Iz Jugoslavije. — Slavku Pečniku v spomin. Šel si, dragi, v cvetu mladosti, šele 17 let star, up staršev, Ijub prijatelj vsem, ki smo Te poznali! Daroval si svoje mlado, nadebudno življenje na žrtveniku ljubljene Jugoslavije! — Ljubezen do nje Te je gnala kot prostovoljca branit njene meje proti zemljelačnim, oholim Nemcem. Zapustil si 111. letnik mariborskega učiteljišča in v prvih vrstah koroške legije Tl je predrla sovražna kroglja srce, ki je ljubilo tako vroče lepo našo domovino! — Pričakovali smo, da Te sprejmemo v svojo sredino kot kolego, zaaj pa žalujemo za Tabo, ki ležiš v mexropoli Slovenije. — Ni bilo dano ne žalujočim staršem ne nam, spremiti Te k zadnjemu počitku, a prejmi, mladi junak, tem potom poslednji pozdrav! — Žalujočim roditeljem naše globoko sožalje! Potolaži naj jih Bog in zavest, da je padel njihov sinko kot prostovoljni branitelj svete nam jugoslovanske zemlje. — Slavko dragi, Fvoj spomin bo živel v naših srcih in bo zapisan z zlatimi črkami v povestnici jugoslovanskega junaštva. Bodi Ti lahka zemljica! —ek. — Pozlv slovenskemu učiteljstvu v predzadnji štev. »Učit. Tov.« z dne 10. januarja t. 1. je pač popolnoma umesten, a menda velja res samo le slovenskemu učiteljstvu. Kaj pa je z onim delom našega učiteljstva, ki je ves čas odločno kazal svoje narodno renegatstvo, ki ni bil član naših slovenskih učiteljskih društev, ampak nemških, dasi je služil svoj kruh na slovenskih šolah? — Cez noč so se ti poprc.j tako zagrizeni nemškutarski elementi prelevili v navdušene Jugoslovane, sedaj pa jih naše organizacije prav dobrodušno sprejemajo. Odkritosrčni pristaši naših organizacij ti ljudje ne morejo biti! Kako? Sfcj bi si nadeli poleg strašnega greha n:ircdnega odpadništva nov greh, greh nehvaležnosti napram tistim, ki so jih pod obljubo nemškutarjenja nastavljali, ne oziraje se vsaj nekoliko na njih duševno sposobnost in stanovsko naobraženosc. )n ti ljudje, ki so svoje narodno misleče in delavne tovariše denuncirali, jili siiravljal: na bojna^polja, v ječe, ti Ijudje naj bi bili sedaj v naših organizacijah z vedno naiodnim učiteljstvom isto? Nikdar ne, kjer je količkaj zavednosti v društvui Vun s teml značaji, ali vsaj naj se pokaže do njih ona mržnja, ki si jo za svoja icvovstva-po vsej pravici zaslužijo! Sicer pa še vedno trdno sedi na svojih stolčkih ta protežirana gospoda bivših nemških deželnih šolskih svetov in prav nič ne vemo, kdaj misli Narodna vlada tem ljudem posvetiti drugam. Ali hoče v miru pustiti te ljudi, ki jih je proti volji ljudstva in okr. šol. svetov nastavljal štajerski dež. šolski svet samooblastno? Narodna vlada naj potem vzame odgovornost nase, če med ljudstvom zavre in če se utegnejo na teh šolah doigravati do?odki, ki bodo ugledu šole vsestransko v kvar. — Okrajni glavar dr. Milko Ltibec. ki je služboval v ministrstvu za uk in bogočastje na Dun.oju, je prevzet v državno služho v cbr:-cčju Narodne vlade SMS v LjuMjani iri piideljen oddelku za uk in bn^cča«>tje. — Šolski pouk. Vse one šole, kjer je bil pouk od 13. t. m. zaradi žigosanja bankovcev prekinjen, so z 21. januarjem začele zopet z rednim poukom. — Slovenskih knjig za šolsko knjižnico potrebuje štirirazrcdna ljudska šola v Črni na Koroškem. Nimamo niti ene slovenske knjige! Zavedni Slovenci, pomagajte! Knjige ali darove v denarju je pošiljati na naslov: Solsko vodstvo v Crni na Koroškem. — Iz Krškega nam pišejo: Z meščanske šole v Krškem so odšli h koroški legiji prostovoljcev tovariši Iv. M a g e r 1, Albin Z a v r 1 in Leopold N a morš. Na zavodusta hipoma ostala le ravnatelj dr. Romih in strokovni učitelj Dragotin Humek. Reden pouk je torej neir.ogoč. — Plemenito dejanje. Iz poročila tovariša Iv. Šmerala, šol. voditelja v Lescah, posnemamo: Dne 2. grudna pret. 1. je tukajšnjemu šolskemu vodstvu izročil tov. Franjo L o v š i n , nadučitelj na Vinici v Beli Krajini, vsoto 600 K z ustanovnim pismom kot ustanovo za pridnega in ubogega učenca naša šole, namesto da bi postavil spomenik na grob svojemu bratu Ivanu Lovšinu, ki je kot župnik umrl v Lescah. Tov. Lovšin je odredil, da ima pravico podeljevanja šolsko vodstvo, kar odgovarja edino zdravemu nazoru, ker more le šolsko vodstvo neprlstrans*:o razsoditi, kdo je vreden ustanove. Testatoriu bodi izrečena najlepša zahvala. Bvat bratu je postavil najlepši spomenik! — Plemenito dejanje. Učiteljica Agneza Zupanova je volila v svoji oporoki ubožnim učenkam na šentjakobski dekliški osemrazrednici v Ljubljani znatno vsoto v razdelitev. — Priporočujoč se njihovemu molitvenemu spominu, je žc^ lela, da bi bila obdarovankam po malem olajšana letošnja zima in vojna draginja. — Učiteljstvo je ustreglo tej želji pokojne bivše koleginje ter je njen prvi posmrtni godovni dan, 21. t. m., obdarovalo s to zapuščino 26 učenk. Obenem je šolsko vodstvo odredilo, da se je ta dan ob 8. uri zjutraj opravila v šentjakobski cerkvi za zaslužno koleginjo maša zadušnica, ki so se je udeležile vse učenke in učiteljstvo. — Vsem nam — učiteljicara in učenkam — naj pokojnica, ki je nad 31 let poučevala na naši šoli, biva v blagem, hvaležnem spominu! — Umrl je dne 21. t. m. v Ljubljani gosp. Peter R e ž e k, župnik v p., zlatolrašnik, častni občan starotrški itd., brat našega ljubljanskega tovariša Juraja Režka. Pokojni župnik Režek je bil plemenit mož, ki si je s svojim odkritim značajem in konciliantnim vedenjem pridobil splošne simpatije in obče spoštovanje. Svoje duhovniške posle je najdlje obavljal v Starem trgu v Beli Krajini z vnemo. požrtvovalnostjo in Ijudomilostjo, da se ga je narod oklepal z vdano ljubeznijo. Unirl ie po večletni bolehavosti v šentpeterskem župnišču v Ljubljani praznih rok, a z nepregledno vrsto dobrih dejanj, ki so ?>la za njim. Blagemu možu in zvestemu služabniku Oospodovemu bodi ohratijen časten spomin! Tudi med učiteljstvom je imel mnogo pravih prijateljev! Tovarišu Režku, ki ga je z bratom spajala iskrena ljubezen, naše srčno sozalje! — 1'mri je v Ljubljani magistratni uradnik S*anko S v e t i n a , sin pokojnega rašepa tcvariša Josipa Svetine, nadučitelja v Zalni, star 30 let. Prej je bil sluSotelj tr.Hrr\ske akademije v Pragi ler ie bil tudi liiciarno celaven, zlasti se je ukvarjal s prevodi iz češčine. Fudi nasemu lisTu je bil sotrudnik. Ljub mu bodi spomin! — Okrajni šolski svet v Marenbergu — razpuščen. Narodna vlada SHS v Ljubljani, oddelek za nk in bogočastje, je razpustila okrajni šolski svet v Marenbergu ter poverila njegove posle do nove sestave okrajnemu glavarju SHS v Slovenjgradcu. — V Zadru je umrl v 74. letu svoje dobe bivši državni poslanec prof. Virgilij P e r i č. — Sprejemanje častnikov v skupno vojsko kraljevine SHS. Od poveljstva II. vojnega okrožja v Ljubljani, pers. št. 520, povelje št. 11 z dne 16. januarja 1919. smo prejeli s prošnjo, da objavimo: Na štev. 66 vojne misije v Ljubljani od 12. januarja 1919: Qospod vojni minister kraljevine SHS je odredil, da se bodo vsi aktivni in neaktivni častniki, vojaški duhovniki, zdravniki. računovodje itd., vojaški uradniki ter vsi dotični aspiranti bivše avstro-ogrske armade, ki žele vstopiti v vojsko kraljevine SHS, mogli sprejeti v to z isto šaržo, ki so jo imeli v bivši avstro-ogrski vojski. — Aspiranti se sprejmejo kot podporočniki, a kapetani, ki so bili v tej šarži vcč kot 2 leti, se sprejmejo kot kopetani I. razreda. — Vsak tak častnik itd. naj vloži prošnjo v dveh izvodih. Izdajo se za to določeni formularji z navodilom na vsa poveljstva. Te tiskovine naj se natančno in lastnoročno po obrazcih izpolnijo. Vsi podatki morajo biti dokumentirani (krstni list, domovnica, poročni list, izpričevala, povelja, dekreti). — V slučaju, da kdo nima dokumentov za podatke, naj te lastnoročno napisane podatke potrdita pri štacijskem ali policijskem poveljstvu dva častnika ali dva ugledna meščana, ki jamčita s svojim podpisom za resrvičnost podatkov dotičnega častnika. Štacijski, oziroma policijski poveljnik mora potrditi s svojim podpisom in službenim (okroglim) pečatom istinitost podpisov prič. — Vse te prošnje (za vsako osebo v dveh izvodih) naj se do 30. januarja 1919 skupno predložijo poveljstvu II. vojnega okrožja (pers. oddelek). — Neaktivni častniki itd., ki se ne nahajajo več v vojaški službi, se tem potom pozivajo, da takoj izpolnijo gori imenovane prošnje pri štacijskih poveljstvih v Ljubljani, Mariboru, Celju ali Ptuju, pri vojaškem poverjeniku SHS na Dunaju ali pri dopolnilnih poveljstvih Celje, Maribor ali Ljub- ljana. — Te prošnje morajo biti predložene najkasneje do 25. februarja 1919. — Opominja se, da preti vsem častnikom itd., katerih prošnji ne bodeta točno izpolnjeni in pravočasno predloženi, nevarnost, da se kot častniki itd. ne bodo sprejemali v skupno vojsko SHS. — S tera seveda ne bodo nikakor odvezani vojaških dolžnosti v naši državi. — Dar tujke v narodne svrhe. Emilija Gasparettijeva, begunka iz Gorice, rodom Italijanka, je darovala v roke dr. Kalana v Celju 7000 K v razne slovenske narodne in dobrodelne namene. — Vojne draginjske doklade, enkratni nabrani prispevek in zvišanje draginjskih doklad za aktivne in vpokojene državne uslužbence. Aktivnim državnim uslužbencem in vpokojencem se bodo izplačevale vojne draginjske doklade za enkrat v dosedanji izmeri in pod istimi pogoji do konca meseca junija 1919 na podlagi dosedanjih odredb. Tudi enkratni nabavnl prispevek se bo na podlagi tozadevnega sklepa Narodne vlade izplačal za mesec februar 1919 v isti izmeri, kakor za mesec november 1919, in to aktivnim državnim uslužbencem in vpokojencem. Z vprašanjem izboljšanja gmotnega položaja državnih uslužbencev in vpokojencev se vlada intenzivno bavi, toda iz lahkoumljivih razlogov se to vprašanje do sedaj še ni moglo končno rešiti, ker z ozirom na izredno obremenitev državnih financ zahteva podrobnih študij. — Narodna vlada je sklenila na svoji 47. seji z dne 17. jaiuarja t. 1., predlagati finančnemu ministrslvu v Belgradu, da se zviša vsem aktivnim in vpokojenim državnim uslužbencem za mesec januar, februar in marec 1919 dosedanja drp^injska doklada za 50 %. Po naročilu skupnega finančnega ministra dr. Ninčiča ne sme Narodna vla- da dovoliti nikakih novih izdatkov brez dovoljenja finančnega ministrstva v jBel- gradu, — Osebne vesti. Višji šolski svet SHS v Ljubljani imenuje začasno: Antona Zdolška za učitelja na ljudski šoli v Pli- berku, Andreja Likarja za učitelja na ljud- ski šoli v Dobrli vasi, Josipino Stihovo za učiteljico na ljudski šoli v Ouštanju, Vido Sokličevo za učiteljico na šoli v Tolstem vrhu (Ouštanj), Alojzija Bulovca za učiteIja v Crni na Koroškem, Elizabeto Bromanovo za učiteljico na šoli v Ouštanju, Ludovika Komarja za učitelja na enorazrednici v Kozazah pri Dobrli vasi, Franca Lužnika za učitelja na šoli v Krejancah pri Galiciji na Koroškem in Antonijo Zaplotnikovo za učiteljico v Krejancah pri Galiciji na Koroškem. — Višji šolski svet SHS v Ljubljani dodeljuje Viktorja Breganta, prov. učitelja, in učiteljico Pavlo Bregantovo (Majcnovo) v začasno službovanje na šolo v Prevaljah. — Višji šolski svet SHS v Ljubljani je odstavil iz javne šolske službe Rudolfa Mortla, nadučitelja v Libeličah, in Josipa Fleissa, nadučitelja v Kotijah in ju dal na razpolago Nemški Avstriji. — Višji šolski svet SHS v Ljubljani je dodelil Milana Vrezca v začasno službovanje kot učitelja na mestno deško šolo v Veiikovcu. Na isto šolo in v isto službovanje je bil tudi začasno dodeljen Franc Troha. Kot začasni strokovni učitelj na deški meščanski šoli v Velikovcu je bil imenovan Ivan Magerl. Mesto šolskega vodje na dvorazrednici v Smarjeti ob Telenbergu zasede Vekoslav Benko. Kot začasni učitelji so.bili imenovani: Franc Kramar na dvorazrednici v Smarjeti ob Telenbergu pri Velikovcu in Anton Gaspari na trirazrednici v Globasnici v velikovškem okraju. — Višji šolski svet SHS v Ljubljani je odstavil iz javne šolske službe začasnega šolskega vodjo Rudolfa Mittangerja v Prevaljah, šolskega vodjo Alojzija Kocha v Lipici, učitelje Friderika Sorgo v Pliberku, Franca Wuchererja v Krajancih, p, Galicija, Josipa Kobererja v Dobrli vasi ter učiteljice Mihaelo Rossbacherjevo v Prevaljah, Gabrielo Hierlanderjevo v Prevaljah, Josipino Bohrerjevo v Pliberku. — Višji šolski svet SH6 v Ljubljani je odstavil od službe Ignacija Weghoferja, ravnatelja meščanske šole v Borovljah in ga dal Nemški Avstriji na razpolago. Njegovo mesto zasede začasno Albin Lajevec, učitelj v Mirni na Dolenjskem. — Višji šolski svet SHS v Ljubljani je odstavil iz javne šolske službe v državi SHS Lea Fortina, učitelja v Šmarjetl prl Telenbergu, in Josipa Kullniga, nadučitelja v Šmarjeti pri Telenbergu. — Višji šolski svet SHS v Ljubljani je odpustil iz javne šolske službe učiteljici Marijo Krainzevo in Valerijo Tschitschounigovo ter učiteljico ročnih del Sidonijo Hecherjevo, vse v Črni. Nadomestil jih je z učiteljicama Marijo Vizorkovo in Antonijo Ramovševo. — Višji šolski svet SHS v Ljubljani imenuje Jakoba Wutterja za namestnega učitelja na šoli v Št. Primožu v Podjami. — Višji šolski svet SHS v Ljubljanl je odstavil od šolske službe šolskega vodjo Ivana Fleissa v Kazazah, ter učiteljici Marijo Limplovo na Rudi in Eleonoro Miklautzevo v Krejancah, p. Galicija, tcr jih dal na razpolago Nemški Avstriji. — Višji šolski svet SHS v Ljubljani je odstavil od službe Albina Bokrerja, ravnatelja meščanske šole v Velikovcu, in nastavil mesto njega Janka Pilgrama, meščanskega učitelja. — Višji šolski svet SHS v Ljubljani je odpustil iz javne šolske službe Josipa Grollnigga, nadučitelja v Črnl. Karla Hocherja, učitelja v Crni, Maksa Preglaua v Prevaljah, Elso Schmegerjevo, učiteljico v Guštanju, Erno Diihovo, učiteljico v Tolstem vrhu, Josipino Skočierjevo, učiteljico v Prevaljah. — Višji šolski svet SHS v Ljubljani je odstavil iz javne šolske službe v državi SHS strokovnega učitelja v Velikovcu Andreja Hornbogneja, učitelja istotam, Hansa Wiegeleta in Josipa Schiestla ter učitelja v Železni Kaplji Lovra Messnerja. — Narodna vlada SHS je odslovila iz javne ljudskošolske službe Josipa Adolfa, učitelja v Gotenicah (novomeški okraj). — Višji šolski svet SHS v Ljubljani prideljuje Erno Slejkovo kot začasno učiteljico s šole v Crni gori na šolo v Prevaljah na Koroškem. — Višji šolski svet SHS v Ljubljani je nastavil gospo Julijo Zorkovo kot začasno učiteljico na ljudski šoli v Prevaljah. — Višji šolski svet SHS v Ljubljani je imenoval Rada Gruma za učitelja in šolskega voditelja v Libeličah na Koroškem in Berto Maroltovo za začasno učiteljico na Rudi na Koroškem..— Višji šolski svet SHS v Ljubljani imenuje za začasnega učitelja v Lešah nad Prevaljami Lea Finka. — Višji šolski svet SHS v Ljubljani premešča nadučitelja Janeza Zeichena na šolo v Št. Danielu, šolskega vodjo Luko Viterniga na šolo v Globasnici, šolskega vodjo Adolfa Sokola na šolo v Kotljah in učitelja Rudolfa Pototschniga na šolo v Strojni. — Višji šolski svet SHS v Ljubljani premešča začasno kot učiteljico s šole v Tunelu na šolo v Pliberku Elizo Kertovo, dalje šolskega vodjo Josipa Grascherja s šole v Apačah na šolo v Tunelu in učitelja Ivana Kuharja iz šole v Lešah na šolo v Crni. — Višji šolski "Svet SHS v Ljubljani premešča začasno kot šoiskega voditelja na šolo v Tolsti vrh Vincenca Okorna. — Višji šolski svet SHS v Ljubljani je odstavil od službe Klotildo Hitijevo, stalno učiteljico v Sromljah. — Višji šolski svet SHS v Ljubljani je razpustil nemško štirirazrednico v Hrastniku in odstavil od službe nadučitelja Friderika Horwatha, učitelja Franca Schneiderja, učiteljico Alico Koschelovo, začasno učiteljico Marijo Jagrovo, namestno učiteljico Ido Horvathovo in učiteljico ženskih ročnih del Hedviko Jarmerovo. — Višji šolski svet v Ljubljani je odpustil iz javne šolske službe v državi SHS nadučitelja Ivana Zeichna. — Višji šolski svet SHS v Ljubljani odstavlja od javne šolske službe Antona Krainza, nadučitelja v Krejancah, in nastavlja Avgusta Rejca kot solskega voditelja istotam. — Višji šolski svet SMS v Ljubljani je premestil službenim potom nadučitelja Karla Korošca od Sv. Marjete pri Rimskih Toplicah v Koprivnico. — Višji šolski svet v Ljubljani je odpustil iz javne šolske službe v državi SHS učiteljico Pavlo Schmegerjevo. Dalje je dodelil v službovanje s šole na Slapu pri Sv. Luciji na šolo v Guštanju na Koroškem Josipino Koraelovo. — . — V Srbijo! Naziranje, ki ga zastopa tov. Gorišek v predzadnji štev. »LJčit. Tov.«, podpišem z obema rokama. — Nismo več samo Slovenci. — Jugoslovani smo. Naša posest je hkrati tudi srbska last. Dasi je malo učiteljev v Sloveniji, vendar mora biti tudi del teh Srbiji na razpolago. V poštev pride tu L činjenica, da še ne znamo vsi slovenski učitelji srbohrvatski, ali da vsaj nismo poučeni v srbohrvatski slovnici. — Pozivljamo, prosimo vse merodajne činitelje, da nam prirede vsaj v vsakem glavarstvu srbohrvatske tečaje! — Potem pa, kadar je treba —v Srbijo! — Irma Scheligova. — Jovan Blagojevič, umirovljeni upravitelj in mnogoletni učitelj srbske višje dekliške šole v Somboru, ustanovnik in urednik »Goloba«, posianik na srbskem narodnem cerkv.enem saboru v Karlovcih itd., je po kratki bolezni dne 8. decembra 1918 umrl, star 71 let. — Pokojni Jovan Blagojevič je bil tudi naš spoštovan in cenjen znanec in prijatelj ter si je s svojim mnogoletnim in uspešnim kulturnim delom pridobil med srbskim narodom nevenljivih zaslug. Bodi mu b spomin! Njegovi čislani rodovini naše bratsko sožalje!