne in druge infrastrukture. Zajema analizo vrednot okolja lokalne skupnosti, kjer kulturna dejavnost v kraju povezuje in pomaga spodbujati lokalno gospodar­ stvo, povečuje privlačnost regije, prispeva k njeni javni podobi in predstavlja podporno okolje za prebivalstvo. 3 Raziskava Raziskavo smo opravili na podlagi poslovnega poročila za leto 2019 Medobčinske splošne knjižnice Žalec (2021) in njenega internega gradiva (2014–2019). Predstav­ ljamo sodelovanje knjižnice z vzgojno-izobraževalnima ustanovama, občino, nevladnimi in drugimi organizacijami, posamezniki (avtorji, založniki, prosto­ voljci). Ugotavljali bomo uspešnost knjižnice pri prizadevanju za ozaveščanje in Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 145 Lea Felicijan pridobivanje uporabnikov, izvajanju skupnih projektov ter promociji knjižnice, vse to z namenom krepitve družbene kohezije v lokalnem okolju. 3.1 Raziskovalni problem Po Levien (2011) so knjižnice fokusirane na: a) posameznike, tj. po načelu eden po eden; zadovoljevanje njihovih potreb (izposoja, čitalnica, informacijski sis­ tem, tehnična sredstva itd.); b) skupnost, tj. na dejavnosti in srečevanja skupin. Ugotovitev o dveh fokusih knjižnic je usmerjala in oblikovala metodo naše razis­ kave. Statistični prikazi pomenijo operiranje s stvarnimi podatki, tj. številom knjiž­ ničnih dejavnosti in številom obiskovalcev dejavnosti. Predstavljajo posplošeni presek knjižnične dejavnosti znotraj uresničevanja knjižničnih vlog s knjižnič­ nimi prireditvami, ki so usmerjene na ciljno skupino obiskovalcev in koledarsko zamejene. 3.2 Vzorčenje V raziskavi se omejujemo predvsem na aktivno vlogo knjižnice v lokalni skupno­ sti, tj. na prireditveno dejavnost in srečevanje skupin, saj bi bila sicer celostna predstavitev knjižničnih vlog preobsežna (glej Brenčič idr., 2019, str. 53–102). Predstavljamo le tiste dejavnosti, kjer so oblikovane aktualne skupine in vklju­ čeni posamezniki, tj. aktivno (posplošeno: izvajalci) ali pasivno (posplošeno: obiskovalci). Glede na Strokovna priporočila in standarde za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028) (Brenčič idr., 2019, str. 53–102) smo izbrali dejavnosti na ravni prire­ ditvene dejavnosti: razvoj predbralne pismenosti, bralna kultura in bralna pis­ menost otrok, bralna kultura in bralna pismenost mladostnikov, bralna kultura in bralna pismenost odraslih, pridobivanje znanja, informacijsko in računalni­ ško opismenjevanje, vključevanje v družbo, domoznanska dejavnost, informa­ cijsko središče lokalne skupnosti, seznanjanje z javnimi zadevami in spremljanje aktualnega dogajanja v družbi, spodbujanje povezovanja in sodelovalne kulture ter ustvarjalnosti v lokalni skupnosti. Izbrali smo obdobje 2014–2019. Obdobje epidemije koronavirusne bolezni (2020– 2021) opredeljujemo kot netipično obdobje glede na odsotnost in omejenost de­ javnosti Občinske knjižnice Prebold in bi lahko bilo obravnavano posebej, zato ga v raziskavo nismo vključili. 146 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 Uresničevanje knjižničnih vlog v splošni knjižnici 3.3 Metodologija Izhajamo iz predpostavke, da vrednotenje kakovosti v knjižnici delno razberemo tudi iz kvantitativnih podatkov, tj. števila uporabnikov oz. obiskovalcev; števila dejavnosti, namenjenih uporabnikom oz. obiskovalcem; velikosti starostnih in interesnih skupin. Zato uporabljamo kvantitativni opisni statistični prikaz. 4 Knjižnične dejavnosti in knjižnične vloge Predstavili bomo knjižnične dejavnosti, ki bi jih knjižnica lahko uvrstila k po­ samezni knjižnični vlogi. Uvodoma podajamo opredelitve temeljnih pojmov in terminov. Knjižnična vloga je »ciljno usmerjeno področje dejavnosti knjižnice, ki opisuje, kaj knjižnica dela ali zagotavlja z namenom zadovoljevanja opredeljene potrebe lokalne skupnosti« (Nelson, 2008, str. 143); pomeni »perspektivo, ki poveže vse vidike delovanja splošne knjižnice v naravnanost k določenemu cilju« in pred­ stavlja »idealno podobo programa splošne knjižnice, tako glede njenih mogočih ciljev kot tudi mogočih načinov njihovega doseganja«, nabor vlog pa predstavlja »podlago za oblikovanje konkretnega odziva knjižnice na specifično lokalno okolje« (Brenčič idr., 2019, str. 29). Knjižnična dejavnost ali storitev »naslavlja določeno posameznikovo potrebo« (Rubin, 2006, str. 3) in je »potrebna za iz­ vajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja /ter/ izhaja iz potreb te dejavnosti in zajema posamične, z njo povezane naloge« (Zakon, 2001). De­ javnosti knjižnice »so raznovrstnih oblik, npr. usposabljanja, delavnice, druge storitve, pri čemer se predpostavlja, da je vsaka konkretna oblika dejavnosti knjižnice zasnovana in načrtovana ciljno, z namenom doseči spremembo, ki bo pomenila napredek v posameznikovem razvoju« (Rubin, 2006, str. 3). Prireditev je »nekaj, kar se zgodi in kar običajno poteka po vnaprej določenem programu. Sestavljena je iz dogodka ali niza dogodkov, za uresničitev katerih so potrebne različne dejavnosti« (Mestna knjižnica Ljubljana, 2021, str. 10). Slovar slovenskega knjižnega jezika (2021) opredeljuje prireditev kot »javni dogodek, zlasti kulturni, športni, zabavni«. 4.1 Knjižnične dejavnosti Občinske knjižnice Prebold v kontekstu knjižničnih vlog Knjižnica kot ustanova deluje organizirano in v obliki načrtovanja oz. idejnega koncepta. Izbor tem in dejavnosti prireditev skozi leto naj bi bil raznovrsten, Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 147 Lea Felicijan namenjen vsej populaciji, od najmlajših do najstarejših. Pobudniki v procesu načrtovanja so: knjižnica, lokalno okolje (domačini oz. društva, ustanove itd.), širše okolje. Gre za proces usklajevanja interesov knjižnice z okoljem, zajet v letni načrt dejavnosti knjižnice na naslednje načine: – ugotavljanje potreb/interesov v lokalnem okolju; – upoštevanje raznolikosti dejavnosti in izvajalcev; – upoštevanje privajenosti uporabnikov na ustaljene dejavnosti (npr. pravljične ure, predstavitve); – načrtovanje, pripravljanje vsebine in izvedbe dejavnosti s posameznikom/ skupino ali v lastni izvedbi; – priprava prostora, materialnih in drugih sredstev; – informiranje lokalne skupnosti o vsebini in drugih značilnostih; – predstavljanje izvedenih dejavnosti (splet, časopis itd.). Občinska knjižnica Prebold načrtuje in izvaja svoje dejavnosti usklajeno z Let­ nim programom kulture v Občini Prebold. Ta opredeljuje kulturno dejavnost ob­ činskega pomena, njeno sofinanciranje in investicije. Uravnoteženo uresničuje­ mo naslednje dejavnosti po tematikah: V knjižnici odkrivamo, V knjižnici predstavljamo, S knjižnico po svetu, S knjižnico na pot po Sloveniji, Poučno v knjižnici, Ustvarjalno v knjižnici, Prisluhnimo pravljici v knjižnici. Časovni načrt dejavnosti je zapisan na občinskem letnem koledarju, ki ga prejme vsako gospodinjstvo. Za vsak mesec sproti občina izda tudi mesečni napovednik, in ta je objavljen tudi v medijih. Vabimo tudi z vabili na knjižničnem izposojnem pultu in osebnimi e-vabili (v bazi Medobčinske splošne knjižnice Žalec je 661 prejemnikov), prek spletne strani knjižnice in občine ter prek medijev. O vsebini in dogajanju na vseh prireditvah redno objavljamo in ob tem jezikovno urejamo prispevke na spletni strani knjižnice in v mesečnem glasilu Občine Prebold E‑glas izpod Žvajge. V letih 2014−2019 smo pripravili 230 prispevkov. O dejavnostih so obveščeni tudi regijski mediji (časopis Utrip Savinjske doline, Savinjska televizija). Uresničevanje dejavnosti po tematikah v obdobju 2014–2019 nam predstavlja predpripravo za oblikovanje strateškega načrta knjižnice in njenih ciljev ter de­ javnosti za doseganje teh ciljev v naslednjih petih letih (kratkoročno) oz. za 10 ali 20 let. Naraščanje števila obiskovalcev dejavnosti in pozitiven odziv obisko­ valcev oz. lokalne skupnosti je lahko tudi eden izmed kazalnikov kakovostne po­ nudbe knjižnice. Zato je ključnega pomena dobro načrtovan program knjižnice, prav tako so pomembni njegovi načrtovalci in izvajalci, in to pomaga razvijati lokalno skupnost na vseh področjih (gospodarskem, socialnem, kulturnem itd.) oziroma delujemo proaktivno (Vilar, 2017, str. 11). 148 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 Uresničevanje knjižničnih vlog v splošni knjižnici 4.2 Primeri knjižničnih dejavnosti v Občinski knjižnici Prebold V nadaljevanju pregledno prikazujemo dejavnosti v obdobju 2014–2019, ki sicer sodijo v določeno knjižnično vlogo, a so med seboj neločljivo prepletene in po­ vezane ter kot take tvorijo nedeljivo celoto, prek katere se knjižnica povezuje z lokalno skupnostjo oz. je vanjo vpeta. 1. in 2. tematski sklop: razvoj predbralne pismenosti ter bralna kultura in bralna pismenost otrok Pri izvajanju dejavnosti za predšolske in šolske otroke dejavnosti znotraj ure­ sničevanja prvega in drugega tematskega sklopa prikazujemo združeno, ker ob pošiljanju vabil ne ločimo ciljne publike na predšolsko in šolsko obdobje. Po­ slovno poročilo za leto 2019 Medobčinske splošne knjižnice Žalec (2021) in njeno interno gradivo (2014–2019) pokažeta, da največji obisk (povprečno sto obisko­ valcev) dosegamo, ko vsaj dvakrat na leto organiziramo otroško predstavo. Že štiri leta je stalnica ponovoletna predstava, ki jo pripravi gledališka skupina dijakov z mentorico občanko Občine Prebold. Priložnostne so glasbeno-plesne dejavnosti etnografske in razvedrilne narave (animacija s čarovnikom, klovnom, Božičkom, mačkom Murijem). Mesečne pravljične ure zajemajo branje pravljic, pesmi in ljudskih pripovedk, pogovore o njih in tematsko ustvarjanje. Izdelki so didaktično primerni sposobnostim ročnih spretnosti otrok. Občasno sodelujejo zunanji izvajalci (pravljična joga, meditacijska pravljica, ustvarjanje z ilustra­ torko). Štirikrat na leto sodelujemo z likovno sekcijo lokalnega kulturno-umet­ niškega društva v obliki sezonskih sobotnih ustvarjalnic. Sodelovanje staršev pri dejavnostih predstavlja pomembno medsebojno interakcijo. Delovanje na podlagi ugotovitve, da izkušnje mladih bralcev močno vplivajo na njihovo bralno kulturo tudi v odraslosti, predstavlja tudi tesno sodelovanje knjižnice, vrtca in osnovne šole v obliki bibliopedagoškega dela. Od leta 2014 po vseh enotah Medobčinske splošne knjižnice Žalec poteka projekt branja za najmlajše v predšolskem obdobju (od štiri do šest let), poimenovan Mali Savinjčani beremo. V sedmih letih projekta je v Preboldu sodelovalo že 420 vrtčevskih otrok (poslovno poročilo za leto 2019 Medobčinske splošne knjižnice Žalec (2021) in njeno interno gradivo (2014–2019)). Cilj projekta je spodbujanje družinskega branja s poudarkom na zbližanju otrok in njihovih najbližjih ob spoznavanju raznovrstnih vsebin z bralnega seznama ter povezovanje lokalne skupnosti, ki tvorno sodeluje na zaključni prireditvi. Vsako leto jeseni v knjižnico povabimo prvošolce Osnovne šole Prebold, da jih spodbudimo k razvoju njihove sposob­ nosti za samostojno uporabo knjižnice in dojemanja branja kot prijetne izkušnje. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 149 Lea Felicijan 3. tematski sklop: bralna kultura in bralna pismenost mladostnikov Dejavnosti, namenjenih mladostnikom, do zdaj v knjižnici nismo organizirali. Vzpostavljanje stika in iskanje njihovih interesov je okrnjeno, zaznavamo njiho­ vo vsakodnevno dolgo odsotnost iz lokalnega okolja zaradi obveznosti v kraju šolanja (v Savinjski dolini ni srednje šole). Pojavlja pa se interes za počitniško delo. Po programu Občine Prebold in Medobčinske splošne knjižnice Žalec so po­ leti 2014 pod mentorstvom knjižničarke tri dijakinje opravljale počitniško delo. Poleg urejanja knjižničnega gradiva so sodelovale zlasti pri izvajanju poletnih dejavnosti za otroke in odrasle, npr. Branje pod krošnjami, sobotne ustvarjalne delavnice na lokalni tržnici, socialne igre in izposoja gradiva na bazenu. Dijaki občasno sodelujejo na prireditvah kot nastopajoči glasbeniki ali igralci otroške gledališke predstave. 4. tematski sklop: bralna kultura in bralna pismenost odraslih Od leta 2007 po vseh enotah Medobčinske splošne knjižnice Žalec poteka pro­ jekt branja za odrasle Savinjčani beremo. Projekt, ki obsega bralno občinstvo 11 knjižnic v 6 občinah (Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko, Žalec), se vsako sezono začne 20. novembra na dan slovenskih splošnih knjižnic in konča s sklepno prireditvijo. V celotni mreži je v projektu v letu 2019 sodelovalo 338 bralcev, od tega v enoti Prebold 58 bralcev. V Domu upokojencev Franc Salamon Trbovlje – enota Prebold potekajo mesečne bralne urice, ki jih za starostnike izvajajo knjižničarke Medobčinske splošne knjižnice Žalec. V letu 2019 je bilo teh literarnih druženj 8, s povprečno 18 udeleženci. V organizaciji osrednje knjižnice v Žalcu vsako jesen poteka skupno srečanje za stanovalce domov upokojencev, varovance organizacij za ljudi s posebnimi potrebami in njihove predstavnike. V Občinski knjižnici Prebold je vse več lokalnih ustvarjalcev, ki želijo predstaviti svoje delo. Na tovrstnih literarnih večerih krepimo bralno kulturo z izvajalci po­ samezniki (npr. prireditvi Večer za dušo in Pesmi mojega srca) ali organizacijami (vsakoletna prireditev kulturno-umetniškega društva Pozdrav mladosti). 5. tematski sklop: pridobivanje znanja Zadnja leta je v knjižnici vse več potopisnih predavanj v obliki fotografske in besedne predstavitve, velikokrat pospremljene z glasbo in predmeti ali hrano s predstavljene destinacije. Na podlagi pobud strokovnjakov različnih podro­ čij v knjižnici vsaj enkrat na mesec organiziramo strokovno predavanje. Naj­ bolje obis­kana so predavanja o zdravem načinu življenja in prehranjevanja, psihološka, duhovna in motivacijska predavanja, predavanja o načinu dobre 150 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 Uresničevanje knjižničnih vlog v splošni knjižnici komunikacije, spomladi ali jeseni o delu na vrtu in v okolici doma, pritegne še zgodovinska tematika ali predstavitev koristnih vsakdanjih veščin, npr. tehnike pravilnega dihanja. 6. tematski sklop: informacijsko in računalniško opismenjevanje Približno enkrat na leto obiskovalcem v obliki strokovnih predavanj ponudimo znanje o uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij in s tem širimo infor­ macijsko ter računalniško pismenost, npr. o lažnih novicah, družbenih omrež­ jih, računalniškem oblikovanju besedil. 7. tematski sklop: vključevanje v družbo Razumevanje različnosti in s tem povezanih različnih potreb oseb s posebnimi potrebami in drugih ranljivih skupin je ključnega pomena za celotno družbo, državo in slehernega posameznika v lokalni skupnosti. Zavedanje knjižničarske etične dolžnosti ozaveščati in biti ozaveščen o pravicah in potrebah ranljivih skupin prebivalcev se je v knjižnici najbolj okrepilo vzporedno s prizadevanjem Občine Prebold postati invalidom prijazna občina v letu 2019, ko je bilo v sode­ lovanju z Občino Prebold v sklopu projekta Občina po meri invalidov izvedenih pet prireditev z namenom približevanja ranljivim skupinam prebivalcev. V so­ delovanju z Društvom paraplegikov jugozahodne Štajerske je potekal pogovor­ ni večer z razstavo in predstavitvijo slikanja z usti. Z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Celje literarno-glasbeni večer s prikazom mobilnosti z belo palico. S pridobitvijo listine Občina po meri invalidov se projekt ni ustavil. V letu 2020 je potekal glasbeno-pogovorni večer s predstavitvijo Medobčinskega društva za pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju Sožitje Žalec. Ranljive skupine tako tudi s pomočjo knjižnice postajajo vse prodornejše v izkazovanju potreb ali dokazovanju pravice do videnja teh potreb. V knjižnici je nameščena tudi slušna zanka. 8. tematski sklop: domoznanska dejavnost Vrednote lokalnega okolja ohranjamo z domoznanskimi prireditvami. Pod okri­ ljem Medobčinske splošne knjižnice Žalec tudi v preboldski knjižnici potekajo pogovorni večeri z naslovom Utrip domoznanstva, na katerih društva predstavijo svoje delovanje skozi čas in tako zaznamujejo obletnico ali poseben dosežek. Cilj te dejavnosti je graditi in krepiti identiteto lokalne skupnosti, kar se poka­ že zlasti ob izdaji književnega ali glasbenega dela domačega pisca, glasbenega Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 151 Lea Felicijan poustvarjalca oz. skupine. Tudi ob teh priložnostih v knjižnici pripravimo pred­ stavitveni ali spominski večer. Občina Prebold je založnik in izdajatelj številnih tovrstnih del. V Občinski knjižnici Prebold je urejen tudi domoznanski kotiček s portretnimi fotografijami preboldskih literarnih ustvarjalcev in gradivom, ki so ga ti ustvarili. 9. tematski sklop: informacijsko središče lokalne skupnosti Podjetniška svetovalka iz lokalne skupnosti je v knjižnici v sklopu projekta SPOT svetovanje Savinjska izvedla brezplačno delavnico pomoči vsem zainteresiranim potencialnim podjetnikom in podjetjem. 10. tematski sklop: seznanjanje z javnimi zadevami in spremljanje aktualnega dogajanja v družbi O aktualnih in javnih zadevah se imajo prebivalci lokalne skupnosti možnost opredeliti, odločiti in izraziti svoje mnenje. V knjižnici smo jim to omogočili npr. ob soočenju kandidatov za župane, z varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev nacionalne radiotelevizije, okroglo mizo o možnostih razvoja turizma v kraju. 11. tematski sklop: spodbujanje povezovanja in sodelovalne kulture ter ustvarjalnosti v lokalni skupnosti Prirejamo razstave, ki so v prostorih knjižnice na ogled po mesec dni. Odprtja razstav so tudi priložnost za medgeneracijsko povezovanje, v kulturnem pro­ gramu največkrat sodelujejo razstavljavec, učenci glasbene šole, knjižničarka. Povezovalno vlogo knjižnice utrjujemo tudi z organizacijo pogovornih veče­ rov z znanimi Slovenci. Večkrat za izvedbo dejavnosti zagotovimo knjižnični prostor in ob tem predstavimo knjižnično dejavnost ali organiziramo kulturni program. Vsebina večerov je obogatena s kulturnim programom glasbenikov v različnih sestavih, sodelujemo z učenci glasbene šole, za recitacijo poskr­ bijo osnovnošolci ali člani kulturno-umetniškega društva. Večere sklenemo z neformalnim druženjem in konverzacijo. Sodelovalna kultura se krepi tudi s tem, ko knjižnico obiskujejo lokalne ustanove. Občinska knjižnica Prebold in Vrtec Prebold sta v isti stavbi in tudi zato so obiski predšolskih otrok v knjižni­ ci organizirano skupaj z vzgojiteljicami zelo pogosti. Učiteljice z osnovnošolci knjižnico občasno izberejo za popestritev šolskega pouka v obliki bralne urice, pridružijo se tudi starši. 152 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 Uresničevanje knjižničnih vlog v splošni knjižnici 5 Rezultati S sedmimi preglednicami in tremi slikami prikazujemo dinamiko uresničevanja frekventnih in občasnih dejavnosti knjižnice v obdobju šestih let (2014–2019), in sicer z vidika načrtovanja ter tematske povezave s knjižničnimi vlogami. Prika­ žemo tudi knjižnične dejavnosti glede na ciljne aktivne in pasivne skupine ter kontinuiteto in naraščanje posameznih dejavnosti. Preglednica 1: Izvedba knjižničnih dejavnosti v Občinski knjižnici Prebold glede na njihovo število (2014–2019) Rang Knjiž. dejavnosti 1. D1 Občinska knjižnica Prebold 2014–2019 Št. dejavnosti Št. obiskovalcev 61 2098 2. D5 57 1257 3. D2 56 1556 4. D4 47 1075 4. D11 47 1842 5. D8 32 1333 6. D7 6 238 6. D10 6 239 7. D6 3 25 8. D9 1 43 9. D3 0 0 316 9706 Skupaj Označevanje: oznake D1–D11 predstavljajo posamezne dejavnosti (D): D1 – razvoj predbralne pismenosti, D5 – pridobivanje znanja, D2 – bralna kultura in bralna pismenost otrok, D4 – bralna kultura in bralna pismenost odraslih, D11 – spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti, D8 – domoznanska dejavnost, D7 – vključevanje v družbo, D10 – seznanjanje z javnimi zadevami in spremljanje aktualnega dogajanja v družbi, D6 – informacijsko in računalniško opismenjevanje, D9 – informacijsko središče lokalne skupnosti, D3 – spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti. Število knjižničnih dejavnosti (preglednica 1) je podano kumulativno za število knjižničnih dejavnosti in število obiskovalcev v obdobju 2014–2019. Razvrščanje dejavnosti pokaže, za katere knjižnične dejavnosti je knjižnica predvidela, da so za lokalno skupnost ali potrebne ali zanimive, torej da izražajo njene potrebe in interese, in jih je načrtovala v letnem načrtu za posamezno leto ter so bile pogosteje izvedene. To so zlasti dejavnosti: razvoj predbralne pismenosti, pri­ dobivanje znanja, bralna kultura in bralna pismenost otrok, bralna kultura in bralna pismenost odraslih, spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti, domoznanska dejavnost. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 153 Lea Felicijan Preglednica 2: Izvedba knjižničnih dejavnosti v Občinski knjižnici Prebold glede na število obiskovalcev pri posamezni dejavnosti (2014–2019) Rang Knjiž. dejavnosti Občinska knjižnica Prebold 2014–2019 1. D1 2098 61 2. D11 1842 47 Št. obiskovalcev Št. dejavnosti 3. D2 1556 56 4. D8 1333 32 5. D5 1257 57 6. D4 1075 47 7. D10 239 6 8. D7 238 6 9. D9 43 1 10. D6 25 3 11. D3 Skupaj 0 0 9706 316 Označevanje: oznake D1–D11 predstavljajo posamezne dejavnosti (D): D1 – razvoj predbralne pismenosti, D11 – spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti, D2 – bralna kultura in bralna pismenost otrok, D8 – domoznanska dejavnost, D5 – pridobivanje znanja, D4 – bralna kultura in bralna pismenost odraslih, D10 – seznanjanje z javnimi zadevami in spremljanje aktualnega dogajanja v družbi, D7 – vključevanje v družbo, D9 – informacijsko središče lokalne skupnosti, D6 – informacijsko in računalniško opismenjevanje, D3 – spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti. Število obiskovalcev knjižničnih dejavnosti v časovnem obdobju 2014–2019 (pre­ glednica 2) pokaže, katere knjižnične dejavnosti so v lokalni skupnosti pritegnile največ zanimanja. Tu vidimo določena razhajanja, saj je na primer dejavnost pridobivanja znanja, ki je bila glede na pogostost izvajanja načrtovana kot druga najpomembnejša dejavnost, po obisku šele na petem mestu. Obratno pa nismo pogosto načrtovali dejavnosti spodbujanja povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti, vendar se je pokazalo veliko zanimanje obiskovalcev za to dejavnost. Pogosto izvajane in hkrati tudi dobro obiskane so dejavnosti razvoj predbralne pismenosti, bralna kultura in bralna pismenost otrok ter domoznanska dejavnost. Podatki o številu obiskovalcev torej pokaže­ jo, kako je lokalna knjižnica uspešna glede predvidevanja potreb in interesov lokalnega okolja in kako se v tem prilagaja lokalnemu okolju. Ko primerjamo število obiskovalcev posameznih dejavnosti (preglednica 3) v prvem in zadnjem obravnavanem letu, opazimo (ponekod zelo izrazito) rast števila obiskovalcev pri večini knjižničnih dejavnosti. V letu 2014 se je največ obiskovalcev udeležilo dejavnosti spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti, razvoj predbralne pismenosti ter bralna kultura in bralna pismenost otrok. V letu 2019 je bilo največ obiskovalcev 154 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 Uresničevanje knjižničnih vlog v splošni knjižnici domoznanske dejavnosti, bralne kulture in bralne pismenosti odraslih ter razvo­ ja predbralne pismenosti. Največji prirast v šestletnem obdobju izvajanja knjiž­ ničnih dejavnosti je bil dosežen z domoznansko dejavnostjo, bralno kulturo in bralno pismenostjo odraslih ter razvojem predbralne pismenosti. Preglednica 3: Primerjava obiskanosti dejavnosti za leti 2014 in 2019 ter prikaz uresničevanja knjižničnih dejavnosti glede na prirast obiskovalcev za leto 2019 glede na leto 2014 Knjižnična dejavnost D1 D2 D3 D4 D5 D6 D7 D8 D9 D10 D11 Št. obisk. Št. obisk. 2014 2019 172 405 138 267 0 0 69 428 86 306 0 5 0 210 104 475 0 0 22 20 239 354 Prirast obisk. 2014– 2019 +233 +129 0 +359 +220 +5 +210 +371 0 –2 +115 Označevanje: oznake D1–D11 predstavljajo posamezne dejavnosti (D): D1 – razvoj predbralne pismenosti, D2 – bralna kultura in bralna pismenost otrok, D3 – spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti, D4 – bralna kultura in bralna pismenost odraslih, D5 – pridobivanje znanja, D6 – informacijsko in računalniško opismenjevanje, D7 – vključevanje v družbo, D8 – domoznanska dejavnost, D9 – informacijsko središče lokalne skupnosti, D10 – seznanjanje z javnimi zadevami in spremljanje aktualnega dogajanja v družbi, D11 – spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti. Razvrstitev knjižničnih dejavnosti glede na prirast obiskovalcev pokaže, katere so tiste knjižnične dejavnosti, ki se resnično potrjujejo v lokalni skupnosti, in to glede na privlačnost ali potrebo. Prav večanje števila obiskovalcev dejavnosti je pravi kazalnik uspešnosti izvajanja knjižničnih dejavnosti in kazalnik načrtova­ nja knjižničnih dejavnosti v prihodnje. Število obiskovalcev po dejavnostih po­ kaže, kako uspešna je knjižnica pri odkrivanju potreb in interesov svoje skupno­ sti uporabnikov v načrtovanju dejavnosti ter izvajanju teh. Dejavnosti 3 – bralna kultura in bralna pismenost mladostnikov, 6 – informacijsko in računalniško opismenjevanje, 9 – informacijsko središče lokalne skupnosti so brez vrednosti in potrebujejo drugačno načrtovanje dejavnosti in/ali promoviranje. Vrednost pri dejavnosti 10 – seznanjanje z javnimi zadevami in spremljanje aktualnega dogajanja v družbi je zanemarljiva, saj gre za le 2 dejavnosti oz. 1 dejavnost, kar je odraz zanimanja lokalne skupnosti za aktivnosti znotraj te dejavnosti. Knjižnične dejavnosti preboldske knjižnice so bile v obravnavanem obdobju na­ črtovane in izvedene ciljno glede na skupine in posameznike. V nadaljevanju podajamo pregled knjižničnih dejavnosti po (grobih) starostnih skupinah sode­ lujočih, s čimer želimo predstaviti, katere starostne skupine smo s knjižničnimi dejavnostmi pritegnili in aktivirali. Pregled po ciljnih skupinah aktivnih udeležencev kaže izrazit trend narašča­ nja skupnega števila sodelujočih in izvajalcev dejavnosti iz lokalne skupnosti (preglednica 4). Pri otrocih opazimo manko sodelujočih in izvajalcev iz širšega okolja in izrazit manko deleža mladostnikov (ker v lokalni skupnosti ni nobene srednje šole). Pri odraslih gre za zmerno rast števila izvajalcev posameznikov, Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 155 Lea Felicijan ustanov, tako glede na lokalno kot širše okolje. Skupne vrednosti kažejo na to, da je knjižnica motivirala in aktivirala sodelujoče in izvajalce iz svojega okolja, pri sodelujočih in izvajalcih iz širšega okolja pa velja, da gre za teme, pobude, izvajalce, ki se nanašajo na aktualne in širše pojave družbe kot celote. Preglednica 4: Primerjava zastopanosti ter števila sodelujočih in izvajalcev po knjižničnih dejavnostih v celoti glede na skupine otrok, mladostnikov in odraslih za leti 2014 in 2019 Iz lokalnega okolja Starostna skupina otroci 2014 2019 2014 2019 predšolski 1 39 0 0 osnovnošolski 16 44 0 0 5 8 0 1 posamezniki 53 75 15 20 ustanove 19 75 22 27 94 241 37 48 mladostniki odrasli skupaj Iz širšega okolja Spodnje tri preglednice (preglednica 5, 6 in 7) prikazujejo sodelujoče in izvajalce dejavnosti v Občinski knjižnici Prebold v časovnem obdobju 2014–2019. Razde­ lili smo jih po kategorijah: posamezniki, skupine in ustanove; iz lokalnega, bli­ žnjega ali širšega okolja. Na podlagi pobud uporabnikov knjižničnih dejavnosti, izvajalcev dejavnosti in sodelujočih na prireditvah ter v skladu s programom načrtovanja dejavnosti knjižnice uresničujemo raznolik nabor sodelujočih in izvajalcev, s čimer pritegnemo številne ciljne skupine v lokalni skupnosti oz. interes skupnosti, hkrati pa se kaže naraščanje števila obiskovalcev prireditev. Večplastno vključevanje sodelujočih in izvajalcev zahteva tudi raznolike oblike dela in načine sodelovanja s knjižnico, kar je lahko eden izmed kazalnikov uspe­ šnosti ter predstavitev koristi za posameznika in lokalno skupnost. Preglednica 5: Sodelujoči in izvajalci dejavnosti v Občinski knjižnici Prebold (2014–2019) – posamezniki Iz lokalnega okolja: slikarka, vzgojiteljica, popotnik, fotograf, zdravnik, zgodovinar, novinarka, vedeževalka, pravljičarka, psihoterapevt, učiteljica, glasbenik (kitarist, flavtistka, citrarka), klekljarica, kipar; iz bližnjega okolja, tj. regije: fotograf, pevka, zgodovinar, ilustrator, pravljičarka, zeliščarica, medicinska sestra; iz širšega okolja: pevka, glasbeni producent in menedžer, popotnik, zeliščarica, agronom, humanitarni delavec, televizijska voditeljica, tekačica, tekaški trener, skladatelj, zdravnica, trener retorike, humorist, nutricionistka, strokovnjak za meditacijo, kulturologinja in antropologinja, modna oblikovalka, igralka, ilustratorka, pater, pedagoginja in psihologinja, literarni zgodovinar, pisatelj, politik, alpinist, čarodej, ekstremni športnik. 156 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 Uresničevanje knjižničnih vlog v splošni knjižnici Preglednica 6: Sodelujoči in izvajalci dejavnosti v Občinski knjižnici Prebold (2014–2019) – skupine Iz lokalnega okolja: vokalno-glasbena skupina ljudskih pevcev, zgodovinsko in narodopisno društvo, kulturno‑umetniško društvo, kulturno-prosvetno društvo, planinsko društvo, čebelarsko društvo, jamarski klub, turistično društvo, prostovoljno gasilsko društvo, društvo za pomoč in samopomoč ljudem v stiski, športna zveza, društvo prijateljev mladine, medgeneracijski center; iz bližnjega okolja, tj. regije: fotografski krožek, univerza za tretje življenjsko obdobje, zasebni glasbeni center, vokalno‑instrumentalna skupina, alternativna vadba in izobraževanje, kulturno-umetniško društvo, kulturnozgodovinsko društvo, likovna sekcija, kulturno-glasbeno društvo, medobčinsko društvo invalidov; iz širšega okolja: društvo likovnikov, društvo fotografov, društvo mladih geografov, zasebno gledališče za otroke, alpinistični odsek, fundacija za šport, združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, društvo za glasbeno gledališče, vrtnarski center, združenje za predbralno pismenost, kulturno‑umetniško društvo, turistično društvo, društvo paraplegikov, medobčinsko društvo slepih in slabovidnih. Preglednica 7: Sodelujoči in izvajalci dejavnosti v Občinski knjižnici Prebold (2014–2019) – ustanove Iz lokalnega okolja: vrtec, osnovna šola, občina, lekarna, patronažna služba; iz bližnjega okolja, tj. regije: glasbena šola, javni sklad za kulturne dejavnosti, zavod za kulturo, šport in turizem, center za krepitev zdravja, inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo; iz širšega okolja: območna obrtno-podjetniška zbornica, srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije, gimnazija, zgodovinski arhiv, splošna bolnišnica, mestna knjižnica, javna agencija za knjigo, muzej novejše zgodovine, nacionalna radiotelevizija, slovenska kinoteka, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, sklad za regionalni razvoj. S statističnim povprečjem števila obiskovalcev posameznih knjižničnih dejav­ nosti za obdobje 2014–2019 prikažemo interes okolja za tematiko, ki jo je ponudi­ la knjižnica. To je kazalnik uspešnosti šestletnega načrtovanja in uresničevanja knjižničnih dejavnosti. Dejavnost D9 – informacijsko središče lokalne skupnosti je pravzaprav izstopajoča posebnost: šlo je le za eno izvedbo dejavnosti v vseh letih, a je bila izjemno obiskana. Največji obisk dosegamo z dejavnostjo D8 – do­ moznanska dejavnost, enakovredno sledijo dejavnosti D7 – vključevanje v druž­ bo, D10 – seznanjanje z javnimi zadevami in spremljanje aktualnega dogajanja v družbi, D11 – spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 157 Povprečno število obiskovalcev na dejavnost Lea Felicijan 50 45 40 43 42 35 40 40 40 34 30 25 28 20 23 22 15 10 5 0 D9 D8 D7 D10 D11 D1 D2 D4 D5 8 0 D6 D3 Knjižnična dejavnost Slika 1: Vidik realizirane dejavnosti knjižnice Zavedanje vodstev v skupnosti o pomenu knjižnice kot kulturne ustanove in njeni vlogi v lokalni skupnosti močno vpliva na vse dejavnosti knjižnice oz. na načrtovanje in uresničevanje knjižničnih dejavnosti. Kot navajata Podbrežnik in Bojnec (2015, str. 15), »/s/plošna knjižnica v svoje delovanje vključuje ustano­ vitelje in financerje, zaposlene, vodstvo knjižnice in uporabnike«. Naraščanje števila obiskovalcev dejavnosti je kazalnik njihovega zadovoljstva in zvestobe ter kakovosti knjižničnih storitev (prav tam, str. 12). Mogoče je domnevati, da rast števila obiskovalcev posameznih knjižničnih dejavnosti (npr. domoznanska dejavnost, vključevanje v družbo) kaže na večanje njihovega zanimanja, česar pa nismo posebej preučevali. 3000 Število obiskovalcev 2500 2419 2470 2018 2019 2000 1500 1641 1282 1000 500 0 1064 830 2014 2015 2016 2017 Leto Slika 2: Skupno število obiskovalcev knjižničnih dejavnosti 158 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 Uresničevanje knjižničnih vlog v splošni knjižnici 70 Število dejavnosti 60 50 40 65 65 2018 2019 52 48 44 42 30 20 10 0 2014 2015 2016 2017 Leto Slika 3: Skupno število dejavnosti v knjižnici Po opravljeni razčlembi knjižnične dejavnosti – obiskovalci dejavnosti, strnemo spoznanja o knjižničnih dejavnostih splošne knjižnice in pomenu v lokalnem okolju. Vprašanje razvijanja knjižničnih vlog v splošni knjižnici v lokalnem oko­ lju se nam kaže kot težnja k temu, da občinska knjižnica na podlagi značilnosti svojega okolja izbira tiste knjižnične vloge, ki so za to okolje najpomembnej­ še, in se jim posveti s knjižničnimi dejavnostmi, ki se tematsko povezujejo s posameznimi relevantnimi knjižničnimi vlogami. Na temelju analize pregleda knjižničnih dejavnosti in števila sodelujočih v Občinski knjižnici Prebold v da­ nem obdobju strnemo naša spoznanja o vlogi občinske knjižnice v podeželskem okolju prek razvijanja tistih knjižničnih vlog, ki so zanjo pomembne: – Vzpostavlja komunikacijsko odprti in aktivni odnos k potrebam/interesom za vse uporabnike v lokalni skupnosti. Je dojemljiva za neformalne interese vseh skupin in posameznikov, to je od predšolskih otrok do upokojencev, ljubitelj­ skih idr. združenj itd. – Zajema široko področje (izobraževanje, informacijski viri, interesna raznoli­ kost, prosti čas, razvedrilo, ustvarjalnost itd.). – Vključuje posameznike in skupine iz lokalnega in širšega okolja. – Uravnoveša področja dejavnosti in sodelujočih, izvajalcev iz knjižnice in oko­ lja. – Sodeluje z vsemi drugimi ustanovami v okolju. – Skrbi za pestrost oblik in področij (aktualne, tradicionalne teme; nove oblike in ustaljene dejavnosti, tj. ure pravljic, razstave, predstavitve itd.). – Usklajuje prekrivanje z dejavnostmi drugih ustanov, a z razliko, da v knjižnici niso formalizirane in niso obvezne. – Izvaja medijsko in propagandno dejavnost (obveščanje, objavljanje in pred­ stavljanje dejavnosti kot odmevnost posameznih dejavnosti v knjižnici). Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 159 Lea Felicijan 6 Sklep V raziskavi smo opravili mikroanalizo dejavnosti Občinske knjižnice Prebold za obdobje 2014–2019. Uporabili smo kvantitativni pristop glede na ciljne skupine uporabnikov. Raziskovalni cilj je bil prikazati dejavnosti knjižnice za potrebe uporabnikov v lokalnem okolju prek razvijanja za okolje pomembnih knjižničnih vlog in uspešnost knjižnice pri tem: uveljavljamo knjižnične vloge z dejavnostmi, te pa so odziv knjižnice na interese ali potrebe lokalnega okolja. Število izvedenih knjižničnih dejavnosti je pokazalo, da se knjižnica pri načrto­ vanju prireditev prilagaja interesom in potrebam skupnosti, razvrščanje dejav­ nosti po številu obiskovalcev pa kaže, kako je knjižnica pri tem uspešna glede na zadovoljstvo uporabnikov. Največkrat je knjižnica izvajala: otroške priredit­ ve, potopisna in strokovna predavanja, literarne večere, pogovore z znanimi Slovenci in domoznanske večere; torej prireditve knjižničnih dejavnosti: razvoj predbralne pismenosti, pridobivanje znanja, bralna kultura in bralna pismenost otrok, bralna kultura in bralna pismenost odraslih, spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti, domoznanska de­ javnost. Najbolj obiskane so bile otroške prireditve, pogovorni in domoznanski večeri ter potopisna in strokovna predavanja; torej prireditve knjižničnih dejav­ nosti: razvoj predbralne pismenosti, spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti, bralna kultura in bralna pismenost otrok, domoznanska dejavnost, pridobivanje znanja. Opazno je tudi izrazito na­ raščanje skupnega števila sodelujočih in izvajalcev dejavnosti iz lokalne sku­ pnosti, kar izraža, da je knjižnica motivirala in aktivirala sodelujoče in izvajalce prav iz svojega okolja. Tudi povprečje števila obiskovalcev na dejavnost kaže naj­ večjo udeležbo pri predstavitvah lokalnih ustvarjalcev. Največji prirast obisko­ valcev imajo knjižnične dejavnosti: domoznanska dejavnost, bralna kultura in bralna pismenost odraslih, razvoj predbralne pismenosti, pridobivanje znanja, vključevanje v družbo. Primerjava knjižničnih dejavnosti s številom knjiž­ničnih prireditev in številom obiskovalcev predstavlja tudi samovrednotenje knjižnič­ nih dejavnosti in uspešnost sodelovanja z lokalno skupnostjo glede na vidik interesa in odzivanja okolja. Ugotovitev raziskave je, da se je knjižnica z dejavnostmi uspešno prilagajala potrebam in zanimanju lokalnega okolja ter okolje močno aktivirala. Knjižnične dejavnosti so tako prek razvijanja knjižničnih vlog tudi tematsko umeščene. Izsledki raziskave kažejo, da je temeljni namen izvajanja knjižničnih dejavnosti Občinske knjižnice Prebold spodbujanje medkulturnega in medgeneracijske­ ga dialoga, sodelovalne kulture ter kritičnega mišljenja, razvijanje različnih oblik pismenosti, vključevanje in povezovanje v sodobne kulturne tokove z 160 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 Uresničevanje knjižničnih vlog v splošni knjižnici zavedanjem pripadnosti lokalni skupnosti. Občinska knjižnica Prebold s knjiž­ ničnimi dejavnostmi zadovoljuje potrebe in interese vseh ciljnih skupin (od pred­ šolskih otrok do starostnikov, ranljivih skupin itd.). Za krajevno splošno knjižnico v Preboldu, ki je bila predmet našega razisko­ vanja, smo ugotovili izrazito vpetost knjižnice v neposredno okolje in glede na svojo dejavnost v lokalnem okolju njeno vlogo kulturnega, družbenega in dru­ žabnega središča življenja lokalne skupnosti. Navedeni viri Ambrožič, M. in Badovinac, B. (2009). Knjižnice – dodana vrednost za uporabnike in okolje. V M. Ambrožič in D. Vovk (ur.), Knjižničarji in knjižnice: dodana vrednost okolju: zbornik referatov (str. 11–42). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Bon, M., Gazvoda, J., Horžen, V., Karun, B., Kek, R., Kovař, B. idr. (2012). Slovenske splošne knjižnice za prihodnost: strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2013–2020. Združenje splošnih knjižnic Slovenije. Brenčič, P., Fras Popović, S., Podbrežnik Vukmir, B., Vilar, P., Vodeb, G., Zdravje, A. (2019). Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Breznik, M., Novljan, S., Jug, J. in Milohnić, A. (2005). Knjižna kultura. UMco. Dokumentacija Medobčinske splošne knjižnice Žalec – interno gradivo (2014–2019). Laimiš, A. (2015). Organizacijske strukture in procesi, ki omogočajo uvajanje sprememb v organizacijah. V E. Boštjančič, A. Potočnik in K. Šavrič (ur.), Organizacijska psihologija danes in jutri (str. 13–24, 261). Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Levien, R. E. (2011). Confronting the Future. Strategic Visions for the 21st-Century Public Library. American Library Association. http://www.ala.org/advocacy/sites/ala.org.advo­ cacy/files/content/advleg/pp/pub/policy/confronting_the_futu.pdf McNicol, S. (2006). What Makes a Joint Use Library a Community Library? Library trends, 54(4), 519–534. https://muse.jhu.edu/article/198869 Medobčinska splošna knjižnica Žalec. (2021). Poslovno poročilo za leto 2019. https://www. zal.sik.si/o-knjiznici/info-javnega-znacaja/ Mestna knjižnica Ljubljana. (2021). Letno poročilo MKL 2019. https://www.mklj.si/o-nas/ informacije-javnega-znacaja Nelson, S. (2008). Strategic planning for results. ALA. Novljan, S. (2004). Izobraževalna moč splošnih knjižnic. Knjižnica, 48(3), 107–124. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 161 Lea Felicijan Občina Prebold. (2017). Vizija in strategija razvoja Občine Prebold. https://prebold.si/ index.php/uradne-objave/strateski-dokumenti Občina Žalec. (2021). Lokalni program kulture v Občini Žalec za obdobje 2014–2020. https:// zalec.si/wp-content/uploads/2020/04/Lokalni-program-kulture-v-Ob%C4%8Dini%C5%BDalec-v-obdob­ju-2014-2020.pdf Podbrežnik, I. in Bojnec, Š. (2015). Ugotavljanje kakovosti storitev v splošnih knjižnicah. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Rozman, R. in Kovač, J. (2012). Management. GV založba. Rubin, R. J. (2006). Demonstrating results: using outcome measurement in your library. ALA. Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2021) (2., dopolnjena in deloma prenovljena izd.). Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. https://fran.si/ Statistični urad Republike Slovenije. (2018). Občina Prebold. https://www.stat.si/obcine/ sl/Municip/Index/127 Statistični urad Republike Slovenije. (2019). Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019. https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8135 Vilar, P. (2017). Proaktivna splošna knjižnica za bralno pismenost in bralno kulturo. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 – ZUJIK in 92/15. Žagar, T. (2011). Poslanstvo knjižnice: odprt prostor prebujanja potencialov. Zakaj pa ne?. V M. Ambrožič in D. Vovk (ur.), Knjižnica: odprt prostor za dialog in znanje: zbornik referatov (str. 23–32). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Mag. Lea Felicijan Medobčinska splošna knjižnica Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec e-pošta: lea@zal.sik.si 162 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 BIBLIOGRAFIJE BIBLIOGRAPHIES Slovenske bibliografije v letu 2019 Tjaša Pavletič Lacko, Špela Zupanc Oddano: 12. 12. 2020 – Sprejeto: 15. 6. 2021 Bibliografija Bibliography UDK 016(497.4)”2019” https://doi.org/10.55741/knj.65.1-2.7 Ključne besede: slovenske bibliografije, bibliografije, Slovenija, 2019 Keywords: bibliographies, Slovenia, 2019 Bibliografija bibliografij je urejen popis objavljenih bibliografij. Bibliogra­ fijo slovenskih bibliografij objavljajo v Narodni in univerzitetni knjižnici. Temelje na področju popisovanja slovenskih bibliografij je postavila Štefka Bulovec, prva zaposlena v bibliografskem oddelku Narodne in univerzitet­ ne knjižnice. Sestavila in uredila je Bibliografijo slovenskih bibliografij (1561–1973), ki je izšla leta 1976. Od leta 1964 izhaja Bibliografija slovenskih bibliografij enkrat letno v reviji Knjižnica, z naslovom Slovenske bibliogra­ fije v letu … V letih 1964–1979 jo je urejal Jože Munda, od 1979 do vključno 1981 jo je urejala Majda Ujčič (v letu 1979 s souredništvom J. Munde), od 1982 do vključno 2005 je bila njena urednica Lidija Wagner, v letih 2006–2018 pa Matjaž Hočevar. Bibliografija slovenskih bibliografij (BSB) je selektivna. Štefka Bulovec je v krajšem uvodu Bibliografije slovenskih bibliografij (Ljubljana, 1976) navedla kriterije za izbor in pojasnila, kako je bibliografija urejena. Na tej osnovi so se kriteriji za vključevanje bibliografij v BSB oblikovali oz. delno spreminjali skozi desetletja njenega izhajanja. Toda podrobnejša teoretična izhodišča za izbor in opis gradiva, ki ga vključujemo v BSB, pri nas doslej še niso bila objavljena. 165 Tjaša Pavletič Lacko, Špela Zupanc Bibliografija nastaja na osnovi primarnega dokumenta, z bibliografovim vpogle­ dom v vir. Izbor gradiva temelji na narodnostnem načelu (slovenika1), gradivo naj bi ustrezalo vsaj enemu od naslednjih kriterijev: – avtor bibliografije je Slovenec, – bibliografija je v slovenskem jeziku, – bibliografija je izšla v publikaciji, ki jo je izdala slovenska založba. Upoštevane so tudi publikacije, ki so izšle izven meja Republike Slovenije in ustrezajo vsaj enemu od zgoraj naštetih kriterijev. Pričujoča BSB vsebuje popis bibliografij za leto 2019. Upoštevane so tudi biblio­ grafije, ki so izšle pred letom 2019 (v obdobju zadnjih petih let) in niso bile zajete v preteklih BSB. Te enote so označene z zvezdico (*). Popis vsebuje izbor biblio­ grafij, ki so izšle: – kot samostojna monografska publikacija (tiskana ali elektronska), – kot prispevek, del prispevka ali poglavje v monografski publikaciji, – kot članek ali del članka v periodični publikaciji. Bibliografije, ki so izšle zgolj na spletnih straneh ali pa so bolj kot bibliografije le tekoči seznami knjižničnega gradiva, v to BSB niso vključene. Zaradi količine po­ datkov bi namreč sistematično sledenje in izbor preseglo okvire pričujoče BSB. Bibliografije so razvrščene v 11 skupin, po sistemu univerzalne decimalne kla­ sifikacije (UDK): – Splošne bibliografije – Bibliografije sodelavcev strokovnih in znanstvenih institucij – Filozofija. Psihologija – Bibliotekarstvo. Bibliografska kazala. Bibliografije bibliografij – Družbene in politične vede – Naravoslovne in uporabne vede. Medicina – Založništvo – Umetnost. Arhitektura. Urbanizem. Gledališče. Glasba – Jezikoslovje. Književnost – Osebne bibliografije. Bibliografije več oseb – Domoznanstvo. Zemljepis. Zgodovina 1 »… v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev, slovenskih založb, pripad­ nikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti in drugih manjšinskih skupnosti v Sloveniji (Slovenika)«. Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 – ZUJIK in 92/15); »Dela slovenskih avtorjev in izdaje slovenskih založnikov, ne glede na jezik in kraj izdaje, ter dela o Sloveniji in Slovencih« (Bibliotekarski terminološki slovar, 2011). 166 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 165–186 Slovenske bibliografije v letu 2019 Znotraj posameznega vsebinskega sklopa so razvrščene po abecednem vrstnem redu: – avtorja (oziroma prvega avtorja, kadar sta pisca dva ali trije), – naslova (pri anonimnih delih, več kot treh avtorjih), – imena korporacije. V skupini Osebne bibliografije so bibliografije razvrščene po abecednem redu priimkov osebnosti. Vse popisane bibliografije so vključene tudi v vzajemno bibliografsko-kataložno bazo podatkov COBIB. Splošne bibliografije OHK FF Prešerna na ogled postavi : bibliografija monografskih publikacij v knjižnicah OHK FF / [urednice Kristina Pritekelj, Urška Skalicky in Metka Šorli ; ilustracije Jakob Klemenčič]. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete (OHK FF), 2019. 78 str. – Dostopno tudi na: https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/ view/135/234/3642-1 (6. 1. 2021) Majovski, Ksenija. Slovenska bibliografija v Italiji, leto 2017. - V: Koledar - Goriška mo­ horjeva družba. - ISSN 1124-6561. - (2019), str. 240–277. Majovski, Ksenija. Slovenska bibliografija Videnske pokrajine : leto 2017. - V: Trinkov koledar. - ISSN 1124-6790. - (2019), str. 219–238. Bibliografije sodelavcev strokovnih in znanstvenih institucij Bibliografija / poročilo sestavila Petra Kolenc. - V: Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici (Tiskana izd.). - ISSN 2630-4287. - [Št.] 16 (2019), str. 81–84. - V okviru prispevka Poročilo o delu sodelavcev Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici od 1. 12. 2018 do 31. 12. 2019. - Dostopno tudi na: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC­ -84TSTW5X/0fc7d41b-7817-45a3-807e-5ca429fb39cb/PDF (27. 1. 2021) Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2018 = Bibliography of archivists in 2018. - V: Ar­ hivi (Tiskana izd.). - ISSN 0351-2835. - Letn. 42, št. 2 (2019), str. 399–424. - Dostopno tudi na: http://www.arhivsko-drustvo.si/wp-content/uploads/2020/01/Arhivi_2019-Iss-2.pdf (6. 1. 2021) Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2018 = Bibliography of archivists in 2018. - V: Ar­ hivi (Tiskana izd.). - ISSN 0351-2835. - Letn. 42, št. 2 (2019), str. 399–424. - Dostopno tudi na: http://www.arhivsko-drustvo.si/wp-content/uploads/2020/01/Arhivi_2019-Iss-2.pdf (10. 2. 2021) Knjižnica, 2021, 65(1–2), 165–186 167 Tjaša Pavletič Lacko, Špela Zupanc Bibliografija članov akademije v letu 2018 = 2018 bibliography of SASA members. - V: Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. - ISSN 0374-0315. - Knj. 69, 2018 [iz­ šlo 2019], str. 175–262. - Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC7X05G5UX/443c0906-b715-4051-b719-0fd5db5d05ee/PDF (21. 1. 2021) Bibliografija članov akademije v letu 2018. - V: Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. - ISSN 0374-0315. - Knj. 69 (2018) [izšlo 2019], str. 175–262. Bibliografija delavcev inštituta v letu 2018 / zbrala in uredila Barbara Bizilj. - V: Revija za kriminalistiko in kriminologijo. - ISSN 0034-690X. - Letn. 70, št. 2 (apr.–jun. 2019), str. 196–211. - V okviru prispevka Delo Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani v letu 2018. - Dostopno tudi na: https://www.policija.si/images/stories/Publi­ kacije/RKK/PDF/2019/02/RKK2019-02_Zapisi.pdf (6. 1. 2021) Bibliografija osebja Biblioteke SAZU. - V: Letopis Slovenske akademije znanosti in ume­ tnosti. - ISSN 0374-0315. - Knj. 69, 2018 [izšlo 2019], str. 363–365. - Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7X05G5UX/443c0906-b715-4051-b7190fd5db5d05ee/PDF (23. 2. 2021) Bibliografija raziskovalcev v letu 2018 / zbrali in uredili Urška Pirnat in Eva Blatnik. - V: Revija za kriminalistiko in kriminologijo. - ISSN 0034-690X. - Letn. 70, št. 2 (apr.–jun. 2019), str. 211–228. - V okviru prispevka Delo Inštituta za varstvoslovje na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru v letu 2018. - Dostopno tudi na: https://www.polici­ ja.si/images/stories/Publikacije/RKK/PDF/2019/02/RKK2019-02_Zapisi.pdf (21. 1. 2021) Bibliografija ustanove [za leto 2018]. - V: Samoevalvacijsko poročilo o izobraževalni in raziskovalni dejavnosti za leto 2017/2018 in 2018. - ISSN 2350-644X. - [2019], priloga 1 [str. 117–154]. Černač, Barbara. Izbrana bibliografija = Selected bibliography. - V: Poročilo o delu 2018. ISSN 1408-3299. - 2019, str. 90–102. - Dostopno tudi na: http://www.nib.si/images/NIB­ -Letno-poroilo-2018-UO.pdf (21. 1. 2021) Gabrijelčič, Uroš. Seznam publikacij (1945-2019). - V: Stari Egipt : slovenske knjižne izda­ je : 1945-2019 / Uroš Gabrijelčič. - Komen : Rex, 2019. - Str. 278–284. Letno poročilo 2018 / zbral in uredil Janez Krušič Ljubljana : Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, 2019. - 120 str. - Bibliografija raziskovalcev pri posameznih oddel­ kih. - Dostopno tudi na: http://www.imfm.si/predstavitev-instituta/letna-porocila-imfm (6. 1. 2021) Poročilo o delu v letu 2018 / urednika Luka Šušteršič in Marjan Verč Ljubljana : Institut »Jožef Stefan«, 2019. - 346 str. - Bibliografija pri posameznih odsekih, laboratorijih in centrih. - Izšlo tudi v angl. jeziku. – Dostopno tudi na: https://www.ijs.si/ijsw/Informa­ cije%20javnega%20zna%C4%8Daja (10. 2. 2021) Poročilo o raziskovalni dejavnosti za leto 2018 Maribor : Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, 2019. - 135 str. - Bibliografija pri posameznih inštitutih in katedri. - Do­ stopno tudi na: https://www.fs.um.si/fileadmin/Documents/FS/Raziskovanje/Poroci­ laOraziskovalnemDelu/Raziskovalno_porocilo_Fakultete_za_strojnistvo_2018.pdf (6. 1. 2021) Pregled bibliografij visokošolskih učiteljev in raziskovalnih projektov za leto 2018 / ure­ dili Dušica Pahor, Darja Farasin Maribor : Medicinska fakulteta, 2019. - 363 str. 168 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 165–186 Slovenske bibliografije v letu 2019 Račič, Mojca. Bibliografija sodelavk in sodelavcev SEM za leto 2018. - V: Etnolog. Nova vrsta (Ljubljana, Tiskana izd.). - ISSN 0354-0316. - Letn. 29 = 80 (2019), str. 343–368. Dostopno tudi na: https://www.etno-muzej.si/sl/etnolog/etnolog-29-2019/bibliografija­ -sodelavk-in-sodelavcev-sem-za-leto-2018 (20. 1. 2021) Raziskovalna skupina DOBA Fakultete [za leto 2018]. - V: Samoevalvacijsko poročilo o izobraževalni in raziskovalni dejavnosti za leto 2017/2018 in 2018. - ISSN 2350-644X. [2019], priloga 2 [str. 154–175]. Seznam disertacij. - V: Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov na du­ najski Filozofski fakulteti (1872-1918) / Tone Smolej (ur.) ; [prevod angleških povzetkov Marija Zlatnar Moe]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakul­ tete, 2019. - Str. 401–416. Štoka, Peter. Bibliografski opis inkunabul v frančiškanski knjižnici sv. Ane v Kopru. - V: Pojoča lilija v vrtu svete Ane : zapuščina patra Hijacinta Repiča OFM / uredil, [prevod] Peter Štoka ; [fotografije Ubald Trnkoczy, Ignac Navernik]. - 1. izd. = 1a ed. - Koper : Fran­ čiškanski samostan sv. Ane, 2019. - Str. 131–155. Filozofija. Psihologija *Bibliografija. - V: Stres in anksioznost : [priročnik za vse, ki si želijo vedeti več o dušev­ nih motnjah in bolje poskrbeti za svoje duševno zdravje] / Mojca Zvezdana Dernovšek, Lilijana Šprah, Duška Knežević Hočevar. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2018. - Str. 107–111. - Dostopno tudi na: https://www.omra.si/media/1239/ omra_prirocnik1_web4.pdf (6. 1. 2021) Bibliotekarstvo. Bibliografska kazala. Bibliografije bibliografij *Bračič, Bojan. Seznam prispevkov objavljenih v Novi filateliji od št. 1/1996 do št. 4/2017. V: Nova filatelija (Ljubljana). - ISSN 1408-0303. - Letn. 33, št. 4 (2017), str. 15–38. Hočevar, Matjaž. Slovenske bibliografije v letu 2018. - V: Knjižnica (Tiskana izd.). - ISSN 0023-2424. - 63, [št.] 4 (2019), str. 99–116. - Dostopno tudi na: https://knjiznica.zbds-zve­ za.si/knjiznica/article/view/7994 (9. 3. 2021) Švajncer, Janez J. Vojnozgodovinski zbornik 50 : avtorsko in vsebinsko kazalo 1-49. - Lo­ gatec : Vojni muzej, 2019. - 245 str. Družbene in politične vede Klun, Monika, Frangež, Danijela. Pregled literature o nasilju odraslih otrok nad starši in nasilju nad starejšimi. - V: Varstvoslovje (Tiskana izd.). - ISSN 1580-0253. - Letn. 21, št. 3 (2019), str. 283–303. - Dostopno tudi na: https://www.fvv.um.si/rV/arhiv/2019-3/04_ Klun_Frangez_rV_2019-3.pdf (6. 1. 2021) Knjižnica, 2021, 65(1–2), 165–186 169 Tjaša Pavletič Lacko, Špela Zupanc Naravoslovne in uporabne vede. Medicina Bedjanič, M[atjaž]. Dodatek h gradivu za odonatološko bibliografijo Slovenije XXXIV. - V: Erjavecia. - ISSN 1408-8185. - Št. 34 (31. 10. 2019), str. 95–99. Khapugin, Anatoliy A. Bibliography of included papers … - V: Hacquetia (Tiskana izd.). ISSN 1581-4661. - Letn. 18, št. 2 (2019), str. 233–270. - V okviru avtorjevega prispevka A global systematic review of publications concerning the invasion biology of four tree species. Založništvo [ALFA] : priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019 : pregled knjižne produk­ cije za mladino iz leta 2018 / [urednici Darja Lavrenčič Vrabec, Ida Mlakar Črnič]. - Lju­ bljana : Mestna knjižnica, 2019. - 199 str. Bibliografija Osrednje knjižnice Srečka Vilharja za leto 2018 / [Peter Štoka]. - V: Poročilo o delu - Osrednja knjižnica Srečka Vilharja. - ISSN 1580-8408. - (2019), str. 71–74. Bibliografija SM 2004-2014. - V: Slovenska matica [Elektronski vir] : 150 let dela za slo­ vensko kulturo : (zbornik razprav in bibliografija 2004-2014) / [uredili Drago Jančar … [et al.] ; fotografije Danilo Radanovič]. - Elektronska izd. - Ljubljana : Slovenska matica, 2019. - Način dostopa (URL): https://www.biblos.si/isbn/9789612133092 (23. 2. 2021) Bukla : brezplačna revija o dobrih knjigah in multimediji Ljubljana : Umco, 2019. - Letnik 15, št. 146, 147, 148, 149, 150, 151. - Dostopno tudi na: https://www.bukla.si/revija-bukla/ (10. 2. 2021) [Evropske revije o kulturi]. - V: Sodobnost (1963). - ISSN 0038-0482. - Letn. 83, št. 5 (maj 2019), str. 515–532. - V okviru prispevka Stefana Baacka, Tamare Witschge in Tamille Ziyatdinove Povzetek poročila o opravljeni raziskavi. Kalan, Mira. Publikacije Loškega muzeja Škofja Loka v obdobju 1961-2019. - V: Ohranjamo preteklost za prihodnost! : zbornik ob 80-letnici Loškega muzeja Škofja Loka / [urednici Marija Demšar, Biljana Ristić ; fotografije Janez Pelko, FOTIM - Branka Timpran, fototeka Loškega muzeja]. - Škofja Loka : Loški muzej, 2019. - Str. 109–122. Knjige/Books by KUD Apokalipsa. - V: Učiti se biti človek = Learning to be human : [Kierkegaard] / 24. svetovni kongres filozofije, Peking, 2018 = 24th World Congress of Philosophy, Beijing, 2018 ; uredil, edited by, [prevedel, translated by] Primož Repar. Ljubljana : KUD Apokalipsa : Srednjeevropski raziskovalni inštitut Soeren Kierkegaard = Central European Research Institute, 2019. - Str. [151–162]. Literarne izdaje II. Gimnazije Maribor 1991-2018. - V: Karamelo vsakodnevnega gostiš v lepoto : antologija gimnazijske lirike 2000-2018 ob 30. obletnici literarne delavnice II. gimnazije / [izbrala in uredila Nina Medved]. - 1. izd., 1. natis. - Maribor : II. gimnazija : MKUD Ivan Cankar, 2019. - Str. 200–221. Naslovnice knjig Vojnega muzeja Logatec in tistih, v katerih je predstavljena muzejska zbirka. - V: Staro strelno orožje v Vojnem muzeju Logatec / Janez J. Švajncer. - Logatec : Vojni muzej, 2019. – Str. 287–301. 170 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 165–186 Slovenske bibliografije v letu 2019 *Oblak Brown, Katarina. Bibliografija (strokovne objave društva in druge objave, ki go­ vorijo o delu društva). - V: Vrhniški razgledi. - ISSN 1408-0583. - Leto 18 (2017), str. 307– 308. - V okviru prispevka avtorice Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika (MDV) v letu 2017. Pajsar, Breda. Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2018. - V: Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. - ISSN 0374-0315. - Knj. 69, 2018 [izšlo 2019], str. 367–370. Pregled izdanih učbenikov in monografij. - V: Ustanovitev in razvoj prvega visokošol­ skega zavoda na Dolenjskem : 20 let Fakultete za ekonomijo in informatiko / Ana Blažič ; [fotografije arhiv Fakultete za ekonomijo in informatiko]. - Novo mesto : Univerza v No­ vem mestu, Fakulteta za ekonomijo in informatiko, 2019. - Str. 89–95. Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2018 (z dodatkom za leto 2017) / pripravila Breda Pajsar. - V: Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. ISSN 0374-0315. - Knj. 69, 2018 [izšlo] 2019, str. 367–370. - Dostopno tudi na: http://www. dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7X05G5UX/443c0906-b715-4051-b719-0fd5db5d05ee/ PDF(23. 2. 2021) *Stergar, Nataša. Bibliografija Glasnika Slovenske matice 2003-2011. - V: Slovenska ma­ tica : 150 let dela za slovensko kulturo : (zbornik razprav in bibliografija 2004-2014) / [uredili Drago Jančar … [et al.] ; fotografije Danilo Radanovič]. - Ljubljana : Slovenska matica, 2015. - Str. 274–288. *Stergar, Nataša. Bibliografija Slovenske matice 2004-2014. - V: Slovenska matica : 150 let dela za slovensko kulturo : (zbornik razprav in bibliografija 2004-2014) / [uredili Drago Jančar … [et al.] ; fotografije Danilo Radanovič]. - Ljubljana : Slovenska matica, 2015. - Str. 261–273. *Švajncer, Mateja. Bibliografija publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letih 1991-2015 : 1938 - 2018 : 80. - Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2018. - 563 str. Založniška dejavnost Fakultete za organizacijske študije v Novem mestu : izdane mono­ grafije. - V: Delovni terapevt v inkluzivni šoli : trenutno stanje in smernice / Lea Šuc. Novo mesto : Fakulteta za organizacijske študije, 2019. - Str. [131–133]. Umetnost. Arhitektura. Urbanizem. Gledališče. Glasba Bezić, Nada. Ljubljanska opera: seznam vseh predstav po abecedi skladateljev ; premiere obnovitve in krstne predstave po sezonah 1940/1941, od 6. aprila (začetka vojne) naprej. Zagrebška opera: seznam vseh predstav po abecedi skladateljev ; Premiere, obnovitve in krstne predstave po sezonah 1940/1941, od 6. aprila (začetka vojne) naprej. - V: Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju = The role of national opera houses in the 20th and 21st centuries / ur. Jernej Weiss ; [prevod Amidas]. - Koper : Založba Univerze na Primorskem ; Ljubljana : Festival, 2019. - Str. 264–274. - V okviru prispevka avtorice Ljubljanska in zagrebška Opera med drugo svetovno vojno – primerjava. Intihar Ferjan, Jana, Rogina, Bojana. Izbrana bibliografija in kronološki presek : Kraljevi­ na Jugoslavija : likovna umetnost 1929 - april 1941. - V: Na robu = On the brink : Moderna Knjižnica, 2021, 65(1–2), 165–186 171 Tjaša Pavletič Lacko, Špela Zupanc galerija, Ljubljana, [25. 4.-15. 9. 2019] : [vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (19291941) = the visual arts in the Kingdom of Yugoslavia (1929-1941) : mednarodna pregledna razstava = international survey exhibition, 2019. - Str. 422–432. Kravos, Bogomila. Slovensko gledališče v Trstu : od prvih nastopov do današnjih dni : 1848-2018 / Bogomila Kravos ; [fotografije arhiv SSG Trst … et al.]. - Ljubljana : Slovenska matica : Slovenski gledališki inštitut, 2019. - 315 str. Osebnosti slovenskega gledališča : izzivalci meja / uredila Mateja Ratej. - Ljubljana : ZRC SAZU, Založba ZRC, 2019. - 1. izd., 1. natis. - 252 str. Osebnosti slovenskega gledališča [Elektronski vir] : izzivalci meja / [uredila Mateja Ra­ tej]. - Ljubljana : Založba ZRC, 2019. - 1. e-izd. - Način dostopa (URL): https://www.biblos. si/ (21. 1. 2021) Popis uprizoritev. - V: Sto let Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru : drama, opera, balet : [1919-2019] / [urednik Vili Ravnjak ; urednik slikovnega gradiva Primož Premzl ; avtorji besedil Saša Arsenovič … [et al.] ; avtor povzetka v angleščini (summary) Benjamin Virc ; kazali Snežana Štabi, Primož Premzl in Katarina Kraševac ; avtorji foto­ grafij Viktor Berk … et al.]. - 1. izd. - Maribor : Slovensko narodno gledališče : Umetniški kabinet Primož Premzl, 2019. - Str. 598–636. Rakovec, Andreja. Umetnostnozgodovinska bibliografija za leto 2017 : umetnost do okoli leta 1945. - V: Umetnostna kronika. - ISSN 1581-7512. - [Št.] 65 (2019), str. - Dostopno tudi na: https://uifs.zrc-sazu.si/sl/publikacije/umetnostna-kronika-65#v (23. 2. 2021) Slovenske uprizoritve Cankarjevih Hlapcev. - V: Stoletje Hlapcev : ob stoletnici krstne uprizoritve drame Ivana Cankarja Hlapci / urednica Diana Koloini ; [prevod povzetkov Jana Renée Wilcoxen ; imensko kazalo Ksenija Kaučič, Diana Koloini in Nina Šturm]. Ljubljana : Slovenski gledališki inštitut, 2019. - Str. 13–18. Slovenski gledališki letopis 2017/2018. - Ljubljana : Slovenski gledališki inštitut, 2019. 364 str. Jezikoslovje. Književnost Irimia, Alina. Raznolikost prevodov slovenske literature v romunščini. - V: 1919 v sloven­ skem jeziku, literaturi in kulturi / 55. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 1.-13. 7. 2019 ; [urednica Mojca Smolej ; prevajalec izvlečkov v angleščino David Limon] ; [izdala] Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. - 1. natis. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. - Str. 142– 149. - Dostopno tudi na: https://centerslo.si/seminar-sjlk/zborniki-ssjlk/55-ssjlk-2019/ (6. 1. 2021) Porenta, Alenka, Weiss, Peter. Majda Merše : slovenistična bibliografija 1979-2019. - V: Je­ zikoslovni zapiski (Tiskana izd.). - ISSN 0354-0448. - [Letn.] 25, [št.] 2 (2019), str. 193–207. Dostopno tudi na: https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7740 (10. 2. 2021) 172 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 165–186 Slovenske bibliografije v letu 2019 Osebne bibliografije BABAČIČ, ESAD Izbrana bibliografija = Selected bibliography of works. - V: Ego in fabula / 34. med­ narodni literarni festival = 34th International Literary Festival, Vilenica, 2019 ; [uredili Kristina Sluga in Nana Vogrin ; življenjepisi v slovenščini, English of CV’s Kristina Slu­ ga … et al.]. - Ljubljana : Društvo slovenskih pisateljev = Slovene Writers’ Association, 2019. - Str. 60–63, 65–68. *BAŠA, IVAN Kuzmič, Franc. Publicistična dejavnost Ivana Baše. - V: Stopinje. - Letn. 44 (2015), str. 117–121. BERDJAEV, NIKOLAJ ALEKSANDROVIČ Slovenska bibliografija Nikolaja Berdjajeva. - V: Samospoznanje : esej filozofske avto­ biografije / Nikolaj Berdjajev ; prevedel [in opombe [napisal]] Pavel Požar ; [uvodna be­ seda Edvard Kovač ; spremna beseda Pavel Požar]. - Celje ; Ljubljana : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba, 2019. - Str. 431–435. BERK, EDI Objave v strokovnih knjigah in revijah : razvrstitev po založnikih ; Objave v strokov­ nih knjigah in revijah : razvrstitev po letih. - V: Edi Berk 10.1 : 2005-2019 / [besedila Edi Berk ; uvodniki Peter Skalar, Janez Bogataj, Vinko Möderndorfer ; fotografije v notranjo­ sti Dragan Arrigler, Janez Pukšič]. - 3. dopolnjena izd. = 3rd revised ed. - Ljubljana : Krog, 2019. - Str. 264–268. BERK, EDI Objave v strokovnih knjigah in revijah : razvrstitev po založnikih ; Objave v strokovnih knjigah in revijah : razvrstitev po letih. - V: Edi Berk 10.2 : 1995-2005 / [besedila Edi Berk ; uvodniki Peter Skalar, Janez Bogataj, Vinko Möderndorfer ; fotografije v notranjosti Dra­ gan Arrigler, Janez Pukšič]. - Ljubljana : Krog, 2019. - Str. 360–364. BERK, EDI Objave v strokovnih knjigah in revijah : razvrstitev po založnikih ; Objave v strokovnih knjigah in revijah : razvrstitev po letih. - V: Edi Berk 10.3 : 1982-1995 / [besedila Edi Berk ; uvodniki Peter Skalar, Janez Bogataj, Vinko Möderndorfer ; fotografije v notranjosti Dra­ gan Arrigler, Janez Pukšič]. - Ljubljana : Krog, 2019. - Str. 360–364. BERNARD, ANTONIA Sollner Perdih, Anka. Bibliografija [Antonie Bernard]. - V: Francosko o Slovencih, slo­ vensko o Francozih [Elektronski vir] : razprave in ocene / Antonia Bernard ; prevedla Jel­ ka Kernev Štrajn. - Elektronska izd. - Ljubljana : Slovenska matica, 2019. - Način dostopa (URL): https://www.biblos.si/isbn/9789612133160 (21. 1. 2021) BRAČIČ, VLADIMIR Drozg, Vladimir. Bibliografija Vladimirja Bračiča. - V: Kulturna pokrajina Haloz / [av­ torji Dejan Cigale … et al.] ; uredniki Vladimir Drozg, Uroš Horvat, Eva Konečnik Kotnik. 1. izd. - Maribor : Univerzitetna založba Univerze, 2019. - Str. 33–55. - Dostopno tudi na: http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/435 (6. 1. 2021) Knjižnica, 2021, 65(1–2), 165–186 173 Tjaša Pavletič Lacko, Špela Zupanc BRATUŠ, LUCIJAN Bibliografija predstavitev in kritik o delu Lucijana Bratuša = Bibliography of presen­ tations and reviews of the work of Lucijan Bratuš. - V: Pokrajina telesa ; Telo pokrajine : izbor slikarskih del 1970-2019 / [slike, fotografije] Lucijan Bratuš ; [besedili Milček Ko­ melj, Iztok Premrov ; prevod v angleščino Nataša Hirci in Nike K. Pokorn]. - Ajdovščina : Lokarjeva galerija ; Idrija : Galerija Sv. Barbare, 2019. - Str. 120. - Dostopno tudi na: http:// kud-logos.si/knjige/e_48_Bratus_Pokrajina_spr.pdf (23. 2. 2021) BRCKO, ANTON Popis Brckovih del. - V: Anton Brcko - Selko Dragar : pozabljeni muzik : 1911-1939 / ob 80. obletnici smrti zbral, uredil in napisal Andrej Marinčič ; [spremna beseda Matjaž Barbo ; prevodi v italijanski in angleški jezik Jana Marinčič]. - 1. natis. - V Novi Gorici : Pokrajinski arhiv, 2019. - Str. [101–111]. BUKOVEC, VILMA Košir, Marko. Vilma Bukovčeva, primadona za vse čase. – 1. izd., 1. natis. - Zagorje ob Savi : Ustanova fundacija Ladko Korošec, 2019. - 521 str. CANKAR, IVAN Opere di Ivan Cankar tradotte in italiano. - V: Sull’isola / Ivan Cankar ; [a cura e con introduzione di Marija Mitrović ; traduzione Paola Lucchesi ; fotografie dLib.si]. - 1a ri­ stampa della versione in italiano. - Trieste : ZTT = EST, 2019. - Str. 97–98. ČREMOŠNIK, GREGOR Đokić, Vlastimir, Stergar, Nataša. Dopolnjena bibliografija prof. dr. Gregorja Čremošni­ ka in izbor literature o njem. - V: Zgodovinski časopis (Tiskana izd.). - ISSN 0350-5774. Letn. 73, št. 1/2 (2019), str. 208–210. ČRNILOGAR, OTMAR Florjančič, Ana. Bibliografija Otmarja Črnilogarja. - V: Otmar Črnilogar : človek mno­ gih talentov / [uredil Alojzij Pavel Florjančič ; slikovne priloge arhiv družine Černilogar iz Šebrelj … et al.]. - 2., dopolnjena izd. - Celje ; Ljubljana ; Vipava : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba, 2019. - Str. 447–474. ČUK, IRENA Bibliografija. - V: Odhajati : Ptujski grad, Romanski palacij, 1. avgust - 1. september 2019 / Irena Čuk ; [besedilo Branko Vnuk ; fotografije Jože Kosajnč, Tilen Tadej Žafran]. Ptuj : Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, 2019. - Str. 7–8. DELČNJAK (rodbina) Bibliografska dela, ki so jih napisali nosilci priimka Delčnjak do januarja 2019 po Bi­ bliotečni bazi Cobiss. - V: Rodbina Delčnjak z rodbinskimi vejami Delčnjak, Črepinšek, Ernestl in Ovtar z izvorom v Trnovljah pri Socki pri Novi Cerkvi in zgodovinskim pregle­ dom območja bivanja naših prednikov : rod, povezan z zemljo! / [avtorji] Milena Delč­ njak, [Serena Lojzka Ovtar Amrein in Doris Kuder Polak] ; grafične priloge avtorji]. - 1. izd. - Bovše pri Vojniku : samozal. M. Delčnjak, 2019. - Str. 236–241. DETELA, LEV O avtorju. - V: Die kahl geschlagene Welt : Roman / Lev Detela. - Klagenfurt ; Laibach ; Wien : Hermagoras = Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva, 2019. - Str. 201–203. - Vse­ buje bibliografske podatke. 174 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 165–186 Slovenske bibliografije v letu 2019 DETELA, LEV Pjesničke zbirke Leva Detele. - V: Obećana zemlja : lirski zapisi s putovanja / Lev Dete­ la ; prijevod Ksenija Premur. - 1. izd. - Zagreb : Naklada Lara, 2019. - Str. 131–133. DETELA, LEV Seznam objavljenih knjig in dramskih besedil (1964-2019). - V: Disident / Lev Detela ; [spremna beseda Dušan Hedl ; fotografije osebni arhiv Leva Detele]. - 1. natis. - Maribor : Kulturni center, 2019. - Str. 110–123. DORNIK ŠUBELJ, LJUBA Dr. Ljuba Dornik Šubelj - bibliografija (2009-2019). - V: Arhivi (Tiskana izd.). - ISSN 0351-2835. - Letn. 42, št. 1 (2019), str. 224–228. - V okviru prispevka Tadeja Cankarja Dr. Ljuba Dornik Šubelj in njen življenjski jubilej. DOVŽAN, MIHA Golobič, Simon. Diskografija. - V: Miha Dovžan : fant z zlatimi prsti / Ivan Sivec ; [spre­ mna beseda, diskografija Simon Golobič ; fotografije iz arhivov Iveta in Mihe Dovžana … [et al.] ; notografija Tomaž Plahutnik, Žan Plohl, Valentin Zelnik]. - Ljubljana : RGL, 2019. Str. 261–298. EHRLICH, LAMBERT Osredkar, Mari Jože. Znanstveno delo. - V: Acta ecclesiastica Sloveniae. - ISSN 03512789. - Št. 41 (2019), str. 35–41. - V okviru prispevka Marija Jožeta Osredkarja Profesor dr. Lambert Ehrlich. FLEGO, ANTON Marvin, Nives. Bibliografija = Bibliografia. - V: Potovanje zaskrbljenega duha = Viaggio di un animo preoccupato : pregledna razstava = mostra retrospettiva : keramika = cera­ mica : [katalog = catalogo = catalogue] / Anton Flego ; [uvodnik Jelka Pečar ; besedilo, dokumentacija Nives Marvin ; biografija družina Flego ; prevodi Daniela Paliaga ; foto­ grafije Jaka Jeraša, arhiv umetnika]. - Piran : Obalne galerije = Pirano : Gallerie costiere, 2019. - Str. 92–93. FLIS, JELKA Izbrana bibliografija = Selected bibliography. - V: Jelka Flis / [besedila Irena Čerčnik … [et al.] ; prevod Arven Šakti Kralj Szomi ; fotografije Tomaž Arne Brejc … et al.]. - Celje : Zavod Celeia, Center sodobnih umetnosti = Center for Contemporary Arts, 2019. - Str. 117. *FORTUNA, JULKA Oblak Brown, Katarina. Bibliografija Julke Fortuna. - V: Vrhniški razgledi. - ISSN 14080583. - Leto 18 (2017), str. 243–272. - V okviru prispevka avtorice Le klekljaj, dekle, kle­ kljaj : ob 100. obletnici rojstva klekljarice Julke Fortuna (1916-1999) : ob razstavi. GOBEC, RADOVAN Gobec, Mitja. Popis dosedanjih izvedb operet Radovana Gobca. - V: Radovan Gobec : mati Slovenija, tvoji smo sinovi --- / Ivan Sivec ; [uvodna beseda Ivan Vrbančič]. - 1. natis. – Maribor : Obzorja, 2019. - Str. 159–163. GOLJEVŠČEK, FRANE Iz zapiskov. - V: Paberkovanje / Frane Goljevšček. - Izola : samozal., 2019. - Str. 111–114. Vsebuje bibliografijo avtorjevih del. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 165–186 175 Tjaša Pavletič Lacko, Špela Zupanc GRZYBEK, PETER Mieder, Wolfgang. Peter Grzybek’s paremiological publications. - V: Slavia Centralis (Tiskana izd.). - ISSN 1855-6302. - Letn. 12, št. 2 (2019), str. 121–132. - V okviru prispevka Wolfganga Miederja In memoriam : Peter Grzybek : (November 22, 1957 - May 29, 2019). Dostopno tudi na: http://www.ff.um.si/dotAsset/79464.pdf (23. 2. 2021) GUMILAR, MARJAN Bibliografija umetnika. - V: Cuts : Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mestna galerija Ljubljana, 4. 4.–2. 6. 2019 = Museum and Galleries of Ljubljana, City Art Gallery Ljublja­ na, [4. 4.–2. 6. 2019] / Marjan Gumilar ; [besedila Tomislav Vignjević, Lilijana Stepančič, Mateja Podlesnik ; angleški prevodi Arven Šakti Kralj Szomi, Tamara Soban ; fotografije Andrej Peunik … [et al.] ; dokumentacija MG+MSUM, Dokumentacija - arhiv, arhiv umet­ nika]. - Ljubljana : Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mestna galerija, 2019. - Str. 119–123. HEUSINGER, SIEGFRIED Čop, Neja. Siegfried Heusinger : Auswahlbibliographie. - V: Linguistica (Ljubljana, Ti­ skana izd.). - ISSN 0024-3922. - [Št.] 59 (2019), str. 15–20. - Dostopno tudi na: https://revije. ff.uni-lj.si/linguistica/issue/view/675/LIN2019 (21. 1. 2021) *HINES, MARK Faganeli, Jadran. Mark’s bibliography related to the northern Adriatic Sea. - V: Anna­ les. Series historia naturalis (Tiskana izd.). - ISSN 1408-533X. - Letn. 28, št. 2 (2018), str. 201–202. - V okviru prispevka Jadrana Faganelija In memory of Mark Hines (1950-2018). *HINTERLECHNER RAVNIK, ANA Bibliografija. - V: Geologija (Tiskana izd.). - ISSN 0016-7789. - 60, št. 2 (2017), str. 335– 336. - V okviru prispevka Mirke Trajanove V spomin dr. Ani Hinterlechner Ravnik. *HINTERLECHNER RAVNIK, ANA Bibliografija. - V: Proteus (Tiskana izd.). - ISSN 0033-1805. - Letn. 80, [št.] 1 (sep. 2017), str. 44–46, 47. - V okviru prispevka Mirke Trajanove V spomin dr. Ani Hinterlechner Ravnik. HRANITELJ, ALAN Dokumentacija kostumografije, razstav in nagrad (2006-2019) = Documentation of costumography, exhibitions and awards (2006-2019). - V: Vzporedni svetovi = Parallel worlds : 2006-2019 / Alan Hranitelj ; [kostumografske skice Milanka Fabjančič, Ciril Hor­ jak ; besedila Nela Malečkar … [et al.] ; prevod Erica Johnson Debeljak ; fotografije Boris B. Voglar … et al.]. - 1. izd. = 1st ed. - Ljubljana : Umetniško društvo Ronson, 2019. - Str. 478–491. JENČIČ, LUČKA Grmek, Ana. Delo Lučke Jenčič. - V: Medena sled / Lučka Jenčič ; [spremna beseda Peter Kolšek ; izbor pesmi Nela Malečkar in Peter Kolšek]. - 1. izd. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2019. - Str. 101–104. KOZAR, LOJZE, 1910–1999 [Avtorjeva bibliografija]. - V: Topla babičina dlan / Lojze Kozar ; [uredil Lojze Kozar ml.]. - Odranci : Župnija, 2019. - Zadnji zavihek ov. 176 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 165–186 Slovenske bibliografije v letu 2019 KUHAR, BORIS Valentinčič Furlan, Nadja. Boris Kuhar in etnološki film. - V: Etnolog. Nova vrsta (Lju­ bljana, Tiskana izd.). - ISSN 0354-0316. - Letn. 29 = 80 (2019), str. 159–183. - Dostopno tudi na: https://www.etno-muzej.si/sl/etnolog/etnolog-29-2019/boris-kuhar-in-etnoloski-fil (6. 1. 2021) KUMPREJ, BENJAMIN Osebna bibliografija Benjamina Kumpreja. - V: Nostalgija / Benjamin Kumprej ; [avtorji besedil Jernej Kožar … [et al.] ; avtorji fotografij arhiv Benjamina Kumpreja … - 2. revidi­ rana izd., 1. natis. - Slovenj Gradec : Koroška galerija likovnih umetnosti, 2019. - Str. 193. KUNAVER, DUŠICA Knjige Dušice Kunaver kot avtorice, soavtorice, zbirateljice ali urednice. - V: Slovenska ljudska dediščina : priročnik / Dušica Kunaver, Brigita Lipovšek. - 1. ponatis. - Ljubljana : Turistično in kulturno društvo Naše gore list, 2019. - Str. 91–96. *KUNČIČ, MIRKO Bibliografija Mirka Kunčiča. - V: Triglavske pripovedke / po izvirniku Mirka Kunčiča Triglavske pravljice priredila Metka Kern Trček, France Voga ; ilustrirala Špela Oblak. Mojstrana : Turistično društvo Dovje Mojstrana, 2017. - Str. 32. KUNČIČ, MIRKO Bibliografija Mirka Kunčiča. - V: Triglavske pripovedke / po izvirniku Mirka Kunčiča Triglavske pravljice priredila Metka Kern Trček, France Voga ; ilustrirala Špela Oblak. Ponatis. - Mojstrana : Turistično društvo Dovje – Mojstrana, 2019. - Str. 32. LEŠNIK, AVGUST Klasificirana bibliografija Avgusta Lešnika za obdobje 1975-2018. - V: Na presečiščih sociologije in zgodovine : historična sociologija, družbena gibanja, politična sociologija : izbrani spisi / Avgust Lešnik ; v sodelovanju z avtorjem uredila in predgovor napisala Ksenija Vidmar Horvat ; [izdal] Oddelek za sociologijo. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. - Str. 11–25. LEŠNIK, AVGUST Klasificirana bibliografija Avgusta Lešnika za obdobje 1975-2018. - V: Na presečiščih sociologije in zgodovine [Elektronski vir] : historična sociologija, družbena gibanja, po­ litična sociologija : izbrani spisi / Avgust Lešnik ; v sodelovanju z avtorjem uredila in predgovor napisala Ksenija Vidmar Horvat ; [izdal] Oddelek za sociologijo. - 1. e-izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. - Način dostopa (URL): https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ (23. 2. 2021) *LIPUŠ, FLORJAN Luise Maria Ruhdorfer. Bibliografija. - V: Elitarnost po Florjanu Lipušu : slovenske literarne kritike iz periodičnega tiska / Luise Maria Ruhdorfer. - [Remscheid] : Rediroma­ -Verlag, 2017. - Str. 238–249. *LIPUŠ, FLORJAN Luise Maria Ruhdorfer. Literaturverzeichnis. - V: Elite-Kanon nach Florjan Lipuš : slowenische Literaturkritiken aus Periodika in deutscher Übersetzung / Luise Maria Ruh­dorfer. - [Remscheid] : Rediroma-Verlag, 2017. - Str. 252–267. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 165–186 177 Tjaša Pavletič Lacko, Špela Zupanc LUKEŽIČ, AVRELIJ Bibliografija. - V: Avrelij Lukežič / [uredila [in] besedila, a cura di [e] testi Alina Carli, Denis Volk ; prevodi, traduzioni Paola Lucchesi ; fotografije, fotografie Livio Lukežič, Klavdij Zalar]. - Trst : Založništvo tržaškega tiska = Trieste : Editoriale stampa triestina, 2019. - Str. 82–85. MAČEK, JOŽE Trdan, Stanislav. Fitomedicinska bibliografija akademika zasl. prof. dddr. Jožeta Mač­ ka : 1948-2019 / [urednik Stanislav Trdan] Ljubljana : Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2019. - 236 str. MAHNIČ, ANTON Kerže, Ivo. Literatura. - V: Mahničeva estetika in literarna kritika / Ivo Kerže ; [avtor spremne besede Tomaž Simčič]. - Gorica : Goriška Mohorjeva družba, 2019. - Str. 216–224. *MAHNIČ, MIRKO Grum, Martin. Izbrana bibliografija Mirka Mahniča. - V: Zvon (1998). - ISSN 1408645X. - Letn. 21, št. 3/4 (2018), str. 49–52. - V okviru prispevka Jožeta Faganela Devetin­ devetdeset let sanj o žlahtni slovenščini : Mirko Mahnič (1919-2018). MAKAROVIČ, SVETLANA Koršič, Petra. Bibliografija Svetlane Makarovič. - V: Luciferka / Svetlana Makarovič, Matej Šurc in Kotik. - Ljubljana : Beletrina, 2019. - Str. 218–243. MAKAROVIČ, SVETLANA Koršič, Petra. Bibliografija Svetlane Makarovič. - V: Luciferka [Elektronski vir] / Sve­ tlana Makarovič, Matej Šurc in Kotik ; bibliografijo sestavila Petra Koršič. - Elektron­ ska izd. - Ljubljana : Beletrina, 2019. - Način dostopa (URL): https://www.biblos.si/ isbn/9789612846053 (27. 1. 2021) *MALAVAŠIČ, IVAN Malovrh, Sonja. Bibliografija. - V: Vrhniški razgledi. - ISSN 1408-0583. - Leto 19 (2018), str. 157–199. - V okviru prispevka avtorice Poti Ivana Malavašiča : od samouka do vse­ stranskega umetnika : ob 90. obletnici rojstva : ob razstavi. MALENŠEK, MIMI Bibliografija Mimi Malenšek. - V: V vročem soncu vonj pelina : ob 100. obletnici rojstva Mimi Malenšek (1919 - 2012) / Alenka Puhar ; uredil in spremno besedo napisal Jožef Perne ; [avtorji krajših prispevkov Milan Debeljak … [et al.] ; fotografije osebni arhiv Mimi Malenšek … et al.]. - Podbrezje : Kulturno društvo Tabor, 2019. - Str. 66–69. MARCHEL, HENRIK Bibliografija. - V: Henrik Marchel : spominska razstava : Mestna hiša in Prešernova hiša v Kranju, april - maj 2019 / [spremno besedilo Damir Globočnik ; fotografije Boštjan Gunčar, razen Drago Holynski in umetnikov arhiv]. - Kranj : Gorenjski muzej, 2019. - Str. 123–125. MARUŠIČ, BRANKO Kolenc, Petra. Gradivo za bibliografijo Branka Marušiča med letoma 1956 in 2018. V: Marušičev zbornik : zgodovinopisec zahodnega roba : prof. dr. Branku Marušiču ob 80-letnici / uredili Petra Kolenc … [et al.] ; [prevodi Neva Makuc … [et al.] ; kazalo Andreja Kralj]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Založba ZRC, 2019. - Str. 29–117. 178 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 165–186 Slovenske bibliografije v letu 2019 MBEMBE, JOSEPH-ACHILLE Bibliografija izbranih del A. Mbembeja. - V: Kritika črnskega uma / Achille Mbembe ; prevod Suzana Koncut ; [urednika knjige in] spremna beseda Marina Gržinić, Lev Kreft. 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Založba ZRC, 2019. - Str. 276. *MIŠIČ, MIHA Bibliografija. - V: Geologija (Tiskana izd.). - ISSN 0016-7789. - 60, št. 2 (2017), str. 340– 342. - V okviru prispevka Mirke Trajanove Dr. Mihi Mišiču v slovo. NAHTIGAL, RAJKO Sollner-Perdih, Anka. Bibliografija Rajka Nahtigala. - V: Rajko Nahtigal in 100 let slavistike na Univerzi v Ljubljani : monografija ob 100. obletnici nastanka Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete UL / urednice Petra Stankovska, Aleksandra Derganc, Alenka Šivic-Dular. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakul­ tete, 2019. - Str. 21–34. *NOVAK, LUKA Du même auteur. - V: Phénoménologie de la mayonnaise : pour un degré zéro de l’âge gastronomique / Luka Novak. - [Paris] : L. Scheer, 2018. - Str. [4]. OGOREVC, MARJAN Avtorjeva bibliografija. - V: Človek, kam greš? / Marjan Ogorevc. - Brežice : Enost – center, 2019. - Str. 341–348. *OREHEK, ALEKSANDRA Bibliografija. - V: Geologija (Tiskana izd.). - ISSN 0016-7789. - 60, št. 2 (2017), str. 338– 339. - V okviru prispevka Mirke Trajanove in Miloša Markiča Aleksandri Orehek v slovo. PAJK, PAVLINA Bibliografija. - V: Roman starega samca / Pavlina Pajk. - Šmarješke Toplice : Stella, 2019. - Str. 87–88. *PAVČEK, SAŠA Kranjc, Mojca. Saša Pavček : umetnica s stališčem : Borštnikov prstan 2017. - V: Gleda­ liški list SNG. Drama. - ISSN 2350-3769. - Letn. 97, št. 6 (2017/2018), str. 77–112. *PEJOVICH, SVETOZAR Pregled imenovanj, priznanj in publicistike Svetozarja Pejovicha. - V: Moja resnica : o socializmu vseh vrst in barv / Svetozar (Steve) Pejovich ; [prevedel Niki Neubauer] ; [izdajatelj] Inštitut Karantanija. - Ljubljana : Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, 2018. - Str. 61–80. PELIKAN, JOSIP Publiciranje. - V: Fotohiša Pelikan : 1899-1919-2019 / [uredila Marija Počivavšek ; sli­ kovno gradivo Muzej novejše zgodovine Celje … et al.]. - Celje : Muzej novejše zgodovine, 2019. - Str. 97. PELJHAN, MARKO Merhar, Teja. Exhibitions and bibliography. - V: Here we go again --- system 317 : a situ­ ation of the resolution series : exhibition catalogue : [Pavilion of the Republic of Slovenia at the 58th International Art Exhibition - La Biennale di Venezia] / Marko Peljhan ; [texts Zdenka Badovinac … [et al.] ; editor Igor Španjol ; bibliography Teja Merhar ; translations Tamara Soban]. - Ljubljana : Moderna galerija, 2019. - Str. 84–110. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 165–186 179 Tjaša Pavletič Lacko, Špela Zupanc PESJAK, LUIZA Košič Humar, Kristina. Bibliografija Luize Pesjak : slovenski opus in prevodi. - V: Lju­ bljana med nostalgijo in sanjami. - ISSN 2232-6316. - 8, [št.] 2 (2019), str. 45–90. - V okviru prispevka Znana in neznana Luiza Pesjak (1828-1898). *PETJE, ANTON Filmografija. - V: Poklon Antonu Petjetu / [teksti Varja Močnik, Špela Čižman ; foto­ grafije Slovenska kinoteka … et al.]. - Ljubljana : Slovenska kinoteka, 2018. - Str. 27–28. PLESTENJAK, JAN Oman, Jernej Antolin. Bibliografija Jana Plestenjaka. - V: Loški razgledi. - ISSN 04598210. - 66 (2019), str. 189–208. - V okviru prispevka Toneta Koširja in Jerneja Antolina Omana Jan Plestenjak, prvak slovenske kmečke povesti : (1899-1947). PLEŠNAR, ZORA Podjavoršek, Andreja. Bibliografija. - V: Zora Plešnar : Umetnostna galerija Maribor, 19. april - 4. avgust 2019 = Maribor Art Gallery, 19 April - 4 August 2019 : [retrospektiva] / [besedili Andreja Borin, Breda Kolar Sluga ; biografija in dokumentarno gradivo Andreja Borin ; seznam razstav Andreja Podjavoršek ; bibliografija Andreja Podjavoršek ; prevod Ksenija Vidic]. - Maribor : Umetnostna galerija, 2019. - Str. 150–152. *PREGELJ, BAZILIJA Bibliografija Bazilije Pregelj. - V: Klip (Tiskana izd.). - ISSN 1855-9239. - Leto 11, št. 22/23 (dec. 2018), str. 77–82. - V okviru prispevka Mete Kramar Prva slovenska pedopsihiatrinja Bazilija Pregelj in naša klinična psihologija. PREGELJ, SEBASTIJAN Selected bibliography. - V: A chronicle of forgetting / Sebastijan Pregelj ; translated from the Slovene by Rawley Grau ; with an afterword by Tanja Petrič. - Ljubljana : Društvo slovenskih pisateljev, 2019. - Str. 189–192. PREGL, SLAVKO Bibliografija avtorja. - V: Srajca srečnega človeka : (moje popotovanje skozi sedem de­ setletij in še malo) / Slavko Pregl. - Ljubljana : Beletrina, 2019. - Str. 394–396. PREŠEREN, FRANCE OHK FF Prešerna na ogled postavi : bibliografija monografskih publikacij v knjižnicah OHK FF Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete (OHK FF), 2019. - 78 str. REICHMAN, JELKA Intihar, Meta. Bibliografija ilustriranih pesniških izdaj Jelke Reichman. - V: Rasla je Jelka : najlepše pesmi s podobami Jelke Reichman / [izbrali Jelka Reichman in Irena Mat­ ko Lukan ; napisali Vera Albreht … [et al.] ; prepesnili Kristina Brenkova, Janez Menart, Sanja Janša ; uvodno besedilo Jelka Reichman ; spremno besedilo Tako je rasla Jelka se­ stavila Irena Matko Lukan ; bibliografija pesniških zbirk vzeta iz bibliografije Petre Kor­ šič iz knjige Čudežni vrt ; seznam izdanih knjižnih izdaj z ilustracijami Jelke Reichman Meta Intihar ; fotografije osebni arhiv Jelke Reichman in arhiv Mladinske knjige]. - 1. natis. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2019. - Str. 381–383. REICHMAN, JELKA Koršič, Petra. Bibliografija ilustriranih knjig Jelke Reichman. - V: Čudežni vrt : zgodbe in pesmi s podobami Jelke Reichman / [napisali Janez Bitenc … [et al.] ; izbrali in uredili 180 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 165–186 Slovenske bibliografije v letu 2019 Andrej Ilc, Pavle Učakar, Irena Matko Lukan … - 9. natis, razširjena in dopolnjena izd. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2019. - Str. 263–269. REICHMAN, JELKA Koršič, Petra. Od kod je kaj. - V: Rasla je Jelka : najlepše pesmi s podobami Jelke Reich­ man / [izbrali Jelka Reichman in Irena Matko Lukan ; napisali Vera Albreht … [et al.] ; prepesnili Kristina Brenkova, Janez Menart, Sanja Janša ; uvodno besedilo Jelka Rei­ chman ; spremno besedilo Tako je rasla Jelka sestavila Irena Matko Lukan ; bibliografija pesniških zbirk vzeta iz bibliografije Petre Koršič iz knjige Čudežni vrt ; seznam izdanih knjižnih izdaj z ilustracijami Jelke Reichman Meta Intihar ; fotografije osebni arhiv Jelke Reichman in arhiv Mladinske knjige]. - 1. natis. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2019. - Str. 374–379. *RUHDORFER, LUISE MARIA Luise Maria Ruhdorfer. Luise Maria Ruhdorfer als schriftstellerin. - V: Elite-Kanon nach Florjan Lipuš : slowenische Literaturkritiken aus Periodika in deutscher Übersetzung / Luise Maria Ruhdorfer. - [Remscheid] : Rediroma-Verlag, 2017. - Str. 270–272. *RUHDORFER, LUISE MARIA Luise Maria Ruhdorfer. Luise Maria Ruhdorfer kot pisateljica. - V: Elitarnost po Flor­ janu Lipušu : slovenske literarne kritike iz periodičnega tiska / Luise Maria Ruhdorfer. [Remscheid] : Rediroma-Verlag, 2017. - Str. 252–255. SERŠE, ALEKSANDRA Mag. Aleksandra Serše - izbrana bibliografija. - V: Arhivi (Tiskana izd.). - ISSN 03512835. - Letn. 42, št. 1 (2019), str. 218–223. - V okviru prispevka Nataše Budna Kodrič in Lilijane Žnidaršič Golec Sedemdeset let mag. Aleksandre Serše. SITAR, IZTOK Bibliografija umetnika. - V: Pod rdečo zvezdo : retrospektivna razstava angažiranega stripa : Muzej in galerije mesta Ljubljana, Mestna galerija, Ljubljana, 30. 1.-24. 3. 2019 = Under the red star : retrospective exhibition of the committed comic strip : Museum and Galleries of Ljubljana, City Art Gallery Ljubljana, [30. 1.-24. 3. 2019] / Iztok Sitar ; [uvodni esej in urednik kataloga Sarival Sosič ; angleški prevod Veronika Fürst Ažman, Tina Škoberne (uvodni esej) ; fotografije arhiv umetnika ; dokumentacija arhiv umetnika]. Ljubljana : Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mestna galerija = Museum and Galleries of Ljubljana, City Art Gallery Ljubljana, 2019. - Str. 174–182. SIVEC, IVAN Sivčeva bibliografija. - V: Ajda na polju : sto petdeset naslovov knjig in sto petdeset izbranih besedil / Ivan Sivec. - Mengeš : Ico, 2019. - Str. 17–24. SIVEC, IVAN Sivčeva bibliografija. - V: Izgubljeno srce : skrivnostna povest meniha trapista iz Raj­ henburga / Ivan Sivec ; [spremna beseda Irena Fürst in Lojze Kunej ; fotografije Ivan Sivec … et al.]. - Mengeš : Ico, 2019. - Str. 270–272. SIVEC, IVAN Sivčeva bibliografija. - V: Izgubljeno srce [Elektronski vir] : skrivnostna povest meni­ ha trapista iz Rajhenburga / Ivan Sivec ; [spremna beseda Irena Fürst in Lojze Kunej ; fotografije Ivan Sivec … et al.]. - Elektronska izd. - El. knjiga. - Mengeš : Ico, 2019. - Str. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 165–186 181 Tjaša Pavletič Lacko, Špela Zupanc 197–203. - Način dostopa (URL): https://www.ico.si/izdelek/izgubljeno-srce-e-knjiga/ (10. 2. 2021) SIVEC, IVAN Sivčeva bibliografija. - V: Mojih prvih sedemdeset : sedemdeset ljudi s sončne strani / Ivan Sivec ; [spremne besede Samo Rugelj, Dušan Nograšek in Tina Bilban ; fotografije Ivan Sivec]. - Mengeš : Ico, 2019. - Str. 147–149. SIVEC, IVAN Sivčeva bibliografija. - V: Obračun ob polni luni : ljubezenska povest bojevnika iz časa nastanka situle z Vač / Ivan Sivec ; [spremni besedi Vojka Cestnik ter Anka Kolenc in Zvonimir Kolenc ; fotografije Ivan Sivec, arhiv Narodnega muzeja Slovenije in Zvonimir Kolenc ; ilustracije Tina Švajger Sivec]. - Mengeš : Ico, 2019. - Str. 270–272. SIVEC, IVAN Spisek Sivčevih knjig z glasbeno vsebino. - V: Radovan Gobec : mati Slovenija, tvoji smo sinovi --- / Ivan Sivec ; [uvodna beseda Ivan Vrbančič]. - 1. natis. - Maribor : Obzorja, 2019. - Str. 173–174. *SLATAPER, SCIPIO Principali opere di Scipio Slataper = Glavna dela Scipia Slataperja. - V: Moj Kras = Il mio Carso / Scipio Slataper ; izvirnik in slovenski prevod Marka Kravosa = testo originale con la traduzione in sloveno di Marko Kravos ; [spremni besedi] Roberto Dedenaro Po sledovih Slataperja, Sulle orme di Slataper in, e Marko Kravos Slovenci ob Mojem Krasu, Gli sloveni di fronte al Mio Carso. - Ristampa. - Trieste : Beit, 2016. - Str. 210. SPEKTORSKIJ, EVGENIJ VASIL’EVIČ Izbrana bibliografija del Evgena Vasiljeviča Spektorskega. - V: Izbrane razprave / Evgen Vasiljevič Spektorski ; s spremno študijo Blaža Ivanca Učenjakova pot od poza­ bljenca do klasika ; [imensko kazalo Blaž Ivanc]. - Ljubljana : Inštitut Nove revije, Zavod za humanistiko, 2019. - Str. 519–528. ŠALI, SEVERIN Grum, Martin. Bibliografija Severina Šalija (1930-2019). - V: Severin Šali : popotnik, zaljubljen v življenje / France Pibernik ; [bibliografija Severina Šalija Martin Grum ; izbor likovnih ilustracij, podnapisi, dodatek Marijan Dović]. - Novo mesto : Kulturno društvo Severina Šalija ; Ljubljana : Slovenska matica, 2019. - Str. 200–233. ŠELHAUS, EDI Šparovec, Jožica. Bibliografija. - V: Edi Šelhaus : retrospektiva : razstavni katalog ob 100-letnici rojstva Edija Šelhausa / [uredila, izbor fotografij, podnapisi in bibliografija Jožica Šparovec ; avtorji dodatnih fotografij Janko Šelhaus … [et al.], fotografije muzej­ skih predmetov Sarah Poženel, Sašo Kovačič ; pisci besedil Jožica Šparovec … et al.]. Ljubljana : Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2019. - Str. 217–222. ŠKERL, ADA Hočevar, Matjaž. Bibliografija Ade Škerl. - V: Speči metulji : zbrane pesmi / Ada Škerl ; [uredila, opombe in spremno besedo napisala Tanja Petrič ; [spremni besedi napisala Tanja Petrič in Ivo Svetina ; bibliografijo sestavil Matjaž Hočevar]. - 1. izd. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2019. - Str. 331–353. 182 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 165–186 Slovenske bibliografije v letu 2019 ŠKOF, JANEZ Vloge Janeza Škofa. - V: Janez Škof / [avtorji besedil Melita Forstnerič Hajnšek … [et al.] ; urednica Ksenija Repina ; viri fotografij gledališki arhivi]. - Maribor : Festival Borštniko­ vo srečanje, Slovensko narodno gledališče, 2019. - Str. 12–15. ŠLIBAR, NEVA Benčina, Marjana, Čop, Neja. Izbrana bibliografija Neve Šlibar. - V: Literarische Fre­ iräume : Festschrift für Neva Šlibar / Vesna Kondrič Horvat (Hg.) … [et al.]. - 1. izd. - Lju­ bljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. - Str. 485–531. ŠMITEK, ZMAGO Zmago Šmitek (1949-2018) : izbrana bibliografija. - V: Šelest divjine [Elektronski vir] : zeleno dno našega kozmosa / Zmago Šmitek. - Elektronska izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Beletrina, 2019. - Način dostopa (URL): http://www.biblos.si/lib/book/97896128455755 (27. 1. 2021) ŠMITEK, ZMAGO Zmago Šmitek (1949-2018), izbrana bibliografija. - V: Šelest divjine : zeleno dno našega kozmosa / Zmago Šmitek. - Ljubljana : Beletrina, 2019. - Str. 488–500. ŠTEFAN, ANJA Koršič, Petra. Bibliografija avtorice. - V: Svet je kakor ringaraja : pravljice, pesmi in uganke / Anja Štefan ; [izbrali in uredili Anja Štefan in Irena Matko Lukan ; ilustrirali Zvonko Čoh … [et al.] ; uvodno besedilo napisala Svetlana Makarovič ; spremno besedilo napisala Gaja Kos ; bibliografijo sestavila Petra Koršič]. - 2. ponatis. - Ljubljana : Mladin­ ska knjiga, 2019. - Str. 346–358. *ŠUGMAN, JERNEJ Jernej Šugman. - V: Gledališki list SNG. Drama. - ISSN 2350-3769. - Letn. 98, št. 7 (2018/2019), str. 176–179. - 2018 TARTINI, GIUSEPPE Žitko, Duška. Literatura = Bibliografia = Bibliography. - V: El Tartini in piassa : zgodba o spomeniku = storia del monumento = a story about the monument / Duška Žitko ; [pre­ vod v italijanski jezik Franco Juri, Ivan Markovič, prevod v angleški jezik Henrik Ciglič ; foto Pomorski muzej … et al.]. - Piran = Pirano : Pomorski muzej = Museo del mare = Maritime Museum »Sergej Mašera«, 2019. - Str. 151–155. TEROPŠIČ, MITJA Bibliografija avtorja. - V: Brežiški teritorialci / Mitja Teropšič ; [fotografije in dokumenti so iz osebnega arhiva avtorja]. - Ljubljana : Zveza veteranov vojne za Slovenijo ; Brežice : Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, 2019. - Str. 207–208. TITAN, ŠTEFAN Titan, Robert Felix. O avtorju in njegovem delu. - V: Še dihava se dotikava : pesmi / Štefan Titan. - Pekel : Zavod Volosov hram, 2019. - Str. 99–108. TOPLIŠEK, JANEZ Knapič, Vlasta. Janez Toplišek, 1941-2019, skozi bibliografijo po predmetu obravnave kot avtor in urednik. - V: Drevesa (Škofja Loka. Tiskana izd.). - ISSN 1318-6221. - Letn. 24, št. 1 (dec. 2019), str. 12–16. - V okviru prispevka Vlaste Knapič Janez Toplišek (1941-2019). Knjižnica, 2021, 65(1–2), 165–186 183 Tjaša Pavletič Lacko, Špela Zupanc UJČIĆ, JOSIP ANTON Štuhec, Ivan, 1953-. Bibliografija. - V: Acta ecclesiastica Sloveniae. - ISSN 0351-2789. Št. 41 (2019), str. 197–217. - V okviru prispevka Ivana Štuheca Dr. Josip Anton Ujčić - prvi profesor moralne teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani. ULE, ANDREJ Mehle, Ana, Kralj, Mateja. Izbrana bibliografija red. prof. dr. Andreja Uleta. - V: Fi­ lozofska pot Andreja Uleta / [urednici Olga Markič, Maja Malec]. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. - Str. 309–335. ULE, ANDREJ Mehle, Ana, Kralj, Mateja. Izbrana bibliografija red. prof. dr. Andreja Uleta. - V: Filozof­ ska pot Andreja Uleta [Elektronski vir] / [urednici Olga Markič, Maja Malec]. - 1. e-izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. - Način dostopa (URL): https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ (23. 2. 2021) UŠENIČNIK, FRANC Krajnc, Slavko. Bibliografija Franca Ušeničnika. - V: Acta ecclesiastica Sloveniae. ISSN 0351-2789. - Št. 41 (2019), str. 247–278. - V okviru prispevka Znanstveno, pedagoško in strokovno delo prvega dekana Teološke fakultete prof. dr. Franca Ušeničnika. VELIKIĆ, DRAGAN Izbrana izvirna bibliografija = Selected bibliography of original works. - V: Ego in fa­ bula / 34. mednarodni literarni festival = 34th International Literary Festival, Vilenica, 2019 ; [uredili Kristina Sluga in Nana Vogrin ; življenjepisi v slovenščini, English of CV’s Kristina Sluga … et al.]. - Ljubljana : Društvo slovenskih pisateljev = Slovene Writers’ Association, 2019. - Str. 8–10, 13–14. VILHAR, MIROSLAV Čuk, Alenka. Bibliografija Miroslav Vilhar (1818-1871). - V: Miroslav Vilhar in njegov čas : ob 150. obletnici Pivškega tabora na Kalcu / [avtorji Filip Čuček … [et al.] ; uredila Dragica Jaksetič]. - 1. izd. - Pivka : Občina, 2019. - Str. 125–169. VIŠNOVEC, BORIS Bibliografija avtorja. - V: Pogovori z umrlimi / Boris Višnovec. - 1. izd. - Ljubljana : Buča, 2019. - Str. 114–116. *VIŠNOVEC, BORIS Višnovec, Boris. Bibliografija avtorja. - V: Živi in mrtvi / Boris Višnovec ; [fotografije Boris Višnovec ; prevodi pesmi Marjetka Matič]. - Ljubljana : Buča, 2018. - Str. 130–131. VODOVNIK, LOJZE Frankl, Simona. Izbrana bibliografija. - V: Lojze Vodovnik : znanstvenik in humanist : 1933-2000 / uredil Alojz Kralj. - Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. - Str. 358–394. *VOLPI LISJAK, BRUNO Knjižna dela Bruna Volpija Lisjaka. - V: Tuni in Slovenci povezani skozi stoletja / Bruno Volpi Lisjak ; [spremna beseda Jože Pirjevec]. - Trst : Mladika, 2018. - Zadnji zavihek ov. 184 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 165–186 Slovenske bibliografije v letu 2019 WILLIAMS, RAYMOND Bibliografija Raymonda Williamsa. - V: Dežela in mesto / Raymond Williams ; [prevod Polona Petek, prevod poezije Srečko Fišer ; spremna študija Nikolai Jeffs]. - Ljubljana : Studia humanitatis, 2019. - Str. 553–556. ZAJC, DANE Zajc, Neža. Bibliografija Daneta Zajca (1995-2008). - V: O Danetu Zajcu : (1929-2005) : spomini, razumevanja, misli : (ob desetletnici pesnikove smrti) / Niko Grafenauer … [et al.]. - 2. dopolnjena izd. - Ljubljana : Slovenska matica : KUD Logos, 2019. - Str. 189–201. ZAJC, DANE Zajc, Neža. Bibliografija o Danetu Zajcu in njegovem opusu (1995/6-2005). - V: O Danetu Zajcu : (1929-2005) : spomini, razumevanja, misli : (ob desetletnici pesnikove smrti) / Niko Grafenauer … [et al.]. - 2. dopolnjena izd. - Ljubljana : Slovenska matica : KUD Logos, 2019. - Str. 202–217. ZAJC, DANE Zajc, Neža. Študijska dejavnost o Danetu Zajcu (1981-2016). - V: O Danetu Zajcu : (19292005) : spomini, razumevanja, misli : (ob desetletnici pesnikove smrti) / Niko Grafe­ nauer … [et al.]. - 2. dopolnjena izd. - Ljubljana : Slovenska matica : KUD Logos, 2019. - Str. 218–220. ZARNIK, VALENTIN Hudolin, Gašper, Jančar, Karmen. Bibliografija. - V: Ljubljana med nostalgijo in sanja­ mi. - ISSN 2232-6316. - 8, [št.] 1 (okt. 2019), str. 7–71. - V okviru prispevka »Zemlja sloven­ ska, na kateri prebivamo, je zemlja sveta«. ZAVRNIK, FRAN Bibliografija najpomembnejših del Frana Zavrnika. - V: Fran Zavrnik / Filip Škiljan ; [prijevod na slovenski Tanja Borčić Bernard]. - Zagreb : Kulturno prosvjetno društvo Slo­ venski dom = Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom, 2019. - Str. 44–47. ZUPET, JANEZ Janez Zupet: bibliografija: 1978-2016. - V: Janez Zupet : življenje, posvečeno Besedi : spominski zbornik / [urednik Anton Štrukelj ; slikovno gradivo družina Zupet in avtorji prispevkov]. - Ljubljana : Salve : Celjska Mohorjeva založba : Društvo Mohorjeva družba, 2019. - Str. 357–377. *ZUPET, JANEZ Faganel, Jože. In memoriam Janez Zupet. - V: Zvon (1998). - ISSN 1408-645X. - Letn. 19, št. 2 (2016), str. 35–41. Domoznanstvo. Zemljepis. Zgodovina Bibliografija - Prekmurje ob zgodovinski prelomnici v knjižnih izdajah. - V: Prekmurje ob zgodovinski prelomnici 1919 : zbornik izbranih dokumentov ob 100. obletnici priklju­ čitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom / [avtorica, urednica Klaudija Sedar ; arhivsko gradivo Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota … et al.]. - Murska Sobota : Pokrajinska in študijska knjižnica, 2019. - Str. 109–115. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 165–186 185 Tjaša Pavletič Lacko, Špela Zupanc Bibliografija o Slovenski krajini. - V: SLOVENSKA krajina : zbornik ob petnajstletnici osvobojenja / uredil Vilko Novak ; [spremna beseda Andrej Hozjan]. - Murska Sobota : Pokrajinska in študijska knjižnica, 2019. - Str. 116–133. Enotni slovenski kulturni prostor v besedi in sliki - regija Alpe-Jadran : 1957-2019 : zbor­ nik / [uredil] Lovro Sodja. - Ljubljana : Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva Lju­ bljana : Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva, 2019. - 127 str. Mulej, Damjan, 1980-. Domoznanska bibliografija Bleda za leto 2018. - V: Razgledi Mu­ zejskega društva Bled. - ISSN 1854-9268. - [Št.] 11 (2019), str. 149–176. Pridobitve arhivov = Acquisitions of archives. - V: Arhivi (Tiskana izd.). - ISSN 0351-2835. Letn. 42, št. 2 (2019), str. 385-398. - Dostopno tudi na: http://www.arhivsko-drustvo.si/ wp-content/uploads/2020/01/Arhivi_2019-Iss-2.pdf (27. 1. 2021) Slapnik, Rajko. Kronološki in bibliografski pregled prispevkov, ki obravnavajo ali so posvečeni Kamniški jami. - V: KAMNIŠKA jama : 40 let po odkritju / [avtorji člankov Robert Bahčič … [et al.] ; Rajko Slapnik, glavni urednik]. - Kamnik : Jamarski klub, 2019. Str. 78–82. Šuler Pandev, Simona. Bibliografija Planinskega društva Prevalje in Uršlje gore od leta 2014 do 2018. - V: 100. obletnica Planinskega društva Prevalje : 1919-2019 / [uredniški odbor Štefan Keber, Vinko Komprej, Stanko Robin ; fotografije arhiv PD Prevalje, foto Ocepek, Sebastijan Oblak]. - [Prevalje] : Planinsko društvo, 2019. - Str. 46–54. Tjaša Pavletič Lacko Narodna in univerzitetna knjižnica e pošta: tjasa.pavletic-lacko@nuk.uni-lj.si mag. Špela Zupanc Narodna in univerzitetna knjižnica e pošta: spela.zupanc@nuk.uni-lj.si 186 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 165–186 ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE SLOVENIAN LIBRARY ASSOCIATION Na podlagi Pravilnika o podeljevanju Goropevškovih priznanj in Goropevškovih listin (v nadaljevanju Pravilnik), sprejetega na občnem zboru Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju Zveza) dne 13. maja 2016 objavlja Komisija za Goropevškova priznanja in Goropevškove listine (v nadaljevanju Komisija) naslednji Razpis za podelitev Goropevškovih priznanj in Goropevškovih listin v letu 2022 Goropevškove nagrade so nagrade za izjemne uspehe na področju domoznanstva in kulturne dediščine, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku domoznanske dejavnosti v knjižnicah. Goropevškovo priznanje se podeli članom Sekcije za domoznanstvo in kul­ turno dediščino (v nadaljevanju Sekcija) pri Zvezi, ki so s svojim strokovnim odnosom in delom pomembno prispevali k razvoju domoznanske dejavnosti (v lokalnem okolju oziroma širše na regionalnem območju, v državi in mednaro­ dnem okolju) ter h krepitvi ugleda domoznanske dejavnosti. Goropevškova listina se podeli partnerjem, podpornikom, sponzorjem in do­ natorjem, ki s svojim delom spodbujajo in podpirajo delovanje Sekcije pri Zvezi in njenih članov oziroma imajo posebne zasluge za popularizacijo in napredek domoznanske dejavnosti. Število Goropevškovih nagrad je omejeno. V razpisnem obdobju se podelita naj­ več dve priznanji in dve listini. Če ni ustreznih predlogov, se lahko podeli manjše število nagrad ali pa se na­ grade sploh ne podelijo. Goropevškovo priznanje lahko posameznik prejme le enkrat. Goropevškovo listino lahko posameznik ali organizacija prejmeta večkrat. Kandidati za prejem Goropevškovega priznanja morajo izpolnjevati najmanj dva od naslednjih kriterijev: – prispevek kandidata k razvoju in prepoznavnosti domoznanstva, ki se izka­ zuje z njegovim uspešnim delom na področju vodenja in razvoja domoznan­ ske dejavnosti, publiciranjem ter z drugimi oblikami promocije v lokalnem in širšem okolju; 189 Razpis za podelitev Goropevškovih priznanj in Goropevškovih listin v letu 2022 – prispevek k razvoju teorije domoznanstva, ki se izkazuje z znanstvenimi in strokovnimi objavami v domači in tuji strokovni literaturi; – prispevek kandidata h krepitvi ugleda domoznancev v strokovni in širši jav­ nosti; – prispevek kandidata k prenosu znanj in izkušenj na mlajše generacije domo­ znancev ter usposabljanje uporabnikov za uporabo domoznanskih virov; – prispevek kandidata h krepitvi sodelovanja in povezovanja domoznancev, ki se izkazuje z organizacijo skupnih projektov in strokovnih srečanj; – razvijanje sodelovanja s knjižnicami, muzeji, arhivi in drugimi organizacija­ mi ter posamezniki na področju ohranjanja lokalne in nacionalne kulturne dediščine; – uvajanje inovacij in izboljšav v domoznanski dejavnosti. Predlogi za podelitev priznanja morajo izkazati delo in dosežke predlaganega nagrajenca v daljšem časovnem obdobju. Kandidate za Goropevškovo priznanje lahko Komisiji predlagajo člani Sekcije pri Zvezi, knjižnice ter druge organizacije s področja knjižničarstva. Predlagatelj poda predlog kandidata za nagrado na obrazcu, ki je priloga tega razpisa. Goropevškova listina se podeli partnerjem, podpornikom, sponzorjem in do­ natorjem, ki s svojim delom spodbujajo in podpirajo delovanje Sekcije pri Zvezi. Prejemniki listine so lahko posamezniki in ustanove. Komisija upošteva pri odločanju o izboru prejemnikov Goropevškove listine predloge za kandidate, ki izpolnjujejo najmanj enega od naslednjih kriterijev: – večletno sponzoriranje delovanja Sekcije ali njenih posameznih akcij; – sponzoriranje ali donatorstvo pri posameznih projektih s področja domo­ znanstva in kulturne dediščine, ki jih izvajajo knjižnice; – posameznikom, ki so s svojim delovanjem prispevali k razvoju in uveljavlja­ nju domoznanstva in ohranjanju kulturne dediščine ter delu Sekcije; – posameznikom, ki so s svojim delovanjem prispevali k promociji domoznan­ ske dejavnosti na lokalnem, državnem in mednarodnem področju; – prispevek k razvoju domoznanstva, ki se izkazuje z uvajanjem inovacij in iz­ boljšav v sodelovanju s knjižnicami; – prispevek k izboljšanju pogojev za delovanje domoznanstva ter njegove pre­ poznavnosti v lokalnem okolju oziroma širše na regionalnem območju, v dr­ žavi in mednarodnem okolju; – večletno partnerstvo pri prizadevanju za boljšo prepoznavnost domoznanstva in kulturne dediščine v lokalnem okolju oziroma širše na regionalnem obmo­ čju, v državi in mednarodnem okolju. 190 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 189–194 Razpis za podelitev Goropevškovih priznanj in Goropevškovih listin v letu 2022 Kandidate za Goropevškove listine lahko Komisiji predlagajo člani Sekcije pri Zvezi, knjižnice ter druge organizacije s področja knjižničarstva. Predlagatelj poda predlog kandidata za nagrado na obrazcu, ki je priloga tega razpisa. Kandidati za Goropevškovo priznanje in Goropevškovo listino se ne morejo pre­ dlagati sami. Nagrade se ne podeljujejo posthumno. Član Komisije v času trajanja mandata ne more biti predlagan za Goropevškovo nagrado. V primeru nejasnosti se smiselno uporabljajo določbe Pravilnika. Predloge z vso potrebno dokumentacijo pošljite v zaprti kuverti z oznako »RAZ­ PIS – GOROPEVŠKOVE NAGRADE 2022« najkasneje do 30. junija 2022 na naslov: ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Komisija za Goropevškova priznanja in Goropevškove listine Srečko Maček, predsednik Turjaška 1 1000 Ljubljana Komisije za Goropevškova priznanja in Goropevškove listine si pridržuje pravico, da nepopolnih vlog ne obravnava. Komisija odloči o izbiri kandidatov v roku 30 delovnih dni po poteku razpisa, predsednik Komisije pa o izbiri obvesti Upravni odbor Zveze najkasneje 30 dni pred predvidenim datumom podelitve. Upravni odbor Zveze obvesti prejemnike o nagradah najmanj 15 dni pred izročitvijo le teh. Goropevškove nagrade bodo podeljene predvidoma 22. oktobra 2022. Komisija za Goropevškova priznanja in Goropevškove listine predsednik: Srečko Maček Priloge: • Predlog za Goropevškovo priznanje • Predlog za Goropevškovo listino Knjižnica, 2021, 65(1–2), 189–194 191 Razpis za podelitev Goropevškovih priznanj in Goropevškovih listin v letu 2022 KOMISIJA ZA GOROPEVŠKOVA PRIZNANJA IN GOROPEVŠKOVE LISTINE KANDIDAT ZA GOROPEVŠKOVO PRIZNANJE Goropevškovo priznanje se podeli članom Sekcije za domoznansko in kulturno de­ diščino pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, ki so s svojim strokovnim odnosom in delom pomembno prispevali k razvoju domoznanske dejavnosti (v lokalnem okolju oziroma širše na regionalnem območju, v državi in mednarodnem okolju) ter h krepitvi ugleda domoznanske dejavnosti. Predlagatelj(-ica) (naziv in naslov): Kandidat(-ka) (ime in priimek): Zaposlen(-a) v/na (naziv organizacije): Naslov organizacije: Delovno mesto: Stalni naslov: Član(-ica) društva bibliotekarjev (naziv društva): Od leta: Član(-ica) Sekcije za domoznanstvo in kulturno dediščino pri ZBDS od leta: Plačana članarina za leto 2021 Kontaktni podatki: Telefon:  DA faks:  NE e-pošta: Osebni podatki o kandidatu bodo uporabljeni za potrebe vodenja postopka izbora nagra­ jenca, in sicer v skladu z zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov. SPREMNA DOKUMENTACIJA: 1. kratek življenjepis z opisom delovanja kandidata na področju domoznanstva in nje­ govo strokovno bibliografijo; 2. opis kandidatovih dosežkov z utemeljitvijo njihovega vpliva na lokalno oziroma širšo strokovno in družbeno javnost; 3. obrazložitev, iz katere je razvidno, v kolikšni meri kandidat ustreza razpisnim kriteri­ jem (razvidno mora biti izpolnjevanje posameznih kriterijev). Žig Kraj in datum: 192 Podpis odgovorne osebe predlagatelja: Knjižnica, 2021, 65(1–2), 189–194 Razpis za podelitev Goropevškovih priznanj in Goropevškovih listin v letu 2022 KOMISIJA ZA GOROPEVŠKOVA PRIZNANJA IN GOROPEVŠKOVE LISTINE KANDIDAT ZA GOROPEVŠKOVO LISTINO – posameznik Goropevškova listina se podeli partnerjem, podpornikom, sponzorjem in donatorjem, ki s svojim delom spodbujajo in podpirajo delovanje Sekcije pri Zvezi in njenih članov oziroma imajo posebne zasluge za popularizacijo in napredek domoznanske dejavnosti. Predlagatelj(-ica) (naziv in naslov): Kandidat(-ka) (ime in priimek): Zaposlen(-a) v/na (naziv organizacije): Naslov organizacije: Delovno mesto: Stalni naslov kandidata: Kontaktni podatki: Telefon: faks: e-pošta: Osebni podatki o kandidatu bodo uporabljeni za potrebe vodenja postopka izbora nagra­ jenca, in sicer v skladu z zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov. SPREMNA DOKUMENTACIJA: 1. opis kandidata in dosežkov z utemeljitvijo njegovega vpliva na domoznansko dejav­ nost na lokalnem oziroma širšem strokovnem področju, za ustanove opis delovanja ustanove; 2. obrazložitev, iz katere je razvidno, v kolikšni meri kandidat ustreza razpisnim kriteri­ jem (razvidno mora biti izpolnjevanje posameznih kriterijev). Žig Kraj in datum: Knjižnica, 2021, 65(1–2), 189–194 Podpis odgovorne osebe predlagatelja: 193 Razpis za podelitev Goropevškovih priznanj in Goropevškovih listin v letu 2022 KOMISIJA ZA GOROPEVŠKOVA PRIZNANJA IN GOROPEVŠKOVE LISTINE KANDIDAT ZA GOROPEVŠKOVO LISTINO – organizacija Goropevškova listina se podeli partnerjem, podpornikom, sponzorjem in donatorjem, ki s svojim delom spodbujajo in podpirajo delovanje Sekcije pri Zvezi in njenih članov oziroma imajo posebne zasluge za popularizacijo ter napredek domoznanske dejavnosti. Predlagatelj(-ica) (naziv in naslov): Predlagani(-a) kandidat(-ka) – organizacija (uradni naziv): Naslov organizacije: Odgovorna oseba organizacije: Organizacija je redni ali pridruženi član Zveze bibliotekarskih društev Slovenije:  DA  NE Kontaktni podatki: Telefon: faks: e-pošta: SPREMNA DOKUMENTACIJA: 1. opis delovanja organizacije in dosežkov z utemeljitvijo njenega vpliva na domoznan­ sko dejavnost na lokalnem oziroma širšem strokovnem področju, za ustanove opis delovanja ustanove; 2. obrazložitev, iz katere je razvidno, v kolikšni meri kandidat ustreza razpisnim kriteri­ jem (razvidno mora biti izpolnjevanje posameznih kriterijev). Žig Kraj in datum: 194 Podpis odgovorne osebe predlagatelja: Knjižnica, 2021, 65(1–2), 189–194 NAVODILA AVTORJEM GUIDELINES FOR AUTHORS Navodila za prispevke v slovenščini 1 Temeljne usmeritve Revija objavlja znanstvene in strokovne prispevke v slovenskem ali angleškem jeziku, izjemoma pa tudi znanstvene prispevke v drugih jezikih (nemškem, fran­ coskem, italijanskem, hrvaškem jeziku itd.). Druge prispevke, kot so krajši članki, ocene, poročila z znanstvenih in strokovnih posvetovanj, objave dokumentov, ob­ vestil, razpisov Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS), njenih strokovnih teles ali področnih društev itd., pa objavlja le v slovenskem jeziku. Prispevke avtor/ji odda/jo v elektronski obliki na e-poštni naslov uredništva revije: revija.knjiznica@nuk.uni-lj.si. Vsak prispevek mora vsebovati kontaktne podatke avtorja/jev ter naziv in poštni naslov ustanove, kjer je/so zaposlen/i. Avtor/ji oddanega prispevka zagotavlja/jo, da je vsak prispevek izvirno delo, ki še ni bilo objavljeno oziroma ni v postopku za objavo v drugi publikaciji. Prav tako zagotavlja/jo, da so prispevki v celoti strokovno in znanstveno korektni. V primeru objave vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju/em objavljenega prispevka, materialne avtorske pravice pa avtor/ji za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse medije neizključno, časovno in prostorsko neome­ jeno prenese/jo na izdajatelja revije, tj. Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije. V ta namen avtor/ji podpiše/jo Dovoljenje za objavo prispevka v reviji Knjižnica,1 ki ga v tiskani obliki pošlje/jo na naslov uredništva revije (Uredništvo Revije Knjižnica, Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana) ali v skenirani obliki po e-pošti na naslov revija.knjiznica@nuk.uni-lj.si. Če ima revija zagotovljena sredstva za izplačilo avtorskega honorarja, uredništvo pozove vsakega avtorja, da posreduje podatke za sklenitev avtorske pogodbe, ki je pogoj za izplačilo avtorskega honorarja. Ti podatki so: stalni naslov, številka tekočega računa, naziv in sedež banke, davčna številka in delež avtorstva za izplačilo višine honorarja. Avtor dovoljuje, da naročnik lahko uporabi osebne podatke za potrebe izvršitve izplačila in zahtevanega sporočanja podatkov o opravljenem delu po pogodbi. Višina izplačila je določena v letnem ceniku revije. Avtor/ji ob objavi prispevka dobi/jo en avtorski izvod številke. 1 Dovoljenje za objavo prispevka v reviji Knjižnica je dosegljivo na spletni strani revije: http://www. zbds-zveza.si/knjiznica/avtorji. Svetujemo tudi ogled predloge za pripravo prispevka. 197 Avtor/ji je/so dolžan/ni poskrbeti za jezikovno korektnost prispevkov (predvsem za terminologijo). Za lekturo ter jezikovni pregled prispevkov in prevodov poskr­ bi uredništvo. Znanstveni prispevki so recenzirani. Glede na recenzentsko mne­ nje lahko uredništvo povabi avtorja/e, da prispevek ustrezno popravi/jo oziroma dopolni/jo. Uredništvo si pridržuje pravico do zavrnitve vsebinsko neustreznih objav ter prispevkov z negativno recenzijo. Recenzent določi tudi tipologijo pri­ spevka (predlaga/jo jo lahko tudi avtor/ji). Uredništvo prispelega gradiva ne vrača. 2 Tehnična navodila Naslov in podnaslov naj bosta napisana v slovenskem in angleškem jeziku. Besedilo naj bo napisano prvi osebi množine ali neosebno. Avtor/ji naj bo/do vedno naveden/i z imenom in priimkom. Če je avtorjev več, naj sami določijo vrstni red navajanja. Poleg imena avtorja je treba navesti tudi njegov morebitni akademski naziv. Z izvlečkom (največ 250 besed) morajo biti opremljeni vsi znanstveni in stro­ kovni članki. Vsebujejo naj namen članka, zasnovo, metodologijo in pristop, analizo rezultatov, omejitve raziskave in uporabnost študije v praksi ter izvirnost oziroma vrednost raziskave. Prevod v angleški jezik mora ustrezati besedilu v slovenskem jeziku. Avtor/ji določi/jo do 5 (pet) ključnih besed. Prispevki lahko vsebujejo slikovno gradivo in grafične prikaze (fotografije, gra­ fikone, zemljevide, skice, diagrame in podobno) ter preglednice (tabele), ki naj bodo oštevilčene in naslovljene z navedbami ustreznih virov (oziroma s soglasji izdajateljev). Avtorja/je prosimo, da slike čim večje ločljivosti priložijo posebej. Naslov preglednice mora biti napisan nad njo, naslov slike pa pod njo. Zahvala naj bo navedena na koncu prispevka. Poglavja in podpoglavja naj bodo številčena po standardu SIST ISO 2145 (tj. 1, 1.1, 1.1.1 itd.). Opombe naj bodo zapisane pod črto in oštevilčene z zaporednimi arabskimi številkami od začetka do konca besedila. Vsebujejo naj samo dodatno besedilo (avtorjeve komentarje), ne pa tudi bibliografskih referenc (citatov). 198 Citati naj bodo navedeni v oklepaju v besedilu prispevka po sistemu APA (tj. sistem Ameriškega psihološkega združenja). Primeri citiranja: Vprašanje družbenega statusa knjižničarjev je bilo obravnavano večkrat (No­ vak, 1980; Petek, 1982, 1990a, 1990b; Kovač, Benko in Mlinar, 1987; Mohorko idr., 1990). Med novejšimi študijami bi omenili študijo Urbanije (1993), zanimivo pa je tudi izhodišče, ki ga zagovarja Tomšičeva (1996, str. 4–5), ki piše: »Danes imajo knjižničarji več kompetenc.« V tujih študijah zasledimo podatke o nizkem statusu knjižničarjev (Line, 1979 cv: Mihalič, 1984). Zakonska problematika ni natančno opredeljena (Zakon, 1982), lahko pa zasledimo nekatera stališča v knji­ gi Osnove knjižničarstva (Banič, 1993). Podobno definira standard o kazalcih uspešnosti knjižnic (ISO 11620, 1998). Če je avtorjev več, naj bodo njihova imena ločena z vejico. Če je navedenih več virov, so ločeni s podpičjem. Podatki o citiranih virih naj bodo zapisani na koncu prispevka v poglavju Navedeni viri. PRIMERI NAVAJANJA VIROV: Knjiga Podbrežnik, I. in Bojnec, Š. (2015). Ugotavljanje kakovosti storitev v splošnih knjižnicah. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Toyne, J. in Usherwood, B. (2001). Checking the books: the value and impact of public library book reading: final report. Sheffield: University of Sheffield, Department of Infor­ mation Studies, Centre for the Public Library and Information in Society. Poglavje v knjigi Grilc, U. (2007). Knjiga in razvoj: knjiga kot ena temeljnih razvojnih kategorij družbe. V A. Blatnik … idr. (ur.), Zgubljeno v prodaji (str. 155–184). Ljubljana: UMco. Karun B. (2009). Predgovor. V P. Štoka (ur.), Smernice delovnih skupin za domoznanstvo osrednjih območnih knjižnic z analizo vprašalnika o stanju domoznanstva v slovenskih splošnih knjižnicah in UKM za leto 2007 (str. 5–7). Ljubljana: NUK. Članek v zborniku konference, simpozija ali kongresa Bon, M. (2011). Splošne knjižnice po knjižničnih območjih v letu 2010. V M. Ambrožič in D. Vovk (ur.), Knjižnica: odprt prostor za dialog in znanje: zbornik referatov (str. 171–196). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Semlič Rajh, Z. (2012). Arhivski zapisi in postopki sledenja v arhivskem informacijskem sistemu. V Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja: zbornik referatov z dopolnilnega izobraževanja (str. 541–548). Maribor: Pokrajinski arhiv. 199 Članek v reviji ali časopisu Ambrožič, M. (2015). Kakovost in vrednost knjižnice v očeh uporabnikov: študij uporab­ nikov Narodne in univerzitetne knjižnice. Knjižnica, 59(1–2), 95–125. Bartol, T., Budimir, G., Dekleva-Smrekar, D., Pušnik, M. in Južnič, P. (2014). Assessment of research fields in Scopus and Web of Science in the view of national research evalua­ tion in Slovenia. Scientometrics, 98(2), 1491–1504. doi: 10.1007/s11192-013-1148-8 Kolšek, P. (2012, 4. avgust). Osebno s Slavkom Preglom: mož, ki je odpustil samega sebe. Delo, 54, str. 28. Diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo Kunc, U. (2011). Strategija prehoda na internetni protokol IPv6. Magistrsko delo. Kranj: Fakulteta za organizacijske vede. Leskovec, M. (2005). Delo, izrazna oblika, pojavna oblika: kaj uporabniki res iščejo?. Di­ plomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Elektronski viri Narodna in univerzitetna knjižnica. (2005). Digitalna knjižnica Slovenije: dLib.si [podat­ kovna zbirka]. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 29. 8. 2018 s spletne strani: http://dlib.si Zveza bibliotekarskih društev Slovenije [spletno mesto]. (B. d.). Ljubljana: Zveza biblio­ tekarskih društev Slovenije. Pridobljeno 29. 8. 2018 s spletne strani: http://www.zbds­ -zveza.si Mestna knjižnica Ljubljana. (2018). Pravilniki [spletna stran]. Ljubljana: Mestna knjižnica Ljubljana. Pridobljeno 29. 8. 2018 s spletne strani: https://www.mklj.si/o-nas/pravilniki Uradni dokumenti in standardi ISO 9001:2015. Slovenski standard. Sistemi vodenja kakovosti – Zahteve. (2015). Ljubljana: Slovenski inštitut za standardizacijo. Podatkovni portal SI-STAT: demografsko in socialno področje. (B. l.). Ljubljana: Statistični urad RS. Pridobljeno 9. 12. 2015 s spletne strani: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/ Dem_soc/Dem_soc.asp Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. (2003). Uradni list RS, št. 73. Statistični podatki o knjižnicah. (2005). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, BibSiSt online. Pridobljeno 28. 7. 2014 s spletne strani: http://bibsist.nuk.uni-lj.si/stati­ stika/index.php Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). (2004). Uradni list RS, št. 86/2004, 67/2007, 94/2007-UPB1. 200 Guidelines for contributions in English 1 Aim and scope of international cooperation The aim of the international cooperation is to stimulate scientific communication on recent development in library and information science (LIS) and profession in South Eastern and Eastern European regions. The Editorial Board welcomes research articles covering various aspects of LIS. 2 General principles Papers should be submitted to the Editorial Board by e-mail revija.knjiznica@ nuk.uni-lj.si. The submitted papers should be original (scientific) contributions and should not be under consideration for publication elsewhere at the same time. In compliance with the guidelines, formal academic style and scientific arti­ cle layout should be used. Authors are asked to submit the entire paper which is expected to be grammatically correct and without spelling or typing errors. According to peer reviews of submitted papers, the Editor reserves the right to decide whether a paper is acceptable for publication, and if necessary, to require changes in the content, length or writing style. If the author is not subscribed to the journal he/she will receive a copy of the journal issue upon its publication. Authors complete and sign a Permission for Publishing where they agree to transfer the economic rights to Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (Slove­ nian Library Association) when and if the article is published in the journal.2 Paper version of the permission should be sent to the postal address Uredništvo Revije Knjižnica, Narodna in univerzitetna knjižnica (Library, journal of library and information science), Turjaška 1, 1000 Ljubljana, Slovenia, or scanned on e-mail revija.knjiznica@nuk.uni-lj.si or by fax +386 1 42 57 293. 2 See http://www.zbds-zveza.si/eng/journal_library/authors. 201 3 Technical recommendations Author/s. The title is followed by author s name and surname, institutional af­ filiation, address and e-mail address should also be submitted. If there are more authors, the corresponding author should be indicated. Abstract. The abstract should not exceed 250 words and is expected to be struc­ tured as follows: Purpose, Methodology/approach, Results, Research limita­ tions, Originality/Practical implications. Keywords. The author/s suggest up to 5 keywords. Paragraphs and Headings. Headings levels should reflect the organization of the paper. The headings should be numbered by SIST ISO 2145, that is 1, 1.1, 1.1.1 etc. Footnotes. It is recommended to use footnotes only for additional explanations and not for citing or reference listing. Layout of tables and figures. All tables and figures should be headed by an Ara­ bic numeral and a title which should be placed below the figures (and graphic presentations) and above the tables. All materials should have a note of acknowl­ edgement (reference) to the original, if they are not original works of the paper’s author. Figures should be submitted in a separate file in high resolution. Acknowledgements. The name of the person and the type of help should be stated at the end of the paper. Citing. Citing should conform to APA (American Psychological Association) cita­ tion style. Citations should be placed in the text using the author-date citation system. If you cite two or more works within the same parentheses, they should be separated by a semicolon. The citing in the text should be as follows: There were several studies on information retrieval (Smith, 1980; Johnson, 1982, 1990a, 1990b; Kovač, Benko, & Mlinar, 1987; Mohorko et al., 1990). Among recent studies the one by Urbanija (1993) should be mentioned, but the opinion of Leight (1996, pp. 4–5) is even more interesting: “The modern librarians have more com­ petencies.” Moreover, there were results published in older research (Line, 1979 as cited in Mihalič, 1984). The legal question was also raised (Act, 1982) and was described in a book The basic of librarianship (Banič, 1993). It is also stated in the international standard (ISO 11620, 1998). 202 Reference list. References and resources should be listed in the alphabetical order according to the APA style. For every in-text citation there should be a full citation in the reference list and vice versa. If the author cites more than 10 information sources which are used as primary research data (annual plans and reports, statistical data etc.) they should be listed in a separate section of resources. If the work has not been published yet it is recommended to use the phrase “in press”. All the authors of the paper should be listed. The examples of references: THE EXAMPLES OF REFERENCES: Authored Book: Calhoun, K. S., & Cellentani, D. (2009). Online catalogs: what users and librarians want. Dublin, Ohio: OCLC. Case, D. O. (2012). Looking for information: a survey of research on information seeking, needs, and behavior (3rd ed.). Bingley, UK: Emerald. Chapter in an Edited Book: Hinze, A., McKay, D., Vanderschantz, N., Timpany, C., & Cunningham, S. J. (2012). Book selection behavior in the physical library: implications for ebook collections. In Proceed­ ings of the 12 th ACM/IEEE-CS joint conference on digital libraries (pp. 305–314). New York: ACM. Law, D. (2009). The changing roles and identities of library and information services staff. In G. Gordon, & C. Whitchurch (Eds.), Academic and professional identities in higher education: the challenges of a diversifying workforce (pp. 185–198). New York: Routledge. Journal Article: Florjanič, M. M., & Možina, K. (2015). Graphic arts technology students’ attitude towards various media of e-books in Slovenia. Knjižnica, 59(1–2), 127–144. Glänzel, W., Debackere, K., Thijs, B., & Schubert, A. (2006). A concise review on the role of author self-citations in information science, bibliometrics and science policy. Scientometrics, 67(2), 263–277. doi: 10.1556/Scient.67.2006.2.8 Martindale, G., Willett, P., & Jones, R. (2015). Use and perceptions of e-books in Der­ byshire libraries. Library review, 64(1–2), 2–20. Retrieved 5. 12. 2015 from: http://www. emeraldinsight.com/doi/abs/10.1108/LR-04-2014-0030?journalCode=lr Saunders, L., Kurbanoglu, S., Boustany, J., Dogan, G., Becker, P., Blumer, E., … Todorova, T. Y. (2015). Information behaviors and information literacy skills of LIS students: an in­ ternational perspective. Journal of education for library and information science, 56(Sup­ plement 1), S80–S99. 203 Newspaper Article: Flood, A. (2012, 15 May). Pay us for library ebook loans, say authors. Guardian, 190. Retrieved 15. 8. 2012 from: http://www.guardian.co.uk/books/2012/may/14/pay-us-forlibrary-ebook-loans Graduate, MA and PhD works: Kuhlthau, C. C. (1983). The research process: case studies and interventions with high school seniors in advanced placement English classes using Kelly’s theory of constructs. Doctoral dissertation. New Brunswick, NJ: Rutgers University. Electronic resource: Firment, E. (1997). Why you should fall to your knees and worship a librarian [Web log post]. Retrieved 5. 11. 2015 from: http://librarianavengers.org/worship-2 Narodna in univerzitetna knjižnica. (2005). Digitalna knjižnica Slovenije: dLib.si [Data­ base]. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Retrieved from: http://dlib.si Zveza bibliotekarskih društev Slovenije [Web site]. (B. d.). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Retrieved 29. 8. 2018 from: http://www.zbds-zveza.si Mestna knjižnica Ljubljana. (2018). Pravilniki [Web page]. Ljubljana: Mestna knjižnica Ljubljana. Retrieved 29. 8. 2018 from: https://www.mklj.si/o-nas/pravilniki Legal and other documents: Barišić, D., & Bobinac, I. (2015). Citatna analiza završnih radova studenata Filozofskog fakulteta u Osijeku: akademska godina 2013./2014.: pilot-projekt 2014./2015. Osijek: Filo­ zofski fakultet. Unpublished document. German library statistics 2010. (2011). Köln: Hochschulbibliothekszentrum des Landes Nordrhein-Westfalen. Retrieved 4. 1. 2015 from: http://www.hbz-nrw.de/dokumenten­ center/produkte/dbs/aktuell/auswertungen/gesamt/dbs_gesamt_engl_10.pdf ISO 5963:1985, Documentation – Methods for examining documents, determining their subjects, and selecting indexing terms. (1985). Geneva: ISO. 204