Učiteljska zborovanja v Ljubljani. (Dalje.) Zaradi izrednih potreb so se oglasili tudi 4 učitelji, udje tega društva, za denarno podporo. Gospod Stegnar predlaga: prihodnjeinu odboru naj se dovoli kredita kakih 140 gld. — kolikor se je namreč 1. 1. potrosilo v ta namen, naj potem odbor po svoji previdnosti razdeli to vsoto med prosilce. Sklene se, da se ima v ta namen odboru dovoliti 150 gld. V društvo se vzprejme stalni učitelj v Polhovem Gradci g. Ivan Bajec, oženjen, 25 let star. Daljša debata se vname ob naslednjem slučaji: G. J. E. je pristopil društvu precej pri ustanovi I. 1862.; vplačal vstopnine 10 gld. in letnine do 1. 1867. po 3 gld. = 18 gld., potem pa molče izstopil. Gospod predlaga sedaj, da hoče vplačati vso zaostalo letnino začenši od 1. 1867. po društvenih pravilih, kar znese 110 gld., zahteva tiste pravice, katere je dobil s prvim vstopom 1. 1862. Od jedne strani se je poudarjalo, da so pogodbe za društvo ugodne, in ima gospod prositelj že iunogo zaslug za to društvo, z druge strani pa se je poudarjalo, da se mora tukaj -načelo" varovati in v tem slučaji tako postopati, kakor poprej pri onem, ki je za 6 let vstopnino na dolgu. Sklene se, gospodu odgovoriti v tem smislu, naj kot nov ud pristopi po smislu §§ 4., 11. in 12. dr. p. iz 1. 1882. V tem poslednjem slučaji bode vstopnina veliko manjša, a letni doneski nekaj večji. G. Lapajne, ravnatelj meščanski šoli v Krškem, je poslal naslednji predlog: nKer se je ustanovilo ,Vdovsko učiteljsko društvo' v dobi vladanja našega presvetlega cesarja, ki letos praznuje svojo 4Oletnico in ker se je v tej dobi jako okrepčalo, zato naj ono v ta spomin nakupi pri ugodni priliki v Ljubljani hišo, katero naj krsti: ,Slov. učiteljski dom'. V njej naj imajo poleg ,Vdovskega učiteljskega društva' primerne prostore ,Slovensko učiteljsko društvo' in ,Narodna Šola' brezplačno ali po nizki ceni." Misel je pač ugajala, a blagajnik začne razkladati stan premoženja in gospodarstvo nekako tako-le: Iz računov se kaže, da so udje vplačali 492 gld., a vdove so dobile 1716 gld. 99 kr., in primankljej mora se vzeti iz obresti. Obligacije se obrestujejo po k% in za 1224 gld. 99 kr. mora biti kapitala 30.600 gld. Pri občnem zboru se navadno razdeli po 150 gld. Za teh 150 gld. je pa zopet treba kapitala 3750 gld. Po tem računu se potrebuje za navadne troške 34.350 gld. Ako se to odšteje od premoženja 47.231 gld. 5 kr., ostane še prostih 12.881 gld. 5 kr. — in to daje obresti 515 gld. 24 kr. Toliko pa mora ostati na razplaganje, to je ravno, ako le dve vdovi pristopite. Recimo pa, da za to vsoto hišo kupimo; 12.881 gld. nominalne vrednosti znaša le nekaj nad 9000 gld. Pri tem gre še odšteti troške pri nakupovanji i. dr., tako, da ne moremo višje računiti, nego na kacih 7000 gld. Hiša pa se nikakor ne obrestuje po ±%, tem manje, ako bi društvo notri imelo brezplačno (?) ali za malo odškodnino stanovanje. — Se ve, da temu ni nihče ugovarjal, marveč so vsi govorniki pred vsem pa predsednik poudarjali, da grč z denarjera varno in previdno ravnati, kajti to je denar vdov in sirot, in društvo le to opravlja v njih korist. Blagajnik pristavi še: dokler vsaj polovica kranjskih učiteljev ne pristopi in kapital ne naraste do 80.000 gld., ni misliti, da bi se hiša kupila, kjer bi društva iinela svoj dom, pač pa on niisli, da je v sedanjih okoliščinah mogoče, ali starejšim udom, ki už. po 20 let vplačujejo, letnino zmanjšati, ali pa vdovam in sirotam letne vsote povišati. Eqo izuned tega je uao^oče. — Naj udje to preudarjajo iu do prikodnjega občaega zbora K a č u n o dohocikih in stVOŠkih vdovskega učiteljskega društva, njega vdov in sirot na Kranjshem od 1. septembra 1887. do 1. septembra 1888. l. Oprav. štev. Fo8Sime.no Ootovlna gld. kr. Obllgacijo gld. kr. 1 2 4 5 6 7 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Prihodki: Gotovina od 1. 1887 , Letnina in vstopnina: I. četrtletje 141 * II. - 122' III. - 114- IV. „ . . , . , 114' Obresti od obligacij: I. četrtletje 156 II. „ 778 HI. „ 146 IV. „ ... . . 786' Obresti od kapitalov , Iz hranilnice vzel  50 50 50 05 50 45 Računski ostanek (II. in III. četrtletje) . . . Nakupljene obligacije imajo nominalno vrednost . Stroški: Vdovam in sirotam: I. četrtletje 313 • 75 II. „ 480*74 III. . 450* — IV. - ... . . 472 * 50 Za na_upovanje obligacij: II. četrtletje 315*22 IV. „ ... . . 170*25 Na dolžno pismo posodil  Ekvivalent  Pri občnera zboru  Računski primankljej  Premoženj e: Hranilnične bukvice št. 59536  V državnih dolžnih pismih p. 1  Prirastla točka 7  Privatna dolžaa pisma 100, 150, 100, 30 in 100 Ostanek v blagajnici  Skupaj V Ljubljani, 1. septembra 1888. 1. Dr. Anton Jarc, prvosednik. 164 492 1.867 19 150 196 2.890 1.716 485 100 15 140 19 28 50 80 93 51 99 47 65 35 2.477 46 1.365 480 235 2.081 58 47 05 600 44.550 600 45.150 i — Matej Močnik, blagajnik. pravočasno nasvete stavijo; drugi pa so hoteli to stvar pripusti bodočeniu odboru, naj iz svoje inicijative stavi predloge. Poslednjič se privoli blagajniku za leto 1887. in 1888 po 15 gld. za pisarne in druge male troške. Na občno prošnjo in željo prevzame predsednik prošt, dr. Anton Jarc, zopet predsedništvo; istotako se vsklikoma voli tudi blagajnik Močnik, ki želi, da bi se to breme naložilo mlajšim in spretnejšim ramam; tudi v odboru ostanejo še vsi dosedanji odborniki: Borštnik, Čenčič, Govekar (tajnik), Praprotnik Andrej (podpredsednik), Praprotnik Fr., Punčuh in Tomšič. Z željo, da bi se leto osorej, toda v večem številu vidcli, sklene se zborovanje. (Dalje prih.)