1 1 1 ORMOŽANÄ„EK Glasilo|Osnovna Å¡ola Ormož| Å¡tevilka 1| 2021/2022 2 KOLOFON 1. Å¡tevilka, Å¡olsko leto 2021/22 OrmožanÄ“ek je glasilo uÄ“encev Osnovne Å¡ole Ormož. Izhaja 2-krat letno. IZBOR GRADIV: Tina Zadravec, prof. (IP Å¡olsko novinarstvo), Stanka Hebar, prof. (1. VIO), mag. Mateja MeÅ¡ko (2. VIO), NataÅ¡a Kolar, prof. (3. VIO), Janja Rudolf, prof. NOVINARSKA EKIPA: uÄ“enci izbirnega predmeta Å¡olsko novinarstvo: Katarina Bezjak (8. b), Klara Ä„urin (8. a), Julija IvanuÅ¡a (7. b), Mija KiriÄ“ (8. b), Larisa Kociper (7. b), Marina Kociper (8. b), Iva - Tia KolariÄ“ (7. b), Neža Kralj (8. b), Tena Lazar (7. b), Tinka Prapotnik (7. b), UrÅ¡ula Å€korjanec (7. a), Teja Å€peÅ¡iÄ“ (7. a), Ella Naja TuÅ¡ek (7. a), Jaka VaupotiÄ“ (8. b) JEZIKOVNI PREGLED: Tina Zadravec, prof. GRAFIÄ„NA PODOBA: Janja Rudolf, prof. OBLIKOVANJE: Renata PuÄ“ko, prof. FOTO ZGODBA: UrÅ¡ka Veber, prof. FOTOGRAFIJE: arhiv OÅ€ Ormož NASLOVNICA: Julija IvanuÅ¡a, 7. b Å€olska novinarska ekipa ob Ä“asopisu OrmožanÄ“ek ustvarja tudi TV-OrmožanÄ“ek. V okviru izbirnega predmeta televizija nastaja Å¡olska TV-oddaja »OrmožanÄ“ek TV«. Pri nastajanju oddaje uÄ“enci pod mentorstvom dr. NataÅ¡e Rizman Herga pripravljajo aktualne vsebine in se predstavijo v vlogi novinarjev, napovedovalcev, snemalcev, oblikovalca naslovnice, fotografov, scenarista in montažerjev. Novinarska TV-ekipa so: Taja ArnuÅ¡ (7. a), Eva Pižeta (7. a), Nana VorÅ¡iÄ“ (7. a), Neža LuÅ¡anc (7. b), MaÅ¡a Rajh (7. b), UroÅ¡ Bauman (8. b), Jure Kosi (8. b), Tilen ArnuÅ¡ (9. a), Jan Ciglar (9. a), Žan IvanuÅ¡a (9. a), Tiya Kikl (9. a), MaÅ¡a Murad (9. a), Neja Å€tih (9. a), Anže Å€uen (9. a), Nik ŽnidariÄ“ (9. a), Anej FafuliÄ/ (9. b). Sem Zdravko in sem maskota OÅ€ Ormož. Popeljal vas bom skozi naÅ¡ Å¡olski Ä“asopis OrmožanÄ“ek. 3 Razred se predstavi Zdravkove Å¡olske dogodivÅ¡Ä“ine Zdravkov svet To smo mi - RAP-ovci Zdravko ustvarja umetnine Zdravkova knjižnica Zdravko se zabava Å€olsko leto 2021/2022 se na Osnovni Å¡oli Ormož prepleta z veliko utrinki iz preteklosti, saj v tem letu obeležujemo 120-letnico Å¡ole na Hardeku. Ves Ä“as delovanja Osnovna Å¡ola Ormož ostaja temeljna nosilka znanja in kulture v kraju, saj je to osnovna potreba vsakogar in vsakega naroda, tudi naÅ¡ega, slovenskega. NaÅ¡a prizadevanja smo usmerjali in usmerjamo v kakovostno delo na uÄ“nem in vzgojnem podroÄ“ju, v razvijanje vzduÅ¡ja strpnosti in veselja do dela in življenja. NajboljÅ¡i dokaz, ki potrjuje to trditev, so Ä“udoviti izdelki naÅ¡ih uÄ“encev, zbrani v novi izdaji Å¡olske revije OrmožanÄ“ek. Ponosni na napredek vsakega posameznega uÄ“enca stopamo pogumno v prihodnost, ker vemo, da so z nami tudi odgovorni starÅ¡i, ki v teh drugaÄ“nih Ä“asih stojijo svojim otrokom ob strani. Skupno zavedanje, da izobrazba pomembno vpliva na prihodnost otrok, riÅ¡e nam in naÅ¡im otrokom uspeÅ¡no prihodnost. V prihajajoÄ“ih praznikih in letu 2022 želim bralcem Ä“asopisa OrmožanÄ“ek veliko mavriÄ“ne domiÅ¡ljije, sproÅ¡Ä“ene ustvarjalnosti, tenkoÄ“utnosti in ljubezni do soljudi, vztrajnosti ter skrbi za zdravje sebe in svojih bližnjih. SreÄ“no. Aleksander Å€terman, prof., ravnatelj Foto zgodba Pod drobnogledom Razred se predstavi PosluÅ¡amo in priporoÄ“amo Beremo in priporoÄ“amo Ustvarjalnica DiÅ¡i po praznikih Å€olski novinarji raziskujemo Razvedrilnica 16 21 27 29 30 31 37 38 39 KAZALO 4 7 8 9 10 14 15 Neža Kralj, 8. b 4 RAZRED SE PREDSTAVI 1. a SE PREDSTAVI 5 RAZRED SE PREDSTAVI 2. a se predstavi 3. a SE PREDSTAVI NaÅ¡a pravljica NekoÄ“ je živelo 24 palÄ“kov in ena velika PalÄ“ica. PalÄ“ica je uÄ“ila palÄ“ke matematiko, slovenÅ¡Ä“ino, spoznavanje okolja, likovno umetnost, glasbeno umetnost in Å¡port. PalÄ“ica je bila s palÄ“ki prijazna in skupaj so veliko ustvarjali. Ä„e vas zanima nadaljevanje pravljice, ki jo živimo v drugem razredu, se nam oglasite in nas obiÅ¡Ä“ite. Ä„e želite vstopiti v naÅ¡e kraljestvo, morate s sabo prinesti veliko dobre volje. 3. a prijazen je, saj z veseljem sprejme te. Pridno se uÄ“imo, skoraj cel dan skupaj preživimo. Veliko igraÄ“ v razredu imamo, zato radi se igramo. Radi se uÄ“imo, beremo in piÅ¡emo. Priden razred smo, vÄ“asih pa tudi ponagajamo. Radi se imamo vsi. TO SMO MI! 6 RAZRED SE PREDSTAVI Tudi mi smo že dovolj veliki, da opravljamo svoje službe. Smo dobri mediatorji, razkuževalci, Ä“istilci, cvetliÄ“arji, sadjarji ╦ Svoje službe radi opravljamo in si jih tedensko izbiramo. Najraje sem maskoskrbka, saj soÅ¡olce spomnim na pravilno uporabo maske. (Tina) 4. a SE PREDSTAVI 5. a SE PREDSTAVI Jaz sem najraje sadjarka, saj obožujem sadje in služba ni težka. Kot sadjarka moram med odmorom prinesti sadje v razred, ga preložiti na krožnik in prazno posodo vrniti nazaj v jedilnico. (MaruÅ¡a) Rada opravljam delo cvetliÄ“arke, saj rada poskrbim za vsa živa bitja v svoji okolici. (Aja) Najraje sem luÄ“kar, ker nikoli ne pozabim ugaÅ¡ati luÄ“i v razredu. (Domen) TiÅ¡inomer poskrbi za mir in tiÅ¡ino v razredu. (Valentina) Ker imam rad raÄ“unalnike, rad opravljam vlogo raÄ“unalniÄ“arja. UÄ“iteljici pomagam pri raÄ“unalniÅ¡kih opravilih. (Luka Naj) Rad opravljam delo opomnikarja, saj ob koncu vsake ure opomnim soÅ¡olce, kateri predmet nastopi naslednjo Å¡olsko uro. (Luka) Najraje sem razdeljevalka, ker rada pomagam uÄ“iteljici pri razdeljevanju obvestil, uÄ“nih listov ali zvezkov. (Megi) Rada sem mediator, ker rada prisluhnem težavam soÅ¡olcev. Ugotovila pa sem, da je probleme vÄ“asih težko reÅ¡iti. (Aneja) 7 ZDRAVKOVE Å€OLSKE DOGODIVŀĄINE Teden otroka Ko smo imeli Å¡portni dan, sem se zelo zabavala. Imeli smo lepo pot. Ko smo hodili, smo imeli tablico za pisanje. NajboljÅ¡e mi je bilo, da je pisalo NE ODLAGAJ SMETI. Med hojo sem se s prijateljico Hano pogovarjala, bilo nama je zelo zabavno. Med hojo sem se razmigala za cel dan. Bila sem zelo radovedna in sem 10-krat uÄ“iteljico vpraÅ¡ala, kaj je za preseneÄ“enje na cilju. Ko smo priÅ¡li do podrtega hrasta, smo skakali gor in dol po njem. Pot po gozdu je bila zelo zabavna. Nabrala sem veliko storžev za svojo zbirko. Živa HanželiÄ“, 3. b Å€portni dan 5. 10. smo imeli orientacijski pohod. V Å¡oli smo se razdelili v dve skupini â•fi belo in roza. Odpravili smo se proti gozdni cesti pod Hajndlom. Roza skupino je vodila naÅ¡a razredniÄ“arka Mateja KovaÄ“iÄ“. Belo skupino pa naÅ¡a sorazredniÄ“arka UrÅ¡ka Veber. Po poti smo zagledali rdeÄ“e in rumene trakove. RdeÄ“i trak je pomenil, da moramo poiskati steklene skodelice. V skodelicah je bil listiÄ“, na katerem so bile zapisane naloge. Rumeni trakovi so nam povedali, da smo na pravi poti. Naloge so bile zanimive. Na koncu smo Å¡li Ä“ez most, ki vodi do JeremiÄ“evega mlina. Imeli smo se lepo. Orientacijski pohod je bil odliÄ“en. Edona Iseni in Neža Horvat, 5. b Sprehod v OrmoÅ¡ke lagune V torek, 28. 9. 2021, smo se uÄ“enci 5. razreda sprehodili do OrmoÅ¡kih lagun. V lagunah sta nas priÄ“akala vodiÄ“a, ki sta nam razložila in nas popeljala po Naravnem rezervatu OrmoÅ¡ke lagune. Razložila sta nam, kaj so lagune, zakaj so pomembne in kako so nastale. Videli smo razne ptice in bivole. Po ogledu Å¡estih bazenov in gozda smo si odpoÄ“ili na igralih. Tam smo spoznali tudi kozo in dva ponija, ki smo jih hranili. Potem smo Å¡e prigriznili in se odpravili proti Å¡oli. Imeli smo se lepo in se tudi nekaj novega nauÄ“ili. Rene Plohl in Nika VaupotiÄ“, 5. b Teden otroka Bil je teden otroka. Bil je naÅ¡ teden. Imeli smo robotiko. Ukvarjali smo se z roboti. V torek smo imeli pohod. Pohod je bil naporen, a sem vseeno uživala. V sredo je bil kulturni dan, praznovali smo stodvajsetletnico Å¡ole. V Ä“etrtek smo vadili za nastop. V petek smo imeli nastop, na katerem smo nastopali v Å¡portni dvorani. TjaÅ¡a RaÅ¡l, 3. a Aneja Rižnar, 3. b 8 ZDRAVKOV SVET David Erman, 3. b TjaÅ¡a RaÅ¡l, 3. a Anže KauÄ“iÄ“, 3. a Spoznajte Lana Rajha, ki obiskuje 3. a. Neverjetno uživa pri izdelovanju nenavadnih izdelkov. Velikokrat uporabi material, ki ga najde doma. Tako ustvarja iz WC-tulcev, plastelina, zobotrebcev, papirja ╦ Ideje najde na spletu ali pa v raÄ“unalniÅ¡kih igrah. Uživajte ob fotografijah njegovih izdelkov in morda bo z njimi navdihnil tudi vas. Moj hobi Moj hobi sta gimnastika in risanje. Rada se ukvarjam s Å¡portom. SkaÄ“em ristanc in gumitvist. Rada imam vožnjo s kolesom in plavanje, rada delam akrobacije. Rada pojem, pleÅ¡em, se ukvarjam z glasbo in igram klavir. Rada crkljam živali in jim berem. Rada se uÄ“im in berem. Rada se pogovarjam. Tinka Kosec, 3. b MOJ HOBI Moj hobi je sprehod. Pri hoji se zabavam in razgibam. VÅ¡eÄ“ mi je, ker sem zunaj. Zunaj se lahko sprostim. Ko hodim, opazujem lepo naravo. To rada poÄ“nem, ker ko greÅ¡ ven, se umiriÅ¡. Ko imam nekaj v sebi, ki me muÄ“i, grem ven in se sprostim. Narava me pomirja. Pomirja me, ker je tiÅ¡ina in ker je lepa. Å€pela Borko, 3. a 9 TO SMO MI - RAP-ovci Vzgoja za lepÅ¡i odnos do živali Sva Nikol in Selina iz 6. b. Že kar nekaj Ä“asa hodiva k živalovarstvenemu krožku oziroma kot se letos imenuje Z živaljo do boljÅ¡ega poÄ“utja. Najina mentorica Tina Zadravec nam predstavlja razliÄ“ne vsebine o živalih, tudi to, kako bi lahko pomagali in zmanjÅ¡ali zanemarjanje živali. ObÄ“asno pride k nam na obisk kakÅ¡na žival, lahko je tudi reÅ¡enÄ“ek. Lastnik nam jo predstavi, pove njeno življenjsko zgodbo, kakÅ¡en dogodek, ki se jim je zgodil in ostal v spominu. Vsebine, obravnavane pri krožku, z velikim veseljem nato predstaviva mlajÅ¡im uÄ“encem. Z namenom, da jih ozaveÅ¡Ä“amo, kako pomembna je skrb za živali. Za živali je treba skrbeti z veseljem in ljubeznijo. V veliko veselje nama je, da lahko te vsebine predstavljava mlajÅ¡im uÄ“encem! Nikol Å€vetak in Selina Nemec, 6. b Živali imam rad že od majhnega in si želim postati veterinar in zato je bil moj najlepÅ¡i dan, ko smo domov pripeljali psiÄ“ko Conie. Ob njej se poÄ“utim varno in kadar sem žalosten, pride do mene in me potolaži. Meni Conie pomeni ogromno in v njeni družbi se poÄ“utim vesel. Zelo lepo je imeti domaÄ“o žival, a hkrati tudi odgovorno, saj je žival živo bitje tako kot mi, za katero je potrebno lepo in dobro skrbeti. Moj ljubljenÄ“ek Moji psiÄ“ki je ime Conie. Je pasme shitzu. Stara je 2 leti, rojstni dan ima 21. septembra. Prehranjuje se s suhimi briketi Bosch. Dobi jih zjutraj in zveÄ“er. Veliko spi v svoji koÅ¡ari. Zelo rada se igra z igraÄ“ami, ki so primerne za njo, seveda pa najbolj obožuje cartanje. Rada ima dolge sprehode ali pa igranje na travi. Pri veterinarju je bila 6-krat. Cepljena je proti najpogostejÅ¡im pasjim boleznim. Prav je, da najprej spoznamo svojo domovino. Mladi popotniki smo pri RAP-u najprej spoznavali Slovenijo. Sestavili smo sestavljanko, prepoznali in raziskali mesto, ki ga predstavlja in mesto poiskali Å¡e na karti. Sedaj raziskujemo Evropo. Ste vedeli, da kocke LEGO prihajajo iz Danske? Da so bile prve kocke LEGO lesene? Kocke LEGO so veÄ“ kot le igraÄ“a. NataÅ¡a Kolar, prof. Mladi popotniki Ema Kelemina, 2. a Nika Breznik RajÅ¡p, 2. a Maja VaupotiÄ“, 2. a Marina RogiÄ/, 2. a Rene Plohl, 5. b 10 ZDRAVKO USTVARJA UMETNINE Ema Havlas, 1. a Ema Kelemina, 2. a Iza ZidariÄ“, 2. a Jernej Boj, 2. a Leni Majhen, 4. b Mia Novak, 4. b Nika Breznik RajÅ¡p, 2. a 11 ZDRAVKO USTVARJA UMETNINE Aljaž Hunjet, 3. a Ana Kosi, 1. b Martin Luknjar, 1. a Ronja Prapotnik, 1. b Taja LukaÄ“ek, 1. a Teja VaupotiÄ“, 4. b Teo OkreÅ¡a, 1. b 12 ZDRAVKO USTVARJA UMETNINE Ko jesen se prebudi, nov zaÄ“etek se zgodi. Listi niso veÄ“ zeleni, zdaj Å¡e so samo oranžni in rumeni. Veter z listi se igra kot otroci sredi travnika. Listi z drevesa padajo, nov nasmeÅ¡ek iÅ¡Ä“ejo. Meta Bezjak Jesen je lepa kot rdeÄ“a pesa. Rastline pripravljajo se na zimo, listi porjavijo skupaj ovenijo. Narava se uniÄ“uje s tem, ko oveni. Kisika primanjkuje s tem, ko skupaj podiramo drevesa. Å€ola spet zaÄ“enja se, vsi v klopi vraÄ“amo se. Ocene se zaÄ“enjajo, skupaj premagamo vse. Velikokrat reÄ“emo, da Å¡ola nam na živce gre. Rene Plohl Jesen je lepa kot barvna kepa. Polna listja in veselja, tudi hrepenenja. Ko se prebudi, jo zagledamo en, dva, tri. V njej so živali, rastline in mi, polni veselja za te prelepe dni. Nika VaupotiÄ“ Jeseni je vse oranžno, rjavo in rdeÄ“e. Vse je lepo in bleÅ¡Ä“eÄ“e. Grozdje se bere, vino pa vre, vse za kletarje treba je le. Å€ola se odpre, otroci v njo, vsi žalostni, ker nalog spet bo. Kdo bo ta otrok, ki se Å¡ole veseli? Itak vem, da ga na svetu ni. Korona je Å¡e vedno tu, zato maske nosimo. Treba se je Å¡e testirat, doma pa tuÅ¡irat. Taj Munda Jesenska pesmarica iz 5. b Alexandra PlavÄ“ak, 4. b Jakob Pleh, 3. b Zala Lakota, 1. b Ana PintariÄ“ 3. a UrÅ¡ula Å€korjnec, 7. a 13 ZDRAVKO USTVARJA UMETNINE Jesen je lepa kot barvna kepa. Prebudijo se otroci, ker Å¡ola se je zaÄ“ela. Listi zeleni so zdaj rdeÄ“i, rumeni. JurÄ“ki, kostanjÄ“ki so se prebudili, ker se njihov Ä“as je priÄ“el. Lastovke, vrabÄ“ki, Å¡torklje, siniÄ“ke so odletele, ker zima se bliža. Pia Rajh Ko jesen se prebudi, prebudijo se otroci, ki v Å¡olo se podijo. Z dreves pa pada listje, ki je pisano kot roža. Po listju pa ježki, zajÄ“ki se lovijo in si hrano nalovijo. VidiÅ¡, jesen je lepa, kot si ti in zdaj vidiÅ¡ to tudi ti. Jakob Kukovec PEDENJGRAD V MOJEM GRADU VSAK DAN SAMO BEREM IN BEREM. KNJIGE SO ZA MENE NAJDRAGOCENEJÅ€A STVAR. MAJA, 2. A V MOJEM GRADU MORAÅ€ VES Ä„AS GLEDATI TELEFON. V NJEM MORA BITI VSE PRIŽGANO. VES Ä„AS MORAÅ€ POLNITI TELEFON. TELEFON MORAÅ€ IMETI VEDNO V ŽEPU IN GA MORAÅ€ ZNATI UPORABLJATI. ŽIGA, 2. A V MOJEM GRADU VELJAJO POSEBNA PRAVILA. V MOJEM GRADU SO TAKA PRAVILA, DA Ä„E KDO NAJDE IZGUBLJENO ŽIVAL, JO PRINESE V MOJ GRAD. V GRADU POSKRBIM ZA ŽIVALI TAKO, DA JIH NAHRANIM IN JIM PONUDIM TOPEL DOM. NIKA, 2. A NuÅ¡a Rajh, 3. b 14 ZDRAVKOVA KNJIŽNICA Predlog za prazniÄ“no branje Za naÅ¡e male bralce priporoÄ“amo Ä“udovito zgodbo o tem, da Ä“e delimo, kar imamo, z drugimi, dobimo Å¡e veÄ“. Å€e posebno pa to velja v prazniÄ“nem Ä“asu. Ne Å¡tejejo le darila, ampak Ä“as, ki ga preživimo s tistimi, ki nam nekaj pomenijo. BožiÄ“no praznovanje Kate Westerlund Na božiÄ“ni veÄ“er vlada v gozdu pravo opustoÅ¡enje. Zima je huda, mraz pritiska, snega je veÄ“ kot preveÄ“, pa Å¡e mnogo prezgodaj je zapadel. Živali so prezeble in, kar je Å¡e huje â•fi brez hrane. Srnica Klara in njena mama opazujeta zvezdni utrinek in se pogovarjata o željah. Klara svojo željo po lepem praznovanju božiÄ“a zaupa zvezdici. In ker želje, ki jih zaupaÅ¡ zvezdam, po navadi ne ostanejo neuresniÄ“ene, si za prebivalce gozda tisti veÄ“er nadene podobo pravljiÄ“nosti. Trud, ki ga vložimo v izdelavo lastnega okraska, piÅ¡kota, daje naÅ¡emu ustvarjanju posebno vrednost. Z malce spretnosti in pomoÄ“i odraslih lahko nastanejo Ä“udoviti izdelki. Knjiga je polna ustvarjalnih zamisli za veÄ“ kot 80 božiÄ“nih dejavnosti, od iger in kuhanja do risanja in roÄ“nih del. Iz preprostih in jasnih navodil lahko ustvarimo presenetljivo veliko izdelkov in okraskov, od bleÅ¡Ä“eÄ“ih zvezd do prazniÄ“nih oken. Za vsakega se najde kaj zabavnega! (Povzeto po: http://felix.si/poucne-otroske/9687-bozicni-okraski-in-izdelki-9789610014508.html) (Povzeto po: https://www.bukla.si/knjigarna/otrosko-in-mladinsko/dojencki-in-malcki/slikanice/bozicno-praznovanje.html.) UÄ“enci 1. b so razmiÅ¡ljali, KAJ JE KNJIGA. KNJIGE IMAMO RADI. »Iz knjige se lahko nekaj nauÄ“iÅ¡.« »Knjigo beremo.« »V knjigi so lahko zvoki.« »Knjigo lahko veÄ“krat preberemo.« »Lahko si jo izposodimo v knjižnici.« »V knjigi so lahko sestavljanke in pobarvanke.« »Knjigo si lahko izposodiÅ¡ pri prijatelju.« »Lahko jo kupimo v trgovini.« »Knjiga je vÄ“asih brez slik.« »Knjige ne trgamo.« »Knjigo listamo poÄ“asi.« 15 ZDRAVKO SE ZABAVA IGRAJMO SE S Ä„OKOLADO Ä„okolado grobo nareži ali naribaj. Stresi jo v manjÅ¡o posodo in dodaj žlico olja ali rastlinske margarine, da se bo lepÅ¡e svetila. Ä„okolado raztopi nad Å¡ibkim ognjem ali v vodni kopeli. Sedaj se lahko priÄ“neÅ¡ igrati. TekoÄ“o Ä“okolado zajemi z žlico in jo zlij na papir za peko. V kupÄ“ke položi koÅ¡Ä“ke kandiranega sadja, pisane bombone, perlice ali potresi mrvice. Vse skupaj prestavi v hladilnik in poÄ“akaj, da se Ä“okolada ponovno strdi. (Vir: ProstoÄ“asnik, zima 2007) PotrebujeÅ¡: jedilno Ä“okolado, žlico olja ali rastlinske margarine, papir za peko, majhne pisane bombonÄ“ke, pisane mrvice, kandirano sadje. (Vir: Ciciban, januar 2016) 16 7. 9. 2021 - Žogarija, 4. razred F O T O Z G O D B A 23. 9. 2021 - Å€D Jesenski kros, 1. do 9. razred 28. 9. 2021 - ND Naravni rezervat OrmoÅ¡ke lagune, 5. razred 17 29. 9. 2021 - KD SrednjeveÅ¡ko mesto Ptuj, 6. razred 4. 10. 2021 - KD NaÅ¡a Å¡ola skozi Ä“as, 1. do 9. razred F O T O Z G O D B A 5. 10. 2021 - Å€D Orientacijski pohod, 1. do 9. razred 18 6. 10. 2021 - TD Robotika, 6. do 9. razred 7. 10. 2021 - ND Moja poklicna prihodnost, 6. do 9. razred F O T O Z G O D B A F O T O Z G O D B A 7. 10. 2021 - TD Robotika, 1. do 5. razred 19 8. 10. 2021 - Prireditev ob 120-letnici Å¡ole 8. 10. 2021 - KD 120-letnica Å¡ole, 1. do 9. razred 8. 10. 2021 - Prireditev ob 120-letnici Å¡ole F O T O Z G O D B A 20 5. in 6. 11. 2021 - Ruski vikend, 4. do 9. razred 15. 10. 2021 - Obisk PGD Ormož, PP Ormož in ZD Ormož F O T O Z G O D B A 25. 10. 2021 - Kužkovanje, 5. do 9. razred 21 POD DROBNOGLEDOM NaÅ¡a Å¡ola praznuje svojih 120 let Osnovna Å¡ola Ormož letos obeležuje 120-letnico, zato je to za vse nas prav posebno leto. Å€ola je Å¡e vedno zelo živa in polna mladostne energije. NaÅ¡a stara zgradba na Hardeku je bila zgrajena davnega leta 1901. Z leti se je tudi ogromno spremenilo. Na primer tablice in kamenÄ“ke so zamenjali raÄ“unalniki in sodobna tehnologija, zraven tega so prenovili tudi veliko Å¡olskih prostorov, saj se svet zelo spreminja, tako kot naÅ¡a Å¡ola. Vendar je vsa ta leta Å¡e vedno nosilka znanja in kulture, na kar smo zelo ponosni. Ob 120-letnici Å¡ole smo pripravili tudi kulturni dogodek â•fi slovesno prireditev, ki je potekala v petek, 8. 10. 2021, in na kateri je sodelovalo kar 200 uÄ“encev naÅ¡e Å¡ole in tudi uÄ“itelji. S prepletanjem glasbe, petja in recitacij smo zbrane goste popeljali skozi zgodovino Å¡ole. V tem jubilejnem letu je izÅ¡el tudi zbornik z naslovom NaÅ¡ih 120 let, v katerem smo skozi besedo in fotografije prikazali zgodovinsko pot Å¡ole, dolgo 120 let. Zgodovino Å¡ole pa poleg uÄ“encev najbolj piÅ¡ejo tudi uÄ“itelji in ostali delavci Å¡ole, zato smo Å¡olske novinarke raziskale, kateri uÄ“itelji in delavci Å¡ole so v zadnjih 40 letih najdlje del Osnovne Å¡ole Ormož. Med njimi sta uÄ“iteljici Marjana in Slavica, tajnica Anica in raÄ“unovodkinja Milena. Pa si preberite, kaj so nam samo za OrmožanÄ“ka zaupale o svojem delu skozi Ä“as na OÅ€ Ormož ╦ Klara Ä„urin, 8. a Na OÅ€ Ormož sem se zaposlila leta 1984, ko sem konÄ“ala Å¡tudij na PedagoÅ¡ki akademiji Maribor, smer Å€portna vzgoja. Za Å¡portne pedagoge takrat ni bilo težav z zaposlitvijo, zato se nisem odloÄ“ila za nadaljnji Å¡tudij na Fakulteti za Å¡port v Ljubljani. Mojo prvo zaposlitev je sprejel takratni ravnatelj Bojan Burgar. Takrat je Å¡ola imela veliko veÄ“ uÄ“encev kot danes, saj so bili razredi kar Å¡tirioddelÄ“ni (A, B, C, D), pouk pa je potekal dopoldan in popoldan. Mladi uÄ“itelji smo bili deležni obojega. Kljub temu smo se poÄ“utili zadovoljno, saj so nas starejÅ¡i sodelavci enakovredno sprejeli medse. Vsa leta sem na Å¡oli pouÄ“evala Å¡portno vzgojo, vstopala v oddelke podaljÅ¡anega bivanja in urejala Å¡olski atrij. Tam so domovale razne trajnice, svoje zavetiÅ¡Ä“e so v njem naÅ¡le tudi želve. VeÄ“ let sem vzgajala in skrbela za rože, ki so krasile Å¡olska okna. 22 POD DROBNOGLEDOM Z novo telovadnico in atletskim stadionom so se pogoji za Å¡port zelo izboljÅ¡ali. Udeležili smo se veliko tekmovanj, tudi na državni ravni. NajveÄ“je uspehe pa smo dosegali v rokometu, atletiki in gimnastiki. Za uspeh si Å¡tejem tudi to, da sem veliko uÄ“encev znala navduÅ¡iti za gibanje. Danes Å¡e vedno pouÄ“ujem Å¡port, izbirni predmet odbojko, Å¡port za zdravje, Å¡port za sprostitev in podaljÅ¡ano bivanje. Mnogi moji nekdanji uÄ“enci so danes moji sodelavci in ponosna sem na njih. Po 37 letih službe lahko reÄ“em, da je v meni Å¡e vedno tekmovalni duh in Å¡e enkrat bi se odloÄ“ila za uÄ“iteljico Å¡porta. Marjana Ozmec, uÄ“iteljica Å¡porta Izposoja v knjižnici je potekala roÄ“no, v zaÄ“etku 90-tih let pa so se zaÄ“eli pojavljati prvi raÄ“unalniki. Treba se je bilo uÄ“iti in prilagajati spremembam, tako kot tudi sedaj, v danaÅ¡njih Ä“asih. Življenje v Å¡oli se nenehno spreminja, tako se z njim moramo tudi mi, uÄ“itelji. Ohraniti vedoželjnost, igrivost pri uÄ“encih, jim odstirati nova obzorja, jih usmerjati in predvsem ostati mlad v srcu je osnovno vodilo naÅ¡ega poklica. Generacije otrok prihajajo in odhajajo, zagotovo pa v vsakem izmed njih ostane neizbrisljiv spomin na osnovnoÅ¡olska leta, v katerem imamo svoj delÄ“ek mesta tudi mi, uÄ“itelji. Slavica Å€ajnoviÄ/, knjižniÄ“arka Davnega leta 1984 v oktobru se je zgodil moj prvi delovni dan na OÅ€ Ormož. Minilo je že 37 let. V tem Ä“asu se je zamenjalo ogromno generacij uÄ“encev, odhajali so sodelavci in prihajali novi. Å€olo obiskujejo zdaj že vnuki mojih prvih uÄ“encev. Tehnologija, ki nam je takrat bila na voljo kot pripomoÄ“ek pri pouku, bi se danaÅ¡njim generacijam zdela smeÅ¡na, iz pradavnine, saj so mobilci, tablice, raÄ“unalniki in vsi ostali tehnoloÅ¡ki dosežki nepogreÅ¡ljivi. Takrat so bili zanesljivi pripomoÄ“ki le goba, tabla in kreda. Vedoželjnost in radoživost v otroÅ¡kih oÄ“eh pa sta ostali enaki. Že dolgo, dolgo Ä“asa sem tajnica na Osnovni Å¡oli Ormož. Moja tajniÅ¡ka pot na ormoÅ¡ki Å¡oli se je priÄ“ela 3. 1. 1985. Ko sem izvedela, da sem bila izbrana med veÄ“ kandidatkami, sem bila zelo, zelo vesela. Seveda sem imela kot mlada delavka ob sebi zelo dobro in srÄ“no mentorico Pjerino ŽnidariÄ“, ki je kmalu odÅ¡la v pokoj, vendar ne morem mimo tega, da se ji ne bi zahvalila za njene bogate izkuÅ¡nje â•fi tako službene kot tudi osebnostne narave. 23 POD DROBNOGLEDOM Moje delovno mesto je bilo takrat v stavbi sedanje stavbe ObÄ“ine Ormož, kjer je bila takrat stavba Å¡ole in so jo obiskovali uÄ“enci od 5. do 8. razreda, uÄ“enci od 1. do 4. razreda pa so bili v stari Å¡olski zgradbi na Hardeku. Takrat je Osnovna Å¡ola Ormož skupaj Å¡tela Ä“ez 900 uÄ“encev, ki so se leta 1989 združili v novi Å¡olski zgradbi, ki se ji je leta 1994 pridružila Å¡e telovadnica. Ves Ä“as službovanja sem se v Å¡oli poÄ“utila zelo dobro, Ä“e že ne odliÄ“no, saj sem s svojimi bivÅ¡imi in sedanjimi sodelavci vzdrževala prisrÄ“ne, prijateljske odnose. Seveda so bili boljÅ¡i in slabÅ¡i Ä“asi. Ä„e pa se v službi poÄ“utiÅ¡ dobro in vidiÅ¡, da te tvoji sodelavci sprejemajo, delo poteka samo od sebe. Opravljeno pa mora biti vestno in pravoÄ“asno. Delo tajnice je pomembno delo, je delo z dokumenti in delo z ljudmi â•fi uÄ“enci, zaposlenimi, s starÅ¡i in z zunanjimi obiskovalci. Z vsemi pa mora biti korektno. Moj službeni Ä“as pa se poÄ“asi, poÄ“asi izteka ╦ Anica KrniÄ“ar, tajnica Å€ele po mojem porodniÅ¡kem dopustu, po letu 1990, smo dobili raÄ“unalnik in takrat zaÄ“eli z obdelavo podatkov na raÄ“unalniku. Vendar je raÄ“unalnik prinesel tudi veliko veÄ“ novih zahtev in nove zakonodaje, ki je prihajala iz vseh strani. Nato smo dobile delavko zraven in tako bile vse do leta 2013 v raÄ“unovodstvu zaposlene Å¡tiri, saj smo opravljale vsa raÄ“unovodska dela za vse Å¡ole v takratni ObÄ“ini Ormož. Bile smo zelo povezane, si pomagale in strnile skupaj glave, ko smo bile postavljene pred nove zahteve in izzive, ki jim v zaÄ“etku nismo bile kos. Ko sta nastali obÄ“ini SrediÅ¡Ä“e ob Dravi in Sveti Tomaž, pa sem na Å¡oli v raÄ“unovodstvu ostala le jaz. Moram priznati, da sem kar pogreÅ¡ala družbo v raÄ“unovodski pisarni, a kljub temu smo sodelavke ostale povezane na daljavo in si tudi v nadaljnje pomagale in sodelovale. Sedaj zakljuÄ“ujem svojo 40-letno poklicno pot na Osnovni Å¡oli Ormož. Priznati moram, da je vÄ“asih bilo res težko, naporno, zahtevno in stresno, vendar sem se na Å¡oli in med sodelavci vedno dobro poÄ“utila. To pa je tudi tisto, kar v življenju najveÄ“ Å¡teje. Milena Ä„rÄ“ek, raÄ“unovodkinja ZaÄ“etki moje poklicne poti na Osnovni Å¡oli Ormož segajo v leto 1981. Takrat me je na delovno mesto finanÄ“nega knjigovodje sprejel tedanji ravnatelj dr. Bojan Burgar. Letos sem tako dopolnila že 40. leto službovanja na Osnovni Å¡oli Ormož. Ä„e se spominjam svojih zaÄ“etkov, ko smo bile v raÄ“unovodstvu zaposlene tri delavke, sta naÅ¡a osnovna pisarniÅ¡ka pripomoÄ“ka za opravljanje raÄ“unovodskega dela bila pisalni stroj in raÄ“unski stroj. 24 POD DROBNOGLEDOM SPREJEM PRVOÅ€OLCEV V Å€OLSKO SKUPNOST IN OTVORITEV IGRAL Ponedeljek, 4. 10. 2021, je bil za naÅ¡o Å¡olo zelo pomemben dan. Imeli smo kar dva pomembna dogodka, na katera smo lahko zelo ponosni. Prvi del proslave je bil namenjen naÅ¡im prvoÅ¡olcem. Preden smo jih sprejeli v naÅ¡o Å¡olsko skupnost, so morali podati slovesno zaobljubo, da bodo radi hodili v Å¡olo, da bodo pridni in se veliko nauÄ“ili. Kot devetoÅ¡olci smo jim ob slavnostnem sprejemu podarili vetrnice. Kot se je videlo na njihovih obrazih, so bili zelo veseli in Å¡e bolj ponosni, da so od tistega trenutka uradno del naÅ¡e skupnosti. Drugi razlog za veselje pa je bilo odprtje naÅ¡ih dolgo priÄ“akovanih igral. Na ta dan smo jih uradno otvorili vsi skupaj pred naÅ¡o Å¡olo in jih predali svojemu namenu. Prisotni so bili tudi donatorji, ki so nam pomagali uresniÄ“iti eno najveÄ“jih želja. Verjamem, da smo vsi zelo veseli, ker smo jih dobili, in prav lepo je opazovati, kako služijo svojemu namenu. Pia Å€korjanec, 9. b, predsednica Å€olske skupnosti OÅ€ Ormož 25 POD DROBNOGLEDOM Kreativni vikend za uÄ“ence: Ruski vikend NaÅ¡a Å¡ola je z zunanjimi sodelavci 5. 11. 2021 in 6. 11. 2021 organizirala Kreativni vikend za uÄ“ence â•fi Ruski vikend. Namenjen je bil prijavljenim uÄ“encem od 4. do 9. razreda, ki so imeli možnost spoznavati jezik najveÄ“je države na svetu, s praktiÄ“nim druženjem so razÅ¡irili svoja znanja o geografiji, raznolikosti kultur in se imeli možnost družiti z naravnimi govorci ruÅ¡Ä“ine, saj so ob uÄ“iteljih naÅ¡e Å¡ole (dr. Ireni KandriÄ“, ki je bila tudi koordinatorica Ruskega vikenda, DuÅ¡anki FeguÅ¡, NataÅ¡i Kolar, Metki LeÅ¡niÄ“ar, Majdi Podplatnik Kurpes in Alenki Å€alamon) delavnice izvajali Å¡e mag. Olga Varlamova, Aleksander Varlamov in Tatsiana Mardziasova. Vas zanima, kaj so o vsebinah povedali uÄ“enci, ki so se udeležili Ruskega vikenda? Video gradivo sta v predstavitveni film strnila uÄ“itelja Igor KauÄ“iÄ“ in mag. Mateja MeÅ¡ko, ogledate pa si ga lahko na povezavi, do katere vas vodi priložena QR-koda. Ker rad spoznavam druge države in njihovo kulturo, sem se z veseljem prijavil. Spoznavali smo Rusijo in njeno kulturo. Imeli smo tudi mini teÄ“aj ruÅ¡Ä“ine, vodila ga je gospa Olga iz Rusije. V njem smo se nauÄ“ili nekaj ruskih besed, primerjali smo rusko in slovensko abecedo. PosluÅ¡ali smo rusko glasbo. Med ostalimi tudi zelo znano rusko pesem KatjuÅ¡a. Spoznavali smo tudi ruske junake iz risank. Najbolj zanimivo pa mi je bilo pripravljanje ruske hrane. Zapisal sem si tudi nekaj receptov za njihovo hrano. Ruski vikend mi je bil zelo vÅ¡eÄ“, saj sem se nauÄ“il veliko novega o Rusiji. Rad bi ga Å¡e kdaj ponovil. Alen Lukavski, 6. b Na ruskem vikendu je bilo zelo zabavno. Obiskali so nas trije rusko govoreÄ“i gostje. Imeli smo Å¡est delavnic, gledali smo ruske risanke, kuhali, spoznali prve ruske besede, zapeli pesem KatjuÅ¡a, zaigrali smo na balalajko, gledali senÄ“no gledaliÅ¡Ä“e z Olgo, brali rusko zgodbo in delali plakat o Rusiji. Pri Tatjani smo kuhali varenike, ki so bili slastni. Aleksander nam je zaigral na balalajko, nato smo poskusili Å¡e ostali. NauÄ“ila sem se nekaterih ruskih Ä“rk in besed. Bilo je zabavno, vikend je minil zelo hitro. Bila bi vesela, Ä“e bi lahko imeli takÅ¡en vikend tudi vÄ“asih med poÄ“itnicami. Amalija RakuÅ¡a,6. b 26 POD DROBNOGLEDOM V petek smo se razdelili v tri skupine. Imeli smo tri delavnice in vsaka skupina je obiskala vse tri delavnice. V prvi delavnici smo se uÄ“ili podobne ruske besede, Ä“rke ter imena, kar je bilo meni zelo zanimivo. V drugi delavnici smo spoznali tri razliÄ“ne vrste ruskih risank. V tretji in zadnji delavnici pa smo kuhali rusko hrano po imenu vareniki. Meni je bila tretja delavnica najbolj vÅ¡eÄ“, ker zelo rad kuham in sem pri tem najbolj užival in se zabaval. Na koncu pa smo lahko varenike Å¡e pojedli. Pino KomloÅ¡, 7. b V petek in soboto smo imeli ruski vikend, na katerem smo imeli Å¡est delavnic. V petek smo imeli kuhanje varenik, abecedo in pogoste besede, pogledali pa smo si risanke (RokaviÄ“ka, NekoÄ“ je živel pes in Medved Pu). V soboto smo gledali in zaigrali vloge v pravljici iz senÄ“nega gledaliÅ¡Ä“a, posluÅ¡ali in zapeli pesem KatjuÅ¡a na balalajki. Naredili smo tudi predstavitve v Power pointu ali plakate. NaÅ¡i izdelki so razstavljeni na tabli v jedilnici. Najbolj vÅ¡eÄ“ mi je bilo kuhanje in igranje na balalajko. Na ruskem vikendu smo spoznali tudi tri Ruse (dva že veÄ“ let živita v Sloveniji). Zanimivo je bilo sliÅ¡ati ruski jezik in spoznavati njihovo kulturo. David JurÄ“ec, 7. b PIRATI PLASTIKE V ponedeljek, 4. 10. 2021, smo se kot skupina uÄ“encev 7., 8. ter 9. razreda odpravili proti reki Dravi na terensko delo, kjer smo kot »pirati plastike« zbirali podatke o plastiÄ“nih odpadkih vin ob reki Dravi na obmoÄ“ju Ormoža. Po razredih smo se razdelili v skupine in po veÄ“ razliÄ“nih odsekih na doloÄ“nem podroÄ“ju 1 m² poiskali razliÄ“ne odpadke (plastiko, papir, steklo ╦). Odpadke smo pobirali tudi v reki Dravi z mrežami. NaÅ¡e zbrane podatke bodo nato analizirali znanstveniki iz Slovenije, NemÄ“ije in Portugalske. Cilj kampanje je ozaveÅ¡Ä“ati ljudi po vsej Evropi o pomembnosti rek kot skupnih življenjskih žil ter o varstvu naÅ¡ih naravnih virov. Cilj kampanje je tudi poudariti pomembnost mednarodnega sodelovanja pri raziskavah. Tako uÄ“enci OÅ€ Ormož pod mentorstvom uÄ“iteljic DuÅ¡anke FeguÅ¡ in Andreje Kolar prispevamo k pomembnim znanstvenim raziskavam. Seveda smo naÅ¡li odpadke na naÅ¡em obmoÄ“ju, na naÅ¡e veselje pa manj, kot jih lahko spremljamo v ostalih mestih po Sloveniji. Mija KiriÄ“ in Neža Kralj, 8. b 27 RAZRED SE PREDSTAVI 6. a se predstavi Mi smo 7. a, vsak nas pozna. Eni radi riÅ¡ejo, drugi rajÅ¡i piÅ¡ejo. UÄ“ilnica 36 naÅ¡a je, tam notri vemo vse. Doma se pridno uÄ“imo, zato ocen se ne bojimo. V odmorih glasni smo, ko uÄ“itelj pride v razred, ga sploh ne opazimo. Kevin Rajh in Nana VorÅ¡iÄ“ Razumemo se dobro vsi, skupaj vemo delati. Ko deremo se mi, uÄ“itelji so jezni vsi. 7. a se predstavi Denis Haliti, 7. a 28 RAZRED SE PREDSTAVI 9. a se predstavi UÄ“ilnica 40 Tia in Lino tu glavna sta, ki v red nas spravljata. TjaÅ¡a in Tilen za koÅ¡ skrbita, nobenega sestanka ne zamudita. Tim se niÄ“ ne uÄ“i, pa kljub temu cveka ne dobi. Eva, Sara in Neža pa se skupaj uÄ“ijo, da dobre ocene dobijo. Nino frizuro rad spreminja, Beni pa raÄ“unalnike razbija. Lan si lase je porezal, da bi v Å¡oli se odrezal. Tjan doma igrice igra, domaÄ“ih nalog ne pozna. Alen na harmoniko igra in rad nas ima. Jaka H. lepe miÅ¡ice ima in se smeje ha ha ha. Meta rada poje in se zabava, Žana pa se z odbojkarsko žogo poigrava. Elene bati se je treba, saj vse tehnike brcanja obvlada. Rene in Daniela judo trenirata in vse tekmece razbijata. Klara v Å¡oli pridno se uÄ“i, Burja pa v glasbeno hiti. Luka igrice igra in zabavati se zna. Jaka K. T. polžje je poÄ“asen, a vedno glasen. Stelli matematika ne gre, a niÄ“ hudega, uÄ“itel'ca nam pravi: »ŀola je izziv, vsak mora najti svoj motiv.« Junaki 8. a 8. a se predstavi 29 POSLUÅ€AMO IN PRIPOROÄ„AMO Na Å¡tiri oÄ“i z Nino PuÅ¡lar Imajo tudi slavni tremo? V petek, 8. oktobra 2021 â•fi ob zakljuÄ“ku tedna otroka, je naÅ¡o Å¡olo obiskala znana slovenska pevka Nina PuÅ¡lar in nas presenetila s Ä“udovitim nastopom. Å€olski novinarki sva jo po koncertu ujeli skupaj z OrmožanÄ“kovo TV-ekipo in ji zastavili nekaj vpraÅ¡anj. Neža: Kdo pa je vaÅ¡ najveÄ“ji vzornik? Nina PuÅ¡lar: Uh, trenutno ╦ Pred kratkim sem si pogledala koncert Tine Turner. Pri svojih sedemdesetih ima neverjetno energijo na odru. ObÄ“udujem jo in želim si, da bi lahko Å¡la na kakÅ¡en njen koncert. Upam, da bom jaz pri sedemdesetih imela toliko energije â•fi življenjske, glasbene â•fi ter ljubezni do posluÅ¡alcev. Katarina: Katera vaÅ¡a pesem pa najbolj opisuje vas? Nina PuÅ¡lar: MogoÄ“e, težko je zdaj reÄ“i zase, ampak po tem, kar mi ljudje govorijo in kar sliÅ¡im, bi mogoÄ“e rekla Svet je tvoj, ker je to tudi pesem, ki sem jo napisala sama z Zlatkom in je pesem, ki govori, da je v življenju treba ostati na trdnih tleh, da je treba deliti svojo ljubezen, svoje znanje z drugimi, da ni pomembno, Ä“e si sam, ampak, da so okoli tebe drugi ljudje, ki jim moraÅ¡ dajati svojo ljubezen, seveda veÅ¡, komu in zakaj, in to se mi zdi v življenju pomembno, da tudi takrat, ko je mogoÄ“e težko, znaÅ¡ najti neko luÄ“ na koncu tunela in reÄ“i: »Grem naprej, to je za mano. Ampak zdaj grem naprej in ostajam na trdnih tleh.« Mislim, da je to pesem, ki najbolj opisuje mene, ker si mislim, da takÅ¡na sem v življenju, da znam videti bolj pozitivno kot pa negativno. Neža: Ali imate kaj treme pred nastopi in kako se sooÄ“ite z njo? Nina PuÅ¡lar: Seveda imam tremo, Ä“isto drugaÄ“e kot pa v zaÄ“etku, ko sem zaÄ“ela svojo glasbeno pot. Nek obÄ“utek, kot je trema, znotraj tebe pridejo metuljÄ“ki, vznemirjenje, to pa je vedno, ne samo, ko so koncerti, ampak tudi, ko so predstave, muzikali. To mora biti nujno, ker se mi zdi, da nekaj rad poÄ“neÅ¡ in ti ni vseeno za to. Nikoli pa ni bilo take treme, da bi recimo odpovedala ali pa ne bi mogla zapeti ali nekaj spregovoriti, to pa ne. Katarina: Ali zraven nastopanja na odrih opravljate Å¡e kakÅ¡en drug poklic? Nina PuÅ¡lar: Ne, pravzaprav je glasba in poklic pevke moj edini poklic, za kar sem zelo vesela in hvaležna, zahteva pa ogromno Ä“asa, zelo zaseden urnik, tudi ob sobotah in nedeljah, skratka nekako postane to naÄ“in življenja. Lahko reÄ“em, da je postal to del mene, ker mi ni težko, ker to rada poÄ“nem in sem zelo hvaležna, da lahko to poÄ“nem, vÄ“asih delam tudi do polnoÄ“i, do enih, do dveh zjutraj. VÄ“asih so kakÅ¡ni dopoldnevi prosti, kar mi je tudi najlepÅ¡i del tega poklica, ker je raznolik in nima neke ustaljene rutine. Z Nino sva se pogovarjali Å¡e ob nekaj vpraÅ¡anjih in zaupala nama je tudi to, da je že veÄ“krat padla z odra. Vabljeni, da si celoten intervju ogledate v oddaji TV-OrmožanÄ“ek, do katere vas vodi priložena QR-koda. Neža Kralj in Katarina Bezjak, 8. b 30 BEREMO IN PRIPOROÄ„AMO Mary Hooper: Prva ljubezen Romani naslahko vÄ“asih povleÄ“ejo v izmiÅ¡ljen svet, ki pa je lahko pouÄ“en, saj se iz njega nauÄ“imo, kako živeti v resniÄ“nem svetu. Tak je tudi roman Prva ljubezen. Govori o dekletu Sally, ki ima najboljÅ¡o prijateljico Joanne, kmalupa spozna tudi fanta Bena, v katerega se zaljubi. Ravno ko pristaneta skupaj, se Sallyjina družina odloÄ“i, da se bo preselila v mirnejÅ¡e okolje. Ko napoÄ“i dan selitve, se Sally stežka poslovi od najboljÅ¡e prijateljice in fanta. Kmalu po nastanitvi v novem domu Sally dobi prijatelje in spoznanovega fanta po imenu Danny. Kako se zgodba konÄ“a, si lahko preberete v mladinskem romanu Prva Ljubezen avtorice Mary Hooper. Želim vam veliko užitkov ob branju knjige. Marina Kociper, 8. b 31 USTVARJALNICA Likovni izdelki, ki si jih lahko ogledate v tej Å¡tevilki OrmožanÄ“ka Vsako leto Lions klubi s celega sveta sponzorirajo mednarodni likovni nateÄ“aj »Plakat miru« v lokalnem okolju. Tema letoÅ¡njega nateÄ“aja se glasi Vsi smo povezani. Namen nateÄ“aja je spodbuditi otroke v starosti od 11 do 13 let k razmiÅ¡ljanju o življenju, miru na svetu, prihodnosti, ljubezni in medsebojnem razumevanju. To Å¡olsko leto so k sodelovanju povabili tudi naÅ¡o Å¡olo. Veseli in ponosni smo, da so se 4 plakati naÅ¡ih uÄ“encev uvrstili na mednarodno raven, za kar jim iskreno Ä“estitamo. UspeÅ¡ni so bili: Neža Kralj (8. b), Neža Luknjar (8. b), Denis Haliti (7. a) in JaÅ¡a Žunec (6. b). Alen Lukavski, 6. b JaÅ¡a Žunec, 6. b Neža Luknjar, 8. b Ažbe DoveÄ“ar, 6. b Katarina Bezjak, 8. b Anže Mesarec, 6. a 32 USTVARJALNICA UÄ“enci 6. razreda pa so s svojimi izdelki sodelovali na mednarodnem nateÄ“aju Iz sveta igraÄ“. Muzej novejÅ¡e zgodovine Celje je povabil otroke, stare od 6 do 12 let, k sodelovanju pri ustvarjanju Hermanove galerije. To zbirko soustvarjajo otroci iz vsega sveta in jo vsako leto dopolnijo z likovnimi deli na novo temo. Naslov letoÅ¡nje teme je Iz sveta igraÄ“. Za sodelovanje na nateÄ“aju so uÄ“enci s poljubnimi materiali naslikali svojo najljubÅ¡o igraÄ“o. Med nastalimi izdelki je bilo potrebno izbrati 5 najboljÅ¡ih, ki bodo zastopali naÅ¡o Å¡olo. UspeÅ¡ni so bili: Maj Pleger (6. b), Nikol Å€vetak (6. b), Lea VidoviÄ“ (6. a), Ela LukaÄ“iÄ“ (6. a) in Nejc RaÅ¡l (6. a). Mentorica: Janja Rudolf, prof. Nikol Å€vetak, 6. b Nejc RaÅ¡l, 6. a Lili Kosec, 6. a Anže Mesarec, 6. a 33 USTVARJALNICA JaÅ¡a Žunec in Maj Pleger, 6. b Patrik BogÅ¡a, 6. a Maj Pleger, 6. a Alen Lukavski, 6. b Anže Mesarec, 6. a 34 USTVARJALNICA Le poglejte Ä“ez kak teden, kaj vse zna. Tu bo belo, tam bo rdeÄ“e, kakor od zlata. Spet drugje bež in sivo, modro, svetlo belo, srebrno, pozlaÄ“eno, posrebreno, svetlika vse se v buÄ“kah in v luÄ“kah. S svojim Ä“udnim Ä“ira Ä“ara ni niti enega brez para. A drugaÄ“e ta zima je star Ä“udak in potepuh, kakor vsak umetnik vesela kot klobuk. Pravzaprav povsod je, vendar nima doma, drugim na Å¡iroko daje, dokler daril ji kdo ne ukrade. Sama pa po svetu roma v mrzlem plaÅ¡Ä“u brez toplote. TakÅ¡na gre ta botra stara vsako leto mimo, ko leto že poÄ“asi pomladni Ä“as budi. Lili Kosec, 6. a ZIMA Å€la je, Å¡la je botra s cajno Ä“ez goro, Å¡la je in priÅ¡la na gmajno, za vasjo, tjakaj, kjer že dolgi Ä“as darila hodijo na vas. Tu se je utaborila in darila otvorila, daril po snegu naložila, od mraza solze potoÄ“ila. Darila v cajno si zložila, po vrsti jih razporedila. OdÅ¡la v vasico je po bregu, kjer otroci vriskajo ob begu. Darila razdelila in po snegu se zvalila, se v snežaka zaletela. Lana KoroÅ¡ec, 6. b Ela LukaÄ“iÄ“, 6. a Lea VidoviÄ“, 6. a Ažbe DoveÄ“ar, 6. b 35 USTVARJALNICA NajdaljÅ¡a poved o poÄ“itnicah Moje poÄ“itnice so bile zelo, zelo lepe, zabavne, luÅ¡tne, smeÅ¡ne, Ä“udne, saj sem bil v Postojnski jami, ki ima vlakec, Ä“loveÅ¡ko ribico, spominke, stalaktite, ki rastejo od zgoraj iz stropa, stalagmite, ki rastejo iz tal, videl sem tudi Ä“aÅ¡e, zavese in drugo, na koncu smo Å¡li tudi v restavracijo na kosilo, si ogledali Å¡e vivarij in expano, ki sta bila zelo zanimiva, saj smo videli kraÅ¡ke pojave, kraÅ¡ke živali, metulje, razvoj Ä“loveka, razliÄ“ne fosile â•fi zanimivo kot pot domov, ko smo Å¡li k teti in stricu v Novo mesto, kjer smo jedli torto za tetin rojstni dan in zraven gledali neko gospo, kako sprehaja maÄ“ka, se igrali s psiÄ“ko Gigi in na televiziji gledali akrobatiko in posluÅ¡ali radio, in sicer radio City, in na koncu je Gigi vsem grizla copate â•fi da bi se umirila, smo ji dali uho od krave, ker pa to ni delovalo, smo ji dali hrano in na koncu smo jo zdresirali, da sem po poti domov, ko smo se vozili po avtocesti, spal eno celo uro, se zbudil, ko smo bili že skoraj na Ptuju, in potem doma hotel gledati Exatlon in Kmetijo, zato sem si ju zavrtel nazaj, se Å¡el umit, se oblekel v pižamo, malo gledal televizijo in Å¡el spat ter sanjal, da sem prijel Ä“loveÅ¡ko ribico in tudi to, da sem videl, kako se združita stalagmit in stalaktit v steber, nato pa naslednji dan Å¡el k babici in ji pokazal vse iz Postojnske jame ter ji dal karto Postojnske jame za spomin, hkrati pa se Å¡e sam spomnil prelepih krompirjevih poÄ“itnic. Anže Mesarec, 6. a PoÄ“itnice v najdaljÅ¡i povedi Minule poÄ“itnice so bile obdane s kužki, z gradovi, s prelepim mestom Celje, nekoÄ“ imenovanim Celeja, v katerem se dobro je in pije, ter halloween straÅ¡i, ko pade noÄ“, maÅ¡kare pred vrati delajo truÅ¡Ä“, kot otroci na igralih v ormoÅ¡kem parku v 500 metrov oddaljen kraju od gradu, na katerem vroÄ“a Ä“okolada, obdana s penicami, kot potepuh, ki v trgovini nakupuje teste za korono, ki palÄ“ko v nos potlaÄ“i jim 2 cm globoko, da niÄ“ ne vidi, niÄ“ ne sliÅ¡i, ko palica v nos pogleda in povrta, sluznica se raztopi od groze, ki jo mama z vrtanjem v nos povzroÄ“i, da te Ä“isto vse zaboli, kot ko od sladoleda zmrznejo možgani ti, ker v grobu za hallowen zelo straÅ¡i, ko vsi ljudje v grobovih, obdanimi z vijoliÄ“nimiin modrimi, rdeÄ“e oranžnimi, belimi in rožnatimi sveÄ“ami, ki svetlikajo se tako daleÄ“, da se jih vidi z Lune, ki med osmimi planeti kroži okrog Zemlje, ki je tretji najbližji planet od Sonca, ki med poÄ“itnicami sveti na nas cel teden, predvsem v vroÄ“ih poletnih dnevih, v maju, juniju, juliju, avgustu in Å¡e v vseh ostalih sonce res lepo sveti in se res lepo prilagaja vremenu po celem svetu, ki ga sestavlja Å¡est kontinentov, obsijanih s soncem, ki je tudi med krompirjevimi poÄ“itnicami svetilo razigrano z jesenskim listjem obdano. Lili Kosec, 6. a Lana KoroÅ¡ec, 6. b Lea VidoviÄ“, 6. a Ažbe DoveÄ“ar, 6. b Lava DajÄ“bauer, 6. a 36 USTVARJALNICA Julija IvanuÅ¡a, 7. b 37 DIÅ€I PO PRAZNIKIH Nutelini piÅ¡koti Potrebujemo: 5 jajc, 7,5 žlic nutele, 12,5 žlic moke, 1 žlico mleka. Postopek: V primerno veliko posodo damo jajca in nutelo. Nato dobro zmeÅ¡amo in dodamo moko ter mleko. ZmeÅ¡amo z meÅ¡alnikom, da je brez grudic, in ko je dovolj gosto, damo na pladenj ali v papirnate posodice peÄ“. PeÄ“emo 10 minut na 180 stopinj Celzija. Dober tek! Tinka Prapotnik, 7. b PRAZNIÄ„NI OKRASKI PripomoÄ“ki: - papir, - Å¡karje, - flumastri, - lepilo. Postopek: 1. Vzamemo list papirja in ga trikrat preložimo. 2. NariÅ¡emo in izrežemo kroge. 3. Kroge okrasimo po želji. 4. Kroge zalepimo v krog. 5. Skozi luknjo na sredini napeljemo tanko vrvico in obesimo na želeno mesto. UrÅ¡ula Å€korjanec, Teja Å€peÅ¡iÄ“ in Ella Naja TuÅ¡ek, 7. a Nejc RaÅ¡l, 6. a Julija IvanuÅ¡a, 7. b 38 Å€OLSKI NOVINARJI RAZISKUJEMO Ali veÅ¡, kateri praznik praznujemo 31. oktobra? Pred krompirjevimi poÄ“itnicami smo se Å¡olski novinarji odpravili po razredih Å¡ole in 5 nakljuÄ“nih uÄ“encev vsakega oddelka vpraÅ¡ali, ali vedo, kateri slovenski praznik praznujemo 31. oktobra, saj je 31. oktober pri mladih zadnja leta vedno bolj popularen in poznan predvsem kot »noÄ“ Ä“arovnic oziroma halloween«. Ob preÅ¡tevanju odgovorov uÄ“encev smo kmalu ugotovili, da je naÅ¡a hipoteza bila pravilna, saj je veÄ“ina uÄ“encev, ki je podala odgovor, navedla prav to. Enako Å¡tevilo uÄ“encev sploh ni znalo odgovoriti na to vpraÅ¡anje. Izmed 88 anketirancev pa je le 14 uÄ“encev vedelo, da 31. oktobra praznujemo dan reformacije, ki pa je eden najveÄ“jih in najpomembnejÅ¡ih slovenskih praznikov. Prav je, da se zavedamo pomena tega kulturnega praznika, ko smo Slovenci po zaslugi Primoža Trubarja v 16. stoletju, v Ä“asu reformacije, dobili svoj knjižni jezik in v njem zapisani prvi dve slovenski knjigi. Mija KiriÄ“ in Jaka VaupotiÄ“, 8. b OznaÄ“eni sudoku V vsak prazen kvadratek vpiÅ¡i po eno od naravnih Å¡tevil od 1 do 6, tako, da bo v vsaki vrstici, v vsakem stolpcu in v kvadratkih z isto Ä“rko nastopalo vseh 6 Å¡tevil. Å€olsko tekomvanje iz razvedrilne matematike (2021) 39 RAZVEDRILNICA »Zakaj stojiÅ¡ z zaprtimi oÄ“mi pred ogledalom?« »Rad bi videl, kakÅ¡en sem, kadar spim.« Zdravko je ves Ä“as klepetal in uÄ“iteljica je poslala oÄ“etu sporoÄ“ilo: »VaÅ¡ sin je dober fant in ne uÄ“i se slabo, samo klepeta preveÄ“.« OÄ“e je sporoÄ“ilo podpisal in pripisal: »Morali bi poznati njegovo mamo!« »NaÅ¡ uÄ“itelj je pa res imeniten,« je dejal Zdravko zadnji dan Å¡ole. »Kako to, da si spremenil mnenje o njem, saj si vse leto govoril, da je siten.« »Vzljubil sem ga in sklenil, da ostanem Å¡e eno leto z njim.« OÄ“e je sina uÄ“il, da mora biti vedno vljuden. »NiÄ“esar ne izgubiÅ¡, Ä“e si vljuden, kveÄ“jemu pridobiÅ¡,« je dejal. »To ni res,« je ugovarjal sin, »ēe si vljuden, izgubiÅ¡ Å¡e sedež na avtobusu.« Ob zaÄ“etku Å¡olskega leta je uÄ“itelj poslal vsem starÅ¡em pismo: »Ąe obljubite, da ne boste otrokom verjeli, kar vam bodo poroÄ“ali o Å¡oli, potem vam obljubim, da tudi jaz ne bom verjel tega, kar mi bodo poroÄ“ali o domu.« »Zdravko, kakÅ¡en pa je tvoj zvezek? Le kako ti je to uspelo?« »Ąisto lahko, le zajtrkovati je treba in hkrati pisati naloge.« Zdravko je v Å¡oli nagajal in uÄ“iteljica je rekla: »Samo en teden bi bila rada tvoja mama!« Zdravko je odvrnil: »Bom vpraÅ¡al oÄ“eta, mogoÄ“e bo Å¡lo.« Zdravko se je vrnil iz Londona. »Si imel s svojo angleÅ¡Ä“ino v Londonu kakÅ¡ne težave?« so ga spraÅ¡evali prijatelji. »Jaz nobenih,« je odvrnil, ampak videti bi morali Angleže!« »Zakaj imaÅ¡ obe uÅ¡esi obvezani?« »Raztresenost. Likal sem hlaÄ“e in pozvonil je telefon. Namesto sluÅ¡alke sem k uÅ¡esu prislonil likalnik.« »Grozno! Kaj pa na drugi strani glave?« »Ker sem bil hudo opeÄ“en, sem poklical reÅ¡evalce.« Zbral: Jaka VaupotiÄ“, 8. b Prvi dan Å¡ole. UÄ“iteljica v prvem razredu pravi uÄ“encem, da naj kar vpraÅ¡ajo, Ä“e jih kaj zanima. Prvi vpraÅ¡a: »Kdaj bo malica?« Drugi: »Ali se lahko gremo igrat na dvoriÅ¡Ä“e?« Tretji: »Kdaj bodo poÄ“itnice?« »ŀtorklje odletijo jeseni na jug,« je razlagala uÄ“iteljica. »Verjeti vam moram,« je rekel Zdravko, »ampak zdaj vi meni povejte: kdo je prinesel sestrico, ki smo jo dobili ob novem letu?« UÄ“ence iz osmega razreda peljejo v muzej. Tam jih uÄ“itelj opozori na star kip. »Dva tisoÄ“ let je star,« pravi. »Dva tisoÄ“ in Å¡est,« ga popravi Zdravko. »Kako pa si priÅ¡el do te Å¡tevilke?« ga vpraÅ¡a uÄ“itelj. »Pred Å¡estimi leti sem bil z oÄ“kom in mamico tukaj in takrat je vodiÄ“ dejal, da je star dva tisoÄ“ let.« 40 UÄ“enci 3. b