Edizione per Testero — Inozemska izdaja ... „ VWI spediiio.« t. .bbon«meB«o pottai« D - rn9(l Leto LXXI Štev. 75 a _V Ljubljani, v soboto, 3. aprila I943-XXI ^»..tn. Puf«.». t gotovini_Prezzo »lena l u.su ^^^ __^ ^^^^^^^^^^^ Abbonamentl: Me«« Naročnina mesečno ^gjjfc^ jJBBlv ^BHP* V ^^^^^^^^^ Lire. Estero, 18 Lir, za inozem- /MT ^ JWW flHf ^ JHgf fiM^ M Btt M^M " 50 Lire Edi* OMk^ ŠBM MBS HB& mm« M N^Lm. fl^H^L M JHLm^ deljska Izdaja ce« SLOVENEC ln 10.349 za inserat«. Podružnic*! no 34 Lir«. Estero 65 Lir«. C. C P.t tcrzioni. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po prazniku. F111*'"' Novo mesto. o Uredništvo In npravai Kopitarjeva *. LJubljana. a .... . .... ... , >. Izvora! Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. 1 Vojno poročilo št. 1042 Sovražni sunki odbiti v Tunisu Letalski napad na Bono (5 nasprotnih letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na srednjem odseku tuniikega bojišča so bili odbiti sovražni sunki. Osne letalske skupine so zaporedoma tolkle po sovražnih avtomobilskih vozilih in četah ter napadle pristaniške naprave v Boni. Nemški lovci so v bojih sestrelili devet strojev, pet nadaljnjih pa je sestrelilo obrambno topništvo v S I a x u. Nasprotna letala so to noc obmetavala z manjšimi bombabi mesti Messina in Vili a S a n Gi o v a n n i ter povzročila nekaj mrtvih. Nekaj bomb je bilo spuščenih na C a t a n i j o , kjer ni obžalovati žrtev. Protiletalsko topništvo v Cataniji jc zadelo eno letalo, ki je treščilo v morje. Novi boji pri Ladoškem jezeru Tudi pri Ladoškem jezeru so se zrušili sovjetski napadi — V marcu uničenih 1267 sovjetskih letal Hitlerjev glavni stan, 2. aprila. Nemško vrhov- ' no poveljstvo objavlja: Proti fronti južno od Ladoškega jezera je sovražnik uvedel močne napade v več valovih, ki pa so se zrušili v našem obrambnem ognju ali pa v borbah od moža do moža pred našimi postojankami. Na ostalem vzhodnem bojišču je bilo samo neznatno krajevno bojno delovanje. V marcu so izgubili sovjeti 1207 letal, od katerih jih je bilo 1028 sestreljenih v letalskih bojih, 143 po protiletalskem topništvu. 30 pa so jih sestrelile kopne čete. Ostala letala so bila uničena na tleh. V Tunisu so bili sovražnikovi uapadi včeraj šibkejši kakor v prejšnjih dnevih. Več sunkov severnoameriških in angleških sil proti srednjemu in južnem tuniškem bojišču je bilo zavrnjenih. Nemške in italijanske čete so s krajevnimi napadi izboljšale svoje postojanke in uničile odrezane sovražne oddelke. Nemški lovci lo sestrelili nad tuniškim bojnim področjem in pri Kreti 10 sovražnih letal. Izgubljeno je bilo eno lastno letalo. Dnevni napadi šibkejših sovražnikovih letalskih sil so bili usmrjeni na zasedena z a p a d n a ozemlja in na mesto T ri c r. Sestreljena so bila štiri letala. Berlin, 2. aprila AS. V prvih treh mesecih leta 194'J so boljševiki izgubili 0410 oklepnih vozil. V to število pa n it-o všteti tanki, uničeni cd letal. Južno od Ladoškega jezera je sovražna ofenziva popustila. Sovražnik je izvedel samo nekaj napadalnih sunkov, ki so jih nemške čete gladko odbile. Med boji jc bilo uničenih nekaj tankov. Nemško težko topništvo je na leningrajskem odseku bombardiralo nasprotne železniške naprave ter tovarne Trevgolnik. Berlin, 2. aprila. AS. Te dni se je na odseku ob reki Miuš pridružil nemškim četam v boju proti Sovjetom večji oddelek domačih borcev. Poglavar tega oddelka je slovesno sprejemal prisego svojih vojakov v neki cerkvi, ki so jo Sovjeti jvirušili. pa je bila nedavno obnovljena. Mnogo teh 800 prostovoljcev se jih je že zmaeovito borilo proti komunističnim tolpam in so ponosni na svoje znamenje »zelena roka<, katero so za to svoje delo dobili. Hitler odlikoval generala fiariboldija b Hitlerjev glavni stan, 2. aprila. AS. Hitlerjev navzočnosti načelnika generalnega štaba nemških oboroženih sil v svojem glavnem stanu sprejel arniadnega generala in poveljnika italijanske osme armade Gariboldija. ki se je bojeval na vzhodnem bojišču, in mu je ob tem obisku sam izročil viteški red železuega križca. Miinchen. 2. aprila. AS. Snofi je v prostorih častniškega krožka v Miinchenu poveljnik nemških oboroženih sil na tem področju, general Kreibel, priredil na čast eksc. Gariboldija in njegovega spremstva sprejem, ki je potekal v ozračju najtesnejšega tovarištva Od italijanske strani so bili navzočni: eksc. Gariboldi, njegov načelnik glavnega slana general Malaguti, vojaški dodeljenec v Berlinu general Marras, njegov glavni namestnik Melchiori. italijanski konzul in celotno vodstvo fa-šija, z nemške stran: pa: general Kreibel, general Zenelti, poveljnik letalstva, gauleiter ter nniuclien ski župan. General Kreibel je gostu izrekel pozdrav ter v nagovoru poveličeval junaštvo italijanskih čet, ki so ob boku nemške vojske zadržali plaz rdečih tolp ter dale hude krvave žrtve. Zlasti je poudaril vedenje divizije »,!ulia< ter žrtev generala Marinazzi-ja, ki je z orožjem v pesti padel sredi evojih planincev. General Gariboldi je v svojem odgovoru dejal, da so vse italijanske divizije napisale 6lrani vzvišenega junaštva ob bregovih Dona, kjer mrtvi Se vedno stoje na straži ter pričakujejo svetle zarje zmage, »ltalijansko-nemško bratstvo v orožju.« je pripomnil general Gariboldi. >ki 6e je okrepilo v strahotnih in vzvišenih preskušnjah, je naročilo in ukaz za oha zavezniška naroda, da je treba rešiti Evropo boljševiške nevarnosti, na katero sta Musso-lini in lliltcr prva opozorila omikani 6vet.< Pomorski uspehi osi v marcu Berlin jo, da so 2. aprila. AS. Iz uradnih virov poroca-lle troine zveze marca meseca 1043 potopile 1,000.000 ton sovražnega trgovskega bro-dovja. Od teh so Nemci potopili 149 ladij s skupno 926.000 tonami. S tem se je število potopljenih ladij od 7. decembra 1941 naprej zvišalo na 3028 eno!. Iz lega sledi, da so v istem razdobju nove ameriške ladijske gradnje za 10?ž nižje, kakor pa je bilo polo|>ljenega brodovja. Berlin, 2. aprila. AS, Včerajšnji večerni tisk se je obširno bavil 7. uspehi nemške vojne mornarice in letalstva v mesecu marcu, o katerih uo-vori današnje vojno poročilo. List »Bdrsenzeilung« pripominja, da je skupno število potopljene so- vražne tonaže prav gotovo še večje, ker je nasprotnik nedvomno izgubil dobršen del od 58 ladij, ki so bile lorpedirane ali bombardirane. List DAZ pa piše. da s: spričo naglo naraščajočih po-topitev |k> nemških podmornicah v Londonu in \Vashingtonu ne delajo nobenih utvar več glede resne nevarnosti zaradi nemških podmornic ter ne skušajo več prikrivati dejstev z lažnivimi trditvami. List »Nachtausgabec pa pravi, da je najbolj jasen dokaz za vedno večjo uspešnost pod-mornio v primerjavi i>otopljcne tonaže v marcu lanskega lela. ko ni bilo potopljenih več kakor (VjO.OIK) ton. Še bolj značilna pa je primerjava o potopitvah v marcu 1940 in 1941. ko so nemške [Hjdniornice potopile 170.000 odnosno 320.000 ton. Strašna usoda poljskih otrok v Rusiji Rim, 2. aprila. AS: Angleška uradna poročevalska agencija je včeraj razširila naslednjo novico, ki se glasi: »Proseč pomoč za poljske otroke, živeče v sovjetskem izgnanstvu, je škof Jožef Cavvlina, predstojnik dušnih pastirjev pri poljski armadi izjavil, da ie od milijona poljskih otrok, pregnanih leta 1939 v Rusijo, 400.000 umrlo od lakote in zlostavljanja.« To poročilo še enkrat potrjuje barbarski in strahotni sistem sovjetskega režima, čigar grozote so napolnile ves svet. Ko jc London objavil to poročilo, je očividno hotel ustreči Poljakom, toda z njim je istočasno vsemu svetu pokazal novo zločinstvo svojega boljševi-škega zaveznika. Težko je spraviti v sklad to obsodbo moskovske vlade s slavospevi sovjetskemu režimu, ki se vsak dan slišijo v Angliji. Če pa je to le nizek političen račun, so Angleži nehote priznali svojo dvoličnost. Churchill sam je v kričečem nasprotstvu s svojimi obsodbami živalskih instinktov boljševiškega režima, ki jih je izrekel pred leti. Toda odgovornost za smrt teh 400.000 otrok ne pada samo na Moskvo. Krivda pada tudi na London, ker je on spravil Poljsko v vojno, obljubljajoč ji garancije,- katerih ni mogel izpolniti. Imerikanci v zadregi na Tihem morju Rim, 2. aprila. AS: »Popolo di Roma« proučuje položaj na Tihem morju ter pripominja, da se je Japoncem doslej posrečilo uresničiti vse svoje načrte, obstoječe v zaposlitvi in izčrpavanju številčno močnejših sovražnih sil s čim manjšim lastnim naporom ter z istočasnim utrjevanjem japonskih postojank od Alcutov do Sundskega ar-hipela. Z uporabo majhnih pomorskih lahkih edi-nic ter letal so Japonci v začetku spora uničili angleško-ameriško pomorsko moč, ki je bila znatno večja. Amerikanci po prvih porazih niso mogli paralizirati japonskih bojnih metod s potrebnimi ■»■in—a* ii Nov poveljnik japonskega letalstva in mornarice Tokio, 2. aprila. AS: Kontreadmiral princ Aszkira je bil imenovan za poveljnika japonskih združenih pomorskih letalskih sil. Pred odhodom iz Tokia na novo službeno mesto je bil sprejet pri cesarju. Papež Pij XII. ozdravel Vatikansko mesto, 2. aprila. AS. Papež Pij XIL bo prihodnji teden začel zopet sprejemati. Prvič po svoji bolezni se je včeraj podal v svojo zasebno knjižnico. Škandal v Londonu Bcrn, 2. aprila. AS. švicarski listi prinašajo poročila svojih londonskih dopisnikov o velikem škandalu, v' katerega je zapleten tudi Stafford Cripps. Obtožen je, da si je pridobil večino delnic družbe »Sert Brothers«, ki izdeluje motorne bombnike tipa »Sterling«. Cripps se je branil, češ da si je nabavil te delnice iz idealnih namenov. Toda teiiiu opravičilu nihče ne verjame. Listi pripominjajo, da je čudno, kako minister za letalsko proizvodnjo, ki kaže tolikšne simpatije do socializma, izrablja svojo oblast v svojo osebno korist. Roosevelt odklonil Fraserjevo vabilo Lizbona, 2. aprila AS. Novozelandski ministrski predsednik Fraser je povabil Roosevelta in njegovo ženo na obisk v Novo Zelandijo. Predsednik je bil tega vabila vesel, vendar pa ga je odklonil, češ da zaenkrat ne more odpotovati. Pola po tihem morju nadzirajo podmornice in Roosevelt ne bi rad na svoji osebi preizkušal uspešnosti teh podmornic, ki delajo tolikšne 6krbi združenim narodom. protiukrepi in nove tehnične iznajdbe niio mogle izboljšati njihovega položaja. Japonsko letalstvo je pri svojih napadih vedno presenetilo ameriške ladje. Amerikanci so danes v južnem lihem morju pred sledečo dilemo: ali še nadalje uporabljati močne pomorske sile in tvegati njihovo izgubo, ali pa uporabljati lahka pomorska sredstva kakor Japonci, toda to je le gverilsko vojskovanje, ki ne doseže nikakega odločilnega rezultata. Japonci medtem iz svojih utrjenih postojank napadajo nasprotno ladjevje in njihova oporišča ter so vseskozi v ofenzivi. Angleški proračunski primanjkljaj Lisbona, 2. aprila AS. Angleško finančno leto se je končalo 31. marca s pasivom 21S7 funtov šter-iingov. Za kritje tega deficita so morali razpisati razna jx>sojila ter emitirati razne papirje. Poročajo. da so dohodki presegli proračun za 193 milijonov šterlingov, toda država je imela tudi nepredvidenih izdatkov za 331 milijonov šterlingov. Sedanji položaj na vzhodnem bojišču Berlin, 2. aprila. AS: Bitka za kavkaško mostišče, ki bo prešla v zgodovino z imenom »močvirska bitka«, se zagrizeno nadaljuje. Zanimivo je, da je sovjetsko poveljstvo poslalo z bojišča .... . , 0(j_ ki pri llmenskcm jezeru specializirane tehnične delke na kavkaško bojišče. To so tisti vojaki, so jeseni in pozimi napadli Demjansk in so specializirani za borbe v močvirju. Zgradili so kakih 10 km dolg in 6—7 m širok nasip, da so lahko napadali nemške postojanke pri Staraji Rusi. Zdaj je področje severno od Kubanja in ob jugovzhodni obali Azovskcga morja eno samo močvirje. Na tem odseku pa hočejo boljševiki na vsak način napasti južni bok • nemških postojank. Napadajo torej med močvirji ob Azovskem morju. Pri tem imajo dvojni namen: radi bi zasedli Novorosijsk ter se polastili polotoka Taman, od koder bi znova skušali napasti Krim, kakor so že storili pozimi leta 1941. Na teh področjih se torej razvijajo boji, ki se jih ne udeležujejo velike množice tankov in pehote zaradi močvirja, ki pa so zato tembolj siloviti. Nemški lovci in strmoglavci napadajo sovražne čete na nujnih prehodih med tem vodovjem. Tako so včeraj napadali sovjetske sile, ki so skušale zavzeti vas Anastazijavskaja, 60 km vzhodno od Novorosijska. Ta vas je precejšnjega vojaškega pomena, ker ščiti bok velikega bojišča okoli Novorosijska. Razen teh bojev, ki so krajevnega značaja, ni bilo kaj posebnega na vzhodnem bojišču. Na odseku pri Bjclgorodu, kakor tudi ob Doncu so bili le ogledniški spopadi. Močnejše je bilo letalsko delovanje, kajti letalstvo jc osredotočilo svoje napade na sovražno železniško omrežje. Jugozahodno od Vjazme boljševiki še vedno stoje pred nemško obrambno črto, ki jc niso mogli prebiti. Podoben položaj je tudi južno od Ladoškega jezera, kjer so 6e boji končali z velikim neuspehom boljševiških oklepnih oddelkov. Jasen in odločen odgovor Berlina na angleško širokoustenje o sadističnih napadih na nemška mesta Berlin. 2. aprila. Včeraj je bila 25 letnica ustanovitve angleškega letalstva. Za to priložnost je dobila RAF celo vrsto brzojavk. Njihove vsebine ni težko uganiti. Kakor da bi se pokorili enemu samemu povelju, so suvereni in predsedniki držav, predsedniki vlad in ministri elavili delež angleškega letalstva pri zavezniški stvari v najkrivičnejši dobi te vojne, to je avgusta in septembra leta 1910., ko je RAF >v kali zadušila nemški vdorni poskus v Anglijo«. Listi tudi žele, da bi angleško letalstvo skupno 7, ameriškim letalstvom bilo zmožno podnevi in ponoči napadati nemška mesta. V zvezi s temi sadističnimi slavospevi so važne izjave generalnega ravnatelja nemškega tiska pri nemškem propagandnem ministrstvu dr. Frietscheja. Takole pravi: Angleško letalstvo v 2& letih ni mnogo napredovalo. Ima pa prednost v napadih iz nizkih |K>letov. Ko je letalstvo drugih držav mirno krožilo po nebu, so posebne skupine RAF iz nižine obstreljevale civilno prebivalstvo po arabskih in indijskih vaseh. Tudi v prvih mesecih sedanje vojne so angleški bombniki enako postopali. Hitler je Angleže opomnil, loda ko je bila mera polna, je na tisoče in tisoče bomb padlo na London in na večja industrijska središči v Angliji. Pripomniti pa je treba, da so te represalije veljale ne civilnemu prebivalstvu, marveč izključno vojaškim ciljem. Ko pa je bilo nemško letalstvo zaposleno na vzhodu, so Angleži začeli z divjimi neupravičenimi USA in SSSR ostane vse po starem Med Washingtonom in Moskvo ni moglo priti do pravega sporazuma Bern, 2. aprila. »La Stampa« objavlja v dopisu iz. Berila nekaj zanimivosti o razmerju med Združenimi državami in Moskvo. Takole pravi: Najgoto-vejši uspeh angleško-ameriških pogovorov v \Va-shinglonu je ugotovitev, da Združene države ne nameravajo urediti svojih razmer z Rusijo po angleškem vzoru, niti po londonskem posredovanju. Torej ne bo nikake dvajsetletne prijateljske pogodbe, ne nikakega neposrednega priznanja sovjetskih teženj po vzhodni Evropi, marveč le direktna in neodvisna, samostojna pogajanja. Zaradi tega je tudi angleški predlog za pakt štirih med glavnimi zavezniki zaenkrat preuranjen. Spoznanje, da je treba razčistiti rusko-aineriške odnošaje, ovira angle-ško-ameriški sporazum v vseh točkah programa, setavljenega od angleške vlade. Odveč je seveda pripominjati, da bi pomen tega programa bil enak ničli, četudi bi ga vsi zavezniki sprejeli, ker os nima niti najmanjšega namena, da bi se pustila premagati. Takšne so torej težave med nasprotniki osi. Ker pa Moskva doslej uradno popolnoma molči o svojih namenih ter je izražala svoje zahteve le z notami begunskim vladam in s članki v svojem tisku, jc vse pripravljalno delo v NVashinglonu po- polnoma obviselo v zraku zaradi sovjetskega nasprotovanja in bojkota. Zato tudi nimajo prave vrednosti nekateri doseženi sporazumi o gospodarski intervenciji zaveznikov v povojni Evropi, oziroma ustanavljanje pokrajinskih svetov, ki naj bi začeli delovali v Evropi po fantastični invaziji. Združene države vztrajajo pri teh svetih ter bi rade rešile vsaj videz atlantske karte in zato Združene države v nasj>rotstvu z angleškimi načrti ne odvzemajo malim narodom pravice od posamičnega zastopstva v teli svetih, ki naj hi bili po angleških željah gospodarsko in poUlično podvrženi Angliji in Rusiji. Begunska poljska vlada v Londonu resno jemlje članke nekaterih angleških listov o sovjetskih namenili v Evropi. Organ te vlade »Svobodna Evropa« jih zato odklanja ter izraža upanje, da so ruski državniki modrejši od ruskih predstavnikov v Londonu. Bilo bt v interesu Sovjetske zveze, če bi naslonila svoje odnošaje z Varšavo, Prago. Beogradom in Alenami na zaupanje in ne na nasilje. Nasilnost močnejšega nad slabšim bi ne bila le nasprotna duhu atlani.-ke karte, ampak po mnenju tega lista tudi nasprotna angleško-sovjelski pogodbi. terorističnimi napadi na Kiiln, Hamburg, Bremen, LUbeck, Rostock, Frankfurt, Miinchen, Ntirnberg, Stutlgart, Berlin in druga mesta. Cele stanovanjske četrti, umetnostni spomeniki in cerkve so bili v nizkem poletu uničeni, na stotine in stotine mirnega prebivalstva pa je našlo smrt pod bombami in ruševinami. Sovražnik ve, da bo nemško letalstvo nekoč grozno vrnilo vse te pokolje — ti napadi se namreč zdaj lahko nazivajo pokolji — in zato jih 6kuša opravičevati s trditvami, da so Nemci prvi napadli od|>rta mesta (Varšava, Rotterdam, Belgrad). Toda ti napadi so bili legitimni vojaški nastopi. Posadke teh mest se niso hotele, vdati in zalo je bilo treba poseči po »skrajnem sredstvu« bliskovitega letalskega napada. Kar se tiče bombardiranja angleških mest, pa pada krivda na Angleže, ker so oni prvi obstreljevali nemško prebivalstvo. Kaj pričakuje Churchill od teh vedno bolj divjih terorističnih napadov? Gotovo ne uničenja živčnih središč nemške vojne proizvodnje in narodnega gospodarstva, saj vsi vemo, da padajo razdiralne i.n zažigalne bombe le na obljudene četrti in ne na vojaške cilje. Churchill hoče zlomiti moralo prebivalstva, spodnesti nolranjo I ronto in s tem doseči to, kar je sovražna propaganda dosegla v Viljeiliovi Nemčiji lela 1918. Toda morala nemškega ljudstva je trša kot kdaj koli in ljudstvo je še bolj odločeno v volji po popolni zmagi in ]>o nadaljevanju totalitarne vojne, ki se bo končala s strahotnimi posledicami, v katerih bodo povrnjena vsa zločinstva angleškega letalstva. (>Piccolo.«) Sovjeti napadajo Poljake Stockholm. 2. aprila. AS. Sovjetski lisli so prenehali s svojim molkom o poljskih zahtevah po združeni veliki in neodvisni Poljski. »Pravda« piše zelo prezirljivo o proslavi šesie stoletnice poljske zasedbe Loopolisa. V notranjosti Sovjetske zveze je bil objavljen članek naslednje vsebine: »Samo majhni politikanti so zmožni proslavljali zasedl>o kake tuje države.< Za zsrled navaja sovjetski list, da Sovjetska zveza ne obhaja spomina ruske zasedbe Varšave v prejšnjem stoletju, ker^Rtisi takih dogodkov ne proslavljajo«. Nato nadaljuje, da jo Leopolis navzlic poljski zasedbi oslal eno največjih ukrajinskih središč, ki je živelo in se razvijalo kljub poljskim poskusom, kolonizirali ukrajinsko ljudstvo. Angleški zažigalni baloni padli na švicarska tia Beril, 2. aprila. AS. Švicarske vojaške oblasti uradno poročajo, da je veter preteklo noč zanesel nad Zilrich tri zažigalne balončke, ki so očividno angleškega izvora. Pobrala jih je policija. Iz enega so padle štiri posode z neko vnetljivo tekočino. Iz mesta, kamor je padel balon, se je v štiri strani razširil požar, ki pa so ca takoj pogasili. Policija je posvarila prebivalstvo, naj pazi, ker bi utegnilo pasli še več lakih balončkov na švicarsko oženil^®* Italijansko gospodarstvo v letu 1942 iz poslovnega poročila guvernerja emisijske banke, Banca d' Italia, za leto 1odjetjtt pretežno manjšega in srednjega značaja in je zaradi tega proizvodnja zelo raznolika. Potreba, da se zmanjša proizvodnja v tej smeri, da se zmunjša število raznovrstnih tipov in osredotoči proizvodnja v nekaj obratih, kar naj služi poenostavitvi nadzorstva in nakazovanju surovin, je bila večkrat v nasprotju s potrelx>, da se izkoristijo vse produktivne sile in da se upoštevajo obstoječi interesi zlasti manjših tvrdk. V finančnem oziru je bilo treba zaradi aktiviranja proizvajalnega procesa z razmeroma visokimi stroški postaviti problem presežka stroškov nad določenimi cenami zu celo vrsto rudninskih, kmetijskih in industrijskih proizvodov in raznih služb. Z ozirom na ta problem je država z namenom, da bi ohranila neokrnjeno kupno moč denarja in z njo kupno moč delavskih slojev, prevzela zu mnoge predmete nase breme višjih stroškov in ta postavka izdatkov, obenem z drugimi posrednimi vojnimi stroški, je dosegla v javnem proračunu tak obseg, tako da je smatrati vsako nadaljnje razširjanje za tuko, da ne odgovarja več namenu. Če dejansko prevzem dela 6troškov po državi po posredni jjoti vpliva na to, da se vzdrže gotove cene, je zaradi potrebe, ki izvirajo lahko za državno blagajno, da si mora kriti tozadevne stroške s pritegnitvijo emisijskega zavoda, tak poskus, da bi se vzdržala splošna raven cen, obsojen na neuspeh, če pogledamo v bodočnost. Iz tega izvira, da ima način kritja višjih stroškov svoj pomen tedaj, ko gre za omenjeni cilj dati premijo za nekatere bistveno važne produkcijske panoge, zlasti če v ta^namen ni treba poseči na povečanje obtoka. Gre vsekar kor za zaključke, ki jih je odobriti z načelnega stališča. Tudi v sedanji vojni se je ponovil v tehničnem in političnem oziru položaj, ki je že v prejšnji vojni dovedel vse vojskujoče države, da so žrtvovale v večji ali manjši meri zahtevo po denarni stalnosti izbiri neposrednih rešitev, pa manj težavnih, za kritje posrednih ali ne-posrednih vojnih stroškov. Tudi v sedanji vojni so se posledice povečanja denarne količine pridružile dejstvu, da je blaga vedno inanj na razpolago, iu je vse to skupaj povzročilo izpre-raembe v sistemu vrednot, iz katerega izvirajo dobički in žrtve, ki se v socialncm oziru ne dajo opravičiti, t. j. neurejeno in nesorazmerno gibanje cen in donosov. Zakonodaja je bila izdana v ta namen, da bi korigirala te posledice iu sicer s celoto ukrepov, med katerimi je treba v lanskem letu posebej podčrtati ukrepe glede discipline cen in investicij. Podobne cilje zasleduje nadzorstvo nad cenami, ki se pridružuje akciji, usmerjeni v to, da bi preprečile presežke dobičkov iz sedanje konjunktur". Glede donosov podjetij so je začela revizija cen pri vojnih dobavah, dočim je glede donosov dela bila uvedena civilna mobilizacija industrijskih podjetij, ki med ostalim 6tremi tudi za tem, da prepreči prehod delavstva iz ene stroke v druge. Ti ukrepi nimajo namena zmanjšati donose tako, da bi izločili vsak presežek, ki bi bil namenjen zasebnemu varčevanju. Niti ne uspevajo, da bi v celoti izločili presežke dobičkov zaradi konjunkture in morajo biti zaradi tega izpopolnjeni tudi z drugimi ukrepi, ki naj bi v obliki posojil presežke dohodkov in druge oblike denarne obilice v državne blagajne ali pa da bi odložili porabo teh presežkov do konca vojne. Tej slednji smernici odgovarja, kar se tiče podjetniške dohodke, dolžnost nalagati v državnih bonih posebne serije po 37» višje dobičke, :a3BSB3BBBBDBBBBaBBl»aEBHIDaaBiaa5f Sestanek dimnikarjev Da bi rešil nekaj vprašanj, ki se tičejo -kupine dimnikarjev, pa so ostala še nerešena, je tov. Dal Pra sklical na setanek delavce, s katerimi je v navzočnosti voditeljev sindikata, predsednika zveze dr. Altijeviča in poročevalca Jurija Stanka obširno razpravljal o predlogih za rešitev visečih vprašanj. Kategorija dimnikarjev, ki nosi prvenstvo zaradi polnoštevil-nega vpisa v' sindikalne organizacije, je pokazal na tej seji vso zrelost in sindikalistično misel, kar se ne najde povsod. O vseh vprašanjih so razpravljali navzoči popolnoma objektivno in odkrito. Tov. Dal Pra in dr. Alu-jevič sta zagotovila zanimanje zveze za uresničenje upravičenih zahtev zaslužne kategorije ljubljanskih dimnikarjev. ki so bili pridobljeni leta (939. Glede donosa dela je bila samo delno realizirana, in sicer z ukrepom, ki je podvojil družinske doklade za vpoklicane z zadržanjem nove doklade za časa trajanja vojne. Posebnega značaja so ukrepi glede zvišanja glavnic delniških družb in nakupov delnic, ki notirajo na borzah, ki predvidevajo obvezno naložbo v 3% tlržuvnih bonih. _Ti tvorijo ukrepi se uvrščajo v vrsto že prej podvzefih ukrepov proti nalaganju v nepremičnine ali v papirje, ki predstavljajo nepremičnine, ki so dosegli brez dvoma znatne uspehe. Tudi možnosti investicij v konsumne dobrine dolgotrajne vrednosti je bila skoro popolnoma onemogočena zaradi omejitev pri proizvodnji in potrošnji teli dobrin. Ti razni ukrepi dosegajo svoj ci'I.f, t. j. usmeriti proti državnim blagajnam likvidne knpitale poslužujoč se posrednega pritiska, ki skoro popolnoma onemogoča drugačne investicije. Nič manj pa v ta namen ni vežno prvina zaupanja. Varčevalec, ki zaupa svoj prihranek hranilnici ali ga naloži v državnih papirjih ali podpiše življenj-sko_ zavarovalno pogodbo, običajno ne opazi ob svojem dojenju previdnosti, možnosti kakšnega zmanjševanja denarne vrednosti in škode, ki bi mu z njo nastalu. Presoja namreč svoja prizadevanja in «voje račune z ozirom na bodočo porabo svojih prihrankov po cenah stvari, ki so v veljavi tedaj, ko hrani. To zadržanje ljudi, ki imajo dobro vero, mora biti potrjeno po stalnosti denarja .in mora obstojati zaradi opetovn-nili skušenj deva1! u taci je. Denarni trg. O denarnem trgu je poročilo dejalo naslednje: Velik uspeh sta dosegli obe posojili. Hranilne vloge pri denarnih zavodih so nadalje narasle, čeprav se je v decembru v primeri s prejšnjima dvema mesecema pojavilo počasnejše dotekanje vlog. Aktiva denarnih zavodov so bila v vedno večji meri namenjena v gospodarsko delavnost takega značaja, ki naj bi povečula vojni potencija'1 države. Zlasti so bile v ta namen znatne investicije srednje in dolgoročnega značaja. Računski zaključek banke za preteklo poslovno leto izkazuje 173.4 milij. lir čistega dobička in znaša dividenda banke zopet neizpre-menjeno 6%. Podaljšanje policijske ure: 26 Visoki Komisar je liilal odredbo, s katero se n od 5. aprila do nadaljnjega spreminja čas za gi- ■ banje ▼ Ljubljanski pokrajini takole: jj Gibanje je r Ljubljani znotraj bloka dovolje- ■ no od 5 do 22, na ostalem ozemlja pokrajine pa od 5 do 21. | DALE CARNEGIE Kofto si pridobiš prijateljev Nekoč sem govoril s Stefanssonom, slavnim znanstvenikom in raziskovalcem, ki je preživel enajst let v severnem Arktiku in ki se je Sest Javni lokali _ln gledališča se znotraj ljubljan- a let hranil samo z mesom in vodo. Vprašal sem ga skega bloka zapirajo ob 21.30, v ostali pokrajini ■ glede nekega njegovega poizkusa, češ, kaj misli pa ob 20.30. ■ z njjm dokazati. Nikoli ne bom pozabil njegovega Druga določila iz odredbe dno 30. oktobra B odgovora: »Znanstvenik ne sme ničesar dokazo-1941-XX ter 21. junija 1912-XX se v ničemer ne jjj vati. Znanstvenik mora le odkrivati dejstva.« spremenijo. H Tudi mi bi se morali ravnati po tem. •~ »j Ničesar ne izgubimo, če priznamo, da smo v Cnrniomi nri VltAlram l/itmii>n>in Q zmoti. Vsake debate je na ta način konec in vaš dprejeini pri VIS>0K6RI Komisariu »nasprotnik bo uporabil vsa sredstva ter vam do- Visoki Komisar sprejema ob delavnikih ra- B kazoval, da nič ne zaostaja za vami glede pozen ob sredah in sobotah: od 9 do 10.30 uradni- J pustljivosti in odkritosrčnosti. Mogoče vam bo čeke Visokega Komisariata. od 10.30 do 11.30 za-S lo priznal, da se moti. Ce imate matematično go-stopnike oblasti, dostojanstvenike in voditelje, od M tovost- lla ge vaš sobesedntk moti in mu to od- ■ krito poveste, kaj se vam bo zgodilo? Nek mlad Jj odvetnik je govoril o zelo važni zadevi pred naj- ■ višjim sodiščem. Med razpravo vpraša eden izmed Pl sodnikov: »Najemni rok v mornarici je po zakonu ■j določen na šest let, kaj ne?« Mladi advokat poli gleda sodnika in brutalno odgovori: »Velespošto-U vani, v mornarici tega zakona sploh ni!« V dvo- . ■ rani je vsem zastal dih. Odvetnik je imel prav Delitev mesa Zaupnik COMS-ja o ljubljanskem športu Ljubljana, 2. aprila. Včeraj popoldne je sklical zaupnik CONI-ja com. Btiratti športne poročevalce ljubljanskih dnevnikov in jim poročal o športnem sporedu tekoče sezone. Najprej je govoril o organizaciji novega nogometnega prvenstva, s katerim bodo začeli 11. t. m. Največ zanimanja bo vsekakor za tekmovanje v I. razredu, v katerem bodo sodelovali naslednji klubi: Ljubljana, Mars, llermes in moštvo, ki bo zmagalo na nedeljski kvalifikacijski tekmi med Mladiko in Tob. tovarno. Istočasno bodo začeli tudi s prvenstvom II. razreda in pozneje še s turnirjem mladinskih moštev in rezerv. Tako bo dana igralcem nogometa možnost zadostnega udejstvovanja, gledalci pa bodo tudi prišli na svoj račun. Veliko pozornost posveča zaupnik CONl-ja lahki atletiki, o kateri je naglosil, da pomeni zdrav temelj vsakemu športnemu udejstvova-nju. Tudi lahkoatletski spored tekoče sezono bo obilen. Bazvijal se bo delno na igrišču v Tivoliju, delno pa na llermcsovem igrišču v Šiški. Pri lahki atletiki ne gre toliko za vrhunske uspehe kakor za to, da se zanjo pridobijo množice mladine, meri katero je brez dvoma veliko nadarjencev, ki se bodo s časom razvili v odlične atlete. Misliti bo treba na to. da bo dobila lahka atletika v Ljubljani kaj več aktivnih pristašev, pa tudi več glcdalcev. Letošnjo atletsko sezono bodo otvorili 18. t. m. s pokrajinskim prvenstvom v teku čez drn in strn. Dolžina proge bo znašala 3500 m, prireditev pa se bo vršila na igrišču Hermesa. S podporo C.ONI-ja bodo uredili lahkoatletske naprave v Tivoliju, kjer bodo poleg tekališča tudi vzorne naprave za skoke in mete. Potem je govoril zaupnik CONl-ja o klubskem atletskem prvenstvu, ki se bo razvijalo po novem in zelo zanimivem tekmovalnem načinu. Poleg lahke atletike bodo gojili v Tivoliju tudi košarko. je to za naše razmere še precej neznana igra, ki pa zasluži veliko pozornost, ker ni težka, ni groba in jo je mogoče gojiti tudi na malih igriščih. Pohvalno se je izrazil g. Buratti o Ilirijan-ski plavalni šoli, ki pomeni zdrav temelj za propagando športnega plavanja v Ljubljani. V Kratkem času bo prišlo do reorganizacije Plavalne zveze in s tem v zvezi tudi do živahnejšega vodnošportnega udejstvovanja. Doslej so v Ljubljani štirje plavalni odseki: Ilirija, Vič, Ljubljanski S. K. in Dopolavoro Tob. tovarne. Spored plavalnih prireditev bo objavljen naknadno. 11.30 do 12.30 občinstvo. Delovanje pokrajinske delavske zveze Na sedežu zveze na Miklošičevi cevti 22 jem- c-j_n, „"".-----r.. . ~r '.~~~~Y~i!i~on^Ji^iL. bila v navzočnosti zveznega izvedenca seja iz-B " f®*?1*, ™ l t" '' In ^ 1° - k I,? , !^ vršnega odseka industrijskih delavcev. Tov. « s'cer na svoji strani, branil zadevo Ambrožič je podal upravno poročilo in poudaril g fi ' ^ P'\ T D™ potrebo po tesnejšem stiku med sindikalnimi S $ ° >? Z " Pak°' k° J° ' uBlednemu voditelji in delavstvom, da bi se v delavskih ■ možu- ,da 80,"}0U- , , ,u ,. množicah, ki so včlanjene v sindikate, zani- ■ Zel° majhno število je logično mislečih ljudi rnanje za organizacijo čimbolj povečalo. Tov. « Velika večina jo pod vplivom drugih, napolnjena Stanko je podal za to priliko posebno poročilo f. s predsodki vsake vrste, z zavistjo, s sumničenjem, in poudaril uspehe, ki jih je sindikat dosegel £ strahom, napuhom. Svoje mnenje zagovarjajo z nedavno glede včlenitve in organizacije delav-M vso zagrizenostjo, bodisi da gre za komunizem cev mestnih podjetij. V razpravi je več članov g a» ™ vero, bodisi da gre za zadnjo obliko tri-odbora povzelo in prosilo za pojasnila, kakor 5S zure ™ nastop kake filmske igralke, tudi zahtevalo pobudo glede sklepan ja pogodb, jj Ce že morate bližnjega opozoriti na kako na-naknr je izvedenec Dal Pra obširno razložil vse ™ pako ali zmoto, vam svetujem, da preberete vsa-predinete. ti ko jutro pred zajtrkom tale odstavek znanega pro- gj fesorja Jakoba liarweya Robinsona. 13 »Mnogokrat se zgodi, da spremenimo svoje mnenje kar tako, sami po sebi. Če pa nam kdo Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da S reCe- da nimamo jirav, teda jto mnenje zagrizeno q OI,,:i. ♦ i r,„i.„5„n,i i„u> „ a branimo. Ustvarjamo si pojme, ki nimajo za nas bodo dne 3 aprila t. 1. potrošniki lahko kupili g nobene pomenlbnogli. če nflnl bi ]ih pa kdo ho_ pri svojih običajnih mesarjih 90 gramov svežega " tel spremeniti, kar naenkrat no moremo biti brez mesa na osebo proti odvzemu odrezka C. n njih. Jasno je, da nam niso dragi naši pojmi in ® prepričanja, temveč naša lastna osebnost, ki jo J] ogrožena, da bi morala priznati lastno zmoto. Beta sedici »jaz« in »mojo« sta najbolj važni besedi, ki g ju človeški jezik pozna. Je vseeno, če govoriš o »moji« hiši, »mojem« nam kdo športnih igrišč in umetnostne razstave, posve-g o*ita zmoto, bodisi da gre za našo uro, bodisi da . ........ . K gre za nas avto, bodisi da gre za kanale na Marsu, za kakšno kemične probleme. Uga-rerjamemo v stvari, ki smo jih nava-sezone obilen spored. Prepričani smo. da bodo S Jeni RledatI kot resnične. Ko pa je naše prepriča-znali ljubljanski športniki ceniti plemenito prj. £ nje napadeno, in se nam očita zmota, skusa nadi zadevanje športne oblasti in da bodo doprinesli g naš napuh vseh načinov in sredstev, ki naj bi svoje za razmah zdrave telesne vzgoje med g nase prepričanje opravičili. Prav za prav navaja-široke plasti mladine. H mo vse dokaze le zato, da nam ne bi bilo treba ■ verjeti, kar nam drugi povedo.« "■ Nekoč sem se obrnil do tapetnika, da bi ml {nftfi m IrrifVftm 5 nabavil nekaj preprog. Ko mi je poslal račun, se d^Dii V KlalKuni n m[ je v glavi kar zvrtelo. Vsola je bila ogromna. Plavale so kakor moški... Iz Kopenhagena 3 Nekaj dni za tem me je obiskala prijateljica. poročajo, da so postavile danske plavačice na ■ M«>d pogovorom sem ji povedal za račun, ki sam prireditvi v kopališču Frederiksber nov sve- g R" „moral. Pla«atl- »Nezaslišano!« je vzkliknila, tovni rekord v mešani štafeti 3X100 m. Nova g »MoŽ vas jo oslepnri !< Bilo je res. Toda jaz sem znamka, ki velja še za neoficielno, znaša 3 min. B f® .^Sal zagovarjati ter zatrjeval, da je bil ma-47.6 sck. Takole so plavale: Tilda Jorgcnsen ■ »f"al prvovrsten, da si boljšega in bolj umetni-1:15.6, Inga Sorensen 1:25.8 in Fritza Nathansen g škegn ni mogoče omisliti, in tako dalje. 1:06.2. Marsikateri moški plavalni klub bi bil M Ko pa se je nekaj dni za tem druga prija-nod vse zadovoljen, če bi lahko postavil tako g> teljica kar sprostila v pohvali mojih preprog in hitro štafeto. pj obžalovala, da nima sama kaj takega, mi je kar Da je postala Cristl Cranz smuška učite- «?am° P® Prišl!> na u(sU,: »Odkrito rečeno so ljica, smo poročali že lansko leto. Sedaj lahko g kc^'n. kajti preveč me je veljalo.« poročamo že o njenih uspehih. Na Feldbergu £ ,. /časih svojo zmoto priznamo sam, od sebe je vodila bivša olimpijska prvakinja smuško " a'> "'d.1 na pobudo kakega prijatelja če smo le prvenstvo nemških unhxrz. Prav posebno so $ opozorjeni vljudno in ljubeznivo. Nikoli pa je ne se izkazali predstavniki freiburške univerze, H ',onio priznali tistemu ki nam jo vrže v obraz, kjer deluje Čristl Cranz kot športna učiteljica, g ^ek slaven ameriški novinar si je med ame-N jena učenka Liesel Hofcrer je zmagala v aip- S n51t0 državljansko vojsko v epel v glavo, da bo ski kombinaciji, njen mlajši Ibrat Harro pa c tt spremenil Lincolnovo politiko ki mu n, bila bil najhitrejši med moškimi. S VHe°- Rekel je, da bo to storil s pomočjo časo- V nadaljnjih izvajanjih se je dotaknil za- W »mojem« psu, o »mojem« kosilu, o upnik CONl-ja še sodniškega tečaja, reorgo- g 0 >mo)em. kraju, o »moji« domovin., o nizacije časomerilcev, vprašanja ljubljanskih u prepričanju. Čutimo se prizadete, ko i športnih igrišč in umetnostne razstave, posve- g ožlla znl0L°' ^odip' -- - ----- ' Čene športu. Veseli nas zlasti okoliščina, da jc g F®.'» nvl0' b poskrbljena za najvažnejše športe, katerim se ai nodist da gre za obeta tekom letošnje spomladanske in poletne g .ta nam, da verjai i * i , « ____• t _____ «■ i___i.M ioni pledntl kot r Tudi vojaki smejo nositi svoja špo , J® pisne kampanje, s smešenjem, ironiziranjem in ---t —— 7;---• vr'- or pod vodstvom g. organista Koprivnikarja zapel pretresljivo Mendelssohnovo »Presrečni vi«, nakar se je začel uvrščati pogrebni sprevod in se pomikati skozi trg in potem nazaj proti farni cerkvi. Za križem je bilo veliko število vencev sorodnikov in raznih organizacij, potem se je vrstila šolska mladina z zastavami, venci in cvetjem, Marijin vrtec s praporom, nadalje razna društva z zastavami: Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, Marijina družba, Tretji red, za njimi postrojena čela Legionarjev, pevci, duhovščina s škofom, za krslo, ki so jo spremljali Legionarji, so stopali pokojnikovi sorodniki, vojaški poveljnik z županom g. Hrenom, italijanski častniki, uradništvo, občinski odl>or, nato pa številna množica, ki je pospremila pokojnika na zadnji poti in tako na najlepši način počastila njegov spomin. Duhovniki so ves čas prepevali pretresljivi »Usmili se me«, šolska mladina pa je glasno molila sv. rožni venec. Ko je žalni sprevod krenil v cerkev, je ondi opravil slovesno peto sv. mašo kanonik arhidia-kon g. Anton Vovk ob asistenci prodekana g. Na-strana in borovniškega župnika g. Jerine. — Po končani služb: božji je stopil na prižnico g. škof in spregovoril zbranemu ljudstvu, ki je cerkev popolnoma napolnilo. V izklesani besedi je poudaril trdnost večne resnice: vsi, prav vsi smo na tem, da se slej ali prej poslovimo od tega sveta, življenje tostran groba je kratko, to je pena, ki se ob prvi sapi razprši, življenje onstran groba pa je večno. In mar ne boš, človek, ki ne veš ne ure ne dneva, kdaj pride pote 6inrt, saj pride da more le največji zakrknjenec ali največji hudobnež še odobravati njegovo nesrečno gibanje. Zato opažamo, da je prišlo do reakcije celo tam, kjer so so včasih odkrito gojile simpatije za boljševizem in njegovo partizanstvo. Toda o tej reakciji so moramo a stališča notranje, idejne vsebino komunizma zamisliti ter kritično presoditi najprej, ali je način te reakcije vedno učinkovit, potem pa zlasti to, če je iskren in ue le pretveza za na-daljnn podpiranje in sodelovanje. V oči pade najprej to, da nekateri obsojajo le umore in požige komunistov — drugega nič. Žal jim je za prelito kri ter za požgane domove, f drugačo pa so njih čustva šo vedno pripravljena J zagrniti v plašč usmiljenja in ljubezni ves komu-J nize m t njegovim naukom ter z njegovo taktiko J vred. Seveda jo to premalo. Ni dovolj, objokovati \ prelito kri in prizadeto škodo. Kradejo in moro tudi navadni razbojniki, ne samo komunisti. Iti- Prihodnji teden bodo izšle' slovite PRAVLJICE Bozene Nemcove m^^g^ggmmmgpmm v lepem prevodu dr. Tineta Debeljaka Lani je izšel I. del Pravljic, letos drugi del, prihodnje leto pa bomo postregli zvestim bralcem »Slovenčeve knjižnice« z zadnjim III. delom Pravljic te svetovnoznane češke pisateljice. »Pravljice« bodo najprimernejše velikonočno darilo za mlade in odrasle. Takoj za to knjigo bo izšlo z lepimi ilustracijami znamenito Federerjevo delo »PILATUS« s švicarskih gora. nekateri našd slušatelji te šole v Beogradu odnosno v Zagrebu niso mogli tamkaj končati svojih zapo-četih študij. Višja pedagoška šola bi zadobila svoj pomen posebno še tedaj, ko bi bilo naše učiteljišče reformirano na srednješolski podlagi in bi mu bila taka šola nujno dopolnilo (ekraja vsaj dva semestra!), a potrebna bi nam bila že danes zlasti za meščanskošoleko in strokovno učiteljstvo. Pisec bo razpravioo, ki skuša obrazložiti pomen iin važnost take šole, še nadaljeval- Ob priliki 70 letnice je naš pedagoški starosta vseučil. prof. dr. Karel Ozvald napisal daljši oris svojega življenja pod naslovom: Kako tem duhovno rasel? Z njemu svojsko uglajeno in zgoščeno besedo v odgovor na to vprašanje razbira prirojena svojstva od vplivov od zunaj in ee pomudi dalj časa ob različnih činiteljih, osebnostih, ki so vplivale na njegovo duhovno rast vse od 6tairšev ter Ijudskošolskih in srednješolskih učiteljev pa preko univerzitetnih (v Grazu) do »miinehenskih« (Max Scheller, Georg Kerchenstemer) ter do Sprangerja, ki mu je največ »dal«, E. Kriecka in — naših pesnikov in pisateljev. Kakor je težko iz življenjske bližine izčrpno prikazati »človeka do zadnjih viter« — kot to priznava pisec sam, vendar mu moramo biti hvaležni, da se je z odgovorom na to vprašanje odzval uredništvu. Vsaj za naše učitelje in vzgojitelje vseh vrst, pa tudi za druge izobražence bi bili poučni in vzpodbudni tudi »Obiski« pri naših vzgojiteljskih osebnostih, odnosno Kratka pedagoška zgodovina po vzorcu slovstvenih. Piscu take knjige bo ta sestavek zelo dobrodošel, kakoir daje tudi listu posebno aktualnost Sledi nadaljevanje članka BI al« in Netikn v »edeljiki šoli, t katerun utm pi*M lh ▼ l«aod- nem, kramljajočem slogu prikazuje vrednost te pomembne naše pedagoške knjige tudi še za naš čas. Razkriva njene modre pedagoške osnove, ki niso izgubile svoje veljave, če jih primerjamo z najsodobnejšimi pedagoškimi zahtevki in načeli. — Franjo Čuiek nadaljuje z razpravljanjem o okolju delavskega otroka. Obsežna razpravica v najdrobnejšem tisku razodeva bister pogled na to vprašanje in zlasti živo izkustvo. O njej bomo posebej bržčas spregovorili še kdaj pozneje. Uredništvo ee spominja ob smrti blagega učitelja Maksa Bajca in priobčuje govor ob pogrebu Mare Pirčeve, ki ga je imel g. Janez Žerjav. Ob koncu sledi nadaljevanje Šolarske knjižnice, kjer so vse šolarske knjižice po abecedi pisateljev kratko ocenjene, ter med Književnimi vestmi poročila o Golarjevih veselih svatih, Komedijah Toneta Gasparija in Življenjepisu misijonarja Jerneja Mo-zgana (Fr. Kotnik). Na platnicah je Poročilo z občnega zbora Slomškove družbe za leto 1942. — List, ki bo prinesel še marsikaj poučnega in zanimivega, sodi v roke vsakega učitelja An vzgojitelja! Ebc. Vrtec. Aprilska številka ima naslednjo vsebino: Pesmi: Janez Samotar: April. Janko Samec: Velikonočni zvon. Maksimov: Na cvetno nedeljo. Zdravko Ocvirk: Spet je pomlad. Karel Mauser: Spomladi. Ivan Dovič: Vrtnica (legenda). Proza: Vemceslav Winkler: Sedem Bernardkovih (slike H. S.). Ivan Matičič: Po pirhe sta šla (risba O. Gasparija). Vinko Beličič: Zgodba o štruci (risba O. Uasparija). Pisano polje: I. Kmet: Cmrlj in čebelica. Jaaezkove domače naloge. Vesela pošta. kakor tat ponoči, kaj ne boš trezno premlslll, j stY0 komunizma jevendarle globlje. kako se pripravljaš na svojo večnost? To je zad nja pridiga gospoda dekana, ki te opominja, da je duša vse, telo nič. In farani njegovi naj si to pridigo vtisnejo gloltoko v svoja srca in naj po njej ravnajo svojo življenje, da bodo nekoč deležni svidenja s svojim pastirjem v nebesih. S tem bodo najlepše počastili njegov spomin in ohe Spet drugi obsojajo parlizanslto le zaradi tega, ker je bilo tako ekskluzivno in ni pripustilo v lastnem okviru uveljavljenje tega ali onega političnega stremuha. Tako jo nedavno podtalni list »Narodna edinost«, ki pod lažno pretvezo nacionalizma dejansko podpira le stremljenja komunistične Osvobodilne fronte in slabi pravilno bor- nem pokazali najlepšo hvaležnost svojemu do- j bo pr()li komunizmu, zapisal, da žal i bog ko- ' munisti niso pustili, da hi se v osvobodilni fronti bremu gospodu dekanu, ki je živel in delal za teh ljudi taktika, s koniu- vršil oficij pred krsto duhovniki do odpeli »Reši f ne "bo"tako "učinkovita' kakoVbi"sFreVIahko' bila me,< nato pa pevci Ga usovo »Glejte, kako umi- i fp bj sprpjp|i ,udi njih Uot sestavne člene gibala pravični « Po opravilu v cerkvi se jc pa spet f „ja Dok,er nj (a IY(,Ia uposUv|jcna. pa po sVOjo razvrstil žalni sprevod in krenil na farno poko- * pomaKajo komunistom zlasti v tem. da slabe mi-pališče kjer je ze čakala zbrana množica. Ko je * ,jkomunUUino borbo jo slnpsijo in „apadajo. -duhovščina opravila molitve za rajne sobrate, so { Spominjamo se, kako je ob priliki španske držav- Jnika # ti je pred odprtim grol>om poslovil od pokojnil vrhniški župan g. Ignacij Hren in v svojem govoru prikazal lik rajnega gospoda dekana, ki je bil vsem in vsakemu vsa leta svojega pastirova-nja v vrhniški dekaniji res v zgled: človek trdnega, klenega, neizprosnega značaja. Po govoru je pevski zbor odpel še prelepo A. Jemenovo »Usli-ši nas. Gospod!«, nakar so začele padati na krsto sveže kepe prsti in številna množica se jc raz- Ijanske vojske Edvard Korbek smešil prizadevanje španskih katoličanov, češ da se bore s puško in z Marijino svetinjico okrog vratu proti lastnim bratom. In zanimivo, pred časom je nek zakotni list, ki ga izdaja komunizmu prijazna skupina pod lažno pretvezo narionnlizma, zapisal skoraj doslovno iste besede, obrnjene na slovenske fanle, ki da delajo bogoskruustvo, ker se bore proti ko- .. .... ,.._.. ... _._....._ - ------- — . pianistom z mrtvaško glavo na čepici ter z Mari- hajala z zasolzenimi očmi, z žalostjo v srcu in f :: - - - zemlja za vedno zapr- t lekana in župnika go- I j veti večna luč, dobri f L i jino svetinjico okrog vratu! Tako prvo kot drugo stališče ne odgovarja skrenosti, še manj učinkovitosti v borbi proti gledati ne Iz gospodarstva z grenko zavestjo, da je zemlja nila našega nepozabnega dekii spoda Burnika. Naj mu sveti ver na u.c, uouri v komunizmu. Na komunizem moramo Pastir naj bo pa obilni plačnik za vse. kar je t k((| n, nek „k k |jmli brci i(,P0|0(,jio in storil svojim teranom v njihov t,'~ni « se več t ,,rpi apriorne usmerjenosti. Bistvo komunizma je v njihov dušni blagor. t materializem in brezboštvo. Kdor tega bistva, te idejne vsebine komunizma, ne odklanja, čeprav J odklanja morda umore in požige, je se vedno - odkrit ali skrit zaveznik komunizma in njegovih zločinov, ki so le posledica njegove ideologije. Toliko bolj nevarno pa je, če se simpatije za komunizem in sodelovanje z. njim skrivajo za plašč nacionalnega prizadevanja, kakor je to deial v začetku komunizem sam, sedaj pa posnemajo njc-gotovo taktiko njegovi skriti zavezniki. V tej luči jc treba torej motriti »odpor« nekaterih proti komunizmu in dobro paziti, da nas njihova taktika ne zavede za sabo t neučinkovitost. Zgodovina nam daje v vseh časih dovolj zgledov, da si zna naiti zlo najrazličnejša sredstva, ko skuša premotiti in zapeljati dobre ljudi v zmoto. Največkrat se poslužuje lepoea videza. Toda za lepim videzom tiči huda zmota. C'o jo pravočasno odkrita, se prepreči veliko zlo. Znižanje brzojavnih pristojbin med evropskimi državami. V izvajanje sporazuma, sklenjenega na Dunaju med državami-pripadnicami evropske poštne zveze, so se z dnem 1. aprila t. 1. znižale pristojbino za navadne brzojavke po poti Italoradio med Italijo, Nemčijo. Luksemhurgom, Dansko, Norveško, liolandijo, Romunijo, Slovaško in Madžarsko. Prosto pristanišče r Novem Sadn. Madžarska vlada že dalj časa proučuje vprašanje ustanovitve prostega pristanišča v Novem Sadu. Sedaj poročajo iz Budimpešte, da so načrti za zgradbo pristaniških naprav že dovršeni in da je finančno ministrstvo že dalo na razpolago potrebna sredstva za zgradbo. Pomladansko zdravljenje z zelišči Že v starih časih so ljudje vedeli, da je človeško telo konec zime zaradi pom^pjkanja dobrega zraka, svetlobe in tudi zaradi pomanjkanja gibanja v zdravstvenem oziru nazadovalo. Naši predniki so hoteli pomladiti telo s puščanjem krvi in s potenjem, ki izloča nezdrave snovi iz telesa. Tudi to so vedeli naši predniki, da potrebuje organizem konec zime novih, osvežujočih hranil — n. pr. solate. Marsikdo se Se spominja tako imenovanega majskega zdravljenja in majskega vina. Župniku Kneippu, ki je bil odličen poznavalec zdravilnih rastlin, velja zasluga, da je prišlo pomladansko zdravljenje spet v navado. O rastli-nh je znano, da vsebujejo spomladi največ sokov in zdravilnih soli. Zaradi tega priporoča Kneipp pomladno zdravljenje z rastlinami, ki čistijo kri in osvežujejo telo. Da je organizem resnično potreben sveže zelenjave, priča tudi dober tek, ki ga imamo, ko prinesejo gospodinje na mizo prvo pomladansko zelenjavo: solato, radič, regrat, ci-korijo ali koprive. Tudi zaradi ureditve prebave cenijo ljudje uživanje zelenjave in zdravilnih rastlin. Strokovnjaki trdijo, da zadostuje nekaj tednov zdravljenja, da se izboljša prebava. Dr. Isen-berg pravi: »Najboljše se obvarujemo, ako se zdravimo z nestrupenimi zelišči, bodisi da uživamo kot pomladansko pijačo sokove sveže nabranih in zdrozganih zelišč, ali da uživamo čaj iz suhih zelišč, ali da združimo to zdravljenje s kli-stirom zeliščnih izvlečkov. Tako damo telesu hranilnih soli in dopolnimo z njimi običajno hrano. Obenem dražimo vse organe našega telesa, da delujejo hitreje ter da razkrojijo in izločajo bolne snovi telesa.« Dalje priporoča isti zdravnik redno pomladansko zdravljenje z zdravilnimi zelišči, ki naj traja 4—6 tednov. Dr. Isenberg misli, da tako zdravljenje preprečuje tudi prehlade in da splošno osvežuje telo. Kakor omenjeno, je zdravljenje možno s svežimi, kakor tudi s posušenimi zelišči. Večina ljudi si pomaga pri nas s solatami in podobnim, priporočajo pa tudi čaje in zdravilne sokove. Izbira zelišč je prepuščena okusu in različnim potrebam. Primerne sokove za zdravljenje s svežimi zelišči dobimo iz kopriv, regrata, penuša, drob-ljanca, špinače, peteršilja, endivije, rmana, lapuha in drugih r^tlin. Zelišča je treba dobro očistiti, razrezati in zmečkati v primerni posodi. Sok precedimo skozi platno in tako dobimo užitno zdravilno tekočino. Ker se sok hitro pokvari, ga je treba prirediti za vsak dan posebej. Uživanje zeliščnih sokov je priporočljivo za splošno obnovo. O nekaterih sokovih je znano, da pomagajo proti posebnim boleznim. Tako piše dr. Walser, da je z uspehom rabil sokove pelina, tavžentrože in mrzličnika pri šibkem želodcu, me-sečnosti, lenem črevesu in splošni oslabelosti pljuč. Rman velja kot zdravilo za zlato žilo in pri ženskem krvavenju, regrat za iztrebljenje in za vodo. Da je sok bolj užiten, mu smemo dodati vina, medu, juhe ali podobnega, mešati pa smemo le tik pred uživanjem. Mešanja različnih zelišč ne priporočajo, pač pa jih lahko menjamo. Ker jt učinek sokov močan, priporočajo pomlad- no zdravljenje z zelišči po možnosti pod zdravniškim nadzorstvom . V glavnem velja tovrstno zdravljenje samo za odrasle osebe. Prve dni popijemo na tešče samo nekaj žlic, potem stopnjujemo količino do gr, proti koncu zdravilne kure pa količino spet zmanjšujemo. Med zdravljenjem ne smemo uživati težko prebavljivih hranil in tudi ne kave, čokolade ali kakaoa. V dobi pomladanskega zdravljenja je dalje priporočljivo, da posvetimo večjo pozornost splošni telesni negi: umivanju, sprehodom in lažjemu delu pod vedrim nebom. Glede solatne zabele priporoča dr. Walser limonin sok in olje. Naši ljudje so od nekdaj cenili zdravilne rastline. V slovenščini je izšlo tudi obsežno Dinan-dovo delo pod naslovom »Naše zdravilne rastline«, ki ga bodo s pridom uporabljali vsi, ki so zanimajo za to vrsto zdravljenja, kakor tudi za pridobitno nabiranje zdravilnih rastlin. Znane so tudi mnogotere vrste zdravilnih čajev od Kneip-povega do domačih lekarniških ali gospodinjskih proizvodov. Prof. Saša £antel: Lastni portret. (Ob priliki njegove jubilejne razstave v Jakopičevem oavilionu, ki bo trajala samo šo nekai dni. Zato opozarjamo B*mkx> novice Koledar Sobota, 8. malega travna: Rlhard, Škof; HIJo- nlja, devica in mučenica; Pankracij, Škot in mu- čenec. Nedelja, 4. malega travna: Sredpostna nedelja; Izidor Seviljski, škol in cerkveni učenik. Lunina iprememba: mlaj 4. aprila ob 22.53. Ilerschel napoveduje vetrovno in jasno vreme. Zgodovinski paberki 3. malega travna: I. 5f>8. so germanski Langobardi, zapu-stivši Panonijo svojim zaveznikom Obrom, odhiteli z ženami, otroki in vsem blagom, da bi zasedli Italijo. V Panoniji so sedeli 42 let. (Vanjo so prišli z dovoljenjem bizantinskega cesarja Justinijana.) Odšli so iz nje meseca aprila, drugI dan po Veliki noči, ki se je onega leta praznovala na dan 1. aprila. Z odhodom Lango-iiardov v Italijo neha za našo zemljo doba, ko so nad njo gospodovali germanski narodi: Goli, Franki, Langobardi, kajti za odhajajočimi Langobardi so prodirali Slovenci, ki so v kratki dobi naselili vse ozemlje do izvirov Drave, Save in Mure, segli na severozahodu do Visokih Tur in Aniže, na severu do Donave med Linzein in Dunajem, na jugozahodu pa do robov furlanske nižine in Adriatika. S prihodom Slovencev neha za naše kraje antika, začenja pa se doba, ki smo jo po običajni razdelitvi svetovne zgodovine navajeni imenovati srednji vek. Kar se posameznosti in zaporednosti slovenskega naseljevanja tiče, moramo domnevati, da so okoli 1. 580. Slovenci že zasedli okoliše nekdanjih škofij v Celeji (Celje), Kmoni (Ljubljana) in Virunumu (pri Gospe Sveti), desetletje kasneje pa tudi že okoliš škofije, ki je imela sedež v Teumiji na današnjem Zgornjem Koroškem in deloma tudi že škofijo v mestu Aguntum pri današnjem Lienzu. Škofje teh mest se pred slovenskim in obrskim pritiskom umikajo proti morju in Italiji. Zadnji emonski škof Palricij in celjski škof Johannes živita kot begunca v okolici oglejskega patriarha in v Istri. Sled zadnjega škofa antične Celeje vodi Iz Istre v daljno Sicilijo. Virunski škof se pa sploh več ne omenja; njegova škofija, ki je bila napadom od vzhoda najbolj izpostavljena, je verjetno tudi med prvimi propadla. Nekaj let dalj sta se ol>-držali škofiji v Teumiji in Atruntu, toda okoli 1. 590 sla propadli tudi tidve. beg Škotov Iz poverjenih jim dieez in propast cerkvene uprnve ie vse, kar moremo razbrati iz pičlih virov za to dobo — I. 1838. se je rodil znameniti francoski državnik Leon G a m bet ta, ki se je po porazu cesarskih vojsk v avgustu in septembru 1. 1870. postavil na čelo republikanske Francije, zbežal iz obleganega Pariza v balonu in organiziral nove armade. Francozi so se sicer hrabro borili, toda Pariza niso mogli rešiti, rešili pa so francosko vojaško čast. Novi grobovi ■f" Frane Zitko. V Ljubljani je umrl v visoki starosti 88 let g. Franc Zitko (po domače Štefanov France) iz Verda. Bil je odločen katoliški mož. Zadnja leta je preživel pri svoji hčerki v Ljubljani. Pokopan je bil včeraj ob 3 popoldne na ljubljanskem pokopališču. •f- Metka Oblak. Mala Metka Oblak, stara komaj 17 mesecev, je odšla med nebeške krilatce. Pokopali jo bodo v soboto ob treh popoldne is kapele sv. Ahaca na Žalah. + Mihael Voje. V Ljubljani je nmrl železniški upokojenec Mihael Voje. Rajnega bodo pokopali v nedeljo. 4. t. m. ob pol štirih popoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah. -f- Marica Vokač. Za vedno je zatisnila oči gospa Marica Vokač roj. Ogrinc, soproga trgovca v Ljubljani. Rajnico bodo pokopali v nedeljo, dne 4. t .m. ob 3 pop. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. NOVE KNJIGE: Dickens: DORRITOVA NAJMLAJŠA, II. del, roman. Vez. L 75'— Jovkov: DOMAČIJA NA MEJI. Roman. — Vez. L 55 — TomaSič: PASTIRCKOVA NEBESA. Mladinska povest s 50 slikami J. Bera neka. — Uroš. L 8—, kart L 10 — Zaloiba Ljudske knjigarne v Ljubljani — Pred škofijo 5, Miklošičeva 5 1 — Sv. maša zadušnira za Rudolfa Žlajpah iz Žužemberka se bo darovala v cerkvi Marij. Oznanjenja v Ljubljani, pri oltarju sv. Frančiška, v torek, dne 6. aprila, ob 7 zjutraj. Prijatelji, znanci, sorojaki lepo vabl jeni I — Basist Tono Pctrovžlč bo Izvajal na koncertu v frančiškanski cerkvi v nedeljo ob pol 7 Premrlovo kromatično zasnovano, s triolami osveženo: »Sem kakor oljka zeleneča v hiši l>ožji<. Pevski part zahteva dobre šole v dihanju. — Isto velja tudi o naslednji basistov! ločki, Mavovi: Zdrava Marija. Izvirna skladba je pisana za bariton v Ges-duru. Ritmično ne lahek tiapev se zaključi z dramatičnim viškom, [»odprtim s krepko harmonijo — Za postno razpoloženje nas bo nato s Prešernom 6|>oninil: Memento mori (spomni se, da boš umrl). Ta odlična Premrlova skladba zveni kot pozavna sodnega dne. Za hip prisluhneš sladki pesmi pevcev, pa le že pretresejo v mozeg rezke mrtvaško fanfare; da »morbiti nam pred koncem dneva molče trobental boš: niemento inork. — Oba solista hkrati nam bosta pokazala lopo posnemajoče razpletono dr. KimOvčevo: Ave Maria (rokopis). Prvi del je značilen zaradi lepih meiizinov v basu in sopranovega dviga v višino. drugi del pa stopi v znižano šesto stopnjo, so preliva v triolah do krepke modulacije in se umiri v amen. — Aprilsko vreme. Na prvi april je bilo že podnevi pričakovati, da bo vsak hip začelo deževati, pa se je z dežjem zavleklo tja v pozno noč. Ponoči ie hudo besnela burja. Bil jo kratek naliv od 22.50 do 23 30. V tem času je padlo do 0.6 mm dežia. V potek zjutraj je bilo na jugozahodu močno oblačno, na zahodu in severu pa lepo jasno. Pozneje so je delno zjasnilo in posijalo je sonce. V četrtek je bilo popoldne zelo toplo. Dosežena je bila najvišja dnevna temperatura + 15" C. V petek zjutraj minimum +5" C. Barometer 700 mm. — ITlod mu je padel na nogo. Iz Polhovega gradca so pripeljali v ljubljansko splošno bolnišnico 19 letnega posostnikovega sina Dominika Rožnarja. Pri nakladanju hlodov mu je en hlod spodletel in padel na levo nogo ter mu jo zlomil. RAZSTAVO sodobne slovenske kniiee priredi v svojih prostorih Pied škofijo 5 Ljistiska knjigarna v nedeljo dne 4. aprila Raistava bo odprla od 9 dopoldne do 5 popoldne. Ob 11. uri bo o najnovejših tokih književnosti govoril ured.dr.Tine Debelink. Nato bodo iz svojin del recitirali sledeči avtorji: Joie Dular (pesmi). Janez Jalen (odlomek iz II. dela Bobrov). Joie Krivec (iz knj'ge Dom med goricami). Stanko Kociper (iz romana Goričanec). Sevtrin Šali (pesmi). Ker bo to res lep in kulturno pomemben dogodek, priurčno vabimo vse ljubitelje lepe knjjg«. Ljudsko knjigarna v Ljubljani Pred Shollfo 5 Pogrešan trgovec V začetku avgusta se jo mudil v Semiču v Beli krajini po opravkih trgovec z lesom Quadrelli Attilio, doma iz Spre-siana (Treviso), Via Montello 2. Družina pogrešanega obljublja visoko nagrado tistemu, ki bi pogrešanega trgovca pomagal iskali in najti. Podatki o pogrešanem so naslednji: visokost 1.65 cm, oči sive, obrit, visokega čela. Kdor kaj ve, naj sporoči družini: Quadrelli, Via Montello 2, Spresiano (Treviso). Prav tako tudi lahko obvesti Kraljeve karabinjerjo v Ljubljani. Marijanska akademija ki jo priredi škofijski odbor za posvetitev brezmadežnemu SRCU MARIJINEMU pod pokroviteljstvom prevzv. škofa dr. Gregorija Roimana v nedeljo, 4. aprila, ob 10.30 in v nedeljo, 11. aprila, ob 10.30 v FRANČIŠKANSKI DVORANI. Spored izvajajo učcnci in učenke drž. učiteljišča. SPORED: Prvi del: 1. Ljudska pesem: Marija, pomagaj nam... Pojo vsi udeleženci. 2. Massenet: Andante reiligioso. GodaJni orkester. 3. J. Stritar: Turki na Slevici. Deklamira Ma-riju Štupica, IV.-b letnik. 4. Sporočilo Naše Gospe 1'atimske. Govor. — Vladimir Košir, lil.-a letnik. 5. P. A. Hribar: Lepota Marije Device. Moški zlnir. 6. Dr. Fr. Kimovec: Zgodnja danica. Moški zl>or. 7. Ar. Bax: Ave Marija. Sopran solo. Poje M. Dobršek, IV.-b letnik, spremlja na klavirju Jože Omalien, IV.-a letnik, na violini i'r. Župec, V. letnik. 8. S. Uarina Konc: Molitev. Recitativ. Zdravka Va js, lll.-c letnik. 8. a) St. Premrl: Ave Marija. Oktet učenk IV.-c letnika, b) A. Foerster: Kraljica angelska. Oktet učenk IV.-c letnika. 10, V. Vodopivec: lmmaciilata. Dvospev za sopran in alt s spremljanjem klavirja: Fr. Lu- kančič in Ana Lužaj, IIT.-e letnik, ter Vera ierrnan, 11. letnik. larija — vodnica. Govor. Antonija Štrukelj, lll.-b letnik. 12. llonel: Marija, tebi tožim. Dvospev za sopran in alt s klavirjem: Marija šolar, Cecilija Ra.hne in Majda Sever, II. ietnik. 13. Bach-Gotinod: Ave Marija. Dve violini in klavir: Fr. Župec, A. Gostiša, Vera Jerman. Drugi delt 14. Ljubezen, ki ne zahaja, ko križ na gori vstaja. Melodram, Milena Šehič in Vera Jerman, II. letnik. 15. J. L.: Mladina svojemu škofu ob njegovi 60letnici. Zborna deklamacija učencev IV.-a letnika. 16. a) M. Tome: Lučke gorijo. Dekliški zbor. b) St Premrl: Jezus je majhen. Dekl. zbor. c) F. Amadič: uspavanka Jezuščku. Dekliški zbor. 17. a) Jobst: Mariji, src Kraljici. Mešani zbor. b) EngHhart: Ave zvonček. Mešani zbor. c) St. Premrl: Marija, poglej na nas i višave. Mešani zbor. Iz tlela in življenja - o J iu m o izpopolniti. Ta.ko je bil Madersperger prvi, ki je uporabljal dve niti za šiv in se je pri tem naslanjal na potek pri tkanju. Pri tem ie uporabljal žc šivanko z ušesom in konico. Celili 32 let, od 1807—1839 je popravljal svoj šivalni stroj in sicer na Dunaju, kamor se je bil ta krojaški mojster preselil s svojo družino. Slednjič je le prišlo do tega, da je javno pokazal svoj model. Povabljene osebnosti so hvalile mehanizem njegovega šivalnega stroja in mu ohljubljane zlate gradove. A namesto težko pričakovane denarne pomoči, je prejel razočarani iznajditelj le — zlato kolajno. Jožef Madersperger je 82 let star umrl dne 3. septembra 1850 v dunajski ulio/nici. Drugi so skoraj istočasno, nji 'le nekaj kas-neje, opravili slične iznajdbe. Med njimi je zlasti zaslovel Američan Elija llovve. Njegov šivalni stroj, ki ga ie iznašel I. 1845, je šival z dvojnim vlHidom. Dandanes |>o/namo tri vrste odličnih šivalnih strojev. Take s čolntčkom, dalje take s središčnim vretencem in pa one s kolobarjenjem Medtem ko jc Maderspergerjev šivalni stroj napravil) v minuti le 100 vbodov, jih napravi sedanji prvovrstni stroj v istem Času 4000. Dve spomladanski cbleki Trije zlati laski deda Vseveda Spisal K. J Erbeu - Hisal Ivan Kontih čuden popotnik V oktobru 1785 je bilo ponoči nekaj potnikov v poštnem vozu od Brna do Dunaja, kmalu se je med njimi razpletel pogovor, le nekj gospod, ki se je tiščal v kotu, ni črhnil ne bele ne črne. Sploh se ni zmenil za prav nič. in vsi so mislili, da spi in so ga pustilipri miru. ko se je zdanilo, se ie poŠta v neki vasi ustavila; vis so izstopili, da bi zajtrkovali. >Uej!« je zavpit neki vljudni .sopotnik in je tihega potrepljal po rami. »pri krčiui sino! Kaj lioste še zajtrk prespali?« Toda popotnik se ni niti zganil. »Tale gospod v kotu pa nima nobene olike, se mi zdi,« je dejal vljudni sopotnik kočijažu. »Nobene olike?« jc zavpil kočijaž in se tako zasmejal, ko da bi bil slišal najdunovitejši dov-tip. »Menda ne! Včeraj je bil zaradi konjske tatvine obešen in zdaj ga peljem na Dunaj nekemu padarju, ki ga je kupil. Saj se menda gospoda v vozu zato ne bo nič onegavila?« KUHA Kompot iz posušenega sadja. Imaš 250 g posušenega sadja (jabolčne krh-lje, slive al; fige ali hruške) 2—3 žlicc sadne mezge, limonovo lupinico. Sadje najprej nniiješ in namakaš nekaj ur. Z isto vodo, ki naj pokriva sadje, pristaviš na ogenj, kuhaš 15—20 minut in osladkaš z mezgo in dobro premešano daš na mizo toplo ali hladno. Krompir s papriko. Potrebuješ t—2 kg krompirja, 20 g maščobe, 1 čebulo, pol žličke paprike, sol in zelenjavo. Krompir olupiš in ga narežeš na velike kosce ali kocke. ( ebulo dušiš na masti, dodaš krompir in papriko in dušiš vse skupaj. Nato zal i ješ s toplo vodo ali zelenjadno juho, osoliš in dušiš, dokler ni krompir mrliak. Nato daš v skledo in potreseš s sesekljano zelenjavo. RIBIC JE SEDEL NA BREGU IN DELAL MREŽE. TEDAJ ZAGLEDA, DA NEKAJ PLAVA V VODI. mA. SKOČI V ČOLN IN POTEGNE DETE V KOŠKU NA SUHO. črkovnlca a —c—c—e—e—e—i—i—i—1—n—n—u—u—u —o o—o—p—p—r—r—r—s—s—t—v—v—t—z . ce . . . . . , cc . . . . . . ce . . . . . . ce . .....ce I/. 30 črk poleg danili dveh sestavi 6 besed ki pomenijo (v drugačnem redu) naslednje: mesto v zgornji Italiji, mo^ko ime (papeži), mesto v Avstriji, angleški filozof (t 1903), jutranje maše (v udventu), žezlo (tujka). Rešitev črkovnice od 27. marca Rešitev: Biserta; obilica; Babilon; Arabija; kerubin; Karaibi. Živali in stradež Znano je, da živali vzdrže lahko nekaj časa brez hrane, a težje brez zraka, ki ga nujno potrebujejo za dihanje. Se-voda pa morajo one tudi v tem primeru dobiti od nekod potrebnih življenjskih sil, čeprav ne od zunaj. Do veljave pridejo njihove zaloge, zlasti maščobe, ki nudijo" hirajočim organizmom skoraj pet šestin celokupne moči. Sti>adalna doba ni različna le za razne živalske vrste, temveč tudi za razližne poedinke iste vrste. Debele živali poginejo mnogo kasneje kot mršave. Od dveh dobro rejenih psov je poginil eden po 60 dneh, drugi šele po 100 dneh, medtem ko je mršav 6hiral že po 24 dneh. — Najprej se porabijo ogljikovodiki, ki se nahajajo v malih količinah v obliki glikogena ali živalskega škroba. Ta se nahaja zlasti v mišičevju in jetrih. Glavno zalogo predstavljajo maščobe. Primerno rejen človek ima okoli 20% svoje teže masti in so glavni vir vse življenjske moči, ki je telesu na razpolago. Tudi najbolj mršave živali vsebujejo še vedno nekaj maščobe, čeprav so poginile zaradi stradanja. Oni organizmi, ki imajo na razpolago mnogo tolšče, porabijo med gladovanjem manj beljakovin kot one, ki nimajo v zalogi dosti maščobe. Zaradi tega se tolsto živali mnogo izdatneje upirajo smrti kot pa suhe. To vidimo tudi v odpadkih, ker izločajo^ mr-šavi psi n. pr. približno trikrat več dušika, ki nastopa samo v beljakovinah, kot debeli. Če pomislimo, da dajo beljakovine veliko manj življenjske sile kot maščobe, potem lahko razumemo, zakaj suhe živali tako naglo poginejo. Količina potrošene hrane zavisi nadalje predvsem od telesnega napora, a tudi od zunnnjih toplotnih razmer. Najmanj porabi organizem pri popolnem počivauju in ob ugodni zunanji toploti. Pri takih pogojih | bi porabil človek, ki tehta 63 kg, 15001 kalorij dnevno, kar bi predstavljalo nekako čisto življenjsko silo. Kalorija je tista množina toplote, ki je potrebna, da segrejemo 1 kg vode od 14° na 15° C. kar ustreza delu 427 mkg, kar predstavlja silo, ki dvigne 1 kg 427 m visoko, ali obratno 427 kg 1 m visoko. Predsmrtno povečanje izločevanja dušič-natih snovi. To 6ledi zaradi tega, ker so se tol-Sče do tedaj 9koraj popolnoma izčrpale in je telo primorano to izgubo nadomestiti z večjo porabo beljakovin. Te so nenadomestljive; če nudimo taki živali le ogljikovodike in maščobe, se uporabljajo lastne beljakovine in mora kmalu poginiti. Beljakovine nudijo približno eno šestino življenjske sile, a skoraj vse drugo odpade na maščobe, ki predstavljajo glavni vir moči. Načelo največje štednje. Med stradanjem troši organizem svoje zaloge iz staničja, tako da se v tem času izdatki le malo razlikujejo od izrabe med sprejemanjem hrane. Tako ©tanje, v katerem se samo izrablja, a nič ne spro-jeina, ne inore trajati dolgo in mora prej ali kasneje nastopiti smrt. Pes pogine navadno takrat, ko izgubi okoli 50% svoje teže. — Vsi organi gube na svoji teži, a v zelo različnih količinah. Pri psu naletimo na sledeče prilike: od maščobe se porabi okoli 95%, žleze in mišičevje žrtvujejo prihližno 40%. kosti le nekaj čez 10%, a živčevje komaj 2%. Živčevje ostane najdalje nedotaknjono. Izločevanje tekom stradanja je velike važnosti, ker moremo upravičeno predpostavljati, da v teh razmerah ne dopušča organizem nikakega razkošja, temveč Sledi do skrajnosti in dobimo tako jasen vpogled resnične potrebe hrane. Močan vpliv vodo. Pri popolnem stradanju, to je, ako organizem ne sprejema niti vode, jo ven- dar prav do konca izloča, čeprav v slabših količinah. Poleg tega stradajoča žival ne zmanjša odstotek vode svojega sta-i ničja, marveč ga more celo povečati, ter se med njegovim razdejanjem proizvaja ( voda. Med strogim gladovanjem je žeja i manj huda kot pri privzemanju samo suhe hrane. Golobi, ki jih hranimo lo s ' posušenim zrnjem, umirajo že tedaj, ko izgube toliko voile, ki ustreza petini teže njihovega telesa. Pomanjkanje raznih soli in vitaminov. Poleg vode odstranjuje organizem vse ostale organske in neorganske sestavine, ki jih izloča v normalnih prilikah. Pri solnem stradanju opažamo globoke pretrese, ki so znanilci smrti. Ako hranimo golobe z brezsolno hrano, poginejo hitreje kot oni, ki strogo eladujejo. To povzroča nakopičenjc žveplene kisline, ki nastaja v organizmu zaradi izgorevanja beljakovin. Pri popolnem stradanju se razkraja manj beljakovin kot pri pomanjkanju soii in nastopi zato smrt v prvem primeru kasneje kot pri drugem. To jo predvsem v zvezi tudi s pomanjkanjem vitaminov, ki so uničeni na ta način, da odtegujemo hrani mineralne sestavine, zaradi česar sledi tako nagla smrt. Ako hranimo psa samo s kuhanim mesom, ki vsebuje samo beljakovine, pogine prej, kot pri popolnem stradanju. Pri prebavljanju beljakovin nastajajo strupene snovi, ki jih morejo napraviti neškodljive razne soli, ki jih pa v pre-kuhanem mesu ni. Nekatere živali se spretno izognejo stradanju. Mnogi sesalci se izognejo pomanjkanju hrane in mrazu z zimskim spanjem, ki se pri nekaterih že močno približa smrti. V tem stanju lahko živali dolgo vzdrže brez hrane. Glavni vir moči pred- ( stavljajo tudi v tem primeru maščobe. Drugi četveronožei se selijo, ako jim prične huda prešli za hrano. Opire hodijo v druščini iz kraja v kraj, kjer najdejo kaj boljšega za pod zobe. — Črni medvedjo lomastijo iz severnih delov Amerike v južnejšo, ako jc zima preostra. Poljskih miši ne zadrži niti široka reka in potujejo v kraje, kjer ne kraljuje glad. Velikanske razdalje preidejo kamčadske miši. da dosežejo prikladno mesto, za kar porabijo včasih več mesecev. Te ogromne trope spremljajo razno roparice. ki jih zaradi dragocene kožu-hovine domačini mnogo uničijo. Norveških miši ne zadrže pri selitvi niti prostrana jezera, niti strma skalovja in ne poznajo nikakršnih ovir. Kamor priro-majo, uničijo vse in so prava šiba božja za ljudi. Preganjati jih je treba s strupenimi plini, ker sicer opustosijo vse. Na srečo so ta potovanja bolj redka. — Stepske antilope gredo prežimoval iz severnih krajev Rusije proti Črnemu morju. V južni Afriki žive v velikih čredah skokonoge antilope, ki so ob suši obrnejo na jug in kot kobilice uničijo kmetovalcem žitna polja. Malo odškodnino ima.io domačini od njihovega okusnega mesa, ki ga tudi suše. Na polovsnje so odpravijo tudi morski psi. ki se jiokIu-žiijejo dostikrat kar plavajočih ledenih plošč Znana je smotrena selitev ptic, ki jih obvarje hudega stradanja in trdega prezobanja odnosno smrti. Gladujejo med krilate! dalje časa lahko razne roparice. Znana so ribja potovanja, katerim je dostikrat vzrok iskanje boljše in obilnejše hrane. Na glasu kot stradalka je trdoživa jegulja, pa tudi losos, ki dolgo ne užije ničesar. Kako bogat plen nudijo ob selitvi Rusom jesetri ln beluge! Znane popotnice srečamo tudi med mravljami, gosenicami in kobilicami. V Ameriki živijo mravlje, ki preženejo iz stanovanj celo ljudi. Selilne kobilice so zapisane v črni knjigi zgodovine človeštva. Roji so tako mogočni, da zatemne kot oblak sonce. Kobilicam pa sledi glad in dostikrat celo kuga, ako poginejo v večjih množinah. Umetniki v gladovanju. Najdalje lahko stradajo razni klopi, ki zajedajo živali ali rastline. Njihovi or- gani so doživeli zaradi posebnega načina prehrano ogromne spremembe. Srca nimajo in nekateri dihajo kar s kožo. Njihova slina vsebuje posebno omotično snov — ihsodin, ki preprečuje širjenje krvi. da jo nemoteno lahko srknjo. Mnoge izmed njih so ohranili do štirih let brez vsakršne hrane. Znana gladovalka je tudi šesteroprogasta pijavka, ki prebije brez hrane dvo leti in pol. Njena jedka slina vsebuje tudi posebno snov — iiirudin. ki onemogoča širjenje krvi. Ta učinkuje zelo močno; zadošča Iiirudin ene same pijavke, da se vzdrži 240 cm3 kr i lepo sveža skozi 48 ur, lorej dva d Na ta način se kri ne slrdi in tudi •• no pokvari. Kri ma namreč last-. da se takoj na zraku strdi. kar je o zlasti pri ranitvah. Naše posteljne lice so na žalost prav tako trdoživo in jih ne uničila ne glad ne mraz. Tudi te vnemajo rane z jedko kislino in prenašajo pri tem bolezni. Med črvi so znani gladovalej vrtlljci. ki lahko prebijejo brez hrane do enega leta. Pri tem se zmanjšuje dolžina njihovega telesa, ker porabijo nekatere organe, in sicer razmnoževalne. ki so za poed' ■ najmanjše važnosti. Najdalje ostane : lotaknjeno živčevje, ki je za nadaljnje življenje posameznic ogromnega pomena. Tudi med pajkovci opazimo vrste, ki so prav dobro izvežbane v stradalni umetnosti. Razni pajki Imajo slično kol pijavke slepe izrastke. ki segajo pri njih celo v noge in jim služijo kot shrambe za slabe čase. Manjše živali se ob neugndnih življenjskih prilikah obdajo z debelejšo kožico ln čakajo boljših uric. — Stradajo lahko zlasll zajednlci. kateri pridejo sicer redko do hrane, a takrat prav obilne in tečne, da so spet dobri za dališo dobo. Tudi mesojedci se bolj odlikujejo v gln-dovanju kot rastllnoledci. Trdožive živnlf kot n. pr. mnogi plazilci, lahko vzdrže dolgo brez hrane; tako prebije želva lahko leto dni brez prigrizka. Plazilci ne prespe le zime, ampak se znalo umaknili tudi lakoti ln suši. dn se zarijeio v blato kot n. pr. razne vrste krokodilov. S. S. VAN DINE: 85 Umorjeni Kanarček »V tem imaš popolnoma prav,« jo priznal Vance. »Ali je to vse, kar veš o njem?« »Mislim da vse. razen morda Je to, da se jo poročil z neko bogato gospodično, ki je hčerka nekega senatorja z juga.« »Ze prav... Zdaj pa si oglejmo Mannixa.< »Njegovi starši so bili revni in so se priselili semkaj. Njegov prvotni priimek jo bil Man-nikiexiez ali nekaj podobnega. Naučil se je krznarske obrti od svojega očeta, ki je bil prodajalec krzna na drobno v llester Streetu, delal jo za San Francisco Cloak Companv Posrečilo se mu |e, da je postal prvi delavec. Prihranil si jo precej denarja in je svoje imetje še povečal s tem, da je kupoval in prodajal nepremičnine. Pozneje je začel trgovati s kožuhovinami na debelo in je prav kmalu obogatel. Obiskoval je ljudsko in večerno trgovsko šolo. Leta 1900 se je poročil, a že naslednje leto se je zopet ločil. Živi veselo, razmetava denar v nočnih zabaviščih, a se nikdar ne upijani. Nekaj denarja je vložil v operetna eledališča. Najbolj so mu všeč plavo-lasa dekleta « »Ta poročila ne povedo mnogo,« je vzdihnil Vance. »Mesto je polno Mannixov. Kaj pa veste o našem elegantnem zdravniku?« »Bojim se. da je v mestu tudi takih zdravnikov vse polno. Vzgojen je bil v neki zapadni vasici, vendar pa je francosko-madžarskega izvora. V mestu Ohlo je naredil doktorat, prakti-ciral pa je v Chicagu, kjer je bil zapleten v neke sumljivo zadevo, vendar pa ni bil nikdar kaznovan. Dospel je v Albany, kjer se je zanimal za Itontgeiiske aparate, iznašel je neko posehno brizgalko, ki mu je prinesla precejšen zaslužek. Nato je bil dve leti na Dunaju. Ko se je vrnil v New York ]e otvoril sanatorij. kjer so bile cene zelo visoke, a prav s tem je imel uspeh pri novo pečenih bogataših. Pozneje je cene še povišal Bil je klican pred sodišče zaradi obljubljene poroke, ki jo je brez pravega razloga razdrt, vendar pa je zadeva bila urejena mirnim polom. Ni še poročen.« »SevedaI« je pripomnil Vance. »Taki ljudje so ne poročijo Poročilo je zanimivo. Čeprav... da, da, zelo zanimivo je. Pripravljen sem, da hlinim kako duševno bolezen, da bi se pustil zdraviti od tega Ambroža. Tako rad bi ga nekoliko bolje spoznal! Kje pa je bil naš predragi doktor v trenutku, ko je odšla s sveta naša ljuba deklica? Kdo nam more to povedati?« »Na vsak način mislim, da ni tedaj umoril nikogar!« »Kako zelo si... predsoden!« je dejal Vance. »A pojdimo naprej, Čeprav neradi. Kaj veš o Cleaverju?« Cleaver se je bavil s politiko skoraj vse svoje življenje. Bil je slar komaj pet in dvajset let, ko je že imel vodilno mesto v nekem demokratskem klubu v Broklynu. Pozneje se je posvetil odvetniškemu poklicu. Začel je vzgajati dirkalne konje in se pečati z nedovoljenimi igrami. Zdaj vodi neko igralnico v Jersey Cityju. Precej rad ima alkohol...« »Nobenega zakona?« »Ne, vsaj kolikor je znano. Na večer umora ga je ustavil prometni stražnik v Boontonu ob pol dvanajstih!« »Ali je to tisti neizpodbitni alibi, o katerem si pravkar govoril?« »Če gledam Io s svojega vidika, se mi res zdi tako« Markham je bil nekoliko užaljen. Na listu, ki mi ga je izročil je datum 10. septembra ob pol dvanajstih. Hoonton pa je oddaljen dobrih pet milj od tu. torej približno dve uri vožnje z avtomobilom Cleaver je torej zapustil New York okrog pol desetih in če se je takoj nalo zopet vrnil semkaj, je dospel po času ob katerem doktor trdi. da je bila gospodična Odeli umorjena. Govoril sem telefonično s stražnikom, ki je Cleaverja ustavil, Listina je nvtenlična in kontrolirana.« »Ali pozna la stražnik gospoda Cleaverja na videz?« »Ne, a opisal mi ga je zelo natančno. Razume se. da je vzel tudi številko avtomobila.« Vance jo Markhama žalostno pogledal. »Kar si resnično dokazal je Io: nek prometni stražnik je ustavil zaradi prehitre vožnje nekeca moškega srednjih let, močne postave, ki je voiil Cleaverjev avtomobil skozi Boonlon v ponedeljek zvečer ob pol dvanajstih. Ali hi to up bil zelo spreten alibi, ki bi ga naš prijatelj lahko pripravil. če bi bolel spraviti plesalko s sveta?« »Nikar ne eovori tako!« se je zasmejal Markham. »Po tvojem mnenju vsak zločinec izvrši svoj zločin s skrajno preračunljivostjo.« »Da, res je tako.« ie brezbrižno pritrdil Vance. »Zdi se mi. da bi zločinec tako pripravil svoj načrt, če bi 6e holel koga znebili in bi bilo pri tem v nevarnosti njegovo življenje. Čudno se mi zdi, da si sploh morete misliti, da si zločinec ne prizadeva na vse načine, da bi se rešil posledic svojega dejanja.« »Zagotavljam te, da je stražnik v Boontonu ustavil prav Cleaverja,« je zagodrnjal Markham. »Morda imaš prav,« je pristal Vance. »Pokazal sem samo na morebitno prevaro Edina slvar, o kateri trdim z vso gotovostjo jo. da je gospodično Odeli umoril človek nenavadne bistroumnosti.« »Jaz pa ti pravim,« ga je razdraženo zavrnil Markham. da so edini ljudje, ki so imeli stike z umorjenko in ki bi imeli razlog, da se je znebijo. edino Mannix, Cleaver. Lindquist in Spots-woode. Vztrajam pa tudi na tem. da nobenega izmed teh šlirih ne moremo smatrati kot mogo-česia morilca« »Bojim se, da ti morem ugovarjati, prijatelj,« je vedelo dejal Vance. »Vsi štirje so mogoči in eden izmed njih je gotovo zločinec.« Markham ga je zasmehljivo pogledal. »Dobro, dobro. Zadeva je zdaj v redu. Povej mi zdaj samo še ime krivca, da ga aretiram in se vrnem k svojemu vsakdanjemu delu.« »Preveč se ti mudi. dragec!« ga je zavrnil Vance »Modrost filozofov nasprotuje preveliki naglici.« Markham je vstal, naredil nestrpno kretnjo in zagodrnjal: »I.ahko noč! Grem domov, preden prideš na dan s svojimi filozofi.« Še isti večer mi je Vance rekel, preden sva odšla spat: ŠPORT Dvoje Hrmesovih prireditev Danes popoldne bodo znčeli z zaključnim turnirjem namiznega tenisa — V nedeljo nogometna tekma Ilermes : Mars Ljubljanski igralci se vneto pripravljajo na zaključni turnir, ki se l*> odvijal danes popoldne in jutri ves dan v športni dvorani pri Mikliču. Poleg že znanih prvakov in kandidatov za prva mesta — Bogataja. Bradeška in Strojnika Romana — se bodo udeležili zaključnega tekmovanja tudi nekateri novi igralci, ne bo na manjkalo onih, ki mi se morali doslej zadovoljiti z drugimi ali tretjimi mesti. Spored je obilen in lx> obsegal tekmovanje v osmih razredih. Zaradi trga bodo začeli že danes popoldne ob 14, nadaljevali pa bodo jutri ob 8. ženske pa ob 10. Prepričani smo, da bo Ilermes tudi tokrat dobro rešil težavno nalogo organizacije. zanima nas' pa. s kakšno srečo bodo nastopali tekmovalci ravno zdaj, ko so na višku svoje forme in ko se jih bodo naslovi držali vse do prih. sezone namiznega tenisa. Nogometaši Hermesa so se odločili, da bodo še enkrat preizkusili svoje vrste, preden gredo v boj za točke v I. razredu. Z Marsom so se dogovorili za povratno tekmo, ki jo bomo gle-d.ili v nedeljo ob 13.30 na igrišču Hermesa v siški. Ker pomeni za obe moštvi nedeljsko srečanje zadnjo preizkušnjo, se bosta potrudili i ei. KIIVO UNION 12-21 »Svojo knjigo sem sežgal ..: Ko sem Jo pisal, nisem Se poznal življenja. Začeti moram znova . ..« »Idealist Jakob« V glavnih vlogah: Marina Bertl. Tina Lat-tanzi, Massimo Serato. Andrea Checchl itd. PREDSTAVE: ob nedeljah In praznikih ob 10.30, 14.30, 16 30, 18.30: ob delavnikih ob 16 In 18.30. (CL KINO SLOGA n-» FIlm, nagrajen na zadnji kinematografski ; ' Slit t i ^ -V t ttoz.lt ! MARIA CEBOTARI In CARLO NINCHI v njunem najboljšem delu »Odesa v plamenih« Zasedba in zopetna osvojitev Besarabljel Najnapetejšl zgodovinski velefilm v režiji mojstra CAKMINE GALLONE Predstave ob običajnih urah I I £L» KINO MATICA a-ii Dnevno ob 16.30 In 18 30 ter v nedeljo ob 14 30. 16.30 ln 18 30 odlično muzlkalna veseloigra z barltonlstom G1NO BECHIJEM v glavni vlogi. Operetne arije In najnovejše popevke! :—: Soigralci: Carlo Campaniiii, Irasema Dllian, Paolo Stoppa »Kjer prepirata se dva ...« Dnevno ob 14.30 ln v nedeljo ob 10 30 ALIDA VALLI ln ANDREA CIIECCHI v ljubki Igri lz dekliškega Internata »Ura kemije« in podali najboljšo možno igro. Mars si bo prizadeval, da se l>o oddolžil Hermežanom za nedavni poruz. Železničarjem pa je veliko na tem, da >-i popravijo slab sloves nedeljske tekme z Ljubljano. Ob t4.|3 bosta nastopili rezervi obeh moštev, potem pa bo glavna tekma, ki bo nudila prijateljem prognoz obilo novega gradiva. A Na Wcstenovem igrišču v Celjn so gledali rokometno tekmo med Ciradčani in Celjani. Slednji so v prvem polčasu podlegli, pozneje pa so povezali svoje vrste in zmagali z 8:3. Poročila hvalijo zlasti Celjana Svobodo, ki je dal () golov. Danska plavačira Fritza Nathanascnovn je poslala nevarna tekmovalka svetovni prvakinji Itagn-liildi llvegerjevi. Nedavno je preplavala 100 m prosto v 1 min. fi.fi sek., kar je samo za desetinko sekunde slabše od državnega rekorda, ki ga drži Itagnhilda. Berite •Slovenca - in oglašujte v njem!. Angleži bombardirajo in streljajo svoje bivše zaveznike Berlin, t. aprila, s. Angleško letalstvo načrtno nadaljuje s strahovalnimi napadi proli prebivalstvu dežel, ki so nekdaj bile angleške zaveznice. Kakor se je izvedelo iz pooblaščenih krogov, so angleška letala predvčerajšnjim podnevi vrgla mnogo rušilnih in zažigalnih bomb na razne kraje po južni Nizozemski. Angleški letalci so leteli nizko in so lahko jasno videli svoje cilje. Toda ni60 samo motali bombo na stanovanjska poslopja, temveč celo s strojnicami obstreljevali pešce in kolesarje. Pri teh napadih je bilo ubitih petnajst Nizozemcev, 21 pa je bilo ranjenih. Med številnimi poškodovanimi hišami je bilo 6pet prav mnogo delavskih hišic. Prepoved o potovanju v angleške južne in vzhodne obrežne predele Lisbona, 1. aprila, s. Notranji minister Morrison je v angleški spodnji zbornici razglasil prepoved za potovanje civilistov v kraje ob južni angleški obali. Odslej ne bo mogel no-, ben Anglež, če ni vojak ali če nima zaradi nujnega primera posebnega dovoljenja, stopiti na ozemlje, ki je široko 16 km in se razteza od Rokavske obale proti notranjosti države, in sicer do črte. ki poteka od mesta Iltilla pa do skrajne točke Cornvalla. Prav tako spadajo med prepovedane pasove tudi vzhodna obrežja Škotske in NVallesa. Anglija mora pridelovati več živeža Lisbona, t. aprila, s. Zbornični tajnik angleškega ministrstva za kmetijstvo \ViWiam« jc povedal, da je jx)ložaj pomorskih prevozov danes resnejši, kakor je kdaj bil. To nalaga dolžnost pridelovati še več živeža. Zlasti potrebujemo mleka, pšenice, krompirja in krme. Kakovost živine je treba zboljšati, kmetijske stroje in orodje je treba izkoristiti do skrajnosti. Potrebno je zediniti vse napore, da bi pomnožili pridelavo živeža ter prizanašali ladjevju, ki jc bilo do sedaj zaposleno z uvozom živeža. Umrl nam jc naš ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod MIHAEL VOJE, žel. upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 4. aprila 1943, ob pol štirih popoldne z Zal, kapelice sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Škof j a Loka, Bohinj, Beograd, dne 2. aprila 1943. Žalujoče rodbine: VOJE, GRM, LOGAR. Mirno v Gospodu je zaspala in nas, ki smo jo tako iskreno ljubili, za vedno zapustila naša dobra in nenadomestljiva soproga, sestra, svakinja in teta, gospa Marica Vohač soproga trgovca Vsemogočni Bog naj bo m i 1 o s 11 j i v njeni dobri duši! Truplo pokojnice počiva v kapelici sv. Nikolaja na Žalah in bo položeno k večnemu počitku v nedeljo, dne 4. aprila 1943, ob 3 popoldne. Sveta maša za blago pokojnico bo v ponedeljek, dne 5. aprila 1943, ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Nikolaja. Ljubljana, dne 2. aprila 1943. Globoko žalujoči: Franc Vokač, soprog, in družine: Vokačeve, dr. škapinova, dr. Kamušičeva in Ogrinčeva Tomaž Poklukar: Obraz Stockholma (Spomini na Švedsko.) Da dobimo pravo sliko o švedski prestolnici, t;e smemo pozabiti, da je zgrajena ob naravnem sodnem in suhem prometnem križišču. Razsežno Malarsko jezero, ki deli polmili.jonsko mesto na severni Norrmalm in na južni Sodermaltn, kakor tudi druga jezera in kanali dajejo Stockholmu vtis primorskega mesta. Ob vodah se vzpenja granitno pečevje, preko njih pa vodijo lepi mostovi. Srednji del Sladen so zgradili na koleh in zaradi tega radi govorijo o severnih Benetkah. Središče mesta je na otoku Stadenu, ki je zvezan z mostovi s severnim in južnim delom. Tu je znamenit kraljevi dvor, štirikotna palača, dograjena 1. 1730. Renesančni dvor je podoben častitljivi trdnjavi in spada med starejšo arhitektonske znamenitosti prestolnice. Nad visokim stopniščem se noč in dan sprehaja dvorska straža, ki venomer ponavlja predpisano korake, v vmesnih presledkih pa izvaja neke paradne vaje i. orožjem. Tu so uradni prostori sivolasega kralja Gustava. V bližini dvora je tudi novi rotovž s svojim dominantnim stolpom. Dogradili so ga tik prod svetovno vojno in uživa sloves najlepšega modernega mestnega doma v Evropi. Rolovž je zgrajen v nordijskem slogu in je obložen z rdečo opeko. Poleg Stadena je še manjši otok, tako imenovani Riddarholmen (otok vitezov) z znamenito Riddar-holmskyrkan, to je cerkvijo, kjer je kraljevska grobnica. Tu je zakladnica švedskih vojaških trofej, s katerimi je okrašen narodni panleon. V umetniškem oziru je zlasti lepa nagrobna kapela. Na istem otoku je še državna arhiva, parlament, poveljstvo mornarice in podobno. V novejšem času se je preneslo prometno središče Stockholma v severni del Norrmalm, začne pa se z reprezentativnim trgom — Gustav Adolf Torg-om. Od tu se razprostirajo dolge in široke ulice proti severu. Palače se vzpenjajo do deset nadstropij visoko in nudijo meščanom idealne poslovne prostore ter higienična bivališča. Od vseh strani je viden zvonik sv. Klare, ki sega 104 m visoko. Skoraj nikjer nimaš občutka mestno tesnobo. Čeprav Stockholm ne pozna vročine, je ves posejan z lepo negovanimi parki. Med stavbami, ki si jih velja ogle-dati, naj omenim še Storkyrkan (veliko cerkev), ki so jo začeli graditi v 13. stoletju, kraljevo opero in koncertno palačo, kjer delijo Nobelove nagrade. Umetnostni zgodovinar, ki ga zanese pot v švedsko prestolnico, bo našel obilo zanimivega gradiva v Nordijskem muzeju. Velika stavba je namenjena ohranitvi zgodovinskih znamenitosti in kulturnih posebnosti skandinavskih prebivalcev. Tu vidiš modele lesenih hiš in cerkva, primere švedske notranje stanovanjske opreme iz vseh delov države, narodne noše, umetnine iz kovanega srebra in zlata, slikane stenske preproge in druge skandinavske posebnosti, po katerih dobi človek vsaj vtis o življenju in zgodovini švedskega naroda. Ker je bil moj glavni namen potovanja v Storkholin udeležba na Lingijadi (o Lingijadi sami bom poročal v jutrišnjem zaključnem poglavju), seveda tudi nisem zamudil priložnosti, da bi si ogledal I.ingov gimnastični institut, ki ga je ustanovil 1. 1813. Nahaja se v stari stavbi in je podoben gimnastičnemu muzeju. V veliki telovadnici je bila pravkar ura za ženske, ki so, vajene lakih obiskov, nemoteno nadaljevale z vajami ob švedski lestvi. Tu hranijo tudi telovadno orodje, ki ga je dal izdelati sam Ling. Zanimal me je ' arhiv slik, iz katerega je razviden postopni razvoj Lingovega telovadnega sistema. V ostalem pa sem hotel pripovedovali o obrazu Stockholma. Prikupen je njegov obraz, če ga gledaš v starem Stadenu s palačami iz 16. do 18. stoletja, in z lepimi razgledi na modrikasto barvo .jezer, nič manj prikupen pa ni moderni del mesta, v katerem utripa živahen promet. Kar je za mesto najbolj značilno, je blagostanje in zado-voljstvo ljudi, katero jim bereš z obraza. Tu cvete trgovina, kateri so odprta vrata v vse dele sveta, tu cvete znanost, ki je dobila v Nobelu, ki je zapustil svoje 31 milijonsko premoženje svojega mednarodnega mecena in tu cvete tudi industrija, katere simbol je trust za vžigalice. V 33 državah ima trust 150 tovarn, ki zaposlujejo čez 50.000 uslužbencev, proizvodnja pod švedskim vodstvom pa pokriva 70 odstotkov celokupne potrošnjo na svetu. Zadovoljni so tudi mali ljudje. O natakaricah v restavracijah so mi pripovedovali, da zaslužijo toliko, da si lahko privoščijo taksi po trudapol-nem delu, doma pa udobno stanovanje s kopalnico in podobno. Standard življenja je višji kot drugje po svetu; v miru, ki so ga Švedi uživali dolga desetletja, so naravnost vzorno uredili domače razmere. Ce bi živel v mestu dalje časa kot 10 dni, tedaj bi najbrž odkril tudi njegove senčne strani, brez katerih pač ni kraja na svetu, t Prebivalec Stockholma je velik prijatelj narave. O tem se prepričaš že v soboto popoldne, ko vidiš družbe, ki se odpravljajo na izlete s parniki ali pa z železnico. Pokrajina okrog mesta nudi obilo naravnih lepot: gozdov, jezer, kopališč in gradičev. Tu so tudi gledališča na prostem, čeprav ni vročine. Čez nedeljo si privoščijo ljudje razvedrilo pod vedrim nebom in si naberejo novih moči za delo med tednom. Takšni so bili moji vtisi za časa kratkega bivanja v Stockholmu. Dejal sem, da se bom še vrnil, ko bodo naslednjega lela olimpijske igre v Helsinkih. Misel, da bo treba spet nazaj v vroče mesto na jugu, kjer se topi asfalt na cestah, mi je zagrenila slovo. Zvonik sv. Klare je izginil' za zelenim gričevjem in že je dirjal vlak spet na?.aj proti jugu. Dopust sem izrabil do zadnjega in skoraj ne bi bilo časa. da bi obiskal svojce, za katere se mimel v kovčegu nekaj spominov. Tako sem se odločil v Berlinu za zračno pot do Mo-nakovega, da bi si prihranil dan potovanja. V deževnem vremenu se je vzpelo letalo v višino in prebilo oblake. Pokrajina je bila zastrta, sopotniki pa so dremali ali prebirali ilustrirane časopise. V sprednjem kotu letala sem zagledal pisalni stroj, ki je bil nezaseden. Prisedel sem in začel zapisovati bežne vtise s potovanja po Švedskem. Leteli smo 4000 m visoko, med oblaki nad zemljo in med žarečo svetlobo, ki je prihajala od zgoraj. Kdaj pa kdaj se je pokazala luknja v srebrnih oblakih in oko se je spočilo, gledajoč zelene otoke na zemlji. Izkušeni potniki so si nadeli črna očala, jaz pa sem sedel pri stroju in si zapisoval spomine na Slockholm in na proslavo Lingove 100 letnice. Nedavno sem našel med starimi papirji dvoje tipkanih pol. In Io je bil povod, da sem ohnovil spomine na svoje prvo potovanje v Slockholm. Za ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Centit \