Angažirani aktivist
Našim bralcem ime Leopolda Kosa gotovo ni povsem neznano. Piebivalci KS Moste ga poznajo kot nekdanjega predsednika sveta KS; Kodeljevčani ga poznajo kot prizadevnega delavca v terenski organizaciji vojnih invalidov in rezervnih vojaskih starešin; sedaj pa dela v KS Jarše, kjet tudi živi; pa tudi v Naši skupnosti se ime Leopol-da Kosa dokaj pogosto pojavlja - že vrsto let piše zlasti o problema-tiki KS in s svojimi prispevki poskuša prispevati k uspehom in ciljem dejavnosti krajevnih skupnosti tako v praksi kot v teorijt. Sicer pa je že 19 let zaposlen kot refeient za vojne invalide in borce pri skup-ščini občine Ljubljana Center, tako da je pri svojem delu v neposred-nem stiku z bivšimi udeleženci NOV, kar mu je podlaga za aktivno delo v invalidski organizaciji in v občinskem odboru ZZB NOV Moste.
O sebi in svojem delu zelo nerad govori, zaživi pa,_ko preidemo na področje invalidskega športa. To je njegov konjiček. Že od leta 1955, ko je bil invalidsko upokojen, je član sportnega društva Invalid, ki je pted kiatkim praznovalo 25-letnico obstoia. To športno društvo, v katerem so bili sprva samo vojni invalidi, pozneje pa še drugi, je bilo iniciator in vodja pri organiziranju vojaških invalidov na športnem področju tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji. Tovariš Kos je dolga leta aktivno tekmoval, seda) pa je član uptavnega odboia.
Do leta 1967 je pomagal pri upravljanju s stanovannskimi hišami prek hišnega sveta in bivše stanovanjske skupnosti Moste. Tetenska organizacija SZDL ga je predlagala v svet krajevne skupnosti, ker je prejšnjemu sv«ta potekal mandat. Zametki samouprave prekhišnih svetov so ga zainteresirali, tako da je pristal tudi na delo na širšem področju, že na prvi seji sveta pa je postal njih predsednik.
,,Že pri formiianju novega sveta smo ugotovili, da je bilo delovanje krajevne samoupravne zelo ozko in neorganizirano; poleg tega so delovali na teh področjih po letih zelo stari aktivisti. Tudi občinska skupš<5ina, ki se ni strinjala z zaposlitvijo profesionalnih tajnikov, je veliko pripomogla k stihijskemu delu, ki je bilo prepuščeno peščici posameznikov. V Mostah smo dobili polprofesionalnega tajnika, ki je bil sicer plačan iz proračuna krajevne skupnosti, je pa zato organiza-cijsko bolj odgovomo povezoval svet KS s komisijami in odbori. Tako je bilo omogočeno tudi konkretnejše delo sveta, sam pa sem se lahko posvetil organiziranju krajevne samouprave, ki je že takrat imela povsem določene naloge. Formirali smo vse komisije, pridobili okoli 60 novih občanov, ki so odgovomeje opravljali svoje naloge, pa tudi na področju civilne zaščite in SLO smo kasneje uspeli vključiti vse nerazporejene za armado nesposobne občane. Mnogo smo v vseh teh letih pričakovali od komisije za KS v občinsketn merilu, žal pa v praksi nismo našli skupnega programiranja in reševanja perečih pro-blemov vseh KS v občini. Menim pa, da smo napravifi velik korak z novim delegatskim sistemom. Pri tem delu bi rad tudi v prihodnje zelo rad sodeloval, ker ugotavljam, da je še dosti ne dovolj raziskanih področij, zlasti kar se tiče krajevne samoupravne kot take, sode-lovanja z družbenopolitidnimi oiganizacijami in OZD, ki poslujejo na področju neke KS."                                                                  IG