Da je slovita francoska vedeževalka Marija Ana Lemormand, rojena leta 1772 y Nomardiji in umrla leta 1843 v Parizu, imela tekom svojega dolgega uspešnega življenja ne le v svoji domovini, ampak tudi v inozemstvu intimne zveze v najvišjih krogih ter da je poleg posla vedeževanja tudi pisateljevala: vse to morda ni splošno znano. Ostavila je več nego 20 knjig, med katerimi so »zgodovinski in tajni memoar cesarice Josipine« najinteresantneji pač zato, ker je bila s cesarico Josipino v jako zaupnem razmerju in je ta poslednja gotovo vplivala na sestavo knjge. Malo pred svojo smrtjo je zaključila svoje delo, ki je imelo naslov »Mes dernieres revelations« (Moja zadnja razkritja) in ki je izšlo šele po njeni smrti. Nekatera teh prorokovanj od onkraj groba čakajo še na svojo izpolnitev, in ker so po velikem delu politiške naravi, bo morda zanimalo čitatelje, ako jih spoznajo. O Franciji piše — kakor omenjeno — v letu 1843 sledeče: »Kraljestvo postane v drugič cesarstvo«. — To prorokovanje se je kmalo izpolnilo. In dalje je rečeno: »Meje, ki jih je nekdaj njega orel določil, bodo zopet pripoznane in pride do zveze z nekim velikim narodom«. Tu se je torej francoskoruska zveza napovedovala že pred dvema rodovoma. Povratek Bourboncev napoveduje sledeče prorokovanje: »Lilija, ki so te zlomili, ki pa te niso mogli izkoreniniti, tvoje cvetice vzcveto vnovič, in tvoje steblo bodo čuvali zvesti in vdani prijatelji. Čuti bo krik, ki ga dvigne ljudstvo, in ti zasedeš zopet prestol svojih očetov«. Turčji je prorokovala izid balkanske vojne takole: »Stara država proroka, vividim, kako tvoj polmesec obledeva in ugaša, iz slabotne ti roke pada meč«. Ruski državi velja sledeče: »Vidim, kako na severu velikanski orel razpenja svoje peruti. Svit obdaja njegovo glavo. Neizmerna ruska država, pazi se pred belim orlom; misliš, da je mrtev, ali on le spi«. Ta domnevani mrtvi, toda le speif beli orel je — Poljska. • . - ; ¦•!(!©» O Anghji pravi: .»Anghjaf Ang^iija! Dan, ko se boš inorala pokoriti za svoje grehe, se bliža. Irska, veseli se, ura raaš-, čevanja je prišla, tvoj tribun te osvobodf.' Sedaj vidim kri, morilni boj,povsod grozo in razdevanje ...« Takratni princ, kasnejši pruski kralj in nemški cesar Viljem I. je bil pri vedeževalki 1. 1829. in jo vprašal: »Kdaj bom prvikrat poveljeval na bojnem polju?« Vedeževalka je vzela kos papirja in zapisala nanj: 1829+1+8+2+9. To da 1849. In res je princ Viljem tega leta na čelu svojih čet korakal proti Badenski. Potem je princ Viljem vprašal: »Kdaj se izvrši najvažnejši dogodek v mojem življenju?« Vedeževalka je zapisala: 1849+1+8+4 +9, t. j. 1871. Tega leta je bil princ Viljem — poznejši pruski kralj — proglašen za nemškega cesarja. Dalje je princ vprašal: »Koliko časa bom živel?« Vedeževalka zapiše: 1871 + 1+8+7+1, t. j. 1888, katerega leta je tudi v resnici umrl cesar Viljem I. Še zadnje vprašanje je stavil prinč: »Kdaj bo vodila Nemčija najpo- membnejšo vojno, v kateri bo zmagala?« Gospa Lemormand je zapisala: 1888+1 + +8+8. To da letnico 1913. Torej se je vedeževalka zmotila le za eno leto.