Foftntna plačana t gotovu4
Leto LXXI., št. 196 a
LJubljana, četrtek !• septembra IfjS
i.
Cena Df*t L—
labaja vsak dan popoldne. Izvzemal nedelje ln praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — >Slovenaki Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO Df OPRA VNOTVO LJUBLJANA. KnaUjevm alloa stov. 5
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 bi 31-26
Podrulniee : m^pmnp, Grajski trg ftt. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon It 36 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica l, telefon št. 65; podružnica uprave; Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE; Ob kolodvoru lOi.
Postna hranilnica v Ljubljani sC 10.381 <
Kdor napade češkoslovaško, ? mora računati tudi z Anglijo
Jutri bo angleški poslanik v Berlinu Henderson sporočil kancelari* Hitlerju sklep angleške vlade,
London, 1. sept. e. »News Chronic-le« smatra, da je situacija Češkoslovaške še vedno resna, ali vidi ugodne okoliščine v tem, da se čim večje število sudetskih Nemcev izjavlja za to, da se sprejmejo ponudbe, ki jih je napravila češkoslovaška vlada. Kar se tiče francoskega stališča, bo francosko-češkoslovaška zveza takoj stopila v akcijo. »Dailv Express« doznava, da bo angleški poslanik Henderson obvestil Hitlerja:
1. da je zadnji češkoslovaški predlog pravičen in da ga je sprejeti kot predlog za pogajanja;
2. da bo Anglija neizogibno posegla v konflikt, ki bi nastal zaradi napada na Češkoslovaško. Anglija si bo zato z vsemi sredstvi prizadevala, da ustvari ugodno atmosfero za pogajanja in da olajša akcijo lorda Runcimana v Pragi.
Henderson bo obvestil kacelaria Hitlerja na način, ki ga Hitler ne bo mogel smatrati za žalitev in ki mu bo omogočil, da ublaži svoje sedanje sta lišće. Zaradi tega so angleški vladni krogi opustili prvotni namen, da se Berlinu pošlje formalna nota. Pnčaku* jejo. da bosta pristali na podobno ak cijo tudi Francija in Rusija
Jutri bo Henderson obvestil Hitlerja
Berlin, 1 pet. e. K.akor se doznava iz zanesljivega vira. je za petek določen sestanek med kancelarjem Hitlerjem in angleškim veleposlanikom Hen-dersonom.
Navodila francoski
diplomaciji
Pariz, L sept. e. Na včerajšnji seji francoske vlade so bile izdane specialne instrukcije s strani zunanjega ministra Bonneta diplomatskim predstavnikom Francije v glavnih prestolnicah. Na Quai d'Orsavu se njihova vsebina drži v največji tajnosti, vendar v poučenih krogih doznavajo, da so pred* stavniki Francije v raznih državah dobili navodila, da obvestijo tamošnje vlade, da Francija tudi nadalje ostane neomajna pri svoji obljubi, da izpolni vse svoje obveze napram Češkoslovaški ali da istočasno podpira britanska prizadevanja za mirno rešitev sudet-skega vprašanja.
Diplomatska aktivnost
LONDON, 1. sept. e. V ministrstvu zunanjih dčl je vladala včeraj ves dam največja živahnost. Zunanji minister lord Ha-]ifax je sprejel več angleških in tujih di-
leposlanik v Berlinu Henderson, ki je sprejel zadnja navodila pred svojim odhodom v Berlin. Nato je sprejel Halifax ameriškega veleposlanika Kćnnedvja in za njim francoskega, veleposlanika Corbina, ki se je vrnil z letalom iz Pariza v London in prinesel važna obvestila francoske vlade. Predpostavlja se da je Corbin poudarjal Halifaxu. da Francija pripisuje največjo važnost kar najtesnejšemu skupnemu delovanju Anglije in Francije v češkoslovaškem vprašanju. Popoldne je bil v zunanjem ministrstvu češkoslovaški poslanik dr. Masarvk in je tam obvestil sira Roberta Vansitarta o razgovorih, ki se vodijo sedaj v Pragi. Masaryk je nato obiskal ameriškega poslanika Kennedjrja, Pozneje je prišel v zunanje ministrstvo tudi poljski odpravnik poslov, od političnih oseb pa je bil v zunanjem ministrstvu Wiston Churchill.
Proglas dr. Benesa
Praga, 1. sept e, Doanava se. da bo pre* zident republike dr. Bene* izdal na narod že jutri proglas, v katerem bodo objavljena osnovna načela za nove predloge v zvezi z narodnostnim problemom, ki sta jih izdelala prezident dr. Benes in predsednik vla» de dr. Hodža. Politični odbor ministrov, ki je imel včeraj popoldne sejo, je sprejel vse predložene podrobnosti tega načrta po obširnem ekspozeju dr, Hodže o položaju, ki je bil rudi v celoti sprejet Ta dogodek kakor tudi delo misije lorda Runcimana, o katerem je bilo govora na sestanku med prezidentom dr. Benešem in odposlancem sudetskih Nemcev Kundtom Je v zvezi z osnovnimi vprašanji načet katera >e postavil Henlein v svojem znanem karlovarskem covom. Mislijo, da BeneŠev- proglas vsebuje
zahtevo, da
v etapah.
ae pristopi k rešitvi problema
Chamberlain obvestil
Washingtont 1. sept. e. Zunanji minister Hull je imel včeraj v Beli hiši daljši razgovor s predsednikom Roo-seveltom in ga obvestil o telefonskem poročilu glede razgovora, ki se je vodil med predsednikom angleške vlade Chamberlainom in ameriškim veleposlanikom v Londonu Kennedvjem. Britanski ministrski predsednik je hotel tako neposredno odvestiti Roosevelta o evropski situaciji. »Dailv News« pripominja k temu, da je Chamberlain s tem izvršil čin, ki je brez primera v zgodovini mednarodne diplomacije.
Tri Francove divizije obkoljene
Republikanska ofenziva naglo napreduje
Pariz. 1. sept e. S francosko-španske meje poročajo. Dočim s strani generala Franca v pospešenem tempu pošiljajo ojačenja na fronto <Moadno od Almadena, da bi zadržali nepričakovano ofenzivo vladnih čet, se vladna poočila glase o nadaljnjem napredovanju republikancev na področju Trapeza de Buej in Castuere. Po teh poročilih so vladne čete obkolile tri divizije generala Franca, da nimajo nobene zveze s Fran-covo glavno silo. S strani franeovcev zanikajo nadaljnje napredovanje republikanskih čet. dočim komunike republikanske komande navaja imena \asi. katere so zavzele njihove čete. kakor tudi nadaljnje posameznosti uspešne ofenzive. Po teb po-
ročilih so republikanske čete zasedle tudi mesto Benkerasija severno od železniške proge MadTid—Badajos. Po vesteh iz Barcelone so nacionalisti aoskušali s protinapadi zadržati njihovo papredovanje, vendar so bili vsi njihovi napadi Odbiti.
Salamanca, L sept. AA. Poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi, da so bili na E strem a duri odbiti vsi sovražni napadi. Nacionalistična letala so sovražniku prizadejala znatne izgube. Letala so tudi bombardirala vojaška poslopja v Valenciji in Alicantu, V letalski bitki na est-remadurski fronti so nacionalisti sestrelili pet sovražnih letal.
Na Poljskem so uradno porušili nad sto pravoslavnih cerkva
Nepojmljivo postopanje poljskih oblasti — Okrožnica varšavskega patriarha
Beograd, 1. sept. e. Zaradi znanega preganjanja pravoslavne cerkve na Poljskem je poljski arhierejski sabor predložil vsem merodajnim poljskim činiteljem posebno spomenico, v kateri govori o teh nasiljih. Spomenica je bila poslana vsem pravoslavnim cerkvam po svetu in jo je dobil tudi patriarh srbske pravoslavne cerkve Gavrilo Dožić. Spomenica navaja med drugim:
Strašni dogodki, ki so se odigrali na lub-linskem področju, so izzvali grozo pri pravoslavnih kristjanih na Poljskem. V kratkem času je bilo uničenih nad 100 pravoslavnih cerkva, od katerih so nekatere obstojale Se izza časov poljskih kraljev. V lublinskem področju živi okrog 250.000 naj-mirnejših pravoslavnih državljanov Poljske,
plomatov. Prvi ga je obiskal angleška vo- | katerih vodniki so bili vedno lojalni in pre-
Dr. Rape živ in zdrav!
Tik pred Klužetn se mu je zlomil vijak in je moral gasilno pristati
Beograd* 1. sept. e. Včeraj so se nadaljevale letalske tekme Male antante, čeprav je bilo -vreme skrajno neugodno. Letalce so ovirali megla, nizki oblaki in dež in zaradi tega je eno rumunsko letalo tudi zgrešilo p-ogo ter zašlo na Poljsko, drugo se je pa pokvarilo in je moralo zasilno pristati. Zaradi tega tekmuje zdaj samo še 38 letal, med njimi vsa jugoslovenska. Včeraj ob 7 so startala letala na letališču v Zlimi in poletela v Užhorod, odkoder so krenila na najtežji del proge preko Karpatov v Kluž.
Snozi je prispela iz Prage vest, da se je pri poletu iz Užhoroda v Khiž izgubil šef ljubljanskega centra dr. Stane Rape. Do večera dr. Rape ta še niso našli m niso vedeli, če je kje zasilno pristal. Češkoslovaške in rumunske oblasti so uvedle vsestransko poizvedovanje. Davi je prispelo na beograjski aerodrom sporočilo, da je dr. J^ape srečno priletel do Kluža, a tik pred mestom se mu je zlomil vijak hi je bil prisiljen pristati. Pri pristanku je ostalo letalo nepoškodovano in tudi dr. Rape tu se ni ničesar zgodilo. Dr. Rape je zahteval, naj mu pošljejo nov vijak, da bo lahko nadaljeval polet,
pričani, da je treba živeti v slogi z ostalimi poljskimi državljani, ne glede na njihovo vero. Zaslužijo boljšo usodo. Storjena je bila velika krivica. Nobene prošnje niso mogle spremeniti tega surovega postopka oblasti. Mi, pastirji pravoslavne cerkve na Poljskem, se pridružujemo tožbam in boli našega naroda, ki je tem večja, ker se je to zgodilo v letu 1938 ob jubilejnem letu na-
Sega pokristjanjenja. Gospod je izvolil, da nam pošlje ta ogrenj preizkušnje in mi ga
rade volje sprejmemo, ker vemo, da ne trpimo kot ubijalci in zločinci, temveč kot kristjani. Zdaj prikazujemo to našo bedo pred licem predstavnikov višjih oblasti krščanske Poljske, obžalujoč, da se je tako strašna krivica z zatiranjem krščanstva, pravice in ljubezni mogla zgoditi nad krščanskim prebivalstvom poljske države. ~ Slede podpisi patriarha varšavskega, treh arhiepiskopov in treh episkopov.
V Palestini ne pride do miru
Jeruzalem, 1. sept. e. Situacija v Palestini je še vedno napeta, vendar so teroristične akcije v zadnjem času nekoliko ponehale, da se lahko reče, da je včerajšnji dan potekel razmeroma mimo. Zabeleženih je bilo več manjših incidentov. Tako sta bila v Hedarju ubita dva 2id*. V Jeruzalemu je policija ustavila sumljiv avtomobil in ga preiskala. V njem so našli 35 pušk. 22 bomb in 22 dinamitnih patron, ki jih uporabljajo za peklenske stroje. Avtomobil je sofi ral neki Arabec, ki j« bil aretiran m izročen sodišču. Starešina grškega pravoslavnega samostana v Cezareji in njegov brat, ki sta bila nasilno odvedena, se nahajata, kolikor se je dozdaj moglo ugotoviti, blizu Tulkharcma. Omejeno gibanje v notranjosti dežele od 8. zvečer do 6. zjutraj, ki so ga oblasti uvedle od 10. avgusta, je še vedno v veljavi. V mesecu avgustu so neredi v Palestini zahtevali 266 smrtnih žrtev, in sicer 19 angleških državljanov, 193 Arabcev in 48 Zidov.
Napredovanja v državni službi
Beograd. 1. sept. e. Dr. Josip LražaT prt policijski upravi v Ljubljani je napredoval v višjega zdravstvenega svetnika v 4. pol. skupini I. stopnje.
Direktor dvorazredne trgovske šole v Ljubljani Josip Gogala je napredoval v 4. pol. skupino I. stopnje.
V 7. pol. skupino sta napredovala Leopold Svetličič in Viktor Sterlekar, prvi pri oddelku kontrole mer v Celju, drugi v Ljubljani.
Anglija kupuje žito v Rumnnijl
London. 1. sept. A A. >Dany Te4egraph< poroča, da je Anglija sklenila kupiti 400.000 ton rumunskega žita. Prevoz mora biti končan najkasneje v 8 mesecih.
Kitajci zaustavili japonsko ofenzivo
Vsi napadi Japoncev no bili odbiti
Hankov, L sept. e. Predsednik kitajske vrhovne komande je dal zastopnikom tiska izjavo glede velikih operacij japonske ofenzive t provinci šansi. Izjavil je, da je japonska ofenziva že propadla. Kitajske čete ao zadržale Japonce povsod razen na nekaterih manj pomembnih postojankah. Hoda borba traja še okoli Sučana, vendar so Kitajci obkolili mesto a treh strani. Kitajske čete so pokazale v teh borbah izredno junaštvo. Kitajci so se pognali v protinapad ne samo proti motoriziranim japonskim oddelkom, temveč so napadli sovražnika, Čeprav se je ta branil s strupenimi plini. V teh bojih je padlo mnogo kitajskih oficirjev za vojakov. Na področju Khmgkianga ao sa Kitajci zopet utrdili v gorskih krajih, ki jb je smatrati sa ključ tega kota. Kitajske čete so po štiridnevni junaški borbi definitivno zadržale prodiranje Japoncev južno cd železniške postaje Sahe. Japonci ao se rnnakrrni in so pustni na bojišču nad 1000 mrtvih. Na severni obali Jangeeja so se Japonci umaknili od Huangmeja v smeri Vangsana. Kitajske čete jih preganjajo.
AaaghaJ, 1. sept. e. Manjši oddelek kitajskih četnikov je včeraj vdrl v Sanghaj in porušil z nunami most, 4 milje od mednarodne cone. Včeraj je blizu samega iang. V^rjfH Artfniilrl n/jdeiek
nisko progo pred prihodom japonskega vojnega vlaka. Vlak se je prevrnil po nasipu in se je ubilo mnogo japonskih vojakov.
Iz „Shrfhenih Novin"
Beograd. 1. sept. e. V prilogi >Služberrih Novin« je bila objavljena uredba z zakonsko veljavo o ustanovitvi in ureditvi akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Uredba ima 26 členov. Nadalje je bila objavljena določba finančnega ministra, s katero se na prošnjo Ljubljanskega vel esej-ma otvori carinski oddelek pri ljubljanskem velesajmu kot odsek glavne carinarnice v Ljubljani z enakim delokrogom. Carinski oddelek pri ljubljanskem velesejmu bo vršil samo carinsko ekspedicijo blaga, poslanega na razstavo. Nadalje je bilo v prilogah »Službenih novin« objavljeno tudi načelno tolmačenje tarifne št. 101 zakona o taksah, ki se nanaša na podjetja, ki prevažajo les z lastnim železnicami. Končno so bile objavljene spremembe in dopolnitve pravilnika o povračilu stroškov monopol -skemu delavstvu za službena potovanja.
M Al/ POLOŽI DAR
DOMU NA OLTARI t
Nenville Henderson
angleški veleposlanik v Berlinu, ki je dobil delikatno nalogo, obvestiti Hitlerja o sklepih angleške vlade glede obrambe in zaščito
neodvisnosti in nedotakljivost i Ce&koslovask e
Motorni vlaki na progi Zagreb-Beograd
Beograd, 1. sept. e. Včeraj je prispel v Beograd motorni vlak, ki bo v septembru, zlasti za časa beograjskega velesejma, vozil na progi Beograd—Zagreb. Vozili bosta dve kompoziciji italijanske firme Breda. Zdaj gre samo za poskusne, vožnje, najbrž bodo v soboto že uvedene redne vožnje. Vožnja od Beograda do Zagreba traja samo štiri in pol ure. Motorni vlak lahko doseže največjo brzino 140 do 150 km na uro. Povprečna hitrost, pri čemer so upoštevani vsi postanki, pa bo znašala 100 do 110 km na uro.
Samomor pomočnika direktorja šipada
ZENICA, 1. sept. e. Voeraj ob 16.30 «1 je končal življenje pomočnik direktorja šipada, 40 letni Bogdan Slevkovič. Vzrok samomora je najbrž poslovnega značaja.
Kralj Boris v Rimu
Rim. 1. septembra, AA. Kralj Boris, ki je prišel semkaj iz San Roaora, je včeraj obiskal dueeja v Beneški pa laži in imel z njim dole in prijateljski razgovor.
Borba za 40-urni delavnik v Franciji
Pariz, 1. sept. e. Albert Serol piše v »Po-pulaireu« kot bivši minister dela in komentira zakon o 40-urnem delavniku. Serol trdi v svojem članku, da je delavski razred pripravljen dati vse potrebne koncesije, če bi bila v nevarnosti država. Postavlja pa ko* pogoj samo to, da je potrebna »troga disciplina ne samo pri delavskem razredu, temveč tudi pri delodajalcih. Iz tega članka bivšega ministra dela m tudi iz izjav BI uma v današnjem »Populaireu«, ki v ■gLavnem zahteva, zasiguranje in spoštovanje socialnih zakonov, se lahko zaključuje stališče socialistov napram novi ureditvi 40-umega delovnika. Skupina socialistične republikanske unije, zbrana okrog ministrov, ki sta podala ostavko, se drži rezervirano in ugotavlja, samo. da bi vlada storila lahko kaj boljšega, kot je storila. Komunisti in sindikalne organizacije protestirajo proti uredbi in je za petek napovedano veliko protestno zborovanje.
SOO listov bo prenehalo izhajati na Madžarskem
Budimpešta, l. septembra, e. Danes je potekel rok za izročitev prošenj za dovolje* nje za nadaljnje izhajanje vseh listov in časopisov, ki ne izhajajo kot dnevniki. Lahko se reče da 400 do 500 obstoječih listov ni vložilo te prošnje v glavnem zaradi teka, ker &i lastniki m uredniki teh listov niao mogli pravočasno nabaviti potrebnih dokazil, zlesti glede državljanstva. Zaradi tega bodo vsi ti listi L januarja prenehali izhajati. Seveda bo imelo to hude posledice ne samo za sotrudnike in nameščence, ki bodo ostali bre« zaslužka, temveč tinti za tiskarne.
Povodnji na Japonski
TOKIO, 1. sept. A A. Reke povsod silno naraščajo in ao atevime hiše porušene. V rastrih pokrajinah je Se ustavljen ves promet.
Borzna poročila.
CURZB. Beograd 10. — Pariz 11.9425. London 21-2960, New York 438*3750 Bruselj 7SJ7tSO, MIlan 2S.0760, Amsterdam 238.70. Berlin 175.70, Dunaj 38. — Praga ^ VI
Stran 2
liCOTVVSFI  NAROD«, četrtek, 1. septembra 1958.
Stev. 196
(Politični o6$oxnl6
Za stanovsko družbo srn borm
Andrej Krizman nadaljuje v svojem »Slovenskem delavcu«, ki je obenem tudi gasilo slovenskega dela Jugorasa, borbo Mm prcosnovo naše družbe in s tem tudi države na stanovski podlagi. V najnovejši ste-vitki objavlja članek, ki mu je dal naslov »Nosilci stanovske družbe«. V njem razvija te-le svoje nazore: »Naš organizacijski vzor je organično zgtajena stanovska družba,  ki  raste iz svobodnih   stanov na katoliški osnovi. To je cilj bodočnosti, za katerega gremo v boj s prepričanjem, da bomo zmagali. Naš program zato ni kakšno popravljanje preteklosti in kompromis z njenimi zmotami in zablodami. Naš pokret je v svojih  osnovah  hotenja  in po smotru udejstvovanja daleko bolj radikalen od vseh nasprotnih strokovnih gibanj v Sloveniji. Vsi nasprotniki grade namreč in zidajo na tisti miselnosti, ki  je vzrok »e dan ji   nesrečni   družbi.   V7 sem   gre   le za prevoz dobrin iz ene v drugo shrambo in za zameno vodilnih funkcij nad množica-miy na račun katerih se ta prevoz in prevalitev vrši. Vrhovi vseh pokretov so osebno zainteresirani  na  zmagi  s\*ojih programov. (Andrej Krizman pa ne? Op. ured.) Mi smo edini duhovni revolucionarji, ki prelamljamo 100°7« s staro miselnostjo, pa tudi s starimi metodami.... Kot bojna organizacija za novo družbo bomo z njeno zmago tudi doslužili. Mi se zavedamo, da bodo stanovi zgrajeni  drugače, kakor so sedanje strokovne organizacije. Sebe smatramo zato le za prehodno obliko branitelja katoliškega javnega življenja,  mi smo možje dovolj, da bomo ključe izročili stanu, dediču, kadar tudi z našo pomočjo dorasle v pravno organizirano obliko... Mi lomimo staro miselnost, mi gradimo novo družbo. Po katoliškem idealizmu zrevolu-cionirani podiramo barikade  razredov in terorja, pripravljamo svobodo (?!). Pri tem pa ne pozabljamo, da smo na vseh straneh v boju s teroristi in naj nam nikar ni-kdo ne zameri, če v borbi za svobodo stanov ne bomo rabili lesenih pušk in papirnatih vojakov.. .* — Kakor se vidi, je Andrej  Križman  zelo  bojevit,  »lomeč staro miselnost in zidajoč novo družbo in s tem tudi državo na stanovski podlagi.* Očivid-no mu je vzor bivša Dollfuss-Schuschnig-gova Avstrija, ki pa je propadla prav zato, ker je bila zgrajena po takšnih načetih in na takšni podlagi, kakor bi želel Andrej Križman, da bi bila preurejena naša družba in naša država. Pri vsem tem pa je še ena ve/ifca za\>ora, da naša drža\'a po svoji veliki  večini ni katoliška  in  da imajo v njej  vplivno  besedo  tudi  pravoslavni in muslimani. Kako bo te častiti Andrej Križman »po katoliškem idealizmu zrevolucio-niral*. da bodo »podirali barikade razredov in terorja   in pripravljali svobodo«, namreč tako, kakršno si on zamišlja?!
»Neželeno umiranje"
Pod tem naslovom priobčuje sarajevska »Jugoslovenska pošta« zelo črnogledo sliko gospodarskega življenja v Zagrebu in pravi: »Zdi se. da beli Zagreb polagoma vene, gine pred živimi očmi. Polagoma ali konstantno se plazi gospodarsko mrhnlo v metropolo, ki je do neda\mega še z ogromnim elanom korakala naprej. Velike industrije se pomiče jo proti vzhodu, a tuje agencije ne najdejo več tukaj oni teren, ki so ga imele se pred nekaj leti. Poslo\-ni ljudje opažajo to že od davna in zaskrbljeno gledajo v velike patriote, da se zganejo in jim pomagajo v tej stiski, razen ako ni to »rezultat razmer okrog nas.<r Vprašanje gospodarske potiščenosti v Zagrebu povzroča velike skrbi vsem onim, ki ljubijo Zagreb, kakor tudi vse one. ki so do včeraj verovali, da bo Zagreb v gospodarskem pogledu center dela in življenja za vse novo osvobojene pokrajine.« — No, takšno gospodarsko mrtvilo pa ipak še ne vlada v Zagrebu, kakor ga slika pesimistično razpoloženi dopisnik sarajevskega lista!
Glasilo JRZ napada »Trgovshi Ust"
»Samouprava*, katere urednik je tudi senator Fran Smodej, je objavila to-le notico: »Organ ljubljanske trgovske zbornice »Trgovski list* često izpada iz svoje vloge gospodarskega lista in služi političnim spletkam svojih JS*Sovskih inspiratorjev. V svoji zadnji številki je »Trgovski lisi* zopet »informiral* slovenske gospodarstvenike, — da je železarna v Zenici zgrajena z nemškim kapitalom, da je dobila nemška firma Siemens »koncesijo* za polaganje podzemskih kablov na progi Beograd—Sofija in Beograd—Atene in da je v zadnjem času v naši državi osnovanih deset novih delniških društev s 100 milijoni kapitala — po mišljenju lista — nemškega. Pred vsem: Zenico je zgradila naša država s svojim kapitalom, kar je znano vsej naši javnosti. Pri kablih ne gre za nobeno »koncesijo*, marveč samo za posel na račun nase države, ki pa še vobče ni nikomur izročen, torej tudi ne Siemensu, e v novih 10 delniških podjetjih vidi samo »Trgovski list* nemški kapital. Slovenski gospodarstveniku v kolikor se naslanjajo na »informacije* »Trgovskega listat, so zares dobro poučenu A »Trgovski list* bi bil vsaj pošten, ako bi v svoje zagfavje natisnil, da je organ JNS. No, samo da se ve.9j*
Vsa javnost ve, da ni imel in nima »Trgovski list* nobenih »JNS inspiratorjev* in ni bil tn ni glasilo JNS. Sicer pa bo »Samoupravi* povedal svoje sam »Trgovski list*!
— Tezeoske novice. Pred odhodom vlaka v Ljubljano je zapazil službujoči orožnik, ki je Ml v družbi organa flnačne kontrole v civilu, sumljivega moškega s polnim nahrbtnikom m polno aktovko. Sumljivi mo-žanec je takoj, čim je opazil orožnika, izginil v stranišče in pustil »robo« v čakalnici. Pred odhodom vlaka sta ga službujoča organa legitimirala in mu zaplenila 292 vžigalnikov ter 90 zavojev igralnih kart. Kazen bo občutna, nagrada vrlim organom primerna.
Rešimo nase ljudstvo v Halozah!
Neka!
Maribor, 1. ssptssnbra. Dna 11. septembra bo v Ptuju pomemben praznik, ki naj zbere vas nacionalno zavedni živelj ob meji. Ta jubilejni zbor ob SOletnici znanih ptujskih dogodkov naj bi bil predvsem nacionalno manifestačne-ga značaja in naj bi v nas razvnel ponos in samozavest. Obenem naj bi bil pravi n arodn oob rambni parlament, ki naj razpravlja o vseh podrobnih, konkretnih vprašanjih, ki nas tarejo in stiskajo, nadalje o metodi reševanja teh problemov, ki se jih moramo lotiti po 20 letih bolj platoničnega presojanja, ter o čisto podrobnih ukrepih, ki jih je treba izvrSiti v določenem roku. Edino z etapnim, sestavnim delom bo namreč mogoče uspešno reagirati na razne sugestije, ki se po raznih skrivnih,, pa tudi dobro znanih kanalih prelivajo med naš obmejni živelj zlasti socialno nižje sloje, predvsem viničar-
je, dninarje in poljedelske delavce.
Ta pojav je povsem jasnega d ušesi o v-nega izvora. Človek, ki slabo živi. si želi nečesa boljšega. Zato rad prisluhne vsemu, kar mu pride na uho, če je še tako nerealno, celo naivno. Po stari statistiki je bilo pred vojno na področju bivše mariborske oblasti 25.000 kmečkih poslov, vi-ničarjev pa 10.000. Po vojni se je število viničarjev silno dvignilo. Prav to plast na-
se krvna skupnosti pa smo, kar moramo priznati, pri narodno prosvetnem delu precej zanemarjali. Seveda ima važno vlogo  tudi  precejšnja gospodarsko-socialna
odvisnost dninarjev, oferjev in zlasti viničarjev od tuje gospode, ki ima še danes v svoji lasti pretežni kompleks vinogradov ob meji, zlasti v Halozah. In prav tragika prelepih Haloz me je spodbudila za te vrstice ob bližnjem jubilejnem zboru v Ptuju.
Kako pomagati Halozam, ds zbudimo in poglobimo v tem bednem, ubogem ljudstvu ljubezen do naroda in države. Zavedati se moramo, da ni uspešne nacional-no-kulturne propagande, kjer ni doma kruha, kjer so človeška bivališča bolj podobna hlevu kakor pa stanovanju, kjer prespi jo siromašni ljudje vso zimo na bednih ležiščih, ker ni v njih zaradi pomanjkanja tečne hrane dovolj kalorične sile,
ki bi jih usposabljala za hojo, gibanje, da o težjem delu sploh ne govorimo. Ta
tragika vpije po pomoči. Krika, ki prihaja iz naših revnih, žalostnih Haloz ne smemo preslišati. Nujno pereče socialno vprašanje naših Haloz sega danes ob znani situaciji s takšno železno nujnostjo na torišče narodnoobrambnega dela, kakor menda še nikoli prej.
Pomoč je mogoča le v d visu življenj-
čebelarstvo na Morskem polju
Potrebna je pomoč • cenenim sladkorjem za pitanje
čebel
Ljubljana, 31. avgusta
Mursko polje, ta lepa ravan od Raugone do Razkrizja, je imelo pred leti vse pogoje, da se je mogio čebelarstvo razvijati uspešno, namreč, da so se čebele hranile s pašo in da so bogato poplačale čebelarjev trud. Ta ugodna leta, ki so nudila čebelarjem ob razmeroma primitivnem čebelarjenju mnogo veselja in zadovoljnosti, no silila k naprednejšemu čebelarstvu, k današnjemu popolnejšemu panju Až. Čebelarstvo Murskega polja je doseglo že lepo višino umnega čebelarstva. Danes skoraj ni košar j ev, panji s premičnim satjem v raznih oblikah so dosegli vse izpopolnitve. V ugodnih letih se je pomnožilo število čebelarjev In čebelnih družin. V času ugodnih čebelarskih let so čebelarski dohodki preživeli marsikatero družino, saj
je bilo vsako leto mnogo mladih rojev in meda. Cene rojev in medu so bile zelo visoke, višje od sedanjih. Razumljivo je torej, če je bilo Mursko polje pred leti po številu rojev med prvimi. Za solncem pa pride dež in tako je bilo tudi pri čebelarstvu Murskega polja. Že sedmo leto teče, odkar ni pravega napredka, povsod zastoj, samo borba, da preživiš družino. Zadnja leta so bila slaba, bilo je preveč vlage, dežja, toče, slane in včasih še prevelike množine čebel na premajhnem prostoru.
Kljub velikemu povpraševanju po medu, so se bile tu vedno slabe cene (Prek-nrarci so prodajali 1 kg ajdovca po 8 din) za tistih par kg meda, ki ga čebelar odtrga čebelam skoraj od ust. Niso več časi, ko so pri vsaki niši, kjer so imeli čebele, lizali med deca, težaki in vsi, ki so prišli k hiši. Že 6 let preživljamo čebelarji Murskega polja krizo in sicer ne zaradi cen medu, ki ga nimamo nobeno leto dovolj niti za čebele, kaj še le za sebe, saj nam mora vedno pomagati sladkor.
Od 1.1929 ni bilo ugodne čebelarske letine. Vsa leta so bila preveč deževna in premrzla ob času nase glavne paše, t. j. ajde, ki ni dala, kar bi morala dati. Lansko leto, ki nam je še najbolj v spominu, je bilo tako, da medu skoraj ni bilo za prodajo. Mnogi so morali celo poleti hraniti čebele s sladkorjem. In če poleti ni bilo ugodne paše, tudi zimske zaloge ni bilo, ki jo je moral nadomeščati sladkor. Zmrznila je akacija, v nekaterih krajih jo je pobila toča, ob času ajdovega cvetja pa
je bilo deževno in prehladno vreme. Letos je dala nekaj medu ponekod mana, v ostalih krajih v okolici Ljutomera pa so v tem času morali krmiti čebele s sladkorjem. V času otavine pase je bila velika suša, da smo morali čebele zopet pitati, nekateri z medom, ki so ga spomladi pridelali, drugi pa s sladkorjem. Razume se, da je izginil tudi med, ki je bil namenjen za prodajo. Sedaj cvete ajda, ki je bila vedno naše upanje in rešitev, ki nas je sicer že več let zapustila. Tehtnica je pokazala do danes nekaj nad 1 kg donosa, ker pa imamo že nekaj dni stalen dež, ni donosa ni-kakega, družine so porabile še ono rezervo, ki so jo imele. Ker smo že ob koncu avgusta, moremo reči, da o pridelku meda ne bo govora, vsaj da bi si družine nanosile zimsko zalogo.
V zadnjih letih je moćno padlo število rojev zaradi gladu, izginili so po večini tudi koši. Danes najdemo čebele le še pri tistih, ki zmorejo toliko, da z dohodki svojega posestva ali drugimi postranskimi dohodki vzdržujejo svoje čebele pri življenju. Ostali so tako rekoč le premožni čebelarji, ki pa so ponekod tudi že izjeme. Čebelarstvo Murskega polja, ki je bilo na lepi višini, močno pada že par let in bo ob sedanjih pogojih še padalo.
Čebelarstvu bije zadnja ura in se mu bo moralo priskočiti na pomoč. Treba bo sladkorja, toda ae cenejšega, kakor je bil pretekla leta. Treba bo to važno gospodarsko panogo, ki je v tesni zvezi z ostalimi gospodarskimi panogami, primerno podpreti. Treba bo upoštevati koristnost čebel ob času sadnega in drugega cvetja, čebelarstvo se bo moralo vsestransko podpreti, če bomo hoteli, da bodo čebele pri tako slabih letih še dalje izvrševale svojo prevažno gospodarsko nalogo. Ne zadostuje zgolj delo naftih šestih podružnic, ki so itak marljive pri svojem delu za izobrazbo članstva, čebelarstvo se bo moralo subven-cirati kakor ostale gospodarske panoge in sicer s pitalnim sladkorjem za malenkostno ceno. Sedanja cena 8 do 9 din je v tem primeru mnogo previsoka, ker gre za to, da se ohranijo čebele vsaj pri življenju. In kako je pri nas? V zadnjem času ne dobimo niti za 8 do 9 din sladkorja za pitanje čebel. Ob zadnji uri kličemo čebelarji Murskega polja, pomagajte, sicer preti propast tej važni gospodarski panogi.
Madžarski zdravniki in novinar)!
občudujejo lepoto naših krajev
Maribor, 1. septembra Tujskoprometna zvezs v Mariboru, ki pod vodstvom zaslužnega predsednika g. inž. Šlajmerja in Putnikovega ravnatelja g. J. Ijoosa odlično in hvslevredno vrši propagando za naše prelepe kraje, je te dni zopet opravila veliko delo. Povabila je v naše kraje, predvsem zdravilišča in letovišča, predstavnike madžarskih zdravnikov in novinarjev, ki so se v lepem številu odzvali. Naše državne železnice so Tujsko-prometni zvezi dale za goste na razpolago dva pulmena.
V soboto so se madžarski zdravniki in novinarji, 70 po števihi, najprej odpeljali v Varaždinske toplice, nato v Krapinska toplice, odtod pa preko Ormoža in Ljutomera v Radence, odkoder so prispeli z dvema avtobusoma mestnih podjetij v Maribor, kjer so si včeraj pod vodstvom Putnikovega ravnatelja g. Loosa najprej ogledali nekatere zanimivosti, nato pa se odpeljali na Mariborski otok, kjer jim je priredila mestna občina majhno zakusko. Tu je odlične goste najprej v slovenščini, nato v nemščini pozdravil mostni župan dr. Juvan, ki je podčrta!, da -Allatijejo tovrstni obiski narode, in je izrazil veselje, da lahko pozdravi predstavnike madžarskega naroda v našem mestu.
V imenu gostov se je najprej zahvalH za pozdrav zdravnik dr. G. Betazs iz Peču-ja, ki je poudaril, da goji madžarski narod velike simpatije do naSegs naroda in ds jim bodo lepi dnevi v način krajih ostali v lepem in trajnem spominu.
Nato je pozdravil goste v imenu mariborskih zdravnikov g. dr. PihJat. Govorila sta še urednik dr. D. Fenye it Kaposvara in novinar Lubezsa iz Budimpešte, nakar je dr. Lajos Sik iz Peču j a izročil mestnemu županu dr. Jovanu lepo spominsko darilo.
Kmahi po 11. so se gostje v spremstvu nekaterih predstavnikov zdravnikov m novinarjev odpeljali v Maribor, kjer so obiskali nekatere trgovine ter se zlasti izdatno založili s cigaretami, sardinami itd-, nato pa se s tremi avtobusi odpeljali po novi ponotski cesti na Mariborsko kočo in
Pohorski dom, kjer je bil obed. Pri Mariborski koči je pozdravil odličnike predsednik Tujskoprometne zveze in SPD g. inž. Šlajmer, v Pohorskem domu pa ravnatelj g. Loos in g. Ludvik Zor rut.
Gostje se kar niso mogli dovolj načuditi krasoti in lepoti našega Pohorja, Mariborske koče in Pohorskega doma, kjer so brli ob znani kuharski veščini gospe Mare odlično pogoščeni. Ob 1430 so se odpeljali z avtobusi na Pragcrsko. odkoder so s popoldanskim brzim vlakom odpotovali nazaj v svojo domovino.
Tatvine v mariborski mestni klavnici
Maribor, 31. avgusta. Mariborskim mesarjem je že dalje časa kradel nekdo sveže meso iz hladilnice v mestni klavnici, pa tudi telečje kože in cela teleta. Osumili so 381etnega Ivana L-iz Spesovega sela, ki ima tam svojo lastno rnesnieo. Zalotili so ga že večkrat na je vsakokrat apeliral na socialni čut in poravnal povzročeno škodo- Te dni po jo klavniiki čuvaj opazil, kako neki mesarski pomočnik zaposlen pri Piršu, čudno manipulira s cekarjem. Čuvaj je postal pozoren in je čakal, kaj se bo zgodilo. Naslednjega dne se je pojavil Ivan L. in hotel cekar odnesti. Ns ta način so prišli na sled tatvinam. Mojster Pirš je ugotovil, da mu je bilo ne te način v teku enega lete ukradenih okrog 10 telet, več kož in mnogo mesa. Pomočnik je priznal, da ga je Ivan L. pregovoril in vzpodbujal k tatvinam, češ. de so tudi prejšnji pomočniki kradli in de so za manjše .nagrade prinašali večje aH manjše količine mesa, ki ao ga nosili v cekarjih. Povprečno je dajal za 20 kg 50 din. Pomočnik jo tudi priznal, da je mojstru odnesel za približno 9000 din mesa. Policija je Ivana L. aretirala in izročila sodišču, prej pa mu je Se zaplenila 2900 din, ki jm je imel pri sobi.
SOKOLSKEMU MARIBORU SOKOJLSKl DOM f
CMD
skes* standarda haloskih viničarjev, bajtarjev, želarjev, dninarjev. Ta problematika zahteva specialnega u vel j a vi j en j a gospodarsko-socialnega sistema, ki si ga brez pobude in dobre volje odločilnih činitelje v v centru našega državnega in narodnega življenja ne moremo misliti, dotlej pa revnemu haloškemu prebivalstvu lahko pomagamo in o tem naj bi tudi razpravljali ob priliki manifestačnega in Jubilejnega zbora 11. septembra v Ptuju. Temu haloškemu bedniku in siromaku je treba pokazati, da nekdo nanj misli, da je še nekdo na svetn. ki mu hoče pomagati, Ta, ki mu hoče pomagati, je njegov krvni, rodni brat, ki mu je usoda naklonila višji življenjski standard, ki dopušča, da lahko pomaga. Dih bratske toplote, srčne dobrote naj prevzame Haložana, ki mu bo pomoč rodnega brata utirala pot do spoznanja, da pripada tudi on, čeprav revež   in   ubog.   narodni   celoti   ter državi.
kjer se najdejo ljudje, ki mislijo tudi nanj — siromaka in trpina.
Kako pomagati? Vsaj nekoliko. Akcija pomoči Halozam bi se lahko razvijala v dvojni smeri:
1. Rešujmo ubogo halofto deeo.
Z. Podprimo najbednejSe haloške rodbine v njihovi težki borbi sa obstanek.
Rešujmo zdravje,  življenja   telesno in
delovno zanemarjene haloške dece. V to avrho naj se ustanovi poseben odbor za pomoč haloški deci. Naloga tega odbora bi bila, da zbere imena dobrih, plemenitih slovenskih src, ki bi bila pripravljena, da vzamejo vsaj za par mesecev v letu (preko počitnic) na hrano vsaj enega otroka revnih haloskih viničarjev. Obenem bi bilo potrebno napraviti seznam taksnega parmesečnega okrepčila in razvedrila najpotrebnejše haloške dece. Sožitje v nacionalno zavednem krogu bi pustilo v trajnem spominu vtise, ki bi v zanemarjeni deci izoblikovali duševno podobo in obraz.
Sporedna naj bo akcija za zimsko pomoč najsiroma&nejsim hsloskim rodbinam. Poseben odbor naj bi na podlagi ogleda na mestu zbral naslove najpotrebnejših rodbin, ki bi bile pred priČetkom zime po izvrženi vsakoletni nabiralni akciji pod geslom »Rešujmo naše Haloze!« deležne primerne pomoči v živilih in blagu (perilu,, obutvi, kurjavi itd), ki bi se razdelilo po posebnih odposlancih tega odbora.
Zasnova in vznik takšne plemenite akcije ob 201etnici Jugoslavije in 301etnici ptujskih dogodkov bi ne bil samo izraz našega dobrega, bratsko utripajočega srca, človekoljubja in socialnosti, ampak predvsem narodnoobrambne zavesti. ki terja  od  nas v današnji dobi  in situaciji
vse večje važnosti ter plemenite iniciativnosti.
PIVKOV SOKOJLSKl DOM
Mariborske in okoliške novice
Mariborska beležnlca
Kino Union: Ljubezen mladega poročnika.
Grajski kino: Grofica Valevska Dežurni lekarni: Maver jeva lekarna v Gosposki ulici in Vaupotova lekarna na Aleksandrovi cesti.
— Strelska tekma mariborskega strelske* ga okrožja. Letošnja okrožna stre laka tekma, ki je zamišljena v proslavo TMI IcilniOn našega osvobojenja, to v nedeljo 11. septembra na vojaškem strelišču v Radvanju. Obenem proslavijo tezenski strelci svoj pet' letni jubilej. Razglasitev uspeha in razdelitev nagrad ho v zgornji dvorani Plohlove uostilne na vojaškem vežbališču.
— K izvajanjem Milie Dolzouhra in »'^ za Vsevidea. Preveli smo: iZdi se mi primerno, da dodam k stvari, o kateri sta spregovorila prijatelja It Dolgouhec in B. Vsevidec še nekaj, za kar se naša mariborska javnost gotovo tudi zanima. Ne «samo 20.000 hrenovk in vagon slatinske vode. Meni je na primer znan primer, da je neki mariborski mesar zaklal okoli 100 telet v prepričanju, da bo vse lepo in v redu vnov_ ceno in da bo morebiti že premalo. Potem je prišlo razočaranje, ki je zajelo nas vse, ki ne moremo razumeti, kako so takšne nenadne stvari moeoče. Tudi mi je znano, da 6e ie ucleden mariborski meščan zaradi njih v živčnem razburjenju v pisarni onesvestil in da «o ga morali pre»peljati do* mov. — Marko Vohec.<
— Pobreški sla«, pišejo nam: >Tista novica pod naslovom J> Pob reški utr i neki nas ie vse razburila. Človek bi si niti v sanjah ne drznil misliti, da so takšne izjave pred pričami mogoče, zlasti, če prihajajo iz sredine, kjer bi bilo pričakovati vsaj trohice toli poudarjene krščanske ljubezni in dobrote. Že dalje časa opazujem, kako išče nekdo dlake v jajcih. Te dlake in dlakice pa mene ne zanimajo. Mene zanima na primer bolj to, kdaj bo konec egiptovske teme v nekaterih delih naše občine, kdaj bomo deležni vsaj primerne kanalizacije. Spominjam se še dobro obljub na nekem svoje-oasnem shodu. Odtlej je po naši Dravi steklo precej vode. Pa mi čakamo, kdaj bo vse to in druao izpolnjeno, kar je mnogo, mnogo važnejše nego iskanje dlak. — Star pobrežki občan in davkoplačevalec.c
— Za člana upravnega sveta Drž. Hipo-tekarae banke je imenovan dr. Ferdo Miler. odvetnik v Mariboru.
—■ Odprta noč in dan so groba vrata. V starosti 52 let je umrla žena mizarja državnih železnic Marija Topolovec. Na Zrinj-skega trgu 3 je umrl v 54. letu starosti inž. Herman Pfrimer. Žalujočim naše sožalje!
— Nekoliko zastoja je bilo te dni v sadni trgovini, ker niso dobili nemški interesenti zadevnih deviznih dovoljenj. V zvezi s tem je padla nakupna cena jabolk od 2.75 oziroma na 2.50 na 2 din. Upati je, da bo sadna trgovina poživljena, čim dobijo nemški interesenti nova devizna dovoljenja.
— širi ae kuga. Prejeli smo: Kakor povsod, tako se je tudi v mariborski okolici, bližnji in daljnejsi, razpasla nevarna bolezen .kuga šusmarstva. Pri tem so na51 obrtniki hudo prizadeti. So pa žal tudi primeri, ko obrtniki sami širijo šušmarstvo, ker mnogokje ščitijo sušmarje za par kovačev. Sušmarji dobijo od mojstrov dovoljenje za delo za par dinarjev. Med šuamar-ji je precej takih, ki sploh niso vešči obrtniškega dela. Kaj mislite, kako bi se ta kuga lahko odpravila?
— Nova nevarnost preti posestnikom v Bohovi pri Mariboru. Poročali smo, da se je tamkaj razširila slinavka in parkljevka, ki je sedaj prešla na petero dvorcev. Skoda je precej velika, saj ne sme živina na paao in se ne sme vpreči za vožnjo. To stanje lahko traja par mesecev. Ljudje si ne morejo niti pridelkov pripeljati domov. Na mestu je skrajna previdnost v smislu de-sinfekcijekih predpisov v primerih širjenja nevarne »vinske bolesni slinavke tn parkljevke. Oblast je ukrenila vse potrebno, da se prepreči nadaljnje lirjenje nevarne nalezljive bolezni.
— Čudne eeH. Očividec nam poroča: Te dni sem bfl na sprehodu na sobni. Iz kmečke hiše čujem vpitje m klice ns pomoč. Vidim mlajšega moškega, ottvidno gospodarjevega sina. ki se je z tso tik) zaletel v delavko Antonijo JsnCiftevo. Poteptal Jo je na tla in jo nato se na ttsto ležečo obrcal in osirral, da je revici oteklo levo oko in da je dobila po telesu modre podplutbe. Prepeljali so jo T splošno bolnišnico, strmel sem, ker nisem niti slutil, da so Ukine reči mogoče slasti če ss poudarja misel tako zvane krščanske ljubezni. Zadet* bo hnsU ie svo. je posledlee prod sodiščem.
_gosmiskl Si infcsielnt Maribor pojde v
nedeljo 4. septembra v Slov. Bistrico na veliko sokolsko slavja.
_ Napadi bres konca. Posestnika Josipa Lampegtrja prt Sv. Lovrencu na Dravske« potjo sta napadla šs neissledena mla-denRSa m mu prtsadels veš sabodljajev na hrbtu. Orožniki so napadalcema is tik m
— Karambol se je pripetil na križišču Gosposvetske in Vrtne ulice. Na tem križišču se je v usodnem trenutku znašel s tovornim avtom trgovec s sadjem Ivan Faleskini s Koroške ceste 99. Iz nasprotne smeri je privozil z osebnim avtom Franc Korman iz Krčevine in sta se obe vozili znašli drugo pred drugim. Faleskini je presekal križišče. Ker pa ni bilo na desni strani prostora, da bi okrenil, je obrnil vozilo na levo in tam treščil v Kormanov avto. Korman ima zaradi karambola okrog 2.000 din škode.
— Samokresi, obleke .. . Ekonomu Francu Šmirmaulu iz Cvetlične ulice 16 je odnesel nekdo iz skladišča nov samokres, delavcu Tomu Milimu s Koroške ceste 13 pa je izginila iz barake v bližnji gramoznici nova moška obleka, vredna 400 din. Oba tatu zasleduje policija.
— Pri žaganju hlodov se je ponesrečil
pri Selnici ob Dravi. V levo nogo mu je 201etni delavec Friderik Narat iz Gradišča priletel velik kos odžaganega hloda in mu jo prelomil. Reševalci so ga prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico.
— E*v» na enega. V neki gostilni na Reki sta dva delavca napadla delavca Alojzija BraČuna. Med pretepom Je eden zabodel Bručana z nožem v levo stran hrbta, da se je onesvestil in obležal v mlaki krvi. Napadalca sta pobegnila.
— 800 din vredna puška je izginila posestniku Mihaelu Ferljugi v Framu. Fer-ljuga je tatvino prijavil orožnikom, ki so tatu kmalu izsledili in mu odvzeli puško ter jo vrnili lastniku. Tat je neki Franc N. iz Planine pri Framu.
— Ukradena kolesa ne gredo več v promet. O tem se je prav gotovo prepričal tat, ki je pustil žensko kolo znamke Mundus št. 2-131.316-19 pred izložbenim oknom trgovine Aboza na Grajskem trgu. Kolo je našel službujoči stražnik ter ga oddal na policiji, kjer čaka pravega lastnika.
— PobreSke novice. Na predvečer kraljevega rojstnega dne bo baklada in sokolska akademija s pestrim telovadnim sporedom. Na praznik kraljevega rojstnega dno slovesno razvitje narasćajskega prapora.
— Studenške novice. V kratkem se bo sestal občinski odbor, da razpravlja o tem, alf naj dobijo Studenci samostojno župnijo ali ne.
40 nagrad za čitatelje, naročnike in prijatelje »Slovenskega Naroda«
Maribor, 1. septembra.
Ob priliki jesenskega tekmovanja za nogometno prvenstvo priredi »Slovenski Narod« nagradno tekmovanje, ki »e ga lahko udeleže vsi naročniki, čitatelji in prijatelji našega lista in sicer iz Maribora in najširše okolice. Počenši od nedelje 4. septembra pa do 4. decembra bomo razdelili 42 nagrad naročnikom, čitateljem in prijateljem »Slovenskega Naroda«, ki bodo najtočneje napovedali izid prvenstvenih tekem, ki bodo od nedelje 4. septembra pa do nedelje 4. decembra. Vsak teden bomo razdelili po tri nagrade.
Podrobnejša navodila bomo objavili v jutrišnji izdaji.
Iz Gornje Radgone
— Meščanska s»Ja. S  1. oktobrom bo
otvorjan v obmejni Gornji Radgoni I. razred m'ščanake šole m nsto vstopno vsako leto po en razred več do popolne 4 razrednioe. Vpisovanje traja Ao 3. septembra v občinski pisarni, kjer morajo starši predložiti krstne H*t svojih vpisa, nth učencev. Meftčaneka fcela bo ■SfTSttki v poslopju banovlnskega gTadu na gnču.
— 0*etm* vest. Sef telefonske central1 P«"* poeti v Gornji Radgoni g. Pigner Ivan je s svojo soprogo postno kontrolorko go. Pigner Marijo premeščen k pošti v Maribor. K davčni upravi v Ormožu je pr me-šeen od tukajšnje davčne uprave davčni uradnik g. Pahor Karel, na njegovo meaio pa je dodeljen g. Mally Erminold iz Maribora.
— Neprevidnost — »terčKova »mrt. v torek 30. avgusta je 88 letni preužitkar Janez Klemenčič v Policah pri Gornji Radgoni pasel dve kravi. Vrv, na katerih ste bili kravj privezani, si je privezal okrog vratu. Brez dvoma je, da ^ pri pasi prispel • kravami na mesto, kjer se je v zemlji nahajala osja zalega, katerih je letos v tukajšnjem okolidu izredno veliko. Ose so se vatu le na žrvjnceti, ki sta pričeli divjati po travniku, pri čemer sta vlačili na seboj starčka z vrvjo >krog vratu. Vrv se mu je pri tem globoko zarezala v vrat in j* mdobU hode poškodbe, ki jfcm je podlegel v sredo zjutraj.