Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani usta napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat Leto XXX. Celovec, 26. velikega srpana 1911. Št. 43. Nemškim nacionalcem pri-manjkuje 880.000 kron! v Nemškonacionalcem primanjkuje v deželnih dohodkih letos 880.000 kron! Izdajali so deželni denar tjavendan, brez prevdarka, kje se bo dobilo potrebnih sredstev. Gospodarili so nemškonarodni gospodje zmirom 1 e z namenom, vzdržati svojo stranko, 111 kjerkoli je kak nemški nacionalec kaj zahteval, se je storilo vse. Saj se je že nemški nacionalec dr. L e m i s c h že sam nor-èeval z »Waldnerbachln«, z Waldnerjevimi potočki, to se pravi, karkoli je želel Wald-ner, izpolnjevala mu je stranka, da ga vzdrži. Waldnerjevi potočki sicer niso vsega požrli, izdajal se je denar tudi za vse mogoče druge agitacijske naprave, ki jih nikdo Pe potrebuje: za razne meščanske šole, Za zimsko kmečko šolo v Velikovcu za razne železnice, za nepotrebna Rova šolska poslopja. Vse to gre Pa škodo davkoplačevalcev; to se ne da zvaliti le na Slovence in klerikalce, pla-c e v a t i morajo vsi, sevé tudi tisti, ki iPd volitvah glasujejo za nemško nacionalno stranko. Koroška je vzorna — bila! Poslanec Steinwender biča deželno gospodarstvo na Koroškem v listu »Tages-Post«. Tam pravi : »Koroška deželaje kila do zadnje dobe v denar- P e m gospodarstvu vzorna.«---------- Najboljši finančni veščak tu konstatira, da dežela slabo gospodari, da nikomur več ne sPie biti v vzgled. Zakaj dežela ni več vzor-Pa, tega Steinwender noče povedati, sicer bi toenda zopet planila po njem cela vsenem-ška druhal, kakor tedaj, ko je v šolskem yprasanju stavil predlog, da se naj ljudsko šolstvo postavi na novo, praktičnim potre-Parn odgovarjajoče stališče. Dr. Steinwender piše: »Deželne do-klade v višini 75 odstotkov, do- klade 120 odstotkov na državni užit n inski davek, davek na privatno vino v znesku 12Kzahek-t o 1 i t e r, 4 K d e ž e 1 n e doklade na hektoliter piva: te številke dajejo lepo izpričevalo ljudski potrpežljivosti.« To se pravi, ko bi ljudstvo ne bilo tako brezbrižno, kakor dobrohotni volek v jarmu, bi sploh dosedanjih prevelikih davkov ne bilo mirno prenašalo. Večina ljudi pa je menda zelo potrpežljiva, recimo boljše, neumna, Nemec pravi: »ver-trottelt«. Slepo sodeluje s svojim največjim 'sovražnikom, z nemškonacionalno stranko, ki v deželi dela, kar hoče! Lepa bodočnost! »Zdaj ne gre tako več dalje,« pravi Steinwender. »Če nočemo v računu izkazati 880.000 K primanjkljaja, moramo doklade zvišati od 7 5 na 100 odstotkov in potem še za odplačevanje dolgov niti vinarja nimamo... A že to leto smo doklade zvišali za 10 od-•stotkov in ni mogoče zvišati jih zdaj za 25 odstotkov..., torej smo na Koroškem z latinščino pri kraju!« Tako lepe izpovedi nemškonarodna stranka in sploh nobena stranka še nikdar ni napravila. Povsod drugod bi morala vsaka stranka po takem neuspehu izginiti s površja, a pri nas je vse mogoče, tudi da se nemškonacionaini poslanec norčuje s svojimi volilci in jim javno pravi: »Vse smo vam zapravili, a smo še naprej dobri prijatelji, saj nas bodete zopet volili!« Račun je neusmiljena stvar; vsega je enkrat konec, denarja pa najprej. Ako je kdo razmetal svoj lastni denar, kaj ga boš pomiloval? Nosil bo bedo sam! Ako oče zapravlja denar svoje družine, ga obsojamo, ker ga zapravlja tistim, ki jih je dolžan ljubiti in zanje skrbeti. Tako družino pomilujemo. Ali družini ni treba plačevati dolgov Podlistek. Sin-dedič. Božična črtica. Spisal R. B. V ozki, temni dolini, tako mi je pripo-v"'lovala moja mati, prav daleč gori pod .ju o m brilla, je stala na samoti kmečka lsa, kjer se je reklo pri Jermanu. Hiša je J ala daleč od glavne doline, zato so imeli DPi stanovalci le malo zveze z «stalim 'Gtom. Ozka grapa, ki je peljala pod hrib, • ° Pjla skoraj nedostopna za, ljudi. Kdor bi J videl že tam, kjer se je odcepila, od glavne Pyte, bi rekel: živa duša ni zašla v to ozko J uk°; In res, kakor hitro se odcepi od glav-z.e PPline, jo objameta dva, strmo padajoča, vraščena in skalnata bregova, ki delata mm°. tako da človek, ki je tja zablodil, kosi n n.ajde samotno stezo, ki je z listjem po-ž ,a 1p ne vidi malega potočka, katerega ; >0yePje je slišati med kamenjem, če ga v sem odpadlo listje popolnoma ne vduši. Za Pa se spenja: kvišku, više in više, doli-,S1 d se zdaj oži, zdaj širi, potoček pa, dela Se (),ox|0- To se ponavlja toliko časa, dokler pot - ilna ne odpre nekoliko1 in ne «stane Svetin stezi oekoliko v stran. Tedaj se za-]Gsen lzza sadnega drevja pol zidana, pol v0m f Pomečka hiša, z zelenimi okni, s lile- | Pianov- sviuiakom ob strani. To je bila Jer- ; ina. Nekoliko v stran od hiše je bilo nekoliko polja za krompir, sočivje, turščico in druge potrebne domače pridelke. Nad hišo, v hribu, pa je imel Jerman, ki je bil pač eden najpremožnejšib kmetov, ker ga radi samote niso nadlegovali biriči, vojaki in drugi ptiči, velike senožeti, tako da je lahko redil precejšnje število krav in drugih živali. Zato pa so tudi maloštevilni prebivalci mirno živeli in se niso mnogo brigali, kaj se godi po svetu okrog. Rodili so se in umirali doma, le malokdaj je šel kateri sinov po svetu, in če je šel, se ni nikdar povrnil. ponavadi pa je bilo tako: gospodar je umrl, istara je dobila kot, starejši sin noše st-vo, ki si je poiskal nevesto, ostali pa so bili strici in tete pri hiši, in nihče se ni pritoževal; delali so vsi in jedli vsi. Ta navada je bila stara pri hiši in nihče si je ni upal kršiti. Samo enkrat pač, tako pravi stara povest, in potem nikdar več, dokler ni hiša pogorela od neznane roke in je zadnji gospodar prodal senožeti ter se naselil drugam. I. Na sveti večer je bilo. Krog in krog je vladala bajna tihota in niti najmanjši, najtišji glasek se ni upal prekršiti veličastnega miru, kraljujočega nad zemljo, nad katero so čule peroti angel jev, ki so dihali tiste svete trenutke v ljudska srca mir in tolažbo. Čez in čez je bilo vse pokrito z belo sneženo odejo, dobršen meter na debelo, in drevje se je kar šibilo pod ogromno' težo; očeta, ki niso z njegovim premoženjem pokriti! Tukaj pa zapravlja ena stranka premoženje vse dežele, pravzaprav tega premoženja že davno ni več, potem pa dela dolgove, ki jih morajo plačevati davkoplačevalci še pred tistimi dolgovi, ki jih ima kmet vknjižene na posestvu. Ta dolgove plačuje v obliki davka in davek mora biti plačan najprej, potem šele dobijo denar drugi upniki. Morebiti se pri teh poročilih začne v glavi daniti nemškutarskim in nemškona-rodnim volilcem! Morebiti bodo začeli spoznavati, da volitve niso kak »hec« in samo za to, da se pošteno napadajo klerikalci in Slovenci! Volitve so bitka resnice, pri volitvah se postavljajo oskrbniki za deželno premoženje, in tem nemškonarodnim oskrbnikom primanjkuje letos 880.000 K, ki jih bo morala dežela plačevati! Ni povsod tako. Steinwender sam poroča: » N i ž j e a v -strijska, G o r n j e a v st r i j s k a in Tirolska niso imele deficita..« Kako pa to? Te tri dežele so pa ravno tiste, v katerih liberalizem n i k d a r ni prišel do veljnve! Te tri so vzorne krščanske dežele! Ali je Koroško zadela kaka izjemna nesreča? Ne! Ali je Koroška tako nerodovitna? Ne! Gospodje so le slabo gospodarili in ni bilo drugače pričakovati. Pri volitvah se pri nas zmirom le vpraša, ali je kandidat nemški narodovec? Večji razgrajač ko je, ljubši je Nemcem in nemškutarjem. Svoj čas je Grafenauer zastopal Ziljsko in Kanalsko dolino. Izmed poslancev kmečkega in obrtnega stanu se z Grafenauerjem noben drug niti primerjati ne da! In vendar so ga napadli nemški narodovci. Grafenauerja bi v deželnem zboru ne bilo, ko bi ga ne bili volili možje iz Pliberka, Dobrlevasi in Železne Kaple! Ziljani in Kanalčani pa so volili — Fišerja, ki je nemški narodovec in se je kot poslanec izkazal za nezmožnega! Ravnotako se je godilo pri državnozbor- tuintam se je izvil vzdih kake preobložene veje in zopet je bil mir. Tudi nad malo dolinico je vladal mir in nad Jermanovino. Vse je ležalo pod belo poročno odejo in sanjalo sanje o pomladi, niti potoček ni šumel, in sren ni zapel pod nogami prihajajočih ali odhajajočih korakov, le tam daleč, v goščevju je pod skalo, kjer ni snega, nekaj zašumelo; ali je bilo to kamen, ki se je odkrhnil, ali žival, iskajoča prenočišča, Bog ve . . . Takrat je bila Jermanka, stara pobožna žena, sama doma. Ostali so bili odšli k polnočnici, v dve uri oddaljeno faro, njo piai so pustili za varuha, kot je bila že stara navada: kak starček ali starica naj varuje, ker itak ne more k maši; pa saj tako nima kaj varovati; kdo bo pa prišel na samoto! — Še je slonela na oknu, odkoder je gledala malo prej za odhajajočimi, dokler ni izginila goreča baklja, ki je razsvetljevala okolico in temne sence, ki so se pošastno risale na snegu v ozki soteski, med skalovjem in gostimi debli bukev. Ko je vse to izginilo, je strmela v temo; na ozke pramene blede svetilke, ki so padali skozi motne, dvojne šipe malih oken pred hišo na sneg in tse ondi zvijali v čudnih podobah, kot se je zvijal plamenček sam, ker je bilo olje v svetilki slabo. Ženi so se premikale vele ustnice kot da bi molila ali se pogovarjala v duši z Bog vé kom, ki ga je morda poklicala v spomin. iških volitvah. Grafenauer si je pridobil vsled svojih zmožnosti v državnem zboru največji ugled! Ali nemški narodovci su planili po njem in postavili proti njemu — učitelja, ki niti učitelj ni, ker nima hčiteljskiih šol! Nemški nacionalec je Šumi, kaj drugega pa nič; takih ljudi potrebuje nemška stranka. Tako se pa ne sme delati, če se noče ispraviti v nesrečo državo in deželo. Obrt-: nik išče poštenega pomočnika, ne nemško-narodnega! Gospod išče poštenega oskrbnika, ne nemškonarodnega! Armada hoče poštenih častnikov, ne nemških narodovcev! Ženin išče poštene neveste, ne nemškona-rodne cunje! Ali niso potem gospodarji zblazneli, ki ljudsko premoženje izročujejo na slepo nemškonarodnim razgrajačem? 0 vstopu slovenske delegacije v vladno večino. Vlada namerava v jeseni predložiti parlamentu brambno in finančno reformo. Za rešitev teh dveh velevažnih predlog potrebuje vlada velike in trdne večine. Ministrski predsednik baron Gautsch se bo v ta namen začel pogajati z raznimi parlamentarnimi strankami meseca septembra. Čisto naravno je, da bo skušal pridobiti za vstop v vladno večino Čehe in Slovence. Če se mu to posreči, ima zagotovljeno potrebno vladno večino. Češki voditelj dr. Kramar je pred kratkim že dal razumeti, da bi bili Čehi voljni pristopiti k vladni večini, če jim vlada izpolni najpoglavitnejše, že stare češke zahteve. O slovenskih poslancih je pa že itak pred in po volitvah šel glas, da si pripravljajo tla za vstop v vladno večino. Tak korak slovenskih poslancev bi bil pomemben, oziroma usodepoln predvsem za obmejne Slovence. Prinesel bi jim lahko boljše čase ali pa bi jim vzel zadnjo odporno silo in jih izročil žrelu nemške grabežljivosti. Nemci to dobro vedo. Zato na eni strani želijo, da se priklopijo Slovenci vladni večini, ker jih potrebujejo, na drugi strani pa postajajo nervozni, da bi se nevzdržne narodne razmere na, Koroškem in Štajerskem kot v plačilo za, vstop v vladno večino ne iz-premenile. Graška »Tagespost« je pred nekaj dnevi že pisala, da stoje Nemci na straži in da pazno čujejo, da ne bo dala vlada nobene kupnine Jugoslovanom za njihovo podpiranje sedanje vlade. »Slovenec« je izjavil nato v sobotni številki čisto v zmislu naših zahtev sledeče: »Naj se razvijejo jeseni parlamentarne razmere kakorkoli, eno je pribito, slovenska delegacija bo imela pred očmi vselej ravno-pravnost obmejnih Slovencev, Če imenuje to zahtevo nemški nacionalizem kupčijo ali politiko postulatov (zahtev) ali karkoli, je to povsem irelevantno (vseeno). Slovenska delegacija (poslanci) bo položila račun na In res: njena duša se je vtopila v pretekle dni in k molitvi sklenjene roke so drhtele, ustnice pa ,so se nemo z dušo pogovarjale . . . Nocoj gredo k polnočnici; kako so srečni! Vedno sem se jaz veselila tega dneva, tega večera in sem šla, toda nocoj, nocoj ne morem. Stara, sem in sama, na svetu. ]S(e rečem: sinovi in hči in »mlada«, vsi me ljubijo; toda kje je on, ki so mi ga pokopali! Koliko časa je že od tega, kar je umrl! Tu je ležal, v tej sobi; ob tem oknu je imel glavo in gledal s steklenimi, napol odprtimi očmi v me. In z belim prtom je bil pogrnjen in ob vzglavju so gorele sveče. Po kratki bolezni , je bil umrl, tako nenadoma, da se nismo nadejali. Niti sam ni verjel, da se bliža morda njegova zadnja ura. Ni se dal pregovoriti, da bi napravil oporoko. Zaman sem ga silila in mu pripovedovala, da naj spravi za vsak slučaj vse v red, da ne bo po njegovi ismrti sitnosti. Zaman! Komaj po duhovnika je pustil poslati in kmalu nato preminil. Zadnji treno-tok je spoznal, da se res bliža koncu; hotel jc napraviti oporoko, toda, bilo je prepozno. Jr dva so bili poklicali priče, je že zatisnil oči in jih ni nikdar več odprl. Z napol razprtimi vekami je gledal v me, kot da bi mi hotel nekaj razodeti, a jaz nisem razumela, Samo jokala sem, nepretrgoma; jokala, ko je ležal na mrtvaškem odru; jokala, ko ,so mizo, račun, ki govori o neznosnih krivicah, pod kterimi ki’ivé svoje hrbte že desetletja koroški in štajerski Slovenci, račun, ki bo moral biti prej ali slej poravnan. Koroška! Težko, da bi se dobil v Avstriji še kak kotiček, kjer bi bil narod tako preganjan in šikaniran, kakor je koroški Slovenec. Tretjina koroškega prebivalstva je oropana popolnoma svojih pravic in se ji godi približno tako, kakor Albancem doli na Turškem. Upravno sodišče je že pred dobrim časom izreklo, da se ne sme kratiti občinam slovenskih šol na Koroškem, ali na Koroškem ne poznajo zakonov. Dočim ima peščica kranjskih Nemcev ljudskih in srednjih šol v izobilju, sé mora na tisoče slovenskih otrok na Koroškem mučiti v nemških šolah z jezikom ki mu je popolnoma tuj in nepoznan. Da ne pozabi slovenski otrok svojega materinega jezika, je le zasluga slovenskih družin in duhovnikov! In kaj šele na gospodarskem polju! Deželni odbor koroški, čegar dolžnost bi bila, da skrbi popolnoma nepristransko za dobrobit in gospodarsko povzdigo obeh narodov, ima za slovenski del dežele vedno prazno roko, dočim siplje s periščem denar v nemški del dežele. Ko bi ne imeli koroški Slovenci sami svojih gospodarskih organizacij in pridne roke, bi morali že zdavnaj s praznim Žakljem na rami v svet. Opozarjamo samo na deželni kulturni svet, to najnovejšo gospodarsko ustanovo, ki se je ustanovila popolnoma preko Slovencev, v kateri nima slovenski kmet nobenega zastopnika, ki bi tolmačil težnje in potrebe slovenskega kmeta. In ali ni to naravnost škandal, da si morajo koroški Slovenci sami s pomočjo izvendežel-nih strokovnjakov ustanavljati živinorejske zadruge, med tem ko ima Koroška na izbiro raznih potovalnih učiteljev, ki so v to poklicani, da gredo kmetu na roko! Kaj koroški slovenski kmet ne plačuje davkov in doklad, ne plačuje učiteljev? Naravnost- škandal je, ako si upa pri teh razmerah nemško-nacionalni list pisati o politiki postulatov. Kaj pa hočete na jugu več imeti, kakor' imate?« Ko »Slovenec« opiše še razmere na Štajerskem, nadaljuje: »Brez ravnopravnosti koroškega in štajerskega Slovenca na vsej črti naj Nemci in vlada ne delajo računov! Delitev koroškega in štajerskega deželnega in kulturnega sveta, pravice obmejnim Slovencem, to je fun-dament, brez katerega ni nobenega sporazuma! Kar zahtevajo Nemci na Češkem, to zahtevajo Slovenci na Koroškem in Štajerskem; kar je za Nemce prav, zakaj bi to ne bilo za Slovence?« [»Slovenčeva« izvajanja smo koroški Slovenci sprejeli z zadovoljstvom in zadoščenjem. Pričakujemo pa tudi, da jih bo slovenska delegacija v polni meri in z železno doslednostjo upoštevala! zabijali krsto; jokala, ko so ga spuščali v jamo, v zevajoč grob in so začele padati na trd les težke, prstene grude, ki so tako strašno donele ... In jokala sem še potem in molila, veliko, veliko . . . In na osmino njegove smrti? To je bil najstrašnejši dan v mojem življenju . . , Sedeli smo v gotstilni, jaz,, hči, sinovi razven Janeza in nekaterih sorodnikov; vse tete in strici pa so bili zraven. Pred nami na mizi je stal liter kuhanega vina — kako dobro se spominjam — in pogovarjali smo se o rajnem, vsi resnih obrazov in smo se gledali pomenljivo. »Vsi smo zbrani,« je rekel star stric, »celo sorodstvo.« »Janeza ni, Janeza,« je zažvrgolela teta in pokrila usta z rogljem rute, zakaj bolel jo je edini zob, ki ga je imela. Zopet je nastal molk. »Ubogi fant, ki ne vé, da mu je oče umrl,« je rekel zopet stric, da bi bilo kaj govoriti, in pogledal po omizju. Oči so mu obvisele na Tonetu, ki je bil dve leti mlajši od Janeza, kateri je drvaril na tujem, ker ni imel obstanka doma. »Zdaj bo moral priti domov, da prevzame gospodarstvo in se oženi; starejši je.« To je dejala druga teta, mlajša od prve in srebala vino. »Zdaj, zdaj bo doma; rekel je, ko je odšel, da ta čas pride nazaj.« To sem dejala jaz in pogledala v mizo. Možnost, da bi vstopili v vladno večino Čehi brez Jugoslovanov ali Jugoslovani brez Čehov, ni izključena, ker ne obstoji več »Sl. Enota«. Da v novem parlamentu niso obnovili »Slovanske Enote«, je razumljivo, ker so Čehi kot Slovenci hoteli ohraniti prostej-še roke. Vendar bi'pa bilo želeti, da se glede vstopa v vladno večino naredi med Čehi in Jugoslovani iunctim (zveza). Zdi se, da so to v javnosti vse premialo povdarja in se na veliko veselje Nemcev tako tiho podpira stara in za avstrijske Slovane pogubna politika avstrijske vlade: Divide et impera! (Razdeli stranke in boš nad vsako lahko vladal !) Svetovna vojska? »Slovenec« piše: Dolgotrajna pogajanja med nemško in francosko vlado so prekinjena. Nemci so svoj čas poslali v Agadir »Panterja«, da javno protestirajo proti Francozom, ki hočejo, oprti na zvezo z Angleži in Rusi, spraviti pod svojo popolno oblast Maroko. Francozi so se pričeli z Nemčijo dogovarjati, kako odškodnino da zahtevajo Nemci za Maroko. O berolinskih pogajanjih med Nemci in Francozi Nemci javnosti niso obveščali, pač so pa to storili Francozi. Začetkom pogajanj so Nemci zelo veliko zahtevali, veliko francosko kolonijo Kongo, kar so Francozi odklonili. Nato so pa Nemci zahtevali precej ozemlja ob kamerunski južni meji. Tudi to zahtevo so Francozi odklonili, nakar so Nemci nekoliko skrčili svoje zahteve, a Nemci hočejo kljub temu za odškodnino polovico ekvatorialne francoske Afrike, kar Francozi odklanjajo. Glede na Maroko pa tudi Nemci Francozom noččjo dati zagotovila, da smejo anektirati Maroko, ker bi se tako kršila algeciraška pogodba. Položaj je dejansko kritičen. Francoski poslanik Gabon se je zato odpeljal v Pariz, da poroča francoskemu zunanjemu ministru de Selves. Dne 25. avgusta je napovedan francoski ministrski svet, ki mu bo predsedoval predsednik- Fallières sam. Cambon se povrne dne 27. ali 28. avgusta nazaj v Berolin. Nemški državni kancler Bethmann-Hollweg in državni tajnik v. Kiderlen-Wàchter sta odpotovala v Wilhelmshohe, da poročata cesarju Viljemu o dosedanjih, pogajanjih. Poroča se, da je bil cesar Viljem zelo nezadovoljen, ker pogajanja tako počasi napredujejo in da zato s svojim obiskom vodilna nemška ministra nista bila popolnoma zadovoljna. Cesar Viljem namreč želi, da se kmalu reši maročanska zadeva. Iz Pariza se poroča, da so francoski ministri dali Cambonu nova navodila in da žele, da bi se pogajanja ne zavlačevala. Izjava francoske vlade je previdna in naglaša, da se Nemčiji ne more veliko dovoliti. Neki francoski diplomat je objavil v včerajšnji »Rajni, Bog mu daj nebesa! — ga ni mogel, kot sem spoznala; zato ne, ker ni ostal doma. Bog vé, ali bi mu bil zapustil posestvo,« je izpregovorila zopet prva teta in še bolj tiščala robec na usta. »Njemu tiče, on je naj starejši,« se je potegnil stric; vedel je, kam teta cika. »Doma naj bi bil in delal, kot sem delal jaz. Čemu je šel. Tako bi tudi jaz znal. Šel bi po svetu in prišel po očetovi smrti nazaj ter bi užival to, kar bi drugi pridelali.« Resne so bile te Tonetove besede in pravične so se zdele vsem, le stricu ne. Pogledali so name vsi, kako bom jaz odločila. Bila sem nekako zmedena tisti trenutek, pogledala sem zopet v mizo, kakor da bi zbirala pametne besede, in sem rekla na to: »Oporoke rajni ni zapustil. Zaman sem mu prigovarjala. Pa prepirali se ne bomo radi posestva. Odločila bom jaz, tako, kakor vem, da bi bil on pri zdravi pameti napravil. Posestvo naj dobi Tone, ki je bil vedno doma. Janez naj ostane pri hiši, kadar pride, če hoče, ali pa dobi kaj v denarju, če bo Tone hotel; če ne, nič. Tako bi bil on napravil; ni ga mogel trpeti, ker se ni vrgel po njem. [Prida ni bil nikdar, tudi doma n®-Pa pustimo to; kot sem rekla, naj bo i11 pijmo.« Pili so vsi in kimali; le stricu stvar ni bila po volji: gledal je skozi okno in ni pm Tedaj je stopil nekdo v gostilno. »Neue Freie Presse« daljši članek, v ka-lerern previdno sicer, a odkrito priznava, j v je položaj resen in očita Nemcem psiho-°ske napake. Francoski diplomat zagotav-da Nemci ne bodo ločili Francoske In ybgleske in tudi ne Rusije in Francoske, na delujejo. Konštatira, da so postali gle-c*e na nemške zahteve že tudi Angleži ner-yozni in da Angleži kriče, če stopi kdo ^'ancozom, na noge. Razburjenje med Fran-c°zi in Angleži je radi Maroka precejšnje ln se je radi dolgotrajnih pogajanj še po-°stnlo. A tudi v- Nemčiji se pričenja nervoznost. Vsenemci hujskajo na vojsko s Francozi. Nemška velika industrija bi ra-oa vojsko, da bi delala kupčije, kakor tudi veliki trgovci, da dobe po vojski nove trge, a nemško ljudstvo za vojsko ni posebno navdušeno, ker zna, da če bi ostala v slu-Caju vojske tudi Rusija nevtralna, bi Nem-Cl dosegli uspehe zgolj na kopnem, ker bi na morju brez vsakega dvoma Francozom Pomagali Angleži, ki bi radi uničili nemško nrodovje. Francozi se zanašajo tudi na svo-zrakoplove, ki jih imajo veliko. Avstrija jn Italija bi na morju tudi ne pomagali ve-nko, neglede na to, če bi se vojske udeležila palija. Mogoče je, da bi premagali Italijani Avstrijci francosko - angleško sredo-Zeihsko brodovje, a ni verjetno, da bi moglo ^ruženo avstrijsko - italijansko brodovje skozi Gibraltarsko morsko ožino. V slučaju v°jske, v kateri bi Nemci porazili Franco-Ce na suhem, bi pa le izgubili svoje brodov-je> prekmursko trgovino in najbrže tudi kolonije. Tisti, ki bi imel po vojski dobiček, Ji bil Anglež, ki dela zato na vojsko in nnjska, kar more. Nemško ljudstvo zato Ji nič kaj navdušeno za vojsko, medtem k° Francozi, zanašajoč se na pomoč Angle-Zpv in Rusov, že kriče, da bi radi vrnili goničem izadane poraze leta 1870/1871. ljudsko razpoloženje je pa v dobi ljudskih ^hiad velike važnosti tudi za duha in boja-Zeljnost armade. Če premotrivamo položaj Nemških zaveznic, Avstrije in Italije, so naip Avstrijcem in tudi Ogrom pravzaprav bemške maročanske zadeve španske vasi, a b° trozvezni pogodbi bi morali Nemčiji na r.0thoč, če je napadena od dveh držav. Ita-1J arte pa itak vleče srce, in če hočemo biti Jdkriti, tudi njih gospodarske koristi in Rodovina italijanskega kraljestva bolj k .lsUm Francozom in Angležem, katerim se iJbajo v prvi vrsti zahvaliti za združeno Ita-.!i°- Nemčija se je s svojo maročansko po-ntiko precej zaletela; dasi ima zastopati ažne svoje gospodarske koristi v Maroku, '‘azaj ne more, ker bi trpel njen ugled kot elevlast. Francozi pa tudi ne morejo dati J^hičiji velikih kompenzacij, ker se fran-7°ska vlada boji francoskega ljudstva in ^er tega tudi francoski zavezniki Angleži J,6 trpe. Včeraj so objavili govor Tranco-Aega vojnega ministra, ki je povedal, da ® Francozi nikogar ne boje. Na to Nemci I Nihče se ni ozrl nanj, razven strica, ki bil obrnil pogled od okna. 0 Tujec je postal za durmi in gledal po OUzju. Tujo nošo je imel na sebi in veliko bto na hrbtu in začudeno je gledal. Pp Stric je zazijal in udaril s koščeno re\Sti° °b mizo: »Pri moji veri, Janez! Janez, Slftež> kaj gledaš? Pojdi sem! Glej, očeta 0 ti pokopali in danes obhajamo osmino.« Vsi smo se prestrašili in govor nam je tal v ustih. kai. Jahez je stopil bliže, pozdravil je ne-fek u e tn dal roko meni in stricu, ki je spoi " 'Hornov si prišel in boš prevzel go-dob;ar8tvo’ kaJ ne? Taka je bila navada,, da gJli Posestvo najstarejši in čemu bi jo f^zv Ja.nez je pokimal in ostali smo molčali eh Toneta. ljenTa Pa se je oglasil: »Stvar je že napravit bh '!l ne bomo je spreminjali. Doma naj t- Jaz tudi ne bom hlapec.« >>kako je stvar napravljena?« se je za- Janez 0(tko\0tK.!t smo vsi molčali in le stric mu je ki sj jjbtl: »Tako, Tone bo gospodar in ti, a oni 'istarejši, nič. Rekel sem, da ni prav, s° odločili tako.« »Ah se Je Janez obrnil do mene: 1 ^S?« Samo pokimala sem: da! niso ostali dolžni odgovora. Odgovoril je nemški cesar Viljem sam. O tem govoru nemškega cesarja poroča »Magdeburger Zeitung«, da je ob orožnih vajah cesar Viljem med drugim govoril: »Živci naše generacije so slabi, a hvala Bogu, mi Germani imamo med vsemi še vedno najboljše živce, kar se bo pokazalo, če bo kdo hotel resno nastopiti proti nam. Tako ga bomo nabili (»Wir wtirden ihm das Leder vollhauen«), da ga bo minulo veselje še enkrat priti.« Uradno potrjeno poročilo še ni, samo taktno ni, da objavljajo listi, kar govori nemški cesar svojim častnikom. Francozi se že pripravljajo na vojsko z Nemci. »Vossische Zeitung« poroča, da so Francozi glede na zunanji položaj odpovedali vse velike manevre. Baje bo vadil zgolj 6. armadni zbor s popolno vojno silo. Odpadejo tudi vaje kavalerije. Francoska mornarica se že tudi z mrzlično naglico pripravlja na vojsko. V Cherbourgu morajo delavci v arzenalu delati čez čas, da se pripravijo za službo podmorski čolni in torpedovke. V calaisško pristanišče so pozvali nenadoma štiri podmorske čolne, ki so vadili v Cherbourgu. To so zelo sumljiva poročila. Znano je pa tudi, da so Angleži takoj, ko so Nemci odposlali v Agadir »Tigra«, koncentrirali svoje vojne brodovje v angleških vojnih pristaniščih. Ni izključeno, da izbruhne radi maročanskih puščav svetovna vojska! Dnevne novice in dopisi. Posebni vlak na Svete Višarje. Naznanjamo vsem tistim dekletom in ženam, ki se bodo udeležile romanja na Svete Višarje, da dobijo vežne listke pri če. gg. župnikih, kjer so vplačale. — Vlak vozi v soboto, dne 2. septembra ob 10. uri 2 min. dopoludne iz Sinčevasi in se na vseh postajah do Celovca, ustavi in pride v Žabnice ob 2. uri 31 min. popoludne. Drugi dan vozi iz Žabnic ob 2. uri popoludne in pride v Sinčovas ob 6. uri 10 minut zvečer. — S. K. S. Z. Škrlatica v Celovcu. Tekom treh dni je v Celovcu pred kratkim umrlo za Škrlatico sedem otrok, pet v deželni bolnišnici, eden v domobranski vojašnici in eden doma. Vojaške vesti. Polkovnik generalnega štaba g. Avgust Urbansky pl. Ostrymiecz, šef evidenčne pisarne državnega vojnega ministrstva, je prideljen pešpolku št. 17. v Celovcu. Polkovnik Avgust Glantschnig je dobil Najvišje dovoljenje, da sme sprejeti in nositi komanderski. križec kraljevega ru-munskega reda »Zvezda Rumenije«, in major Ventour pl. Thurman za oficirski križec kraljevega rumunskega reda »Zvezda Rumenije«. Umrl je č. g. Valentin Matevžič, župnik v Ovčjivasi v Kanalski dolini, v ponedeljek, 21. avgusta. Rojen je bil v Žrelcu pri Celovcu 6. prosinca 1851. Naj počiva v miru! »Tako; — kje pa je oporoka?« »Ni je zapustil; odločila sem jaz tako, kot sem vedela, da bi bil tudi on storil. Ni te mogel, ker si mu šel od hiše. Doma bi bil.« Tako sem rekla in kar trepetala sem pred njegovimi očmi, ki so tako čudno gledale. »Doma bi bil . . . Čemu pa sem šel od hiše? Radi sebe ali radi vas; radi očeta sem šel, ki ni pustil, da bi hodil črez hrib k Samotarju v delo', ker bi se bil lahko zagledal v Anico ; še na senožeti nisva smela skupaj delati. Za »mlado« je niste hoteli k hiši, to je bilo. Gonili ste me zato z doma in šel sem. Saj je bila to vaša volja. Danes pa sem tukaj; ravno na očetovo osmino sem došel in me hočete, naj starejšega sina, oropati dedne pravice.« Tako je govoril in pol jeza, pol žalost je odsevala iz njegovih besedi. Nato pa >se je njegov glas spremenil v očitanje: »Še pozdravili me niste, ko sem prišel; niste mi ponudili stola in ne nalili kozarca. Skoraj, in bili bi rekli: pojdi, od koder si prišel!« Stric mu je ponudil stol in nalil kozarec: »Na, pa ne govori tako hudo. Saj bodo stvar premislili in ti boš dobil posestvo in ise poročil, s katero te bo volja. Saj vidijo, da si nedolžen.« »Nič se ne bo spremenilo!« je udaril Tone ob mizo. Stric in Janez sta pogledala mene. Znaki smrti vsled zastrupljen]a. V Celovcu je umrla minoli teden žena agenta Fahrenberger, stara šele 25 let, v sumljivih okoliščinah. Vsled tega so izročili deželnemu sodišču babico Pacher. Spod. Dravbreg. (Samomor.) ISletni sin župana in bivšega kandidata narodno-napredne stranke na Štajerskem Verdnika, se je pri celovški razstavi več dni zabaval. Petek, 17. t. m., bi bil zopet rad imel od očeta denar. Ker mu ga seveda oče ni dal, je fant šel v Spod. Dravberg pod brzovlak štev. 410, ki mu je odtrgal glavo. Samoumori. V Vratah se je v Virtičevi bajti obesila 411etna Marjeta Virtič. Pri Grosshardu, občina Waiern, so našli ustreljenega hišnega posestnika Tomaža Fuss iz Trga. V zvezi s samoumorom je neka Treza Willegger, ki ima tudi lahko ram> na prsih. Sumi se, da sta se nameravala skupno usmrtiti. Pri Fussu so našli dva revolverja, ki sta bila nabita še s štirimi patroni. Ponesrečen polet Sablatnika. Zrako-plovec Sablatnik, rojen Celovčan, je nameraval v soboto, 19. avgusta, preleteti z letalnim strojem celo Nižje Avstrijsko v spremstvu inženirja Hutter j a. Kljub vetrovnemu vremenu je preletel precejšnjo daljavo in je moral trikrat na zemljo po bencin. Ko mu je pri Hornu zopet primanjkovalo bencina, se je zopet spustil na tla, pa v visočini kakih deset metrov ga je veter zanesel na velik kup slame. Letalni stroj se je popolnoma pokvaril, da Te nerabljiv, Sablatnik in Hutter pa sta ostala nepoškodovana. Sablatnik namerava nov polet čez Nižje Avstrijsko z novim strojem. Velika povodenj v št. Vidu. V nedeljo, 20. velikega srpana, se je nad mestom Šent Vid in okolico popoldne od dveh do treh utrgal oblak. Zgornjemlinški potok je vsled tega silno narasel in odnesel, kar so dosegli njegovi valovi. Dri žagi tvrdke Kanačnik so ustavili hudournik bruni in deske in prisilili vodo, da je udrla čez beljaško predmestje. Da bi nevarnost odvrnili od mesta, so poizkusili ognjegasci prodreti jez, ki se je naredil z brunami in deskami, toda zaman. Šele proti četrt na peto uro se je posrečilo s pomočjo došlih huzarjev razdreti zgornji del jeza. S tem je bila glavna nevarnost odvrnjena. Po mestu je stala voda 40 cm visoko in je udrla v kleti. SOletnega posestnika Robača sta rešila dva moža iz vode in so ga nezavestnega prenesli v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer se ga je posrečilo spraviti zopet k zavesti. V Zgornjih Milnicah in Treffelsdorfu je povodenj naredila mnogo škode. Vdrla je v hleve in odnesla svinje in drobnico. V Zgor. Mlinicah je utonila neka ženska. Goriče na Žili. (Vas pogorela.) Dne 22. avgusta je prihrumela ob pol 8. nevihta nad Zilsko dolino. Strela je udarila pri p. d. Mežnarču v skedenj in je ubila staro mater, ki je šla ravno na skedenj. Ker stoje hi- »Ne bo se,« sem rekla. »Lahko zahtevam. Oporoke ni in jaz sem naj starejši.« »Prva dedinja sem jaz. Obdržim torej posestvo sama in ob svoji smrti bom odločala sama. Za to imam priče.« Ječala sem in vstala. »Dobiš nekaj dote, po moji smrti, če ti bo dedič mogel izplačati . . .« »Če mi bo hotel, recite-. Tega ne bom čakal. Iztirjal bom sam, če bom imel potrebo. Zdaj pa grem po svetu in težko se bomo kdaj videli drugače, kot če pridem, najstarši sin-dedič, po svoj delež.« Izginil je Janez skozi vrata in jaz in tete smo zajokale, stric je hitel za njim, Tone pa je gledal mrko pred se. Razšli smo se in tisti dan ga ni videl nikdo več in tudi pozneje ne. Jaz sem hitela domov. Mislila sem: morda je šel domov in našla ga bom, da ga potolažim. Ni ga bilo doma, zato sem šla k Samotarju. Tam so me slabo sprejeli in komaj sem zvedela od pastirja, da je bil tam, a ga je Samotar zapodil od Anice, ker ni on dedič na Jermanovini in nima torej pri Anici ničesar iskati . . . Šla sem domov in gospodarila par let. Ker ni bilo o Janezu ne duha, ne sluha, je prevzel Tone gospodarstvo in se oženil. (Dalje sledi.) še blizu skupaj in je tudi veter pihal, se je ogenj zelo naglo razširil in v pol ure je bila skoraj cela zgornja vas v plamenu. Melviška, boreljška, pazerška in blaška požarna hramba so bile kmalu na mestu nesreče, pa niso mogle več drugega pomagati, kakor braniti, da ogenj ni udaril na spodnjo stran vasi. Požarne hrambe so imele težko delo, ker v vasi ni vode, ampak so jo morali goniti navzgor na lirib iz Jezernice, ki teče iz Preseškega jezera. Prišle so še požarne hrambe iz Gostinje vasi. Sv. Štefana, iz Blač in iz Čajne. Živine sicer ni ostalo v ognju kakor pri Mežnarču 3 junice in 7 svinj. Cela vas šteje 36 številk. Od t e h j e pogorelo 19 hiš in 18 gospodarskih poslopij. Goriče trpijo veliko zaradi ognja. Dne 10. aprila 1887. je pogorela cela vas. Dne 27. julija 1898. je udarila strela in je pogorela zgornja vas. Dne 5. oktobra 1907. je pogorelo eno gospodarsko poslopje in dne 7. oktobra lanskega leta so pogorele tri hiše z gospodarskimi poslopji vred. Škoda je velika, ker so bili poljski pridelki že večinoma spravljeni v skednjih. Pogorelci so zelo potrebni podpore. Škoda je cenjena na približno 250.000 K. Št. Danijel. (Nevihta, toča in s t r e-1 a.) Hudo nevihto s točo in močnim nalivom smo zopet imeli v nedeljo, dne 20. t. m. Toča je padala kot orehi debela. Prizadeti so posebno nižji kmetje v Št. Danijelu. Poti so od silnega naliva razdrti in raztrgani. Strela je udarila na več krajih. Pri Vodi-harju je užgala skedenj, ki je pogorel. Zgorela je vsa krma in oprava, kar je bilo v skednju in hlevu. Živino in hišo se je posrečilo rešiti. Treščilo je tudi v cerkveni strelovod, na vasi v lipo pred Marinovo gostilno, pri Pludru (županu) v hruško in v Strojni pri Reberniku v tik hleva stoječo hruško. Takega viharnega leta ljudje ne pomnijo. Grebinj. (Osuševanje travni-k o v.) Dne 11. avgusta so se zbrali interesenti, ki posedajo svoje travnike na vzhodni strani našega trga, in soglasno sklenili, da se Še to jesen prične z delom za osuševanje omenjenih travnikov, ki bodo potem dajali veliko več in sicer sladke trave. Stroški so proračunjeni na 35.000 K. Dežela in država prispevate vsaka po 30 odstotkov, tako da pride na posestnike samo 40 odstotkov. Za vse to ima največ zaslug deželni iposlanec g. Fl. Ellersdorf.er. Gosp. A. Manner, ki ne manjka pri nobenem političnem zborovanju, pri tem važnem gospodarskem posvetovanju ni bil. Velikovec. (Občni zbor »Hranilnice in posojilnic e«.) Daši že malo pozno, a vendar smo dolžni vsaj na kratko poročati o delovanju naše posojilnice v lanskem letu. Vsega prometa je bilo 1,207.000 kron. Vseh udov je 690, ki jamčijo z vsem svojim premoženjem za varnost hranilnih vlog, ko j ih je bilo 788.204 K 13 h; vseh posojil je bilo 579.781 K 66 h. Rezervni zaklad znaša 18.161 K 49 h. To j,e največja slovenska posojilnica na Koroškem, ki si je s svojim reelnim in pravičnim poslovanjem pridobila vsestransko zaupanje. V odbor so se na novo izvolili sledeči gg. : č. g. I v a n Doli n a r, župnik v Šmarjeti, M a t e vž Škofič, posestnik v Št. Jurju, in Miha Me-1 i š n i k , posestnik na Rudi. Grebinj. (Novo poslopje.) Veli-kovška posojilnica je podrla staro nerabno pivovarsko poslopje pri Homerju in pozidala novo zelo lepo in lično poslopje s krasnimi stanovanji. Grebinj je zelo lep kraj s krasno okolico, in bi zato bilo želeti, če bi si želel kak penzijonist ali kdo drugi lepo in zdravo stanovanje, da se takoj oglasi. Velikovec. (Ali smo še v Avstri-j i?) Dne 14. t. m. je prišlo okoli deset nem-škonacionalnih poslancev v Velikovec na uro gledat. Pri tej priliki je bilo vse mesto v zastavah. Pričakovali smo, da imajo Ve-likovčani toliko patriotičnega duha, da bodo to storili tudi dne 18. avgusta povodom cesarjevega rojstnega dne. Toda ne! Zastave so bile razobešene na javnih poslopjih, cerkvi, cerkvenih in kapiteljskih hišah in »Narodnem domu«. Ali ni to škandal? Tako se je marsikdo izrazil, Da zares — nepopisen škandal! Nemškonacionalne poslance ali nemškonacionalne prireditve pozdravljajo z neštevilnimi »frankfurtaricami«, naš sivolasi 81 let stari in 63 let vladajoči starček in vladar pa ni toliko vreden, da bi mu velikovški naceljni izkazali toliko časti, da bi k njegovemu rojstnemu dnevu izobesili zastave. V takih razmerah se zares moramo vprašati: Ali smo še v Avstriji? Velikovec. (Nova krivica.) Tukajšnji c. kr. davčni urad je dosedaj vedno sprejemal pobotnice za dviganje obligacij s slovenskim naslovom. Sedaj pa je kar naenkrat zapretil župnim uradom, da za naprej takih pobotnic ne bo več sprejemal. Po katerem paragrafu je davčni urad opravičen to zahtevati? Odgovor! Guštanj. (S ti d m a r k i n a veselica.) Kakor ste že brali v zadnji številki »Mira«, je bila napovedana za nedeljo, dne 20. avgusta, v našem trgu ustanovna slavnost »Siidmarke« pod imenom »Sommerfest«. Pričetek je bil napovedan ob 4. uri popoldne. Že dan poprej je županstvo guštajnske občine po. slugi dalo naznaniti, da se morajo v čast te slavnosti razobesiti po hišah zastave. Čudno se nam zdi, da na cesarjev rojstni dan, ko vendar vihrajo po vsej širni Avstriji Zastave v znak veselja in hvaležnosti do sivega starčka in presvitlega cesarja Franca Jožefa I., ni bilo v Guštanju opaziti nobene zastave razen na cerkvi in šoli. Za to umazano prireditev protestantskega kalibra pa so dobili ukaz od zgoraj ! Na občinski hiši sta viseli kar dve zastavi, ena cesarska, ena občinske oblasti z napisom (Ordnung) Sicherheit na belem platnu. Frankfurtarice so baje vihrale samo tri. Tukaj so pokazali naši purgarji in posiline,inči svojo takorekoč protiavstrijsko mišljenje. Za veselico so razbijali že par dni poprej ; menda so zares mislili, da jih obišče sam nemški cesar. Toda, ko bi prišel, bi jim gotovo povedal, da ne mara izdajalcev naroda, ampak da hoče imeti čisto in rodno-nemške ljudi, ne pa iz Slovencev fabricira-ne bedake. Toda ko je prišlo nedeljo popoldan, so naši nemčurji pričeli delati kisle obraze. Nebo je postalo vedno bolj oblačno in vsak trenutek pretilo z dežjem. Ob 4. popoldan je zagrmelo in vlila se je močna ploha, maloštevilni udeleženci, ki so se bili med tem že nabrali na pripravljenem prostoru, so zbežali in se poskrili po Guštajnu. Ob 6. popoldan je zopet malo ponehalo; tedaj so se že nemčurji zopet pokazali in pričeli svoje komedije. Govornik baje iz Celovca, se je zbasal na oder, opisoval Slovence, od katerih take šleve živijo, oštel Grafenauerja, farje in nekaj liberalnih slovenskih odvetnikov, posebno pa povdarjal, da je bil Guštajn že ob njegovem rojstvu nemški, naj bo in naj tudi ostane! Ko je končal, je zavriskala neka zelo dolgojezična babu-ra: Fuj Windische! Za njo so naši nemčurji odprli svoja nečedna usta in tudi ravno isto zamijavkali. Res kulturno! Smejo biti ponosni na take čine! Sicer dotična nemčurka ne zasluži, da bi se jo omenilo v »Miru«, toda čisto pozabiti je le ne smemo, ima dolge lase, dober jezik, pa prav presneto 'malo pameti. Dobili so baje precej šampanjca, katerega so prodajali. Imeli so tudi črno pivo in so se ga nekateri prav dobro nažaj-fali. Sicer jim zavoljotega nismo nevoščljivi. Tudi Guštanjski trgovci so baje nekaj malega darovali, da ne padejo pri nemčur-jih v nemilost. To pot -so se tudi socialni demokrati izvrstno držali, ker niso obiskali Stidmarkine veselice. Nazadnje še omenimo, da smo si lahko ogledali v pouk in zabavo velike otroke, ki so imeli »Standamt«, kjer so se Sudmarkovci učili, kako bo izglodal prihodnji civilni zakon, ki si ga tako želijo. Djekše. Ne zdi se mi vredno odgovarjati takemu časniku, kot je > S+ajerc«, toda njegovim dopisnikom hočem tole pojasniti: Zavoljo agitacije sodite mene in gospoda župnika po samem sebi; kako ste pravično agitirali, je dokaz, da ste morali hoditi še k sodniji. »Štajerčevemu« dopisniku dam lepo nagrado, ako mi dokaže, da sem jaz pisal zavoljo županove agitacije; jaz župana spoštujem, kakor tudi vse dobre pravične in poštene Djekšarje; velikokrat sem se za njegovo čast potegoval, ko so mu nasprotniki hoteli izpodmakniti županov sto-lec. »Štajerc« piše, da je izginil mir, ko sva prišla na Djekše jaz in gospod župnik. Jaz pa vprašam sledeče: 1. Kdo je pisal 1. 1909. po nemških listih prvikrat o županu, o orožnikih, gospodu župniku in naših ljubih rajnih, ki so morda že dolgo v miru počivali na varnem dješkem pokopališču, ki je visoko ograjeno z zidovjem? 2. Kdo je pisal v »Freie Stimmen« in »Bauernzeitung«, da bodo kmetje cerkev pustili zlicitirati? Vprašam ali so to mirni časi? Kaj se je nadalje pisarilo zavoljo procesije v Sveče? 3. Kdo pa je dne 2. januarja tako divjal v Kramerjevi gostilni, da se je že v par dneh govorilo na daleč široko, kako grdo so bili napadeni gospod župnik? 4. Kdo pa je tako divjal pri Kramerju dne 13. junija, kdo je hotel napasti našega Cerkvenika? Ali ni Štrufej moral dotičnika gnati v drugo gostilno? 5. Kdo pa je tako razgrajal dne 20. junija pri Kramarju? Naj si »Štajerčev« dopisnik o meni misli ,kar hoče, pregovor se glasi, da človek sam o sebi ne sme vse najboljše misliti in o drugih ne vse najslabše. Sodil bo že Bog, ki je neskočno pravičen, mene in tebe, samo tebe še posebej, ker si »Štajerčev« dopisnik, četudi nisi kmet. — Na Djekšah, dne 18. avgusta 1911. — Jurij Gòzellt. Hodiše. (Naš »avstrijski« nadučitelj.) Na rojstni dan našega presvitlega cesarja smo našo vas po svojih močeh olepšali in v ta namen razobesili zastave, avstrijske in koroške. Ta dan je tudi naš nadučitelj pokazal svoje mišljenje. Ker sam v naši občini ne stanuje, je pa na stanovanju svoje matere razobesil nemškutarsko zastavo — frankfurtarico. Kaj to pove o mišljenju našega nadučitelja, vsak lahko bere in spozna iz dejanja. Vprašamo pa pri tej priložnosti vse trezno misleče ljudi: Ali se kaj takega spodobi za Avstrijana? Kakor je znano, se je svoj čas naš cesar sam jezil, ker so Celovčani svoje mesto s takimi zastavami »olepšali«. Ali se tako ravnanje spodobi za avstrijskega učitelja, katerega dolžnost je vendar otrokom vcepiti z besedo in dejanjem ljubezen do domovine in cesarja? Pravi odgovor si boste sami vedeli dati! Žrelec pri Celovcu. (Umni šolnik i.) Liberalni krajni šolski svet v Žrelcu je imel dne 11. avgusta zanimivo sejo. Pri tej seji je menda posestnik Švinger predlagal, naj se ves verski pouk vrši v šoli le v nemškem jeziku. Švingerju se je baje pridružil tudi — župan Oremus, češ, da se ne more siliti nemških otrok k slovenskemu verskemu pouku! Gospod župnik dr. Arnejc je bil pri seji in povedal, da vendar slovensko in nemško poučuje; saj se je še lansko leto v ravno tem šolskem svetu tirjalo, naj bo verski pouk polnemški, polslovenski. Sploh pa v tej reči župniku ni merodajen krajni šolski svet, marveč cerkvena oblast. Nato se je oglasil Švinger: »Moj otrok se ne uči nič in ne dobi iz veronauka razredov.« — Župnik je nato Švinger j a opozarjal, da njegov otrok v drugem razredu niti božjih zapovedi ne pozna in da mora katehet v šoli pač čakati, kdaj bo tako otrok saj nekaj odgovoril, če mu noče dati nezadostnih razredov. Župan Oremus pa je sploh z župnikom že dalj časa silno nezadovoljen; odkar je gospod dr. Arnejc v Žrelcu, menda vsa nemškonarodna politika ne gre gospodom nič več izpod rok kljub vsem podporam, od nemškonarodne stranke in — od vlade. Gospod župan je zdaj župniku grozil, da pojdejo sploh k škofu! Če celovški župan gre škofu roko poljubit, zakaj bi Oremus ne šel? Dejal je župan: »K škofu poj demo in bomo zahtevali, da se zopet vpelje v cerkvi nemško petje, ki je je odpravil župnik«; potem se je župan pritoževal, da župnik pri ljudeh o njem govori, on pa je »deutscher Mann« in vselej naravnost govori. G. župnik je nato župana opominjal, kako je on, župan, povsod poizvedoval, kaj neki gospod župnik govori o njem pri ljudeh, in ga je vprašal, zakaj ni šel tožit? Župan je postal razburjen, češ, da ga župnik vedno »frocla« in da ga zdaj že zopet »frocla«. Gospod župnik je potem župana vprašal, ali vse to spada v sejo krajnega šolskega sveta? Kakšen predsednik tega sveta pa je župan, ki sejo tako vodi? Ko bi se imela pričeti debata o Švingerjevem predlogu, je predsednik kratko odločil: »Wir stimmen einfach ab!« Župnik je zahteval besedo; župan mu odgovori; »Sie haben keihe Stimme!« — »Jaz imam pravico govoriti k stvari in bom govoril, kakor dolgo se mi poljubi,« je odgovoril župnik. Ko je prišlo do glasovanja, je za nemški poučni jezik pri krščanskem nauku glasoval tudi žid P., vodja velike Fischlnove ki je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Naroča se: Tolsti vrh, p. Guštanj, Koroško. Od vsakega zaboja plača podjetje 20 v. v društvene narodne namene, kamor naročnik določi. snopsarne, in žid je še predlagal, naj se v prvem šolskem letu sploh krščanskega nauka ne poučuje. Ko bi se gospod župnik ne skliceval na šolski zakon, bi seve krajni šolski svet v Žrelcu glasoval tudi za ta pred-'Og. Kako je žalostno, če vsled občinskega volilnega reda kmečko šolstvo pride v roke ljudem, ki imajo le en namen: župnikovo delo v šoli onemogočiti. Žalibog, da dotični ^upani pri državni oblasti najdejo n a v d u-« e n e prijatelje in žalibog je nastopanje nemških voditeljev zdaj drznejše kot je iJ1lo kdaj doslej. Velikovec. (Na stroške davkoplačevalcev.) Iz »Freie iStimmen« iz-Veibo, da je nemškonacionalni državni poslanec Nagele povabil več nacionalnih poslancev v Velikovec. In prišli .so dne 14. av-kUsta. Pozdravile so jih obilne frankfurta-rice. če bi cesar prišel, bi gotovo ne bilo tako- »Štimce« o kakem drugem junaštvu ne vedo povedati, kakor da so ti visoki gostje obiskali oba kartelirana pivovarnarja, dopoldne »Frtihschoppen« pri Kollorosu, kjer so se zbrali tudi občinski odborniki in pevsko društvo. Opoldne pa je g. Nagele povabil »ljube« goste na svoj vrt k »bogato« obloženi mizi« (»zu einer reichhaltigen Mit-tagistafel«). Za tem so se »pri najboljši dobri volji« peljali na Miklavčevo, kjer je »sploš-noznani gostoljubni posestnik g. Seifritz gospode najprijazneje sprejel«. Torej samo pivovarne so vizitirali »za ljudstvo tako vneti« nemškonacionalni poslanci. Pri volitvah so šli v vsako kmečko hišo gimpelne lovit, sedaj po volitvah pa poznajo samo »Fruhschoppen« in »bogato obložene mize«. lJa saj tudi lahko; saj jim to plačajo davkoplačevalci po 20 kronic na dan. Slovenski Poslanci prirejajo pridno shode in delujejo za ljudstvo, nemškonacionalni pa zlasti se-daj v vročem poletju pivo preiskujejo. Da so tudi napivali velikovški železnici, je sa-hio ob sebi umevno. Ali čudež je, da si je bpal naš Pinteritsch vendar enkrat pozdraviti te izvanredne goste, najbrže zato, ker je fbed gosti videl tudi take s slovanskimi iiheni, kakor Teltschik, Dobernig, pl. Met-nitz. Toda nič se pa ne čudimo, da se je g. Kanduth v »krepkih nacionalnih besedah zahvalil« poslancu Albrechtu za napitnico. Kaj bi rekel k temu njegov oče? Zdaj bo pa že še nekaj časa stalo »staro nemško dravsko mesto Velikovec«. Iz pliberške okolice. (N e m č u r j e m se meša.) Ali veste, gospod urednik, kdo je napravil tako sušo? Ne uganete! Poslanec Grafenauer. — Če ne verjamete, se hudo zamerite našim, nad vse »pametnim« nemčurjem. Sicer so se vrabci na strehi smejali tej nemčurski modrosti, a jaz pa le verjamem, da je res in želim, da bi gospod Poslanec tudi v zabite nemčurske »buče« Poslal tako sušo, da bi se njih zvodeneli btožgani malo osušili, da bi reveži ne »fantazirali« tako. Drugače se je res bati, da po-Polnoma znorijo. Možica. (Nemškega župana t m a m o.) Imeli smo župana, s katerim sh\o se mogli vsaj pogovoriti; dne 21. t. m. Pa je bil pri voltivi župana izvoljen Nemec, je privandral semkaj šele pred tremi leti, Si’ofa, Thurna gozdar, ki ima menda v svoji slbžbi premalo dela. Naši ljudje so res predobri! Mislite si med Nemci župana, ki ne bi znal nemški. Punt bi nastal med njimi! id’i nas pa bodo ljudje med štirimi stenami tarnali in tarnali, da s takim županom, ki be razume jezika ljudstva, ni nič, da je to Velika krivica itd., oblast bo pa hvalila mir-be slovenske kmete, češ da se ž njimi dà lepo izhajati, da so z nemškimi župani popolnoma zadovoljni itd. Tako se dela pri bas na, Koroškem javno mnenje, ki je povsem lažnjivo, to pa le vsled podedovane boječnosti slovenskih kmetov. Iz Djekš. Imamo dobro letino, pa kakor drugod tudi silno sušo. Le včasi pride burja, da je treba potegniti vseh osem zvonov, za Patere so »naprednjaki« po državnozborskih Volitvah, kakor za našo krasno cerkev z bašim dobrim gospodom župnikom vred v 'uimcah in Bauernzeitungi razpisali liciti-bungo. Seveda cerkve niso zidali taki ljudje, bi zoper cerkvene reči in posebno čez du- hovnike zabavljajo. Nam je cerkev sveta reč in gospod župnik so nam stokrat ljubši, ko vsi djekški naprednjaki s svojim nem-čurskim učiteljem. Kakor že večkrat letos, tako so tudi na Veliko gospojnico zvečer mogotci bele stranke pri Kramerju divjali, razgrajali in kleli, da so se pošteni ljudje res zgražali. Ni čuda, da se nekaj našincev že hoče odpovedati in ogibati Kramerjeve gostilne. — Da se prepiri ne zmanjšajo, je naša znana garda napadla prav po fortšrit-maniri našega prepohlevncga gospoda župnika in še enega, ki menda precej črno gleda, v »Štajercu«. Seveda bi ta dva radi pojedli ali popili na žlici vode; župnika, ker so predobri, in drugega, ker je preveč odkritosrčen in preveč črn in pravičen. Beli pa imajo menda rešpekt pred njim, gotovo ker se bojijo, da bi jih tudi ne počrnil. Ta mož je ravnotak kakor naš »Mir«, po> katerem naši prepirljivci tako skrbno povprašujejo, kot Herodež po Odrešeniku. Jaz pa pravim, naročite si ga, je jako dobro zdravilo- za tisto belo mreno na očesu in stane samo 4 krone na leto in prinaša take lepe skrivnosti. Medgorje. (Igr a.) In vendar je bila, le malo pozneje, čeravno je prišel nad nas — dež! Celo č. g. kanonik iz Gospe Svete so nas počastili. Slišali smo deklamacije: »Kameniti ribič«, »Svarjenje«, »Fantič, le gor vstani« (pd. Blatnikov Nanti), »Kazen nesprave« in drugo. Ko bo oder v hiši in ljudje tudi, -se ne bo več treba bati slabega vremena. Izobrazba povzdiguje! Le naprej! — Medgorski. Društveno gibanje. »Diuštvo jugoslovanskih železniških uradnikov« javlja tem potom vsem svojim članom, da »Jugoslovanski Železničar« ni več društveno glasilo, oziroma ne prinaša več oficijelnih društvenih člankov in dopisov. Zato odslej člani ne dobe več tega lista. Društveni osrednji odbor proučuje vprašanje o izdaji lastnega lista in prosi zato vse člane začasnega potrpljenja. — Osrednji odbor D. J. Ž. U. Velikovec. Letni občni zbor priredi društvo »Lipa« (vsled raznih zaprek) šele dne 10. septembra točno ob 3. uri popoldne. Na sporedu je tajniško in blagajniško poročilo, volitev novega odbora in pre-memba pravil, govor, kratka šaljiva igra »Sokratov god« in tamburanje. Opozarjamo posebno na to, da nastopijo prvokrat naši Orli s šaljivo telovadbo. Ker že dalj časa nismo imeli zborovanja, pričakujemo sedaj tem večje udeležbe. Cerkvene vesti. Duhovne vaje. Onim čč. gospodom (16), ki so se priglasili za duhovne vaje v Ljubljani, se naznanja, da se bodo vršile pri oo. jezuitih in se začnejo 28. t. m. ob 6. uri zvečer. Še posebej se v Ljubljani priglasiti ni treba. Spremembe v štajersko - ilirski kapucinski provinciji so sledeče: Celje: P. Karol Kemperle, gvardijan, v Škofjo Loko, P. Hu-golin Kak v Krško. — Gorica: P. Kajetan Dvoršek v Celovec. — Wolfsberg: P. Kerubin Koller v Irdning, P. Evgen Merše, vikar, v Hartberg, P. Anzelm Eberhard v Celovec. — Sv. Križ: P. Celestin Lojk, vikar, Fr. Kašpar Schvvei v Škofjo Loko, vratar. — Lipnica: P. Janez Reberca v Wolfsberg. — Krško: P. Herman Langeršek, gvardijan, P. Metod Mišič, vikar, v Škofjo Loko, P. Er-hard Pečar v Škofjo Loko. — Celovec: P. Tadej Ranftl v Hartberg, P. Irenej Kobal v Lipnico. — Hartberg: P. Sigismund Wagner, gvardijan, v Knittelfeld, P. Frančišek Reiter, lektor, v Irdning. — Knittelfeld: P. Gotihard Burčer, vikar, v Wolfsberg, Fr. Justus Kragelj v Sv. Križ. — Škofja Loka: P. Hilarij Perpar, vikar, v Celje, P. Ambrož Majcen v Krško, P. Filip Semlič v Celje, Fr. Vincencij Podgoršek, vratar, v Hartberg. — Schwanberg: P. Angel Sattler v Irdning. — Irdning: P. Zeno Lezuo v Schwanberg, vikar, P. Albert Mosselberger, gvardijan, P. Remigij Prykril, lektor. Raznoterosti. Gozdni požar na Tirolskem. Pri Gossen-sassu blizu Brennerja rta Tirolskem se je vnovič vnel gozd vsled isker, ki so letele iz železniškega stroja. Požar se je zelo razširil in je moralo priti na pomoč vojaštvo, da so ogenj udušili. Na koleri je umrla na Dunaju delavka Schwent. Zaklad starega denarja. Pri vajah blizu Osjeka so pijonirji naleteli na nek grob s človeškim okostjem in 300 do 400 kosi starega srebrnega denarja. Častnik je preprečil, da si vojaki denarja niso prilastili ter je zanimivo numizmatično zbirko izročil svojemu poveljstvu. Utonil je v danskem morskem kopališču Hornbach dunajski zdravnik dr. Kirsch s svojim 141etnim vnukom. Vohunska družba. Iz Bruselja poročajo: »Agence d’Extreme Oriente« priobčuje besedilo neke japonske tajne listine, v kateri se govori o ustanovitvi družbe za vohunstvo. V uvodu se piše, da Japonska z aneksijo Formoze in Koreje viška svojega^ narodnega razvoja še ni dosegla. Japonska mora stremiti za tem, da razširi svoj vpliv preko celi azijski kontinent. Kitajska, Indija, Siam, Indokina in Birma nudijo široko polje delu. Glavni urad družbe naj bi bil v Pekinu, in sicer za enkrat v japonskem poslaništvu. Podružnični uradi naj bi bili med drugimi v Mandžuriji, Tibetu, Birmi, Siamu in Indokini. Za notranjo Mongolsko določena tajna družba je podrejena vojnemu ministru. Za otroke 4 !OT vojaškem preskrbova-lišču v Trstu 25. CŽ | Ljubljana. . £ Ljubljani 26. += co Kanal . . . m občinskem uradu v Kanalu 29. bC Maribor . , Strass . . . > 1 voj aškem preskrb o va-lišču v Mariboru 30. > cž Ptuj .... .5 o c .a ■a okrajnem glavarstvu v Ptuju 31. Gorica . . . vojašk. preskr-bovališčn v Gorici 1. Kormin . . § a. občinskem uradu v Korminu 2. Celje . . . i N vojašk. filial, preskrboval, v Celju 4. Slov. Bistrica 2 c3 Sl. Bistrici 5. Trbiž . . . Malborjet. . Babi. . . . -g O £ občinskem uradu v Trbižu 6. 2 1 Bovec . . . Bovcu D 7. Badgona . . 2 cž .o a okrajnem glavarstvu v Radgoni rt Ti 9. cž "S i Celovec . . vojašk. preskr-bovališču v Celovcu 11. H 42 Beljak (Jez.) > o vojašk. filial, preskrboval, v Beljaku 12. g tH O Koče . . . občinskem uradu v Kočah 13. okrajnem glavarstvu v Bruckun.M. 14. -P P< Judenburg . Judenburgu 15. c/l Gradec. . . > •+= vojašk. preskr-bovališču v Gradcu 16. Gradišče . . Ronki . . . bJD c3 M c3 N Gradišču 18. Tržič . . . O ič okrajnem glavarstvu v Tržiču 19. Št.Vidn.Glini ci ‘o2 > Št. Vidu n. G. 20. Volšperg . . o