765 Oceni to storimo na način, ki nam ustreza. V obdobju pandemije je uporaba pretoč- nih storitev koristila vsem: duhovnikom, faranom in platformam. Avtor je kriti- čen do institucionalne Cerkve, ki si je po njegovem mnenju za boljše digitalno okolje za kristjane prizadevala premalo. Preveč je zatopljena v notranje izzive – za širša vprašanja o prihodnosti naše kulture in družbe pa nima prave volje (268–269). Na koncu avtor podaja še nekaj splo- šnih značilnosti spletnega prostora. Če- prav so pridiganje, kateheza in bogo- služje komunikacija sui generis in ne gre za informiranje, izobraževanje ali zaba- vo, se morajo v spletnem okolju prila- goditi spletni komunikaciji. Biti morajo poučni, ustrezni, informativni ter zani- mivi in privlačni. Ljudje od duhovnikov na spletu pričakujejo, da se bodo obna- šali podobno kot drugi, ki se pojavijo na zaslonu: na primer voditelji poročil, no- vinarji ali igralci. Duhovnikovo vedenje in besede ocenjujejo »v luči televizijskih reflektorjev in ne v luči cerkvenih sveč«. Tega se morajo duhovniki zavedati in se naučiti osnovnih veščin nastopanja pred kamerami. Ljudje pričakujejo po- polno izvedbo: manj profesionalni po- nudniki vsebin so v slabšem položaju, saj so njihovi programi videti manj pro- fesionalni in posledično manj gledljivi. Tisti verniki, ki imajo močan občutek pripadnosti in v župniji dejavno sodelu- jejo, tehnične in vsebinske napake svo- jega župnika lažje spregledajo. Če tega občutka ni, zlahka zamenjajo kanal – in so prisotni nekje drugje. Ker je medij sporočilo, liturgije ne moremo zožiti na to, da v cerkev postavimo videokamero, vse ostalo pa delamo po starem (271– 274). David Kraner Zoran Turza. Razgovori o Jobu: filozof- ski, ekonomski, antropološki i teološki pristup strozavjetnoj Knjizi o Jobu. Kršćanska sadašnjost. Zagreb: Hrvats- ko katoličko sveučilište, 2021. 197 str. ISBN 978-953-11-1444-8; 978-953- 8014-50-5. Svetopisemska knjiga o trpečem Jobu je do sedaj odpirala več vprašanj kot odgovorov. S tem se strinja tudi hr- vaški teolog, profesor na zagrebški ka- toliški univerzi, Zoran Turza. V svojem čisto človeškem izhodišču, ki ga je tudi osebno zaznamovalo, začenja s prime- rom trpljenja nedolžnih žrtev – otrok v času hrvaške domovinske vojne v bližnji preteklosti. Iz tega nakaže nekaj možnih odgovorov. Ob uvodnem branju se zdi, da je odgovor na vprašanje o pomenu človeškega trpljenja (ki naj bi ga po uve- ljavljenem prepričanju ponazarjal trpe- či Job), predvsem pa trpljenja pravičnih, ki trpijo po krivici, zaskrbljujoč. Avtor že na začetku ugotavlja, da odgovora na to v Jobovi knjigi preprosto ni! Bog odgo- vora na vprašanja, ki jih Job neutrudno postavlja, ne daje – vendar ga kljub nje- govemu pritoževanju nikoli ne zapusti. V uvodnem poglavju so nakazani mo- žni hermenevtični pristopi k branju be- sedil, da bi bralec lažje razumel odmeve v človeški kulturi, ki jo je Jobovo spra- ševanje sprožilo. Še posebej, ker so se 766 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 3 številni umetniki, pisatelji, slikarji, kipar- ji, filozofi, teologi, psihologi in mnogi drugi v svojih delih ukvarjali s temami, ki jih najdemo v Jobovi knjigi. Branje to- rej postane hermenevtični ključ. Avtor se sklicuje se na P . Ricoeurja, ki branje primerja s srečanjem. Trojnost oddalji- tve, od avtorja, konkretne situacije in referenčne skupine, ki ji je bilo besedilo namenjeno, bralcu omogoča, da ga sprejme v lastnem svetu in mu tam močneje spregovori. Ob tem tudi naka- zuje, da gre pri svetopisemskih besedi- lih za posebne okoliščine – ne gre le za srečanje z nekim avtorjem, ampak za srečanje bralca z Avtorjem, ki odgovar- ja na temeljna bivanjska vprašanja in ga vabi k tistemu, kar ga je vedno predha- jalo. To posebno branje svetopisemskih besedil vodi k ločevanju med biblično in filozofsko hermenevtiko. Hkrati se bra- nje Joba na poseben način dogaja v sku- pnosti – skupnost bralcu omogoča ko- rektiv pri pogosto ozkem branju zgolj iz lastne izkušnje. Božje razodetje s tem lažje vstopa v življenje konkretnega člo- veka. V drugem poglavju so na kratko pri- kazane osnovne zgodovinske in literar- ne značilnosti Jobove knjige. Nakazane so tudi možne interpretacije, ki so jih biblicisti pri obravnavi besedila in lite- rarnih zvrsti Jobove knjige do sedaj upo- rabljali. V naslednjih štirih poglavjih Turza predstavlja štiri avtorje - Antonia Negri- ja, Luigina Brunija, Reneja Girarda in Gu- stava Gutierreza. Gre za sodobne misle- ce z različnimi ozadji in svetovnimi nazo- ri. Izbira ni naključna. Vsak od njih je fi- lozofsko-teološko razmišljanje svojega časa zaznamoval na svoj način – in vsak izmed njih se je lotil tudi knjige o Jobu. Njihove teze so dovolj zahtevne, da po avtorjevem prepričanju novo srečanje s svetopisemskim besedilom o trpečem Jobu omogočijo tudi nam. Prav tako imajo vsi štirje svoje specifične pristope, ki so kritično predstavljeni. Tretje po- glavje z naslovom „Filozofski razgovori“ predstavlja italijanskega marksista Anto- nia Negrija. Njegova filozofska kritika družbe vidi v Jobu upornika, ki ne sanja o odrešenju v eshatološki perspektivi, ampak se mora to zgoditi tukaj in zdaj. Zato po Negrijevem prepričanju Bog za- pušča transcendenco in vstopa v kon- kretno telo trpečega človeka v duhu ne- kakšnega panteizma Spinoze in pesnika G. Leopardija. Turza v kritiki Negrija po- kaže, da Bog literarno gledano v besedi- lu nastopa kot priča, saj gre za nekakšno zvrst sodne obravnave, kjer ne gre za osvoboditev, temveč bolj za vprašanje pravičnosti. Četrto poglavje Ekonomski pogovori predstavlja italijanskega kato- liškega ekonomista Luigina Brunija, ki iz- haja iz tradicije neapeljske ekonomske šole. Ko ga je Chiara Lubich povabila, naj pripravi ekonomsko podlago za gibanje fokolarov, in je svetoval zadnjim pape- žem pri pisanju o temah socialnega nau- ka Cerkve, je razvil svojo interpretacijo Joba. Navaja štiri Brunijeve teze, ki izha- jajo iz Jobove knjige: bogastvo je dar; stiska, nadloga marginalizira; Job se bori za nas; Job je borec proti ideologiji. Ključno je, da Bruni Joba postavlja kot tistega, ki v svoji zvestobi Bogu premaga retribucijski princip. Prepričanje, da so na robu družbe samo leni in nesposob- ni, ob branju Joba propade. Kljub temu, da Bruni v interpretacijo vključuje Boga, obstaja nevarnost, da Božjo stvariteljsko moč in njegovo presežnost kot tako iz- gubimo izpred oči. V naslednjem poglav- ju Antropološki pogovori je predstavlje- na misel R. Girarda. Ob svoji mimetični 767 Oceni teoriji in teoriji grešnega kozla Girard v Jobu prepoznava drugačnost bibličnega pristopa, ki vrh upora proti splošni mi- tični ujetosti v mimetični princip grešne- ga kozla vidi v Jezusu Kristusu. Job se vlogi grešnega kozla upira, čeprav vlogo žrtve sprejema. Kljub temu se Job ne prepusti retribucijskemu krogu, ampak hoče za svojo krivdo dokaz. Girard na neki način nakazuje dve podobi Boga: boga žrtvovanja in boga preganjalca, ki si naj bi bila nasprotna. Vendar Turza po- kaže, da je iz Jobove knjige to težko iz- peljati – še težje pa je iz zgodovine bi- blične interpretacije trditi, da gre za ne- kakšno razklanost v samem Bogu. Zadnji avtor, ki je predstavljen v poglavju Teo- loški pogovor, je mislec teologije osvo- boditve Gustavo Gutierrez. Ob predsta- vitvi ozadja teologije osvoboditve je na- vedena glavna teza Gutierrezeve inter- pretacije Joba, ki je v iskanju prave go- vorice o Bogu. Božja podoba je preveč- krat utemeljena na retribuciji, prisili, ki je lahko zunanja ali notranja. Bog pa uporablja logiko ljubezni, ki ne pozna prisile, ampak svobodo, kar se še pose- bej razodene v Jezusu Kristusu. Ta ni prostora človekove svobode nikoli zapi- ral – Njegovo celotno življenje je namreč pot osvobajanja človeka. Zato se trplje- nje nedolžnega ne more interpretirati v luči nezaupanja v Boga, temveč v iskanju poglobitve in osvoboditve za pristni od- nos ljubezni. Pri tem pa se po avtorjevih besedah preveč pozablja na mistični za- ključek Jobove knjige, ki se ga v duhu teologije osvoboditve povezuje s seveda potrebnim, a preozkim političnim giba- njem. Kljub pomanjkljivostim, zaradi kate- rih obravnavani avtorji ne predstavljajo izključnega in legitimnega modela inter- pretacije, lahko vsi ti pristopi k razlagi Jobove knjige prispevajo pozitivno in odpirajo možnosti za nova zanimiva sta- lišča, ki bodo tudi teologijo izzvala za iskanje novih možnosti bližine trpeče- mu človeku danes. Avtor jasno pokaže, da ne raziskuje vzroka in pomena trplje- nja, temveč možnost, kako ostati Bogu zvest tudi v trpljenju. Svetopisemski model trpljenja in trpečega vztraja pri trpečem, ki je in ostaja Bogu blizu. V kr- ščanstvu je razlog ali pomen trpljenja težko najti – zelo enostavno pa je najti način, kako trpeti, da lahko tisti, ki trpi tudi veliko bolečino, dovoli, da mu je Bog v teh težkih časih blizu. Ne gre torej za razlago trpljenja, temveč za življenje trpljenja v intenzivni bližini Boga. Pri tem je treba poudariti, da izbrani avtorji besedilo ne le interpretirajo, temveč segajo tudi v konkretno življenje posameznika in družbe kot take. Zato je obravnavana knjiga tudi dober premi- slek za pastoralno teologijo. V zaključku Turza ugotavlja, da biblična interpreta- cija ni mehanski proces, ampak živo sre- čanje s tem, kar je izrečeno v Svetem pismu. Knjiga o Jobu je delo, ki bralcu ponuja različne vpoglede v razumeva- nje Razodetja, pa tudi v lastno življenje, ki se ob številnih svetovih, ki se v bese- dilu odpirajo, lahko spremenijo – ali vsaj postavijo pod vprašaj. Različni pristopi omogočajo prav to: živo srečanje. Bra- lec bo verjetno pogrešal avtorjev lastni pogled, ki bi v konkretni situaciji, s ka- tero je v uvodu začel, ponudil vsaj pri- mernejšo smer interpretacije v dobro njega samega in celotne Cerkve. Janez Vodičar