6 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 HISTORIČNA URBANIZACIJA NOVEGA MESTA GRADISCE—GRADEC—MESTO TONE KNEZ Novo mesto je že desetletja znano kot zelo bogato arheološko najdišče prazgodovinskih in rimäkih ostalin. Sprva bolj ali manj na- ključnim najdbam ob gradbenih delih so se kasneje pridružile izikopanine, ki so plod na- črtnih raziskav pod vodstvom strokovnjakov. V minulih petnajstih letih je bilo na področ- ju Novega mesta opravljenih več obsežnih načrtnih arheoloških izkopavanj, ki so dala ne (Samo obilo novih in dragocenih izkopa- nin, temveč so tudi bistveno osvetlila nekate- ra manj znana arheološka obdobja novomeš- ke zgodovine pred ustanwitvijoi mesta.' Re- zultati teh izkopavanj so v marsičem preci- zirali in razširili naše znanje o kontinuiteti poselitve tega mesta äkozi določena arheolo- ška obdobja. Čeprav je naselitev Novega me- sta pred njegovo ustanovitvijo za sedaj do- kumentirana samo posredno z grobnimi najd- bami, postaja problem naselitve vse bolj ja- sen in. časovno natančneje opredeljen. Bogata arheološka preteklost Novega me- sta temelji v prvi vrsti na ugodnem geograf- sko^jprometnem položaju in geomorfoloških pogojih. Zavoljo izrednega strateškega in do- minantnega položaja na okljulku Krke j e pod- ročje Novega mesta že v prvi polovici prvega tisočletja pred n. št., na začetku železne do- be, postalo pomembno središče halštatske kiüture na Dolenjskem, katere nosilce bi s precejšnjim zadržkom lahko identificirali s pripadniki »ilirskega« etnosa. K temu je v največji meri pripomogla ugodna prometna zveza po dolini Krke, ki s svojim tokom predstavlja prirodno transverzalo v smeri zahod-^hod na jugu Slovenije in s svojim tokom povezuje Spodnje Posavje na vzhodu z Ljubljansko kotlino na zahodu blizu svoje- ga izvira. Vse do izgradnje rimske ceste Emona—Siscia je bila dolina Krke glavna in najkrajša prometna magistrala, ki je povezo- vala zahodne obronke Panonske nižine z ju- gozahodnimi predeli Slovenije in preko Not- ranjskega krasa z morjem. Preden bomo pobliže razložili kontinuiteto naselitve v Novem mestu, moramo poudariti, da naši zaključki temeljijo izključno na najd- bah iz' grobov, ker raziskovanja na že znanih in na domnevnih predhistoričnih naselbinskih lokalitetah v mestu še niso bila opravljena. Arheološka topografija Novega mesta daje pri sedanjem stanju raaiskanoisti na eni stra- ni skozi nekropole iz raznih časovnih obdo- bij dovolj, jasno sliko o kontinuiteti in in- tenzivnoisiti naseljenosti, medtem ko je po^ drobna kronologija prazgodovinsike naselbine trenutno še neznana, še vedno pa ostaja pro- blematična ubikacija antične oz. rimskodob- ne in zgodnjesrednjeveške naselbine na pod- ročju današnjega mesta. Številne in begate grobne najdbe iz iposa- meznih nekropol, katerih lokacije in obseg danes že poznamo, nam kažejo sliko nepre- kinjene naselitve in postopne urbanizacije oz. naselitvene aglomeracije novomeškega pro- stora od začetka prvega milenija pred n. št. pa do konca 4. stoletja n. št. Podrobna anali- za celotnega grobnega inventarja iz najdišča Novo mesto nam daje naslednje časovno so- ' sledje: — Kronološko najstarejše najdbe izvirajo iz štirih grobov iz Bršljina,^ ki pripadajo kasni fazi kulture žamih grobišč (Ha B 1), okoli leta 1.000 pred n. št. — Grobovom v Bršljinu isledi večja nekro- pdla žamih grobov z žganim pokopom na Mestnih njivah.' Doslej je bilo odkritih že 70 grobov, toda grobišče še ni do kraja raz- iskano. To grobišče po svojem inventarju po- meni zaključno fazo žarnogrobiščne tradicije (Ha B 3) in hkrati začetek starejše železne dobe v Sloveniji (Ha C 1 po Gabrovčevi kro- nologiji), po oblikah pridatkov sodi nekro- pola v čas dkrog leta 800 in v prvo polovico 8. stoletja pred n. št. — Sledijo najštevilnejši in najbogatejši prazgodovinski grobovi, ki sodijo v halštat- ski čas." To so skeletni grobovi v gomilah, katere po svoji velikosti in zgradbi sodijo v skupino družinsko-rodovnih gomil. Halštat- ske nekropole z gomilami so v Novem mestu bile na več dislociranih mestih: na Marofu dve, v Ragovsiki hosti ena, v Smolovi hosti ena, v Portovaldu ena in v Kandiji (Znanče- ve njive) pet. Časovni razipcn pokopavanja v gomilah se giblje od 7. do konca 4. ist. pred n. št. (pozni Ha C 2 — Ha D 3). — Srednjelatenski nékropoli ravnih gro- bov z žganim pokopom sta bili na dveh me- stih, v obeh primerih v neposredni bližini starejših halštatakih gomil. Ena je bila na Marofu, druga v Kandiji.^ Grobovi sodijo v drugo polovico 3. in v 2. stoletje pred n. št. — Poznolatenski ravni grobovi z žganim pokopom leže na južnem vznožju prazgodo- . vinskega gradišča na Marofu, na območju KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 7 stavbe občinske skupščine ob Ljubljanski ce- sti. Datirajo v 1. stoletje pred n. št. — Rimska nekropola se brez vidne cezure na terenu nadaljuje vzhodno od poznolaten- skih grobov ob Ljubljanski cesti, na Beleto- vem vrtu.' Doslej je bilo na tej ndkropoli izkopanih že nad 200 grobov, ki datirajo od Avgusta do sredine 3. stoletja n. št. Vsi gro- bovi so z žganim pokopom. —• Drugo najdi- šče rimskih grobov je v Bršljinu, kjer je bila najdena lepa steklena čaša z grškim napisom iz prve ipolovice 4. stoletja n. št. Med najdbe, ki so časovno in tiipološko da- nes težko opredeljive (ker so izgubljene), mo- ramo šteti izlkopanine, ki so bile odlkrite leta 1929 pri gradnji magacina za Turkovo hišo (danes Kidričev trg 1), na severovzhodnem pobočju Kapiteljskega hriba.^ O najdbi je dne 10. X. 1929 pismeno poročal Narodnemu muzeju dijak Stanko Karlovšek takole:^ »Pred kakimi štirinaistimi dnevi so izko- pali na vrtu g. Turka v Novem mestu kakih 70 m pod kapiteljsko cerkvijo žaro. Delavci so seveda to razbili in razmetali kosti (kopali so namreč hreg, kjer so postavili sedaj ma- gacin); pod žaro se je nahajala neka sulica, točno 30 cm dolga, nekoliko v stran pa nek nož in tri sekiri podobne kovine, samo da imajo od vrha navzdol odprtino za toporišče, nekatere so širši in krajše, nekatere dalši in ožje. Vse to in še nekaj drugega železa je bilo obzidano zelo trdno, da sta dva delavca cel popoldne zamudila, da sta to kamne raz- bila.« O isti najdbi je dr. Ciril Ažman poročal ravnateljstvu Narodnega muzeja dne 12. ok- tobra 1929:» I »Pred par dnevi mi je prinesel dijak K. v \ šolo staro železno sulico, ki so jo dan preje ; izkopali z žaro, člov. čeljustjo in pepelom za j j..iso g. Turka. Hiša stoji ob severnem vznož- i ju kapitelskega vrta. Zara je imela napis, \ toda »ne z našimi črkami«, pravi dijak, a \ delavec jo je stolkel v drobne kose. Dan na to \ so odkopali še par žar z dvema sekirama, enim I nožem in par krampov, kar ima spravljeno | dijak. Pravijo, da so odtod že enkrat odpe- 1 Ijali cel voz take ropotije. G. Turk mi je da- nes rekel, da so pri kopanju čisto^ jasno sle- dili star zid ...« Ravnatelj Narodnega muzeja dr. Josip i Mal'» je v pismu z dne 14. 10. 1929 obvestil ; dr. Ažmana, da se bo pri njem dne 16. 10. t 1929 ziglasil kustos dr. Raj ko Ložar, ki si bo najdišče in najdenine na licu mesta ogledal. ] Iz aktov ni razvidno, če si je dr. R. Ložar ogledal najdbe in najdišče, niti ni znana njegova sodba o izkopaninah. i Kljub vsem pismenim podatkom je ostala \ usoda teh najdb neznana, kajti v fondu Na- i rodnega muzeja v Ljubljani niso zabeležene. Na podlagi opisa najdb in najdiščnih okoli- \ ščin, smemo domnevati, da gre za prazgodo- \ vinske grobove (žare, sulica, nož, tulaste se- ; kire), podatek o zidu pa bi govoril za teme- lje kasnejše morda antične (?) ali pa srednje- | veške stavbe. i Kronološki in tipoloäki razpon doslej od- j kritih grobov v Novem mestu nam dokazuje približno tisočštiristoletno naselitveno konti- nuiteto (okvirno od leta 1.000 pred n. št. do ] leta 400 n. št.), z dvema obdobjema) velikega j razcveta tega naselja: v srednjem in poznem i halštatskem obdobju (650—300 pred n. št.) ; Novo mesto. Severni rob utrjenega prazgodovinskega gradišča na Marofu (foto: J. Grobovšek) 8 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 Novo mesto. Tloris prazgodovinskega gradišča na Ma- rofu z vrisanimi Izohipsaml (iz fototeke Dolenjskega muzeja) , kot pomembno središče halštatske kulture in sedež rodovne aristokracije ter v času od 1. do 3. stoletja n. št. kot irimsikodobno tržišče širšega področja ob srednji Krki. Nekoliko drugačno, vsekakor manj dogna- no sliko nam daje analiza predhistoričnih na- selbin v Novem mestu. Ponovno moramo pou- dariti, da terenske arheološke raziskave na naselbinskih lokalitetah še niso bile oprav- ljene, talko da naši zaključki temeljijo le na slučajnih najdbah, terenskih observacijah in določenih analogijah z drugimi podobnimi najdišči na Dolenjskem. V pomoč so nam tudi oblike in načini fortifikacije, konfiguracija terena na področju mesta in stari, srednje- veški toponimi. Prazgodovinska naselbina v Novem mestu — halštatsko gradišče, stoji na prircdni tera- sasti vzpetini neposredno severno nad da- našnjim mestnim jedrom, na Marofu. Gradi- šče na Marofu ima izrazito dominanten ipdo- žaj z odličnim pregledom nad vso novomeško kotlino in njenim obrobjem. Naselbina je še. danes dobro vidna: ima iztegnjeno ovalno ob- liko z dolžino blizu 250 m in širino ca. 100 m. Po naši oceni je površina prazgodovinskega naselja merila približno 2,5 ha. S to velikost- jo sodi gradišče v Novem mestu med sred- nje velika halštatska naselja na Dolenjskem, še posebej, če ga primerjamo z gradiščem Ovinger nad Stično, čigar izjemno velika po- vršina meri okoli 30 ha in s tem sodi v vrsto največjih halštatsikih gradišč v celotnem vzhodnoalpskem prostoru. Sam rob naselbi- ne, oz. njeni nasipi so dobro vidni na južni, severni in vzhodni strani, medtem ko je meja na zahodni strani nekoliko nejasna. Fortifi- kacijo naselbine predstavlja širok in visok zemlljeni naisip (na vzhodni strani z eno stop- nicxj), ki je v svojem jedru zgrajen iz kam- nitega suhozida. Vhod v naselbino je na se- verovzhodni strani. Površinske najdbe kera- mičnih črepinj in ožganega hišnega lepa zno- traj naselbine do pogoste, keramika po svoji fakturi in oblikah kaže tako halštatski kot tudi latenski karakter, iz česar smemoi dkle- pati, da je bilo gradišče na Marofu v Novem mestu naseljeno v starejši in mlajši železni dobi, do prihoda Rimljanov v naše kraje. Gabrovec*' je ob rezultatih in dognanjih pri raziskovanju halštatskega gradišča nad Stično prišel do zaključka, da so vsa dolenj- ska in slovenska gradišča nasitala v istem ča- su: na začetku starejše železne dobe (konec Ha B 3 — začetek Ha C 1), kar pomeni hkra- ti tudi začetek bogate halštatske kulture v jugovzhodnih Alpah. Izgradnja številnih pra- zgodovinskih gradišč v Sloveniji je dokaz goste in intenzivne naselitve našega prostora, kar je najbrž posledica doselitve novega (ilirskega?) ljudstva na področje današnje Slovenije. Čeprav razpolagamo v Novem mestu z več kot 200 grobovi iz rimskega obdobja, še ne moremo zanesljivo locirati pripadajočo na- selbino, katere antičnega imena tudi ne po- znamo, ker ne razpolagamo z nobenim epi- grafskim spomenikom, niti nam ni ime znano posredno iz antičnih virov. Ker doslej, na grar- dišču na Marofu niso bili najdeni predmeti iz rimskega časa, menimo, da moramo antič- no naselbino iskati na področju sedanjega mesta, morda na Kapiteljskem' hribu, ki do- minira nad srednjeveškim mestom. Za časovno obdobje od začetka 5. stoletja pa do ustanovitve mesta leta 1365 trenutno še ne razpolagamo s kakršnokoli arheološko najdbo v mestu. Vendar iz zamenjalne listi- ne'2 med Rudolfom IV. in stiškim opatom Petrom z dne 8. februarja 1365 izvemo za stari srednjeveški toponim »Grecz« (= Gra- dec), na katerem se bo osnovalo oz. zgradilo KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 9 novo, Rudolfovo mesto. Lokalitete z imenom Gradec namreč po pravilu v Sloveniji krijejo v sebi zgodnjesrednjeveške ali vsaj zgodnje- romanske ostaline. Ker menimo, da je ta sta- ri Grecz ali Gradec identičen s Kapiteiljskim hribom, suponiramo, da moramo tamkaj is- kati zgodnjesrednjeveške naselje, dvor, ali vsaj utrjeni kastei. Arheološke raziskave na tem področju so v načrtu. Iz topografije stiske posesti*' je znan še en toponim: Marktstatt (= Trg, Tržišče), ki ga M. Kos** locira v Novo mesto. Prisotnost dveh tcponimov v enem kraju razilaga M Kos*' zelo prepričljivo taikole: »Zlasti pa bi želel podčrtati zvezo med Gradec (Gradišče) in Marktstatt — tržišče. Gradec in Marktstatt spadata očitno v isti naselitveni prostor. Število kmetij, ki jih je Stična po znanih podatkih pred letom 1365 pridobila v Gradcu oziroma v Marktstattu, ni večje od števila kmetij, ki jih je Stična tam- kaj zamenjala za druge v drugih krajih. 'Ob raznih Gradcih oziroma v njihovi bliži- ni nastajajo na Slovenskem — po tudi dru- god — nemalokrat tržišča, iz njih pa se raz- vijajo pravi trgi in mesta. Mesto Slovenj Gra- dec je nastalo pod staroslovenskim gradcem, ki je bil na gori sv. Pankracija in v bližini tržišča, danes Stari trg imenovanega vaškega naselja. Brežice, trg, nato mesto, so nastale ob vasi z imenom Gradišče, ki se je z današ- njim mestom povsem združila in svoje ime izgubila: Ob Gradcu na gori (mons Grechen- sis ali Grecensis, in monte Grech, Grez, Grecz, Grech, Gradyz) je nastala meščanska naselbina, ki je eno jeder, iz katerih je na- stal današnji Zagreb. Podobno razmerje med gradcem in trgom ter kasneje mestom pod njim imamo pri Bavarskem ali Nemškem Gradcu, glavnim mestom avstrijske Štajer- ske. Se na pridevek dvor (hof), ki ga daje Val- vasor novomeškemu Gradcu, bi želel opozo- riti. Ce ga je Valvasor prevzel iz avtentičnih listin, ki so mu bile na razpolago, bi to kazalo, da je tržišče — Marktstatt, kasneje mesto, nastalo ob nekem dvorcu. Taka soseščina gle- de nastanka ali obstoja tržne in meščanske naselbine ob ali v bližini nekega dvorca za 7