PRILOGA m;« Bar|iara Cerar: iillpam, da ne bo prišlo do takSnega konca sveta« Dirka po Sloveniji str. 32-38 cp (ТЛГ CI П\/РМ1Д PRILOGA IV SPORED POLETNI POZDRAV | Darja Gajšek »Kjer je Darja, > tam je harmonika« Bernarda Žarn »Sladko imam strastno rada« ШШ novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 23 / Leto 77 / 9. junij 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si Ogromna škoda po neurjih na Celjskem Medtem ko je ponekod v naši regiji prejšnji in ta teden le rosilo in drugod močno deževalo, je na nekaterih območjih toča uničila pridelek, avtomobile, strešna okna in fasade, voda pa je vdirala v poslopja in povzročala preglavice stanovalcem in številnim gasilcem, ki so priskočili na pomoč. V vinogradih in na nekaterih vrtninah bodo njene posledice vidne še naslednja leta. str. 2-3 '.«ML INTERVJU NASA TEMA Matjaž Pavčič, direktor celjskega Remonta str. 26-27 str. 12-13 Bo topla malica med delovnikom postala razkošje? 2 AKTUALNO ZADETKI »Julija bo imela Slovenija v vesolju že tretji satelit, ki bo šel desetkrat dlje kot prva dva. Vesoljska industrija je prihodnost. Ustvarja delovna mesta za visoko izobražen kader in je pomembna tudi zato, da se bo zmanjšalo odhajanje mladih v tujino.« Tomaž Rotovnik, direktor podjetja Skylabs »Zaradi etikete Hajdi ni nihče hotel sprejeti, da sem odrasla in odgovorna oseba in ne več majhna deklica, ki je pela pesem Naš kuža. Prepoznavnost mi pri iskanju prve službe ni bila ravno v pomoč.« Hajdi Korošec, podjetnica »Ni mi všeč, da nekatera mestna središča dobijo vse, medtem ko drugi nič. Vesel sem, da so v zadnjem obdobju veliko denarja dobile tudi lokalne skupnosti.« Jože Jelen, novoizvoljeni poslanec »Cene armaturnega železa so se od februarja do začetka maja zvišale za več kot 80 odstotkov, betoni, ki so prej skoraj deset let imeli nespremenjeno ceno, so se v zadnjem mesecu podražili za od 20 do 25 odstotkov.« Matjaž Pavčič, direktor podjetja Remont »Že prva izvedba slovenske pentlje< leta 1993 je imela cilj prve etape v Celju. S premori potem v naslednjih letih dirka prihaja v ali obide Celje, od leta 2016 pa je tu ob vsaki izvedbi.« Borut Batagelj, avtor razstave o zgodovini kolesarstva na Celjskem ČETRTEK 1 1 PETEK 1 17 i \ 1 / 23 • • • • • • SOBOTA I I NEDELJA I 27 ▼ i4 S—N. 1 ^ - Jr \l/ 28 . 13 o M DC < Toča klestila v pasovih LV. AVU" V,1 - v л*'Vrf .-nT , . Jf'i 'JbtSSä CSS^r шттштшшввшш ШШШШШШ ..мимг чТГтДј-^t'*^frУ^^ИМ^тга. ■ - Avil Toča je ponekod povsem prekrila zelenice. (Foto: IS) Medtem ko je ponekod v naši regiji prejšnji in ta teden le rosilo in drugod močno deževalo, je na nekaterih območjih toča uničila pridelek, avtomobile, strešna okna in fasade, voda pa je vdirala v poslopja in povzročala preglavice stanovalcem in številnim gasilcem, ki so priskočili na pomoč. V vinogradih in na nekaterih vrtninah bodo njene posledice vidne še naslednja leta. V Celju toča velika od zrn do jajc Tako kot marsikje po Sloveniji je neurje s točo tudi v Celju in okolici pred tednom dni povzročilo pravo razdejanje. Ponekod je bela odeja iz bolj in manj debelih zrn toče prekrila površine, ki so bile videti kot sredi zimskega meteža. Največ škode je nastalo v pasu od Lopate in Ostrožne-ga čez Golovec in Hudinjo do Trnovelj. Uničila je številne vrtove, njive, nasade in poškodovala strehe ter avtomobile. Na Lopati in na Ostrožnem je bila toča debela kot manjša jajca, drugod je padala bolj drobna, a z vmesnimi debelejšimi zrni, ki so dodobra oklestila mlade rastline in sadno drevje. Ponekod je debel nanos zamašil odtoke na cestah, voda je zalivala kleti hiš. Kot je povedal Janez Senica, poveljnik GZ Celje, so imeli gasilci v četrtek zvečer in ponoči ogromno dela. »Sam se ne spomnim take toče in tega, da bi toliko gasilcev sodelovalo Neurje je zalilo podvoz na Zgornji Hudinji. (Foto: Tadeja Majcen) pri odpravljanju posledic. Na terenu smo imeli več kot 150 gasilcev iz skoraj vseh društev GZ Celje, na pomoč so priskočili tudi kolegi iz poklicne enote Celje, eno enoto smo imeli v rezervi,« je povedal Senica. Veliko dela in stroškov bodo v prihodnje imele tudi zavarovalnice. V Zavarovalnici Triglav so lastnikom avtomobilov olajšali postopek prijave škode. Predprijavo je mogoče izpolniti kar na spletni strani zavarovalnice. Za ocenitev škode bo nato zavarovalnica tudi tokrat organizirala posebna mesta, kamor bodo oškodovanci po predhodnem dogovoru pripeljali svoja vozila. Vrtičkarji upajo, da si bodo nekatere rastline opomogle, nekaj sadik bodo posadili ponovno, a na nekaterih kmetijskih površinah je toča povsem uničila pridelek. TC Žalosten pogled na solato (Foto: MRL) AKTUALNO 3 Toča je večinoma poškodovala avtomobilsko pločevino, nekaterim pa so velike ledene krogle razbile tudi steklo. (Foto: SHERPA) Poplavljene kleti in razbita strešna okna Vremenska ujma, ki je 2. junija popoldne prizadela osrednji del Slovenije, ni prizanesla niti Spodnji Savinjski dolini. Na nekaterih mestih je, kot so zgovorno prikazovale fotografije uporabnikov družbenih omrežij, padala toča, velika kot manjše jajce, proti kateri vrtnine in poljščine niso imele veliko možnosti. Pod silo toče so klonila celo nekatera strešna okna. Na pomoč prizadetim so priskočili člani gasilskih društev Gasilske zveze Žalec. Približno sto gasilcev je prejšnjo sredo vse od večera do jutranjih ur na štirinajstih mestih odpravljalo precejšnje razdejanje, ki so ga povzročili močan naliv, veter in toča. Najbolj prizadeta je bila občina Žalec, kjer je poplavilo dve proizvodni hali in več stanovanjskih zgradb, medtem ko je toča uničila več streh na stanovanjskih hišah in gospodarskih stavbah. Štirideset gasilcev iz šestih gasilskih društev iz Gasilskega poveljstva občine Žalec - Gotovlje, Ponikva pri Žalcu, Dobriša vas-Pe-trovče, Arja vas, Žalec ter Ložnica pri Žalcu - je posredovalo na dvanajstih mestih. Črpali so vodo, odstranjevali podrta drevesa, nudili pomoč občanom in zavarovali kraje izrednih dogodkov. »Narava je pokazala svojo moč. Tudi nam ni prizanesla. Toča je uničila večino strešnih oken in zalilo je pisarne ter dobršen del proizvodnje. Brez pomoči gasilcev, ki so hitro priskočili na pomoč in nam pokrili streho ter izčrpali vodo, bi bila škoda zagotovo še večja,« so se dan po ujmi odzvali na družbenem omrežju v podjetju Kovinopasarstva Rehar iz Petrovč. Prejšnja sreda ni bila mirna niti za gasilce iz drugih društev v dolini. Člani Gasilskega poveljstva občine Polzela so morali zaradi neurja posredovati na enem mestu. Neurje z močnim dežjem in vetrom je bilo tudi v občini Vransko, kjer so posredovala vsa štiri tamkajšnja gasilska društva. Črpala so vodo iz poplavljene kleti. ŠO Na območju Petrovč, kjer je posredovalo PGD Dobriša vas-Petrovče, je toča pustila takšno razdejanje. (Foto: GZŽ) »Narava je pokazala svojo moč. Tudi • • I M V • • Vt I v • nam ni prizanesla. Toča je uničila večino strešnih oken in zalilo je pisarne ter dobršen del proizvodnje,« so zapisali v podjetju Rehar. Toča v velikosti manjšega jajca je padala na območju Založ v občini Polzela. (Foto: FB) Poplavljeni delovni prostori podjetja Kovinopasarstvo Rehar (Foto: GZŽ) Žalosten dan tudi na Šentjurskem »Na rastlinah ni več niti ene jagode, rešili smo le tiste plodove, ki smo jih pobrali eno uro pred točo,« je povedal Franc Žurej. Močno neurje s točo je prizadelo tudi kraje v Občini Šentjur. Po besedah kmetijske svetovalke iz šentjurske izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Tatjane Tisel je v Gorici pri Slivnici ter Loki pri Žu-smu največja škoda nastala na poljščinah in vinogradih. Povsem je uničen tudi nasad sibirske borovnice na eni od kmetij. »V tem tednu so načrtovali obiranje plodov. Zdaj je ves pridelek na tleh,« je dejala svetovalka. Na njivskih posevkih je po njenih besedah najbolj uničena koruza. Žita so neurje ponekod še dobro prenesla, na nekaterih njivah so stebla polomljena, kar pomeni, da je pridelek uničen. Franc Žurej s Turistične kmetije Žurej je povedal, da jim je toča uničila celoten nasad jagod. »Na rastlinah ni več niti ene jagode, rešili smo le tiste plodove, ki smo jih pobrali eno uro pred točo.« Vinograd je po besedah sogovornika uničen tako močno, da se bodo posledice vremenske ujme poznale še prihodnje leto. Slabo so jo odnesle tudi jablane in hruške v sadovnjaku ter nasadi zelenjave in krompirja na vrtu in njivi. »Za nas je bil na dan toče res žalosten dan,« je komentiral gospodar kmetije, in dodal, da je toča posledice pustila še na strehi, na panelih sončne elektrarne, na avtomobilu in fasadi hiše. Poziv k preventivi Škodo po toči si je prvi junijski petek v občinah Kozje in Šentjur ogledala ministrica za kmetijstvo Irena Šinko. V vinogradih in nasadih, ki jih je obiskala, letos pridelka zagotovo ne bo. Tako kažejo tudi prve ocene kmetijskih svetovalcev, in sicer, da bo pridelka na najbolj prizadetih območjih za od 80 do 100 odstotkov manj. Medtem ko dokončno oceno škode na ministrstvu še pričakujejo. Ker so vremenske ujme vse pogostejše, se zdi ministrici izjemno pomembno preventivno ravnanje kmetov, in sicer varovanje posevkov z mrežami ter zavarovanje pridelkov pri zavarovalnicah. »Vprašanje je tudi, kako bomo uredili letalsko obrambo proti toči,« je še dejala. Pozive kmetov po pomoči razume, vendar se mora s predlogi kmetijskega ministrstva glede pomoči pridelovalcem najprej seznaniti vlada. TS V prizadetih vinogradih in nasadih različnih kultur letos ne bo pridelka, škoda se bo poznala še naslednja leta, ocenjuje kmetijska svetovalka Tatjana Tisel. (Foto: KGZS Celje) 4 GOSPODARSTVO Poslovanje samostojnih podjetnikov na Celjskem v letu 2021 Na prvem mestu še vedno Celjani in trgovci Tako kot gospodarske družbe so lani v celjski regiji svoje poslovanje izboljšali tudi samostojni podjetniki. Po podatkih, ki jih je na osnovi njihovih letnih poročil (oddalo jih je 5.222 podjetnikov) zbrala celjska izpostava Ajpesa, so v primerjavi z letom 2020 ustvarili za 23 odstotkov več prihodkov, za prav toliko se je zvišala tudi vrednost izvoza. Dobiček je bil višji za petino, čista izguba se je zmanjšala za dobro desetino. Najmočnejše panoge so še naprej trgovina, gradbeništvo in predelovalna dejavnost, primerjava med posameznimi občinami razkriva, da največ k skupnim prihodkom še vedno prispevajo celjski, šentjurski in žalski podjetniki. Število samostojnih podjetnikov se je lani znižalo za 59, število zaposlenih je bilo višje za 125. JANJA INTIHAR Samostojni podjetniki so lani v celotnem gospodarstvu celjske regije prispevali 8,7 odstotka vseh prihodkov in 7,9 odstotka dodane vrednosti. Ustvarili so 12,8 odstotka čistega dobička in 5,8 odstotka izgube, zaposlovali so nekaj manj kot 10 odstotkov vseh zaposlenih. Tako kot v regiji so lani okrepili svojo ekonomsko moč tudi v državi. V 21 občinah je poslovala dobra desetina vseh samostojnih podjetnikov v Sloveniji. Po obsegu prihodkov, dobičku in številu zaposlenih so v državi zasedli 11-odstotni delež. Povprečna bruto plača je znašala 1.241 evra in je za evro nižja od slovenskega povprečja. Lani je bila za tri evre višja. Plače zaposlenih pri podjetnikih so bile lani na Celjskem občutno nižje kot v regijskih gospodarskih družbah, kjer so znašale 1.675 evrov. Tolikšna razlika v plačah je tudi zato, ker v povprečje niso vštete plače lastnikov obratovalnic. Petina izdelkov na tuje Medtem ko so v regiji pri gospodarskih družbah najmočnejše tiste, ki sodijo v predelovalno dejavnost, sledita ji trgovina in gradbeništvo, je pri samostojnih podjetnikih po obsegu prihodkov na prvem mestu trgovina. Na drugem mestu je gradbeništvo, na tretjem je predelovalna dejavnost. Podjetniki so lani ustvarili 686 milijonov evrov vseh prihodkov, večino s prodajo. Usmerjeni so bili predvsem na domači trg, saj je prodaja Struktura lanskih prihodkov podjetnikov na Celjskem 3. Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU 0.7% 4. Ostali poslovni prihodki 3,8% 2. Čisti prihodki od prodaje na trgu EU 13,6% L POSLOVNI PRIHODKI 99,4 % III. DRUGf PRIHODKI 0,6% 1.Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu 81,3 % Vir: Ajpes na tujih trgih, ki je znašala 98 milijonov evrov, predstavljala le nekaj manj kot 19 odstotkov vseh prihodkov. Večino svojih izdelkov in storitev so prodali v države Evropske unije. Delež prodaje na drugih tujih trgih je bil manj kot odstotek. Neto dodana vrednost na zaposlenega je lani pri samostojnih podjetnikih znašala 17.726 evrov, kar je 13 odstotkov več kot v letu 2020. Podjetniški del regijskega gospodarstva je lani ustvaril 50,3 milijona evrov dobička, kar je 20 odstotkov več kot predlani. Dobiček je imelo 4.541 podjetnikov, največ so ga ustvarili tisti, ki se ukvarjajo z gradbeništvom, predelovalno dejavnostjo in trgovino. Z izgubo je poslovalo 664 podjetnikov. Znašala je nekaj več kot 4 milijone evrov in je bila od predlanske nižja za milijon evrov. Največ izgube je bilo v trgovini, gostinstvu in predelovalnih dejavnostih. »Pod črto« so bili lani vsi podjetniki skupaj pozitivni. Neto čisti dobiček je bil zaradi višjega čistega dobička in nižje izgube kot predlani za nekaj več kot deset milijonov evrov višji kot leta 2020. Končni pozitivni rezultat so zabeležili v vseh dejavnostih in v vseh občinah. Največ neto dobička so k rezultatom celotne regije prispevali podjetniki iz celjske, žalske, šentjurske in konjiške občine. Največ dobička imeli Celjani Podjetniki iz teh štirih občin so lani tudi največ prispevali k skupnim čistim prihodkom »espejev« v regiji. Delež celjskih podjetnikov je znašal nekaj manj kot četrtino, šen- Povezovanje in sodelovanje za dostojno delo Celjska gospodarska zbornica je predstavila rezultate projekta Regionalno stičišče dostojnega dela Celje, ki ga je v partnerstvu z Združenjem delodajalcev Slovenije in Slovensko zvezo sindikatov Alternativa začela izvajati avgusta 2017. Projekt, ki je vreden nekaj več kot pol milijona evrov in ga sofinancirata Evropska unija in Republika Slovenija, bo zaključen prihodnji mesec. V okviru projekta, ki spod- delovnih mest, še posebej buja enakopraven dostop do dolgotrajno brezposelnih in mladih, je zbornica skupaj s partnerji izvedla več kot 23.700 informiranj in svetovanj, več kot 60 izobraževanj ter 30 konferenc oziroma dogodkov. Namenjeni so bili medsebojnemu povezovanju in sodelovanju delodajalcev, sindikatov, ustanovam, ki Na dobro obiskani zaključni konferenci je sodeloval tudi Marko Cvetko, vodja kadrovske splošne službe v Cinkarni Celje. delujejo na trgu dela, zaposlenim, brezposelnim in iskalcem zaposlitve v Vzhodni kohezijski regiji ter izmenjavi dobrih praks. Zbornica je pripravila še digitalno zloženko na temo Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Obveščanje in ozaveščanje je izvajala tudi z ambasadorji dostojnega dela, to je regionalnimi delodajalci, ki na svojem področju uživajo velik ugled. Njihovi predstavniki Nina Avbelj Lekić, delavska direktorica v Slovenskih železnicah, Tatjana Vogrinec Burgar, direktorica skupnih strokovnih služb v Elektro Maribor, in Marko Cvetko, vodja kadrovske splošne službe v Cinkarni Celje, so se udeležili tudi zaključne konference. Predstavili so svoje videnje dostojnega dela v obdobju od leta 2018 do leta 2022. JI, foto: RGZC Podjetnikom na Celjskem je lani svojo zadolženost uspelo še dodatno znižati, zmanjšalo se je tudi število podjetnikov z likvidnostnimi težavami. Konec leta je imel blokiran transak-cijski račun vsak petintrideseti podjetnik, povprečni znesek blokad je bil od predlanskega nižji za nekaj manj kot 40 odstotkov. tjurskih 11,3 odstotka, žalskih 10,9 odstotka in konjiških 9,6 odstotka. Podjetniki v občini Celje so ustvarili tudi največ čistega dobička, ki je znašal 12,1 milijona evrov in je bil od predlanskega višji za 24 odstotkov. Imeli so tudi največ izgube. Po višini skupnega čistega dobička celjski občini sledita žalska in šentjurska občina, v obeh so podjetniki ustvarili 5,3 milijona evrov čistega dobička. Šentjurski podjetniki so imeli visok delež tudi pri čisti izgubi. Lani so najvišjo rast čistega dobička, ki je bil sicer skromen, saj je znašal le 280 tisoč evrov, zabeležili podjetniki v občini Tabor. V primerjavi s predlani je občutno zrasel tudi dobiček podjetnikov iz občin Kozje in Rogatec, a je bil tudi tam znesek bolj skromen. Podjetniki v Rogatcu niso zabeležili samo rast dobička, ampak tudi izgube. Znašala je 286 tisoč evrov in bila od predlanske viška za štirikrat. Več izgube kot predlani so imeli tudi podjetniki v občinah Vransko, Vojnik, Braslovče, Polzela, Šentjur in Rogaška Slatina. V vseh drugih občinah so izgubo znižali. Prvi trije Po obsegu ustvarjenega prihodka, ki je znašal 9,9 milijona evrov in je bil od predlanskega višji za dva milijona evrov, se je tudi lani na prvo mesto uvrstil trgovec z lesnimi izdelki Alojz Cugmajster iz Loč. Na drugem mestu je bil trgovec z gradbenim materialom Roman Pešec z Ljubečne. Njegovi prihodki so znašali 9 milijonov evrov. Celjski podjetnik Branko Kolenc, ki se ukvarja s transportom in gostinstvom, je bil na tretjem mestu. Njegovi prihodki so znašali 7,5 milijona evrov, kar je 600 tisoč evrov več kot leta 2020. Lani je bilo v poslovni register na novo vpisanih 1.533 podjetnikov z območja celjske regije, izbrisanih jih je bilo 925. Tako kot povsod po Sloveniji se je tudi na Celjskem močno povečalo število »normirancev«, to je podjetnikov, ki ugotavljajo dobiček z upoštevanjem normiranih stroškov. Podjetje Aplast je na sejmu Ifat v Nemčiji predstavilo tudi nekaj svojih novosti na področju opreme za vodovod in kanalizacijo. Žalski Aplast znova na sejmu Ifat Po štirih letih premora so v Münchnu v Nemčiji zopet pripravili sejem Ifat, ki velja za največjega na svetu na področju ravnanja z vodo, odpadnimi vodami, odpadki in surovinami. Na 260.000 kvadratnih metrih razstavnih površin se je predstavilo blizu 3.000 razstavljavcev iz 59 držav. Med njimi je bilo tudi podjetje Aplast iz Žalca. Aplast je na sejmu, ki si ga je v petih dneh ogledalo 119.000 obiskovalcev iz 155 držav, sodeloval z dvema razstavnima prostoroma. Kot so povedali v podjetju, so na področju odpadkov predstavili posode za podzemno zbiranje odpadkov, med njimi tudi nov sistem zbiranja za biološke odpadke. Na drugem razstavnem prostoru, namenjenemu vodovodu in kanalizaciji, so poleg svojih že znanih izdelkov, kot so zbiralnik za deževnico, črpalni jašek in vodomerni termo jašek, predstavili še novost - 5G kanalizacijski revizijski jašek. Namenjen je vgradnji na zahtevnejših območjih z visoko podtalnico, zaradi nove zasnove in sestave materialov pomeni nadgradnjo polietilenskih jaškov. V Aplastu pravijo, da je ta njihova novost pritegnila veliko pozornosti obiskovalcev, koliko poslov si obetajo od ponovne udeležbe na sejmu, pa za zdaj še ne morejo povedati. Aplast je hčerinska družba podjetja Zagožen, ki se je v več kot štiridesetih letih delovanja uveljavilo kot vodilni proizvajalec in prodajalec opreme za vodovod in kanalizacijo. Svoje izdelke prodaja v nekaj manj kot trideset držav. JI, foto: Aplast GOSPODARSTVO 5 Od jutri na dražbi apartmaji Term Topolšica Prodajajo premoženje, da bi znižali dolg Danes in jutri ter prihodnji četrtek in petek bodo Terme Topolšica na dražbah prodajale svoje apart-majsko naselje Ocepkov gaj. Gre za več hišic s skupaj 27 apartmaji, ki so jih terme zgradile leta 2010. Predsednik nadzornega sveta družbe Peter Krivc je povedal, da so se lastniki Term Topolšica za prodajo odločili predvsem zato, da bi zmanjšali dolg do bank. Zato upajo, da bo izkupiček na dražbi čim višji. Računajo na vsaj 4 milijone evrov. piček od prodaje apartmajev znašal vsaj 4 milijone evrov. Za preostala dva milijona evrov posojila se bo podjetje z bankama poskušalo dogovoriti o daljši dobi vračila, kot jo ima zdaj. »S poplačilom večjega dela dolga ne bomo samo znižali finančnega tveganja, ampak bomo podjetju dali nov zagon. Do zdaj je ves Terme Topolšica bodo na štirih dražbah prodajale 27 apartmajev, ki so jih zgradile leta 2010. (Foto: JI) JANJA INTIHAR Na dražbi bo enajst apartmajev, ki merijo po 150 kvadratnih metov in so v samostojnih montažnih hiškah, ter šestnajst apartmajev, ki imajo nekaj manj kot 100 kvadratnih metrov površine in so v večjih hišah s po dvema stanovanjskima enotama. Izklicne cene za apartmaje so različne, odvisno od njihove velikosti, znašajo pa od 99 tisoč do 213 tisoč evrov. Če bo termam, ki prihodnjim lastnikom ponujajo tudi posebno letno pogodbo o upravljanju, vzdrževanju in trženju, uspelo prodati vse apartmaje, bodo zaslužile najmanj 3,2 milijona evrov. Tolikšna je je namreč vsota izklicnih cen za vse apartmaje. Vendar lastniki Term Topolši-ca, med katerimi ima največji, 61-odstotni lastniški delež ljubljanska družba Intus Invest, 25 odstotkov kapitala pa je v lasti Združenja multiple skleroze Slovenije, upajo, da bo izkupiček od dražbe višji. Upajo na vsaj 4 milijone evrov Terme Topolšica so namreč še vedno zelo zadolžene. Pri Novi Ljubljanski banki in Gorenjski banki imajo za 6 milijonov evrov dolga. »Ves denar, ki ga bomo dobili s prodajo apartmajev, bomo namenili za vračilo posojila,« napoveduje Peter Krivc. Kot še pravi, je razlog za prodajo tudi nara- ščanje obrestnih mer, zaradi česar lastnike skrbi, da družba kmalu ne bi več mogla odplačevati glavnice posojil in obresti zanje. Prodajo apartmajskih hišic, ki so pod hipoteko, sta zahtevali tudi obe banki. V času pandemije koronavirusa, ko so tako kot celotno turistično industrijo tudi Terme Topolšica pestile velike finančne težave, je vodstvo poslovanje družbe reševalo z uspešnim dogovorom z bankama o odlogu plačila posojil. To je omogočil eden od proti-koronskih zakonov in takšen odlok je termam pomagal predvsem likvidnostno premostiti mesece, ko niso imele nobenega drugega prihodka. Peter Krivc upa, da bo izku- zaslužek namenilo vračanju posojil, v prihodnje bo lahko več denarja porabilo za naložbe, ki so zares nujne,« še pravi Krivc. Bazenski kompleks propada Peter Krivc je še povedal, da so Terme Topolšica letos za prenovo dela sob v hotelu Ve- sna ter za nekatere druge posodobitve namenile milijon evrov. Direktor Bojan Trifko-vić, ki sicer te dni za nas ni bil dosegljiv, je konec lanskega leta kot osrednjo letošnjo naložbo napovedal posodobitev bazenskega kompleksa Zala, ki naj bi bila zaključena do poletne sezone. Prenove se v termah sploh še niso lotili, bazeni in prostor okrog njih pa nezadržno propadajo. Terme se bodo morale lotiti tudi prenove stavbe, v kateri je wellness center Zala. Stavba naj bi bila slabo zgrajena in so jo morali zapreti. Kdaj se bo začela obnova in koliko časa bo trajala, direktor Tri-fković lani ni povedal. Benčina med nadzorniki Luke Koper Lastniki Luke Koper so na seji skupščine, ki je bila v začetku tedna, namesto Rada Antolovića za novega člana nadzornega sveta izvolili Tomaža Benčino. Predlagal ga je SDH. Ben-čina je do sredine leta 2020 vodil Cinkarno Celje, od takrat je direktor regionalne gospodarske zbornice. JI Ne zamudi edinstvene priložnosti, da od blizu spoznaš naše delo in proizvode. CC CINKARNA Sobota, 11. 6. 2022 od 9.00 do 12.00 (v primeru dežja 18. 6.) Na sedežu Cinkarne Celje (Kidričeva 26, Celje - vhod nasproti Harvey Normana) 9 Predstavitev proizvodov in edinstvenega gasilskega vozila / Krožna vožnja s predstavitvijo po podjetju in na lokacijah Za Travnik ter Bukovžlak V poslovni enoti Mozirje (Ljubija 11, Mozirje) Predstavitev proizvodov z ogledom proizvodnje Se nam želite pridružiti? Razmišljate o novem kariernem izzivu ali pa iščete prvo zaposlitev? Ne bodite sramežljivi, dobili boste vse potrebne informacije o poklicih, ki jih zaposlujemo. Več info: www.cinkarna.si si f Poskrbeli bomo tudi za animacijo najmlajših, pogostitev, glasbo, obiska|i nas bosta maskoti, posebni gostje, morda vas čaka tudi kakšno presenečenja 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE, ŠTORE, VOJNIK - Gradnja kanalizacije in priključevanje na čistilno napravo T ■ I V1 V■ g ■V I Tri občine za cistejse vode Do konca prihodnjega leta naj bi bila končana dela v okviru projekta Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Savinje. V njem sodelujejo Mestna občina Celje kot nosilka projekta ter občini Štore in Vojnik. Predvidena je izgradnja dobrih 26 km kanalizacijskega sistema s 16 črpališči. Na nov sistem bo priključenih več kot 600 stavb z 2181 ljudmi. Novo kanalizacijsko omrežje bo povezano s čistilnima napravama v Škofji vasi in Tremerju. Tako bo manj neposrednih izpustov onesnaženih voda v okolje, izboljšala naj bi se tudi kakovost Savinje. TATJANA CVIRN Vrednost projekta je bila ocenjena na 11,1 milijona evrov z DDV. Vse tri občine, ki dela izvajajo že nekaj časa, saj so del denarja zagotovile iz svojih proračunov, naj bi prejele nekaj manj kot 5,9 milijona evrov, in sicer 4,7 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter 1,2 milijona evrov iz državnega proračuna, drugo morajo zagotoviti same. Projekt je razdeljen v osem sklopov. Za izvajalca gradbenih del sta bili na javnem razpisu izbrani podjetji Voc Celje in AGM Nemec iz Laškega. Nedavni podpis pogodbe o sofinanciranju projekta je bil dobrodošel, saj bi sicer občine morale ustaviti dela zaradi likvidnostnih težav, saj je v zadnjem času prišlo še do številnih podražitve v gradbeništvu. Pogodba o sofinanciranju v skupni vrednosti 4,7 milijona evrov je bila sklenjena med ministrstvom za okolje in prostor ter Mestno občino Celje, pogodbo je podpisal župan Bojan Šrot, parafirala sta jo župana Občine Štore Miran Jurkošek in Občine Vojnik Branko Petre. Veliko že narejenega Kot je dejal Bojan Šrot, gre za dokaz dobrega sodelovanja treh občin, ki so tokrat združile moči, da bi dosegle 98-odsto-tno priključenost prebivalstva na javno komunalno omrežje odvajanja in čiščenja voda in s tem izpolnile zahteve direktive EU. Občine so se ob tem uspele dogovoriti, da lahko sredstva, za katera je bilo prvotno predvideno, da bodo ostala neporabljena, koristijo za stroške podražitev. V Mestni občini Celje je zgrajene že skoraj sedem kilometrov nove kanalizacije, tudi v Vojniku se gradnja približuje koncu. Zgrajena sta namreč že več kot dva kilometra novega kanalizacijskega omrežja, kar znaša nekaj več kot 80 odstotkov načrtovanega, izvedeni so tudi že vsi hišni priključki. Miran Jurkošek, župan Štor, je povedal, da je v občini zgrajena približno tretjina od načrtovanih sedmih kilometrov kanalizacije, Branko Petre pa je izpostavil: »To bo pomembna pridobitev za Vojnik, ki je sami zaradi razpisnih pogojev ne bi mogli izpeljati.« Odpadna voda, ki se zdaj na nekaterih območjih iz pretočnih greznic izliva v podtalnico in bližnje jarke oziroma vodotoke, bo po priključitvi na kanalizacijsko omrežje očiščena v čistilnih napravah Celje ali Škofja vas. V Mestni občini Celje bo položenih dobrih 16 km kanalov in zgrajenih 12 črpališč, priključeni bosta 402 stavbi. V Občini Štore bo zgrajenih dobrih sedem km kanalizacijskega omrežja s štirimi črpališči. Na omrežje bo priključenih 117 stavb. V Občini Vojnik bo položenih skoraj tri kilometre kanalov, na katere bo mogoče priključiti 59 gospodinjstev. Vode ne vedo za občinske meje, zato je prav, da se občine povežejo pri reševanju težav z onesnaž je bilo slišati na nedavnem podpisu pogodbe o sofinanciranju projekta v celjskem Narodnem Branko Petre, Bojan Šrot in Miran Jurkošek (Foto: TC) Prenova ceste v Košnici bo končana julija. (Foto: MOC) ж \ ^шшшшшмш ^lfiii Težko pričakovana prenova CELJE - Od septembra lani ureja podjetje AGM Nemec 710 metrov dolg odsek lokalne ceste v Košnici pri Celju. Minule dni je cesta dobila še asfaltno prevleko, celotno urejanje bo končano julija. Gre za prenovo vozišča, ki je bilo v slabem stanju in preozko, zato so krajani dela že nestrpno pričakovali. Za finančno plat ureditve ceste je poskrbela Mestna občina Celje z več kot milijon evri iz proračuna. Vozišče je zdaj širše za meter in pol in bo omogočalo varno srečevanje nasproti si vozečih vozil. Cesta bo varnejša tudi za pešce, saj je ob njej zgrajen nov enostranski pločnik. Ob tem so izvajalci del obnovili in dogradili kanalizacijo, obnovili vodovod, zgradili plinovod, javno razsvetljavo in telekomunikacijsko omrežje. TC Šentjursko poletje vabi ŠENTJUR - Z dogodkom Skrivnostni Orient se bo ta petek zvečer začel tradicionalni sklop prireditev pod imenom Šentjursko poletje 2022. Različni organizatorji bodo ob podpori Občine Šentjur skozi celo poletje, vse do septembra, pripravili pestro dogajanje. Na različnih prizoriščih se obetajo glasbeni, plesni, literarni in likovni dogodki. Gostje bodo zanimiv program lahko spremljali na poletno muzejsko noč, udeležili se bodo lahko koncerta Pihalnega orkestra Šentjur ob dnevu državnosti, ko v goste prihaja zasedba Vudlenderji. Plaža Ramna ob Slivniškem jezeru bo konec junija gostila kresno noč, v začetku julija bo tam odmevala džezovska glasba. V Šentjurju se bodo spomnili tudi dveh velikih mož, konec junija bo poseben večer posvečen stoti obletnici rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha, v začetku septembra pa 150-letnici rojstva Jožeta Plečnika, ki je svoje sledi pustil tudi v Šentjurju. Med turistično-etnološkimi prireditvami tudi tokrat ne bodo manjkali Dobrinska noč, Angelska nedelja in Keltski dan na Rifniku. Šentjursko poletje se bo sklenilo z dogodkom, imenovanim Grobelnofest. TS Dobro obiskani programi Meseca športa CELJE - Po dveh letih so športna društva in organizacije maja in junija spet lahko pripravili bogat program Meseca športa. Mestna občina Celje in Športna zveza Celje sta ponudili 28 brezplačnih programov in odziv nanje je bil dober. Letos je bilo prvič v programu tudi jadralno padalstvo. V začetku maja so člani celjskega jadralnega kluba Albatros izvedli osnovno usposabljanje na poligonu Golovec. Za promocijo plezanja so poskrbeli trenerji plezalnega odseka PD Celje - Matica v plezalnem centru v I. osnovni šoli Celje. Na Nočnem teku Celje se je 130 tekačev pomerilo na pet in deset kilometrov dolgi progi. Preizkusiti se je bilo mogoče v košarki na invalidskih vozičkih ali v jezdenju konj v Konjeniškem centru Celje. Nekateri so se učili osnov fokstrota in angleškega valčka, drugi borilnih veščin ali aerobne vadbe. Spoznavati je bilo mogoče nordijsko hojo in potapljanje, se udeležiti plavanja, pohodništva, kolesarjenja, supanja, športne rekreacije za začetnike in kegljanja ter vadbe za zdravo hrbtenico. Med večjimi dogodki v minulih dneh velja omeniti Urbanega gladiatorja in 46. Tek ob Savinji. Na zadnji dan Meseca športa, 11. junija, bo na parkirišču Spodnji grad državni turnir v ulični košarki. Pred finalom je predviden turnir, na katerem se bodo pomerile ekipe večjih celjskih podjetij. Organizirano bo tudi tekmovanje v metanju trojk in zabijanju. Za glasbeno spremljavo bodo poskrbele celjske srednješolske glasbene skupine, za hrano in pijačo pa Dijaški dom Celje v sodelovanju s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje. TC V Mesecu športa v Celju je bilo mogoče v Plesni šoli Flamenco brezplačno spoznati osnove fokstrota in angleškega valčka. (Foto: arhiv MOC) IZ NAŠIH KRAJEV 7 Zaskrbljeni nad stanjem lesenega mostu Da si želijo varnih in normalnih cest, prehodov, mostov in pločnikov, opozarjajo nekateri občani Štor, ki so v zadnjem času še posebej zgroženi nad stanjem mostu, ki v kraju Opoka vodi proti Kompolam. »Če pristojni mosta ne bodo uredili, se bo zrušil,« so zapisali na omrežju Facebook. Župan Miran Jurkošek miri, da bo občina most obnovila še ta mesec. TINA STRMČNIK »Koliko časa bo potrebnega, da bo most deležen popravila? Verjetno tako dolgo, dokler ne bo kdo zgrmel v potok.« Tako si je na svoje vprašanje kar sam odgovoril občan, ki ga podobno kot še nekatere druge skrbi podoba dotrajanega mostu. Občani opozarjajo, da je most del poti, po kateri vsak dan hodijo v šolo otroci iz naselij Kompole, Straža in Draga. Most prečkajo sprehajalci, pohodniki ter številna vozila iz omenjenih krajev, upora- blja ga tudi tranzitni promet. Domačine med drugim skrbi odstranitev predelne ograje, ki je ločevala del za pešce od dela za avtomobile. Zdi se jim, da tovrstna ureditev ne prispeva k varnemu prečkanju Voglajne. Opozarjajo tudi na velik zob, ki je nastal na prehodu z lesenega dela mostu na asfaltiran del ceste, ki vodi proti železnici. Dodajajo, da je na stanje mostu verjetno vplivalo tudi to, da so ga v zadnjih mesecih prečkali številni težki tovornjaki, ki so bili potrebni za gradnjo kanalizacije in vodovodnega omrežja v naselju Draga. Med obnovo bo zaprt Župan Občine Štore Miran Jurkošek je dejal, da je bila predelna ograja odstranjena, ker je bila dotrajana. Vzdrževalna dela je napovedal še za ta mesec. »Uredili bomo podpornik na severni strani, kjer je prišlo do manjšega posedanja. Tam bomo namestili dodatni nosilec. Popravili bomo leseno konstrukcijo mostu in obnovili celoten leseni pod.« Znova bo nameščena predelna ograja, tako da bo del, namenjen pešcem, spet ločen od vozišča. Med obnovo bo most predvidoma za od sedem do deset dni zaprt. Obvoz bo za osebna vozila urejen čez zaselek Moste, za ostali promet pa čez naselje Lipa. Štorskemu županu, ki si je most s sodelavci nedavno tudi ogledal, se njegova statika ne zdi vprašljiva. Prevozen je za vozila, težka do sedem ton in pol. Gradnja novega mostu na mestu, kjer je leseni most, po njegovih besedah ni izvedljiva. Ker je v neposredni bližini železniška proga in ker na tem območju poplavljajo stoletne vode Voglajne, bi moral biti nov most višji za meter in pol ali celo za dva metra. Rešitev je nadvoz Dolgoročna rešitev za prečkanje Voglajne in železniške proge je nadvoz, za katerega gradnjo bosta moči združili občina in država. Občina Štore je zanj že pridobila idejni projekt, predvideno gradnjo objekta je vključila v občinski prostorski načrt (OPN), ki še ni potrjen. »Postopek priprave OPN se vleče že desetletje. Upam, da bo ta dokument letos sprejet,« je pojasnil Jurko-šek. Ko bo občinski prostorski načrt potrjen, bo občina lahko nadaljevala potrebne postopke. Na enem delu je za predvideni nadvoz že zagotovila zemljišča. Foto: SHERPA Za športne navdušence KOZJE - Stadion z atletsko stezo in nogometnim igriščem v Športnem parku Kozje je celovito obnovljen. Namenu so ga prvi petek junija, ko so ga med drugim preizkusili učenci osnovnih šol Kozje in Lesično. Stadion ni zadostoval tekmovalnim merilom, zato se je Občina Kozje odločila za njegovo obnovo. Nogometno igrišče, ki je bilo premajhno za izvedbo tekmovanj na višji ravni, je bilo dograjeno na velikost 102 krat 64 metrov. Prenovljena je bila tudi atletska steza. Tam je izvajalec, Lesnina MG, uredil štiri tekaške proge v dolžini 400 metrov in šest tekaških prog za kratke teke. Proge so narejene iz tartana. Stadion omogoča še pogoje za skok v daljino, skok v višino, suvanje krogle in met vorteksa. Županja Milenca Krajnc je za naš medij že pred časom povedala, da bo zahvaljujoč vlaganjem v športni park tam možno izvajati več treningov na višji ravni, stadion bo bolj primeren kot prizorišče športnih prireditev. Poleg tega sogovornica upa, da bo nova športna infrastruktura pripomogla k razvoju športnega turizma. Naložba je vredna 751 tisoč evrov. Večina denarja je iz proračuna, del sredstev je občina pridobila od Fundacije za šport, Nogometne zveze Slovenije in Ministrstva RS za izobraževanje, znanost in šport. TS Guštfest ponovno v Laškem LAŠKO - Ulice bodo v soboto popoldne preplavile kulinarične dobrote, ki jih bodo pripravljali šefi JRE, na čelu katerih bo Marko Pavčnik, lastnik restavracije Pa-vus na Gradu Tabor Laško in Laščan, ki sodi med prvo deseterico naj slovenskih šefov. Kar pet vrhunskih slovenskih šefov, ki jih združuje naziv članstva v združenju JRE, bo to soboto v Laškem ustvarjalo vsak svojo »ulično jed«, pri čemer bodo sestavine črpali z vrha kulinarične piramide Laškega, kot so pivo, med, zelišča in pregreta smetana, pravijo v Turističnem društvu Laško. Udeležbo na letošnjem GuštFestu so potrdili Uroš Štefelin (Hiša Linhart, Radovljica), Marko Magajne (Galerija okusov, Petrovče), Jakob Pintar (TaBar, Ljubljana), Filip Breznik (Hiša Raduha) in domačin Marko Pavčnik (restavracija Pavus - Grad Tabor Laško). V ospredju bodo kolektivna blagovna znamka Okusiti Laško in lokalne dobrote, ob razvajanju brbončic in raziskovanju uličic starega mestnega jedra Laškega pa bo ta dan v ospredju druženje. Dogajanje bodo zaokrožili napevi legendarnih Beatlov. »Guštfest obljublja odlično kulinariko in spontano druženje z znanci in prijatelji, obljublja pa tudi pestro dogajanje. Veseli smo, da bodo dogajanje obogatila številna društva, ki delujejo v Laškem, nekatera tudi širše. Z nami bodo zveza Možnar, ki bo s številnimi aktivnostmi obujala spomin na življenje nekoč, ter mnoga druga društva ter posamezniki, ki bodo prispevala svoj mozaik k pestrosti dogajanja,« sporočajo iz Turističnega društva Laško. Guštfest bo imel tudi svojo denarno valuto. Kulinarični kupon za jedi, ki jih bodo ustvarili šefi JRE, si lahko pravočasno rezervirate na spletni strani gustfest.si ali jih kupite v TIC-u Laško, saj je njihovo število omejeno. Predsednik Turističnega društva Laško Boštjan Vrščaj ob tem dodaja, da bo Guštfest tudi tokrat začinjen s ščepom nostalgije, a bo še več kot to. Povezoval se bo z mladimi in obudil otroško razigranost ter krepil sodelovalni duh. Dopoldne bo namreč tradicionalni brezplačni otroški festival Pisani balon, ki ga že 11. leto organizira društvo Šmocl. Prireditev bo v vsakem vremenu. BA Parkiranje pod igriščem CELJE - Od začetka junija je v mestu na voljo 66 novih parkirnih mest. Občina je v Kocbekovi ulici uredila parkirno hišo, kjer lahko parkirajo mesečni abonenti. Šest parkirnih mest je namenjenih za polnjenje okolju prijaznih hibridnih in električnih vozil, tri mesta so za motoriste. Parkirišča so urejena v nekdanjih skladiščih in garažah pod igriščem III. OŠ Celje. Prenova prostora je stala približno 70 tisoč evrov. Občina je za nakup stavbe, kjer je bila že prej etažna lastnica, odštela 1,1 milijona evrov, saj je ocenila, da lahko v prihodnjih letih na tem mestu z nadzidavo pridobi še več parkirnih mest. V središču Celja jih namreč primanjkuje, nekaj dosedanjih je bilo ukinjenih tudi na račun urejanja kolesarskih poti. V bližini nove parkirne hiše je bilo v zadnjem času na novo urejenih še 38 parkirnih mest. TC, foto: SHERPA Garažno hišo sta pred tednom uradno odprla direktor ZPO Celje Ivan Pfeifer in župan MOC Bojan Šrot. Za mesečno parkiranje v novi parkirni hiši je treba odšteti 60 evrov, za daljinski upravljalec pa 42 evrov. 8_IZ NAŠIH KRAJEV_š, ŠENTJUR - Danes pogorišče, nekoč priljubljeno srečališče Narava hotelu zadala posled udarec Udar strele je bil kriv, da je nekdanji hotel v središču Šentjurja v noči z drugega na tretji junij zajel požar. Nekdaj enega vidnejših hotelov na Celjskem so ognjeni zublji v nekaj urah povsem uničili. V požaru ni bil nihče telesno poškodovan, natančnih podatkov o škodi na policiji nimajo, pravijo, da bo slednja visoka. SIMONA ŠOLINIČ, TINA STRMČNIK -WH ■t ■Џ Ognjeni zublji so bili izredno neprijetni in so zbujali strah, v neposredni bližini so namreč tudi stanovanjske hiše. A so gasilci širjenje požara na druge stavbe preprečili s hitrim posredovanjem. (Foto: AP) Na dopoldne, ko se je na Celjskem že razširila vest o požaru v nekdanjem hotelu, so bili po besedah lastnika stavbe Romana Moškotevca kriminalisti že na delu. Celjski podjetnik je povedal, da sta bili tako električna energija kot plinska napeljava v stavbi odklopljeni. »Če je do nesrečnega ognja že moralo priti, se k sreči nikomur ni nič zgodilo. Zgradba je bila res v središču mesta, najbližja sosednja stavba je stanovanjski blok, medtem ko sta občinska uprava in upravna enota že precej bolj stran, na drugi strani Pešnice,« je dejal. Izrazil je hvaležnost gasilcem, ki so na kraj dogodka prišli pravočasno in ukrotili ognjene zublje, zaradi česar večje nevarnosti za širitev požara po njegovih besedah ni bilo. Gasilci so imeli veliko dela »O požaru smo bili obveščeni pet minut čez polnoč. Ob našem prihodu na kraj je ogenj zajel ves zgornji del stavbe in je že prebil strope med prostori. Skratka, požar se je širil skozi vse možne odprtine. Sprva so bile na kraju tri gasilske enote, nato so prišle še štiri, tako da je bilo na kraju požara okoli 79 gasilcev. Okoli 4. ure zjutraj smo požar lokalizirali, nato ga dokončno pogasili v jutranjih urah. Na kraju je nato ostalo še 15 operativnih gasilcev na po- žarni straži,« je dejal poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Šentjur Danilo Matuš. Sicer so bili na kraju prostovoljni gasilci iz društev Šentjur, Lo-karje, Slivnica, Dramlje, Ponikva, Kalobje in Prožinska vas. Vrsto let propadanja Moškotevčevo podjetje Voc ekologija je stavbo na Cesti Valentina Orožna na dražbi kupilo leta 2019 po izklicni ceni 710 tisoč evrov. Prostori nekdanjega hotela so bili že takrat precej dotrajani, zadnja leta pa so se razmere še slabšale. Stavba že dolgo ni imela več oken in vrat, oprema je bila razbita, streha je bila v zelo slabem stanju, okolica ni bila urejena. Iz občinske službe za odnose z javnostmi so sporočili, da se lokalna skupnost zaveda izjemnega pomena mesta, kjer stoji dotrajana, sedaj tudi pogorela stavba. »Stavba že dalj časa kazi središče mestnega jedra, prav tako predstavlja širšo higiensko, okoljsko in varnostno problematiko. Občina Šentjur ter župan mag. Marko Diaci osebno zato vseskozi opozarjata in pozivata k rušenju nekdanjega hotela, hkrati pa lastnika spodbujata, da bi območju čim prej dal nov namen.« Spomnimo, da so na zanemarjeno podobo nekdanjega hotela in neurejeno okolico konec letošnjega marca opozarja- li nekateri šentjurski občinski svetniki, ko so na zadnji seji obravnavali program razvoja turizma občine do leta 2030. Svetnik Lovro Perčič (SDS) je med drugim dejal, da je stavba v zadnjem obdobju sramota za Šentjur. Načrti ostajajo Kljub požaru se načrti Moškotevca z zemljiščem niso spremenili. Tam načrtuje gradnjo nove stavbe, večinoma namenjene stanovanjem, v manjši meri pa poslovni dejavnosti. Čeprav že ima izdelane projekte, ga pri uresničitvi namere po njegovih besedah zadržuje to, da še ni sprejet občinski prostorski načrt (OPN). »Kot mi je znano, načrt še ni sprejet zato, ker je za območje potrebno pridobiti nekatera dodatna soglasja. Potrebna je presoja vplivov na okolje, kar pomeni, da bo treba priložiti nekatere dodatne študije,« je dejal. Na Občini Šentjur odgovarjajo, da lastnik za rušitev stavbe ne potrebuje nobene pravno--formalne podlage v OPN: »Občina Šentjur ima veljavni OPN sprejet že od leta 2013 ter ga od takrat nadgrajuje s spremembami in z dopolnitvami, in sicer skladno s postopki pristojnega ministrstva. Investitorju, ki želi na območju nekdanjega hotela Žonta zgraditi novogradnjo, smo 12. oktobra lani izdali mnenje o skladnosti z odloki in s predpisi ter mu s tem omogočili začetek postopka pridobitve gradbenega dovoljenja. Tega izdaja upravna enota, torej država, in ne občina.« V službi za odnose z javnostmi so še zapisali, da Obči- na Šentjur rušitve nekdanjega hotela in gradnje novogradnje nikakor ne zavira, ampak velike napore vlaga v to, da bi lastniku omogočila čim prejšnjo izvedbo zastavljenega projekta. »Ureditev tega območja je v interesu naše občine, mesta Šentjur in celotne lokalne skupnosti.« Enkrat že pogorel Hotela v središču Šentjurja se marsikdo sicer spominja kot prijetnega gostinskega prostora, kjer so vrsto let prirejali plese, gostili poročna slavja in zaključene družbe. Svoja vrata je odprl decembra leta 1979 kot poslovna enota podjetja Merx Celje. Avgusta 1985 smo v Novem tedniku poročali, da je imel tedanji motel s 15 dvoposteljnimi in eno enoposteljno sobo ob velikem zanimanju gostov premalo namestitvenih zmogljivosti, zato je bila načrtovana širitev. Restavracija je takrat lahko sprejela 135 gostov, med ponudbo so bili med drugim šentjurski zrezki, rif-niški biftek in puranji zrezek z gobicami. V sklopu motela je delovalo še avtomatsko kegljišče. Zanimivo je, da je tudi v 90. letih požar enkrat že zajel motel. Dogodek se je pripetil po uspešno izvedeni poletni prireditvi Kozjanska noč, na kateri so nastopili Novi fosili. Kot se spominja ena od tedanjih zaposlenih, vzrok požara ni bil nikoli pojasnjen. Nesojeni učni hotel Leta 1992 je motel kupilo podjetje Alpos, nato je stavba prešla v roke podjetnika Marjana Žonte. Slednji je prostor prekategoriziral v hotel. Nekaj časa ga je oddajal. Letom uspešnega poslovanja so sledila manj uspešna leta. Med domačini so se nekaj časa širile govorice, da naj bi v tamkajšnjih prostorih eden od morebitnih kupcev uredil samski dom. Med drugim so pred leti obstajali načrti, da bi hotel postal poslovno-izo-braževalni podaljšek Šolskega centra Šentjur. Po zgledu dobrih praks z Bleda, iz Novega mesta, Izole in Maribora, kjer pod okriljem podobnih šol delujejo hoteli in restavracije, bi se lahko v hotelu na praktični ravni izobraževali živilski tehniki, gostinci, turistični delavci in drugi. Načrti se niso uresničili, saj država hotela ni kupila in obnovila. Po letih propadanja mu je zadnji udarec zadala narava. Preden je stavba zgorela, je bila podoba nekdaj priljubljenega šentjurskega hotela že precej klavrna. (Foto: TS) IZ NAŠIH KRAJEV 9 ŽALEC - Kaj bo po novem v hotelu in kazinoju? Vrata nekdanja hotela so odprta na stežaj Občina Žalec je po vseh zapletih s hipotekami, ki so bremenile hotel in kazino v središču Žalca, njuna uradna lastnica postala pred približno dvema mesecema. V začetku leta je oblikovala delovno skupino, ki pod vodstvom direktorice občinske uprave dr. Darje Majkovič pripravlja izhodišča za vsebinsko in gradbeno prenovo štirideset let stare zgradbe. Kdo vse bo v njej dobil prostor, je predstavila na zadnji občinski seji in poudarila, da gre v tem primeru zgolj za predloge. Če bodo ti statično izvedljivi, bodo še letošnje poletje presodili projektanti. Takrat bo tudi več znanega, kako finančno obsežen projekt je pred žalsko občino. SPELA OZIR Ta si želi nekdanji hotel, ki mu je kot začasno delovno ime nadela Center Golding, spremeniti v kulturno, športno, turistično in podjetniško središče za vse generacije. Prvi izmed uporabnikov, ki naj bi se vanj preselili, bodo člani Mladinskega centra Žalec. Direktorica občinske uprave dr. Darja Majkovič je pojasnila, da so za to potrebni minimalni posegi, kot so čiščenje, zamenjava dotrajanega pohištva in namestitev pisarniške opreme. Glede na idejno zasnovo naj bi mladinski center kasneje prostor pridobil v kleti, bdel naj bi tudi nad kavarno v pritličju. Bo tam še kdaj tudi restavracija? Občina Žalec ima trenutno na voljo dve različici vsebinske prenove. Prva prinaša ohranitev restavracije, z drugo bi prostore jedilnice in kuhinje preuredila v večnamensko dvorano. »Pri tem se lomi največ kopij, zato z dokončnimi odločitvami ne bomo hiteli. Preprostih odločitev namreč tukaj ni. Če bomo le dobili kakšnega dobrega najemnika, bomo restavracijo obdržali. A ne smemo pozabiti, da je v okolici praznih že nekaj gostinskih lokalov,« je na seji pojasnil župan Janko Kos. Prvo nadstropje naj bi bilo namenjeno pisarniškim in prostorom za »coworking«, učilnicam in žalskemu študentskemu klubu. Tržni najemniki dobrodošli Seveda si Občina Žalec zelo močno želi v nekdanji hotel privabiti tržne najemnike, za katere ve, kot je na seji izpo- stavila Majkovičeva, da ne rastejo na drevesih. V Centru Golding jim bodo namenili tretje in četrto nadstropje. V tretjem nadstropju naj bi bila Razvojna agencija Savinja, medtem ko se občina že dogovarja z žalsko enoto zavoda za zaposlovanje, katerega vsebine bi se v četrtem nadstropju dobro povezovale z drugimii dejavnostmi v zgradbi. Obenem si želi pritegniti kakšno podjetje, ki bi se lahko takoj lotilo dejavnosti kemičnega čiščenja. V zgradbi je namreč povsem opremljena pralnica. Med tržnimi najemniki bi bila dobrodošla še turistična agencija, ki bi po besedah Majkovičeve za-okrožala vsebine v povezavi s hostlom, ki naj bi deloval v drugem nadstropju. V kazinoju bo knjižnica Center Golding poleg hotelske zgradbe obsega še bližnji kazino, kamor naj bi se razširila Medobčinska splošna knjižnica Žalec, ki se že dlje časa srečuje s prostorsko stisko. »Nima dostopa za gibalno ovirane uporabnike, saj nima dvigala. Nima skladišč in študijskih prostorov,« je naštela direktorica občinske uprave in dodala, da so zato že pred leti razmišljali o gradnji prizidka h kulturnemu domu, kjer bi prostore dobil tudi mladinski Občina Žalec je že v začetku leta ustanovila delovno skupino, ki se ukvarja z vsebinsko prenovo hotelskega kompleksa, kateremu je nadela delovno ime Center Golding. Za obnovo bo skušala pridobiti evropska ali državna sredstva. (Foto: ŠO) Župan Janko Kos je decembra sklical vodje svetniških skupin in jim predstavil idejo o nakupu Hotela Žalec. Kasneje jo je predstavil še občinskemu svetu, ki je pobudo za nakup dveh stavb - hotela in kazinoja - soglasno potrdil. Občina je prodajno pogodbo zaradi hipotek, ki so bremenile nepremičnino, sklenila po kar nekaj truda konec februarja. Do primopredaje je prišlo pred dobrima dvema mesecema. »Želimo si, da bi zgradba, ki je stara približno štirideset let, ponovno zaživela v novi preobleki in z novimi vsebinami,« je izpostavila dr. Darja Majkovič. center. A bi šlo za zelo drag projekt, ki bi obenem »odnesel« zelene površine in parkirna mesta. Za tja predvidene vsebine bodo zato sedaj svoj prostor dobile v Centru Golding. Občina Žalec je zamisel o gradnji prizidka po nakupu hotela seveda opustila. Bo hotel prodala? Župan Janko Kos si želi, da bi se selitve vanj začele čimprej. Zagotovo pa se bodo dogajale po fazah. Občina bo junija objavila javni poziv za izdelavo idejne zasnove, za katero direktorica upa, da bi lahko bila dokončana julija. Avgusta bi bila njena razgrnitev, kjer si bodo lahko načrte ogledali vsi občani in se opredelili do predlaganih rešitev. »Do zdaj namreč gre zgolj za izhodišča za pripravo idejne zasnove. Glede na sta-tiko zgradbe se lahko zgodi, da bodo projektanti izdelali drugačne projektne rešitve, katerim bomo prilagodili naše vsebine,« je ob koncu še dodala Majkovičeva, medtem ko je župan zanikal širjenje govoric, da naj bi občina sedaj hotel, ko je prost hipotekarnih bremen, želela prodati. »Koga bi zagotovo zanimal. Prav tako bi dobili kar nekaj več denarja, kot smo dali za njega, a hotel je naš in ga nikakor ne nameravamo prodati.« Pester Anin festival ROGAŠKA SLATINA - Ta konec tedna se v Rogaški Slatini začenja Anin festival. Organizatorji so vanj strnili koncerte, poletni kino in predstave za otroke. Festival bo ta petek odprl koncert Big ban-da RTV Slovenija. Na dogodku v Kulturnem centru Rogaška Slatina bosta nastopila Oto Pestner in Nina Strnad. Na 12 koncertnih večerih bodo med drugim nastopili Ditka, Ana Ferme, Amaya oz. Maja Keuc in zasedba Mascara. Med 26. julijem in 14. avgustom bo v Paviljonu Tempel vsak dan, razen v ponedeljek, koncert orkestra Musica Camerata. Glasbeniki bodo dopoldne nastopili ob 10. uri, popoldne pa ob 17:30. Obiskovalci bodo lahko večkrat spremljali tudi projekcijsko mapiranje na arkadah Grand hotela Rogaška. TS Navdušeno so vrteli pedale CELJE - Sobotno kolesarsko druženje je privabilo številne ljubitelje rekreativnega kolesarjenja na Celjskem. Pedale so zavrtele predvsem družine z otroki. Kolesarile so v občinah Celje, Slovenske Konjice, Šentjur, Štore, Vojnik in Žalec. Izpred Citycentra Celje so se kolesarji podali na 33-kilometrsko pot. Posebej označena pot do Proseniškega pa je bila namenjena najmlajšim. Na polovici prevožene poti so se lahko okrepčali in se zabavali ob zvokih harmonike in maskotah Cinku in Cinki. Zaključek kolesarjenja je bil pri Citycen-tru, kar pomeni, da so morali kolesarji, ki so pot začeli v Slovenskih Konjicah, opraviti z najdaljšo in najzahtevnejšo traso. Na cilju so vsi dobili toplo malico, sledilo je zabavno druženje ob žrebanju bogatih nagrad, ki so jih prispevali pokrovitelji dogodka Citycenter Celje in prodajalne v njem. Ob jubilejnem 15. kolesarjenju se je Sne-žana Delakorda, vodja agencije Prima komunikacije, organizatorke kolesarskega dogodka, zahvalila vsem, ki so pomagali pri organizaciji tradicionalne akcije Na kolo, tudi vsem šestim občinam, ki že vsa leta podpirajo akcijo. Dogajanje na cilju je bilo res pestro, k čemur je prispevala nagradna igra Kolo sreče. Glavna nagrada je bila Rogovo kolo iz prodajalne Hervis. Člani ZŠAM so pripravili kolesarski poligon, prodajalna Big bang pa poligon s skiroji na električni pogon. Na voljo je bila topla malica iz Restavracije In-terspar. Za osvežitev so bili sadni smutiji, ki so si jih udeleženci naredili kar sami na posebnem »smuti bajku«. Tega je zagotovil Zavod Vozim. TC Med stojnicami z domačimi dobrotami CELJE - V soboto je ponudbo v mestnem središču spet popestrila tradicionalna tržnica Podeželje v mestu, ki jo organizira Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje. Namen Podeželja v mestu je predstavitev kmetij in dejavnosti na njih. Ob tem je na stojnicah mogoče poskusiti in kupiti okusne domače dobrote in izbrati kaj v ponudbi izdelovalcev predmetov domače obrti. Tokrat se je predstavilo približno dvajset lokalnih turističnih in ekoloških kmetij, društev in ponudnikov izdelkov domače obrti. Dogajanje sta popestrili Celjska folklorna skupina in plesalci KUD Šmartno v Rožni dolini. TC, foto: SHERPA Stojnica s ponudbo Društva podeželskih žena Meta 10 INFORMACIJE rSzc regionalna gospodarska zbornica celje Zaključna konferenca projekta Regionalno stičišče dostojnega dela Celje Regionalna gospodarska zbornica je kot vodilni partner v projektu 7. junija organizirala zaključno konferenco projekta Regionalno stičišče dostojnega dela Celje, kjer je predstavila rezultate projekta. Projekt v vrednosti 511.500 evrov, ki ga izvaja od avgusta 2017 in ga bo zaključila julija 2022, sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija. Projekt je namenjen medsebojnemu povezovanju in sodelovanju ključnih deležnikov na trgu dela: delodajalcem, sindikatom, institucijam na trgu dela, zaposlenim, brezposelnim in iskalcem zaposlitve. Spodbuja enakopraven dostop do delovnih mest, še posebej dolgotrajno brezposelnih in mladih. Osnova za to je že partnerstvo v projektu, saj sta poleg predstavnikov delodajalcev Regionalne gospodarske zbornice Celje v partnerstvu tudi Združenje delodajalcev Slovenije in Slovenska zveza sindikatov Alternativa. Eden od ciljev je promocija koncepta dostojnega dela, ki je ciljnim skupinam nakazal možnosti in značilnosti najbolj ustreznih oblik dela. Deležnikom predstavljamo možnosti, kako se uspešno izogniti nezakonitostim v korist obeh strani. Zato so bile dejavnosti projekta namenjene predvsem informiranju in svetovanju posameznikom na trgu dela o pravicah in obveznostih na področju dela in delovnih razmerij ter osveščanju delavcev-izvajalcev, delodajalcev-na-ročnikov o celotnem razponu negativnih posledic nezakonite uporabe atipičnih oblik dela. Cilje je projektno partnerstvo dosegalo na različne načine. V začetnem delu projekta smo opravili pregled tujih in domačih dobrih praks na področju uveljavljanja koncepta dostojnega dela, družbene odgovornosti podjetij pri ravnanju s človeškimi viri, pregled institucionalnega okvirja trga dela z vidika novih sodobnih oblik dela ter analizo statističnih podatkov, povezanih z atipičnimi oblikami dela. Osrednja dejavnost je bila vzpostavitev Regionalnega stičišča dostojnega dela Celje, katerega vodja je Tomaž Benčina, direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje. S stičiščem se ozaveščenost o dostojnem delu širi po celotni Vzhodni kohezijski regiji. V okviru stičišča izvajamo delavnice, predavanja, seminarje in druge oblike izobraževanj. Kot drugo so individualno informiranje, obveščanje in svetovanje. Slednje je na sedežih vseh treh partnerjev projekta, in sicer osebno, telefonsko ali po elektronski pošti. Aktivnosti so namenjene predstavnikom delodajalcev, delojemalcev, sindikatom, predstavnikom institucij na trgu dela, zaposlenim, brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve. V okviru projekta smo skupno izvedli več kot 23.700 informiranj in svetovanj, več kot 60 izobraževanj in 30 konferenc/dogodkov z namenom medsebojnega povezovanja ključnih deležnikov v Vzhodni kohezijski regiji ter izmenjave dobrih praks. Pripravili smo tudi digitalno zloženko na temo Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Informiranje in ozaveščanje smo izvajali tudi na inovativen način, z zunanjimi ambasadorji dostojnega dela, regionalni delodajalci, ki na svojem področju uživajo velik ugled, zlasti v smislu dobrega upravljanja s človeškimi viri. Ti so na zaključni konferenci predstavili svoje videnje dostojnega dela v obdobju od l. 2018 do l. 2022. Sodelovali so Nina Avbelj Le-kić, delavska direktorica, Slovenske železnice, d.o.o., Tatjana Vogrinec Burgar, direktorica področja skupnih strokovnih služb, Elektro Maribor, d.d., Marko Cvetko, vodja kadrovske splošne službe, Cinkarna Celje, d.d. Vzpostavljena pa je bila tudi osrednja spletna stran, kjer so širše dostopna vsa digitalna gradiva, dogodki in projekt, uporabniki pa lahko na svetovalce naslovijo vprašanja. Spletna stran je dostopna na https:// www.dostojnodelo.si. Vsebinsko bi lahko dejavnosti Stičišča dostojnega dela Celje razdelili na dve obdobji: obdobje pred epidemijo in med oz. po njej. Pred letom 2020 so bile aktivnosti namenjene informiranju in svetovanju na trgu dela o pravicah in obveznostih na področju dela in delovnih razmerij ter osveščanju delavcev-izvajalcev, delodajalcev-naročnikov o celotnem spektru negativnih posledic nezakonite uporabe atipičnih oblik dela. Obravnavali so predvsem vprašanja s področja delovnega prava in trga dela, področja družbenih sprememb na trgu dela, varnosti in zdravja pri delu in s področja ekonomske in socialne varnosti. V času epidemije Covid-19 smo poleg novih načinov dejavnosti v projektu, t. j. izvedbe aktivnosti z webinarji, bili primorani obravnavati predvsem vsebine, vezane na vpliv epidemije na dostojno delo. Tako smo na webinarjih obravnavali PKP-pakete in njihovo »uporabo« v praksi, delo na daljavo, govorili smo o duševnem zdravju v času korone, o komuniciranju in razumevanju sogovornika na daljavo ter o izgorelosti. O slednji in o osebni izkušnji z izgorelostjo je na zaključni konferenci predaval tudi Aljoša Bagola. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZADELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE KULTURA 11 Kaj vse se bo poleti dogajalo v knežjem mestu? Dvesto dogodkov v treh mesecih Celjski ustvarjalci kulturnih in družabnih vsebin so prejšnji teden predstavili program Poletja v Celju 2022. V treh poletnih mesecih se bo na različnih prizoriščih zvrstilo približno 200 dogodkov. Odprtje dogajanja bo v soboto, 18. junija 2022, na Muzejskem trgu, kjer bo koncert v spomin Edvardu Goršiču. LUKA ŽERJAV Direktorica Zavoda Celeia Celje Maja Voglar je o otvoritvenem dogodku povedala: »Pripravili bomo spominski koncert, posvečen Edvardu Goršiču, pred dvajsetimi leti preminulemu vsestranskemu celjskemu kulturniku in športniku. V njegov spomin se bodo poklonile različne pevske in glasbene zasedbe, ki jim je v svojem življenju dal neizmeren umetniški pečat.« V ospredje programa so sicer v Zavodu Celeia Celje postavili lokalne kulturnike, umetnike in glasbenike. Pri pripravi programa so sledili sodobnemu konceptu kulturnih dogajanj v mestnih prostorih, ki kulturo in umetnost postavlja v mestno središče in obiskovalcem omogoča večinoma brezplačne oglede ter tako kulturno--umetniške dobrine približuje širšim ciljnim javnostim, je še poudarila direktorica Zavoda Celeia Celje. V skladu z dogovorom z Mestno občino Celje so vključili celjsko ljubiteljsko kulturo, posameznike in ustanove, ki so se s svojimi projekti prijavili na javni poziv za izbiro kulturnih projektov, ki ga sofinancira mOc. Osrednja prireditvena prizorišča Poletja v Celju 2022 so Krekov trg, Stari grad Celje, Glavni trg, Trg pred Mestnim kinom Metropol, Vodni stolp, Mestna plaža in Savinjsko nabrežje, Drevesna hiša v mestnem gozdu in Spominska hiša Alme M. Karlin. Koncerti in srednjeveško dogajanje Zavod Celeia Celje je v program dodal dva velika koncerta, ki bosta na Starem gradu Celje. Prvi bo v četrtek, 16. junija, ko bo nastopil hrvaški glasbeni zvezdnik Massimo Savić, drugi bo v petek, 8. julija, ko bo za rokovski večer poskrbela legendarna zasedba Mi2. Konec avgusta bo na gradu in v mestnem središču srednjeveška prireditev Deže- la Celjska, ki je v zadnjih dveh letih zaradi epidemioloških razmer odpadla. Serijo koncertov ponovno v sodelovanju z zavodom pripravlja tudi Špital za prjatle pri Vodnem stolpu. Med drugim se obetajo koncerti skupine Tabu, Rudija Bučarja, Vlada Kresli-na in zasedbe Batista Cadillac. V sklopu Poletja v Celju se bo zvrstilo tudi pet večerov klasične glasbe, na katerih se bodo pri Knežjem dvoru predstavili izbrani mladi glasbeniki, solisti in komorne skupine. Muzejski trg bo konec avgusta prizorišče še treh velikih glasbenih dogodkov. 19. avgusta se bo tja po premoru zaradi epidemije vrnila Večerna glasbena simfonija, dan kasneje bo koncert Jana Plestenjaka, 27. avgusta se bosta celjskemu občinstvu predstavila Emkej in Vazz. Živa zgodovina, muzejska noč in gledališke predstave Na Starem gradu Celje bo ob koncih tedna do septembra čas za program Žive zgodovine. Obiskovalci se bodo lahko v viteškem taboru pomerili z vitezom v lokostrelstvu ali mečevanju, poklepetali z grajsko damo Poletno dogajanje so pretekli teden predstavili na celjski mestni plaži. (Foto: Eneja Jeram) ali prisluhnili šalam grajskih »glumačev«. Center sodobnih umetnosti bo na Poletno muzejsko noč 18. junija v Galeriji sodobne umetnosti Celje odprl razstavo Premiera - trienale mladih umetnic in umetnikov. V sodelovanju s Špas teatrom in Siti teatrom na Starem gradu Celje zavod pripravlja štiri večere smeha. Uvodni bo 22. junija, ko bo mogoče uživati v predstavi Siti teatra Zbogom, korona, mi gremo na dopust. Drugi bo 14. julija, ko bo za dobro voljo skrbel Špas teater s predstavo Klemna Slakonje Ni da ni. V avgustu se bosta zvrstili še dve stand up kome- diji, 17. avgusta bo na gradu Fantovščina Siti teatra, 24. avgusta predstava Tine Go-renjak Večno samska. Na ploščad pred Knežjim dvorom se bo vrnila uspešna gledališka predstava na prostem Pod svobodnim soncem, ki je lani nastala ob 150-letnici rojstva Frana Saleškega Finžgarja. GLEDALIŠČE CELOE Ш Slobodan Obradovićf ROBIN H0QD\| X „% Ш ? 1 - rirorletov/o 70 rv+ rr\I/q Ш .■?> predstava za otroke / Kristian A I >4, IZ SRCA EVROPE t. v • fi" v v monodrama T no William Missouri Downs POGLEJ ME! Jf;/ romantična komedija Lev Nikolajevič VarjaHrvatin IKIGAI OBLAST TEME drama шКш' . 4 1/ abonmaji vključujejo vseh 5 premiernih uprizoritev za odrasle iffgostujočo predstavo avtorski projekt •J Maja Sorli TEGA OKUSA ŠE NISTE POSKUSILI drama predvpis abonmajev 1-24. 6 12 NAŠA TEMA Bolj kot raznolikost ponudbe skrbijo podražitve Bo topla malica med delovnikom postala razkošje? Mnogi strokovnjaki za zdrav življenjski slog svetujejo, naj človek na dan zaužije pet obrokov. Enega ponavadi pojemo med delovnim časom. Nekateri prisegajo na sendvič ali sadje, drugi imajo raje kaj toplega. Na izbiro gotovo vpliva tudi strošek prehrane, ki se v zadnjem času spreminja iz tedna v teden. Hiter pregled ponudbe na Celjskem kaže, da so cene toplih obrokov zelo različne. Le še redki ponudniki malice nudijo za pet evrov, marsikje je treba odšteti nekaj evrov več. Ob še novih napovedanih podražitvah bo cena malice gotovo postala še pomembnejša, če bo nadomestilo za prehrano med delom ostalo nespremenjeno. GOSTIŠČE CENA MALICE (v evrih) Šentjur Gostilna Jug 6 Gostišče Bohorč 6 Gostilna pri Ahacu Od 6,5 do 11,5 ŠMARJE PRI JELŠAH Gostilna Krpan Od 6,5 do 8 Pivnica Lipnik 6,20 Restavracija Zadružnik Od 5,80 do 6 CELJE Samopostrežna restavracija Stolpič Od 5,80 do 6,80 Stari Pisker Od 7 do 15 Oštirka Od 7 do 8,5 Stara brajda Od 5,90 do 7,50 Konjeniški center Celje Od 6 do 6,5 Gostilna Matjaž 7,50 Picerija Picikato 9,90 Picerija Verona Od 6 do 7 Evergreen Kapija Od 5 do 6,5 Peron Celje Od 6 do 6,5 Restavracija in pizzeria Etra Od 5,80 do 6 Restavracija SBC 5 Žalec Kolodvor Gastro Pub Od 5,5 do 6,5 Zanzibar Od 4,9 do 5,4 Ribca Od 5,5 do 6,5 Marjola Od 6,4 do 8 Mama Mia 5 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Gostilna Rimljan 6,30 Nekropolis Od 5,2 do 7 BRASLOVČE Gostilna Parižlje Od 5,5 do 6 Picerija Afrika 6 VRANSKO Gostilna Grof Od 6,5 do 6,7 LAŠKO Hotel Špica Od 6,10 do 6,70 Gostišče Hochkraut Od 6 do 7 Vir: Cene so za malice, ki so bile na spletni strani gostišč objavljene od 30. maja do 3. junija. Kjer cene niso bile objavljene, smo jih preverili v restavracijah. g - GrupA SPODNJA SAVINJSKA DOLINA V središču Žalca vedno manjša izbira malic Samo letos sta tam zaprli svoja vrata dve restavraciji. Že v začetku leta je bil to Hotel Žalec in v začetku tega meseca še Mestni vrt. Pred nekaj leti se je iz tamkajšnjega mestnega središča poslovil Eksperiment S, ki je deloval v nekdanjih prostorih Štormana na Šlandrovem trgu. Že kar nekaj časa ni tudi picerije Bonita. Na drugi strani je na prometno dobro dostopnih mestih v Spodnji Savinjski dolini kar nekaj gostinskih lokalov, ki ponujajo malico že vrsto let. Ena takšnih je na primer Picerija Nekropolis. »Pri tej ceni bomo vztrajali, dokler bomo lahko, da bodo malice še naprej ostale cenovno dostopne. Ko ne bo več šlo, bomo dvignili cene. Stroške namreč moramo pokriti,« pojasni lastnik Picerije Nekropolis. SPELA OZIR Marsikateri zaposleni v Žalcu in njegovi okolici so se do konca lanskega leta pogosto odpravljali na malice v restavracijo Hotela Žalec. S prodajo te markantne stavbe Občini Žalec je prenehal delovati tudi gostinski lokal. Kako bo po vsebinski prenovi zgradbe, zaenkrat še ni povsem dorečeno. Kot je na zadnji seji občinskega sveta predstavila direktorica občinske uprave dr. Darja Majkovič, imajo zaenkrat pripravljeni dve različici. Prva obsega nadaljevanje gostinske ponudbe v podobnem obsegu, druga zgolj kavarno. Zaposlene v središču Žalca je letos maja presenetilo še drugo zaprtje gostinskega lokala, ki je nudil malice in kamor so, kakor smo med pogovorom z njimi izvedeli, radi zahajali. Craft pivnica in kavarna Mestni vrt Žalec na Šlandrovem trgu od 1. junija ne nudi več malic in išče novega najemnika. »Na željo najemnika se lahko nadaljuje tudi kuhinja, ki se je odlično obnesla zadnjega pol leta. Prostora za ideje je še veliko. Nudimo svetovanje in pomoč pri poslovanju. Predamo tudi vse informacije o dobavah in podobno,« je bil napis na profilu na družbenem omrežju. Približno dvesto malic Kljub vsemu se v Žalcu in drugod v Spodnji Savinjski dolini še vedno da najti okusno malico po sprejemljivi ceni, ki je v primerjavi s ceno sendviča v kakšnem od večjih mestnih središč le za malenkost višja. S pripravo malic se že skoraj dve desetletji ukvarja Simon Božič iz Šempetra v Savinjski dolini. V njegovi Piceriji Nekropolis dnevno pripravijo približno dvesto malic. »Delo z malicami je izredno težko, saj moramo paziti, da se ponudba ne ponavlja in je v skladu s sodobnimi smernicami, čeprav se bolj kot ne držimo še vedno klasične ponudbe. Vsak dan nudimo dvajset vrst malic, med katerimi mislim, da lahko vsak najde nekaj zase,« pravi direktor in lastnik Nekropolisa. V času epidemije so zaposleni v pice-riji opravljali tudi dostavo, ki so jo zaradi povečanega števila gostov v zadnjem obdobju omejili zgolj na dve podjetji, za katere pripravljajo malice in jih tudi dostavijo. Poskok cen surovin Malice nudijo med delavniki od 9. do 16. ure. Najcenejša stane 5,2 evra, najdražja tam dobrih sedem evrov, a Božič ob tem pravi, da bodo morali zaradi porasta cen surovin obroke malenkost podražiti. »V bližnji okolici ne poznam gostinskega lokala, kjer bi obiskovalec za tako ceno dobil tako do- bro založen krožnik. Pri tej ceni bomo vztrajali, dokler bomo lahko, da bodo malice še naprej ostale cenovno dostopne. Ko ne bo več šlo, bomo dvignili cene. Stroške namreč moramo pokriti,« ob koncu še pravi Božič, ki kot primer navaja nabavno ceno lososa, ki se je z osmih evrov za kilogram podražil na kar 19 evrov. V Piceriji Nekropolis v Šempetru v Savinjski dolini dnevno pripravijo približno 200 malic. (Foto: osebni arhiv) NAŠA TEMA 13 CELJSKO Odloča ponudba v povezavi s ceno V celjskem mestnem središču je na voljo kar nekaj možnosti za topel obrok med delovnim časom. To za mnoge ni le malica, pač pa ta pogosto prihrani domače kuhanje kosila. Tega se zavedajo tudi gostinci, ki dnevno ponujajo po tri ali štiri različne jedilnike, saj mnogi od njih preživijo prav po zaslugi kuhanja toplih malic oziroma kosil. TATJANA CVIRN Tisti zaposleni, ki na ta način že vrsto let skrbijo za svoj vsakodnevni obrok, dobro poznajo kakovost ponudbe lokalov v mestu in cene. A v pol ure, kolikor je na voljo časa za malico, je treba izbirati med lokali, ki so najbližje delovnemu mestu ter imeti v mislih tudi hitrost postrežbe, ki se je ponekod že izkazala za precej neučinkovito. Zato je lahko možnost izbire med lokali na koncu precej bolj omejena, kot se zdi na prvi pogled. Kaj izbrati? Vsakodnevni jedci običajno krožijo med lokali glede na to, kaj tisti dan ponujajo na jedilnikih. Ti so pri mnogih ponudnikih na ogled na spletu in zato je odločitev lažja. Dejstvo je, da se jedilniki ponavljajo in da je tudi zato kroženje dobrodošlo. V veliki meri seveda odloča tudi cena obroka, ki se zadnje čase spreminja že skoraj tedensko. Ta vidik bo postal še pomembnejši, če bo nadomestilo za prehrano med delom ostalo nespremenjeno. Mnogi zato izbirajo nekoliko cenejše samopostrežne restavracije, kot sta v mestu bolnišnična ali Stolpič, medtem ko je obisk katere od gostiln dražji. Ob tem ni mogoče trditi, da je obrok v slednjih vedno tudi bolj kakovosten. Pri obisku prvih dveh je za mnoge ovira njuna oddaljenost od strogega mestnega jedra, saj to pomeni, da bi se malica zavlekla krepko čez dovoljene pol ure. Nekoliko se zaplete tudi v primeru, ko kak dan ni na nobenem jedilniku nič takega, kar bi kak izbirčnež želel. Ali, bognedaj, da ima še kakšne posebne zahteve, kot je obrok brez mesa. Specializirani lokali s tovrstno ponudbo v Celju ne preživijo dolgo, saj večina jedcev še vedno želi mesne obroke. Na srečo so gostilne, ki imajo v dnevni ponudbi malic vselej en vegetarijanski jedilnik, čeprav imajo ponekod še vedno kuharje brez prave domišljije in je zanje najvišji domet solata v različnih oblikah. Če nič od ponujenega ne prepriča ali če ni dovolj časa za obisk katerega od lokalov, je še vedno na voljo tudi kar nekaj možnosti dostave hrane na delovno mesto, kar pa seveda spet pomeni malo višji izdatek. Stolpič: količina in kakovost Vsakodnevna ponudba toplih malic v Celju je že 15 let na voljo tudi v Samopostrežni restavraciji Stolpič. Ta je pred Drago Trupej vodi Samopostrežno restavracijo Stolpič ob Mariborski cesti v Celju, kjer dnevno pripravijo tudi do 300 malic. (Foto: TC) leti delovala v prostorih banke v Vodnikovi ulici, zadnja leta pa ima v najemu prostore v pritličju stavbe ob Mariborski cesti, v bližini hotela Celeia. Da ni vseeno, kje deluje restavracija s ponudbo malic, se strinja Drago Trupej, ki skupaj z ženo Petro vodi restavracijo, v kateri so zaposleni še štirje. »Ob selitvi nas je bilo kar malo strah, kako bo dejavnost zaživela v novem okolju, na obrobju mesta, a se je izkazalo, da so nam mnoge stranke ostale zveste in da smo ob tem dobili tudi nove. A še bolj kot to je pomemben dober glas, ki se širi med ljudmi,« ugotavlja sogovornik. »Večina pohvali našo hrano, češ da je taka, kot bi jo pripravili doma.« Gotovo vpliva to, da v restavraciji sami pripravljajo razne jedi, kot so štruklji, cmoki, peciva ..., kar zahteva več časa, a je kakovost drugačna kot pri kupljenih zamrznjenih izdelkih. »Dolgoročno se to obrestuje, ko vidiš, da se stranke vračajo,« ugotavlja sogovornik, ki je v času korone začel še dostavljati malice naročnikom, zadnje čase pa to počne tudi s pomočjo dostavljavcev Wolta in Globa. »Kuhamo sezonsko, trudimo se kupovati surovine pri lokalnih dobaviteljih. Zelo priljubljena je lazanja, ljudje imajo radi tudi jedi >na žlico<.« Cena je pomembna Restavracija nudi vsak dan tri različne malice, mesno, takšno z jedjo »na žlico«, rižoto ali s testeninami ter vegetarijansko. Ob tem ponuja tudi študentska kosila ter ima na voljo stalno ponudbo desetih jedi, če obiskovalcem ne bi ustrezalo nič od dnevne ponudbe. Stolpič organizira tudi catering, gosti zaključene družbe ., a kot pravi Trupej, je njihovo delovanje odvisno predvsem od zadostne količine dnevnih malic. »Pri nas je pomembna količina. Dnevno skuhamo od 250 do 300 obrokov.« V teh časih, ko se cene nenehno dvigajo, je pomembna tudi racionalna organizacija v podjetju. »Rešuje nas, da nimamo strežbe in ne potrebujemo toliko kadra.« Zaveda se, da je pomembna kakovost obrokov in da bo ob številnih podražitvah težko ohraniti sedanjo ceno malice v višini 5,80 evra (ko gre za mesni obrok, je cena 6,80 evra, nakup desetih blokov prinese eno brezplačno malico). »Cena mora biti sorazmerna s kakovostjo,« pravi Trupej in dodaja, da v teh časih ljudje gledajo na vsak evro in da mnogi niso pripravljeni za malico odšteti več, kot znaša nadomestilo za prehrano, ki ga dobijo pri plači. Upa, da se bo ta znesek dvignil, kar bo tudi restavraciji olajšalo delovanje, ki jo hladnem delu leta dodatno obremenjujejo stroški ogrevanja. pa tudi številni domačini in mimoidoči. »Obisk je res dober. Ker so ljudje zadovoljni z malico, se k nam radi vračajo tudi na kosila ali pri nas organizirajo praznovanja,« je pojasnil Golež. Dodal je, da se cene živil v zadnjem času dnevno spreminjajo. Od začetka leta do sedaj je zaznal občutno podražitev hrane. Vmes je enkrat že dvignil ceno malic, vendar je pri spreminjanju cen zelo previden. »Skušamo potrpeti, kolikor bo le šlo. A če se bodo podražitve nadaljevale, tega pritiska tudi v naši gostilni ne bomo mogli nositi le na lastnih ramenih.« OB ROBU TINA STRMČNIK Lačen si »ful« drugačen Hiter pregled ponudnikov malic na Celjskem kaže, da imajo lačni kar nekaj izbire, kam se odpraviti na topel obrok. A v ospredje bolj kot vprašanje izbire prihaja vprašanje cen. Se vračajo časi, ko so ljudje med delovnim časom raje pojedli sendvič ali jabolko, svoje blokce za prehrano pa so prihranili, da so ob koncu meseca kupili kakšno dobroto za svoje gospodinjstvo? Z nedavnimi podražitvami so malice, ki so bile še pred nekaj leti na voljo tudi za manj kot pet evrov, postale preteklost. Opažanje enega od sogovornikov, da v teh časih ljudje gledajo na vsak evro in da mnogi niso pripravljeni za malico odšteti več, kot znaša nadomestilo za prehrano, ki ga dobijo pri plači, ni presenečenje. Da bi se dodatki za prehrano in prevoz morali zvišati, so že sredi letošnjega marca pozvali nekateri sindikati. Opozorili so, da se dodatki za prehrano in prevoz na delo niso zvišali že od leta 2008. Na drugi strani so se cene hrane in goriva od takrat močno zvišale. Sindikati menijo, da sedanja ureditev ne določa zneskov, ki bi zagotovili ustrezno, neobdavčeno povračilo stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Pred volitvami s svojimi pozivi niso bili uspešni. Bodo imeli sedaj več sreče? OBSOTELJE IN KOZJANSKO Ker prazen žakelj ne stoji pokonci Kdor se iz avtocestnega odcepa Dramlje odpravi proti Obsotelju in Kozjanskem, bo že ob cesti opazil kar nekaj restavracij, kjer med drugim ponujajo malice. Slednje so dobrodošle tako za domačine, mimoidoče, kot za zaposlene v podjetjih, kjer nimajo organizirane lastne prehrane. Anton Golež zadnja tri leta skupaj z ženo Matejo piše uspešno zgodbo Gostilne Krpan.(Foto: Andraž Purg - GrupA) TINA STRMČNIK Gostišče Bohorč, Gostilna pri Ahacu, Restavracija Zadružnik, Pivnica Lipnik, Gostila Krpan ... to je le nekaj možnosti v občinah Šentjur in Šmarje pri Jelšah, kje lahko človek sredi dneva najde topel obrok. Za ljubitelje italijanske kuhinje je na voljo tudi nekaj pice-rij, na primer Pizzeria Osmica ter Kavarna in picerija Noni. Kakšni drugačni okusi, na primer tajska ali kitajska hrana, na tem koncu niso zastopani. V Šmarju so ljudje vrsto let hodili na malico v nekdanjo restavracijo Štorman. Nekaj let po tem, ko je slednja zaprla vrata, ji je novo življenje vdahnil podjetnik Franc Pišek, lastnik podjetja Pišek - Vitli Krpan. Za najemnika je izbral gostinca To-nija Goleža, ki je v gostinsko panogo vpet že dve desetletji. V kuhinji Gostilne Krpan je živahno že zgodaj zjutraj, ko za zaposlene v podjetju Pi-šek - Vitli Krpan vsak delovni dan pripravijo do 300 malic. Kuhajo tudi za nekatera druga večja podjetja v okolici, na primer za Alpos, Mos servis in Tgl. Dnevno oblikujejo do 600 toplih obrokov in jih dostavijo v podjetja. Golež je pojasnil, da se delodajalci zavedajo, da je topel obrok za zaposlene zelo pomemben, saj vpliva na njihovo počutje in zadovoljstvo. »Večja podjetja imajo svoje raz-deljevalnice, imajo svoj kuhinjski blok in ves potreben pribor. Ko jim dostavimo malico, jo naši zaposleni tam razdelijo in postrežejo ter nato pospravijo kuhinjo. Manjša podjetja sama poskrbijo za razdeljevanje obrokov, nekaterim obroke pripravimo porcijsko, vse je odvisno od dogovora.« Podražitve skoraj neizogibne Priprava tako velikega števila obrokov terja dobro organizacijo, je dejal sogovornik. Na voljo je treba imeti dovolj osebja, skrbeti je treba za logistiko, primerna dostavna vozila in za dovolj gostinskega inventarja. Kot vodja »Ker med drugim kuhamo za zaposlene, ki opravljajo fizično delo, je ob tem, da so obroki okusni, zelo pomembno, da so tudi dovolj veliki.« restavracije posveča veliko pozornosti nakupu živil. »Ker med drugim kuhamo za zaposlene, ki opravljajo fizično delo, je ob tem, da so obroki okusni, zelo pomembno, da so tudi dovolj veliki. K temu, da so delavci zadovoljni z našimi malicami, prispeva tudi velika možnost izbire. Dnevno pripravimo tri različne malice in še suhi obrok. Za vsak okus se najde nekaj.« Gostilna Krpan malice ponuja tudi v svojih prostorih na Rogaški cesti 40. Tam se prehranjujejo podjetniki, Podjetja še omogočajo topel obrok V preteklosti je večina večjih podjetij na Celjskem imela lastne kuhinje, kjer so kuhali malice za zaposlene. Sčasoma se je področje prehrane marsikje odcepilo v samostojno poslovno enoto ali pa so podjetja pripravo obrokov zaupala zunanjim izvajalcem. Med podjetji, ki imajo še danes svojo kuhinjo, je na primer Cinkarna Celje, kjer nam na vprašanja o organizaciji prehrane niso uspeli odgovoriti. Svojo kuhinjo je vrsto let na primer imela Steklarna Rogaška, kjer za topel obrok zaposlenih v zadnjem obdobju skrbi podjetje Sovita. Za to, da imajo zaposleni možnost toplega obroka, so vse od začetka obstoja skrbeli v Železarni Štore, iz katere je med drugim kasneje nastalo podjetje Štore Steel. »Delo v jeklarstvu je zahtevno in tudi težko, tako da je topel obrok nujen že iz tega vidika. Tako skrbimo za zdravo prehrano zaposlenih,« je pojasnil pomočnik direktorja za področje financ Alfred Šar-lah. V preteklosti je imelo to jeklarsko podjetje svojo kuhinjo. Nato se je enota kuhinje odcepila v samostojno podjetje, ki je kasneje prenehalo delovati. Leta 2004 je nastalo podjetje za prehrano in dobavo malic Prehrana Tuli, ki so ga skupaj s podjetjem Štore Steel ustanovila še nekatera druga podjetja na tamkajšnjem industrijskem območju. Tudi ponoči in ob praznikih Štore Steel v sodelovanju s Prehrano Tuli svojim zaposlenim omogoča malico v vseh izmenah dela, tudi ponoči. Malica je na voljo ob sobotah, nedeljah ter tudi ob praznikih, če so delovni. Dnevno gre za od 200 do 250 obrokov. Za zaposlene je to jeklarsko podjetje v poletnih mesecih uvedlo še dodatek za pijačo. Po besedah Šarlaha se večji del zaposlenih odloči za topel obrok. Drugim so na voljo hladne malice ali solate. Kadar zaposleni ne porabijo zneska za prehrano, ga lahko porabijo za druge prehrambene izdelke, ki so na voljo. Ker podjetje Štore Steel svojim zaposlenim omogoča malico v podjetju, nadomestila za prehrano ne izplačuje. Izjema so tisti, ki zaradi bolezni potrebujejo strogo dietno prehrano. Kaj pa za strošek malice pomenijo nedavne podražitve hrane? »Zaposlenim se to na krožniku ne bo poznalo. Vsekakor je neizbežno dejstvo, da so se malice podražile. Ta strošek mora pokriti naše podjetje. Kljub temu, da je strošek večji, to ne sme vplivati na prehrano, ki jo nudimo našim zaposlenim,« odgovarja sogovornik. »Glede na naravo dela je psihofizična pripravljenost zaposlenih pri nas zelo pomembna. Z omogočanjem možnosti toplega obroka doprinesemo k zdravju zaposlenih,« pravi Alfred Šarlah iz podjetja Štore Steel. »Že to, da zamenjamo olje v fritezi, nas zdaj stane 70 evrov. Še pred časom je bil ta strošek pol manjši.« 14 ZAPOSLOVANJE frgotur www.trgotur.si Prodajalec m/ž (Žalec) Opis del in nalog: delo v trgovini -svetovanje in pomoč strankam, nabava, prevzem in inventura blaga, priprava paketov za spletno trgovino, iskanje novih strank, pospeševanje prodaje. Zahtevana znanja in izkušnje: izkušnje s prodajo vsaj dve leti, tekoče znanje nemškega jezika, izkušnje v prodaji kmetijskega ali tehničnega blaga so prednost. Zahtevana izobrazba: srednja poklicna. Urnik dela in trajanje zaposlitve: dopoldansko delo, v sezonskem času podaljšan delovni čas, nedoločen čas s preizkusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 7. 7. 2022. VI-JA, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Elektro vzdrževalec m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: srednjo poklicno šolo elektro ali druge ustrezne smeri, dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, poznavanje elektro shem in elektro komponent, delo z merilnimi instrumenti in instrumenti za diagnosticiranje, osnovni nivo uporabe računalnika in MS office, izpit B-kategorije, natančnost, doslednost, odgovornost. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas, poskusno obdobje šest mesecev, delo v stabilnem podjetju, zelo dobro, stimulativno in redno plačilo, dva letna bonusa glede na uspešnost podjetja, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo 3. 7. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Čistilka m/ž (Celje) Opis delovnega mesta: samostojno čiščenje poslovnih prostorov, urejanje in pospravljanje arhivskih mest, čiščenje in pospravljanje garderob ... Od kandidata pričakujemo: II. stopnjo izobrazbe, zaželene izkušnje s čiščenjem poslovnih prostorov, samoiniciativnost, pridnost in natančnost. Kandidatu nudimo: zaposlitev za polovični ali polni delovni čas, urejeno delovno okolje in možnost opravljanja dela v dopoldanskem času, stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 15. 6. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Avtoličar in/ali avtoklepar (strokovnjak) m/ž (Žalec) Od vas pričakujemo: voljo do tega dela, vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri (ni obvezno, da ste po poklicu avtoličar, je pa vsekakor prednost, če ste), vsaj dve leti izkušenj na istem delovnem mestu, da ste zmožni dela v timu, natančni, samomoiniciativein, odgovorni, vestni, urejeni, imate opravljen vozniški izpit B-kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Prijave zbiramo do 26. 6. 2022. Pirh, d.o.o., Ložnica pri Žalcu 52a, Ložnica pri Žalcu, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Oblikovalec kovin - CNC operater m/ž (Polzela) Od kandidata pričakujemo: poklicno ali srednješolsko izobrazbo strojne ali druge tehnične smeri; eno leto delovnih izkušenj; osnovna računalniška znanja; vozniški izpit B-kategorije; veselje do tehničnega področja; voljo do učenja in osvajanja novega znanja, novih tehnologij. Gradimo in širimo ekipo z vrednotami družinskega podjetništva in iščemo posameznike, ki želijo dolgoročno sodelovanje - skozi uvajanje v delovne procese in prenos znanja nadgrajujemo naše delo in poslovanje. Naše delo temelji na ekipnem duhu, podpori in spodbujanju ter razvoju vsakega posameznika in podjetja kot celote. Iščemo motivirane, razmišljajoče in proak-tivne posameznike. Prijave zbiramo do 26. 6. 2022. Bastl, d.o.o., Ločiška cesta 98a, 3313 Polzela, Slovenija. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja oddelka priprava (izkušen izmenovodja) m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: višješolsko izobrazbo tehnične, logistične ali druge ustrezne smeri, 5 let relevantnih delovnih izkušenj, zaželene izkušnje iz proizvodne panoge, obdelave kovin ali avtomobilske industrije, brezhibno branje in razumevanje tehnične in tehnološke dokumentacije, odlično poznavanje proizvodnih procesov, materialov in montaže, veščine vodenja (komuniciranje, sprejemanje odločitev, organizacijske veščine, vodenje s cilji, motiviranje in samomotiviranje, sodelovanje in spodbujanje sodelovanja). Prijave zbiramo do 30. 6. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja skladišča in načrtovanja m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: visokošolsko ali univerzitetno izobraz- bo smeri ekonomija, logistika ali drugo ustrezno izobrazbo, izkušnje s področja vodenja skladišč v proizvodnih podjetjih, odlično poznavanje procesov v skladišču, načrtovanju in proizvodnji, odlično poznavanje kovinskih materialov, poznavanje proizvodnje in površinske obdelave materialov, znanje vsaj enega tujega jezika na stopnji B2, izpit B-kategorije, vodstvene kompetence (komunikacija, upravljanje zaposlenih), poznavanje uporabe računalnika (predvsem MS office). Prijave zbiramo do 30. 6. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Skrbnik ključnih strank m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: I. bolonjsko stopnjo ali višješolsko izobrazbo ekonomske, strojne ali druge ustrezne smeri; zaželena so tri leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu; znanja s področja prodaje in dela s strankami, znanje vsaj enega tujega jezika na stopnji B2; napredni nivo uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (računalnik, prenosni računalnik, pametni telefon, tablica ... in aplikacij) MS office; izpit B-kategorije; smisel za organizacijo lastnega časa, vztrajnost, samoiniciativnost in komunikativnost. Prijave zbiramo do 30. 6. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Vbrizgovalec plastike m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe smer strojnik, prodajalec, mizar ali drug ustrezen poklic; šest mesecev delovnih izkušenj; pripravljenost na triizmen-ski delovni čas; komunikativnost, samoiniciativnost, natančnost, ve- stnost. Kandidatom nudimo: zaposlitev za poln delovni čas; zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas s poskusnim obdobjem tri mesece. Prijave zbiramo do 30. 6. 2022. Monter m/ž (Celje, teren) Opis delovnega mesta: montaže in demontaže skladiščnih šotorov in hal, postavitev in montaža prireditvenih šotorov, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demonti-ranje v skladu z delovno dokumentacijo in postavitvenimi listi, osnovno branje načrtov, delo na terenu po vsej Sloveniji. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, osnovno tehnično znanje, redoljubnost, natančnost, fizično moč, sodelovanje v projektih, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Prijave zbiramo do 30. 6. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Ključavničar / Varilec (delavec v proizvodnji) m/ž Od kandidatov pričakujemo: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, enoizmenski delovni čas -dopoldne, dolgoročno zaposlitev v stabilnem podjetju, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 30. 6. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. @ MojeDelo.com Vodja projektov - inženir gradbeništva za delo v Celju (Celje) Naloge: samostojna priprava projektov novogradnje večstano-vanjskih stavb ter projekti vzdrževanja in prenov stanovanj in stanovanjskih stavb, samostojna priprava projektov, organiziranje izvedbe projektnih aktivnosti in vodenje projektnega tima, priprava podatkov, strokovnih podlag, poročil ipd. za svoje področje dela. Nepremičnine Celje, d.o.o., Miklošičeva 1, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 22. 6. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater v polnilnici m/ž, Laško (Laško) Opis delovnega mesta: upravljanje s stroji na polnilnih linijah, opravljanje osnovnih vzdrževalnih del in pomoč na remontih, izvajanje prestavitev formatov, oskrbovanje strojev s potrebnimi materiali in sredstvi ... Pivovarna Laško Union, d.o.o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 6. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vzdrževalec specialist -strojnik (m/ž) (Laško) Opis delovnega mesta: upoštevanje navodil za varno delo in uporaba osebne zaščitne opreme ... Pivovarna Laško Union, d.o.o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 6. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja financ in investicij (m/z) (Žalec) Vaše zadolžitve bodo obsegale: knjiženje računovodske dokumentacije v glavno knjigo in v pomožne računovodske evidence, vodenje registra osnovnih sredstev, materialno poslovanje ... Draganović, d.o.o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 3. 7. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnolog kakovosti (m/ž) v oddelku projektne kakovosti (Prebold) Nudimo vam: dinamično delo v mednarodnem in urejenem delovnem okolju, stimulativno plačilo, prijeten kolektiv ter možnost strokovnega in kariernega razvoja. Odelo Slovenija, d.o.o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 30. 6. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Direktor doma starejših občanov (m/ž/x) (Vojnik) Ključni izzivi: načrtovanje, organiziranje, izvajanje in nadzor nad delovanjem celotnega poslovanja doma starejših, koordiniranje dela med organizacijskimi enotami, zastavljanje ciljev, določanje ocenjevalnih ali operativnih meril za enote, ki jih upravlja ... Sene Cura Central SI, d.o.o., Breznikova ulica 26, 1230 Domžale. Prijave zbiramo do 17. 6. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. SW-inženir (Razvojnik programske opreme) (m/ž) (Gornja Radgona ali Celje) Vaše naloge in odgovornosti bodo: razvijanje programske opreme v sodelovanju z razvojnimi ekipami naših kupcev, programiranje vgrajenih sistemov v programskem jeziku C, C++. Elrad Electronics, d.o.o., Ljutomerska ulica 47, 9250 Gornja Radgona. Prijave zbiramo do 3. 7. 2022. Podrobnosti na www.mo-jedelo.com. Prodajalec specialist - CNC-operater konstruktor m/ž (Celje) Delo obsega: prodajo blaga, izdelkov in materialov v skladu z veljavnimi ceniki in veljavno zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji, organiziranje, koordiniranje in nadziranje dela v izmeni ... Slovenijales trgovina, d.o.o., Celovška cesta 160, 1210 Ljubljana. Prijave zbiramo do 3. 7. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Bančni referent (m/ž) (Celje z okolico) »V naši ekipi si želimo sodelavcev, ki si želijo strokovnega in osebnega razvoja ter so pripravljeni redno izpopolnjevati in nadgrajevati svoje znanje ter se tako skupaj z ekipo razvijati v odprtem, urejenem in varnem delovnem okolju ene izmed največjih slovenskih bank. Ponujamo vam priložnost, da se nam predstavite, nas prepričate in se nam pridružite!« Nova KBM, d. d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 14. 6. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Gomilsko) Glavne naloge in odgovornosti: prevzem in izdaja surovin ter blaga; priprava dokumentacije in vodenje evidenc; skrb za urejenost skladišča. Silco, d.o.o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 10. 6. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Celje) V oddelku za izvedbeni inženiring in nabavo na GEN-I Sonce, na lokaciji v Celju, iščemo pomoč v skladišču. GEN-I SONCE, d.o.o., Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 19. 6. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajni svetovalec (m/ž) v trgovskem centru Merkur Celje Hudinja Delo izbranega/-e kandidata/--ke bo obsegalo predvsem: prodajanje, svetovanje in informiranje kupcev, polnjenje in urejanje polic, reševanje reklamacij. Merkur trgovina, d.o.o., Cesta na okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 15. 6. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Skrbnik nabavno-prodajnih procesov (m/ž) (Šentjur) Opis delovnega mesta: vodi nabavo po navodilih direktorja in v skladu s strategijo za področje nabave, vodi komunikacijo s tujimi dobavitelji, spremlja nabavo ... Ahac, d.o.o., Stopče 31, 3231 Grobelno. Prijave zbiramo do 10. 6. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Razvojnik elektronike / Nabavnik (m/ž) (Velenje) Opis delovnega mesta: razvoj in načrtovanje elektronskih izdelkov; izdelava razvojne in proizvodne dokumentacije (shem, načrtov, navodil); vpeljava novih izdelkov v proizvodnjo ... FBS elektronik, d.o.o., Prešernova cesta 8, 2380 Velenje. Prijave zbiramo do 24. 6. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Natakar (m/ž) (Žalec) Vaše zadolžitve bodo obsegale: sprejem in posedanje gostov v hotelski restavraciji, svetovanje gostom pri izbiri jedi in pijač ... Draganović, d.o.o, PE Hotel A, Mala Pirešica 20, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 3. 7. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Maser (m/ž) (Dobrna) Obseg dela: vodenje in organiziranje dela v masažno-lepotnem salonu, razporejanje dela zaposlenih glede na potrebe delovnega procesa, spremljanje rezervacij ter skrb za ustrezno zasedenost terminov, zagotavljanje kakovosti lastnega dela in dela drugih v skladu s standardi kakovosti in predpisi. Terme Dobrna, d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 15. 6. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. KRONIKA 15 Na Celjskem pogosti napadi na policiste Nad policiste z noži, udarci, brcami, tudi z orožjem Pred dnevi so policisti morali s prisilnimi sredstvi obvladati 53-letnega moškega, ki jih je napadel z nožem. Prijeli so ga v stanovanju ženske na območju Žalca med preverjanjem upoštevanja ukrepa prepovedi približevanja, ki mu ga je izreklo Okrožno sodišče v Celju. SIMONA SOLINIC Med policijskim postopkom in napadom na policiste se je 53-letnik z nožem tudi samopoškodoval, zaradi česar so ga z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na opazovanju. Lažje poškodovana sta bila dva policista. Kriminalisti bodo zoper 53-letnika podali kazensko ovadbo zaradi napada na uradno osebo. Za to kaznivo dejanje je zagrožena kazen zapora od šestih mesecev do petih let. Podoben napad se je pred dnevi zgodil tudi na območju Novega mesta, kjer se je kršitelj nad policiste spravil s kijem. Napadi se vrstijo Spomnimo še napada, ki se je zgodil na Celjskem leta 2020, ko je v Šoštanju 24-le-tnik z zračno puško ustrelil policistko, medtem ko je nadzorovala promet. Storilec jo je zadel v nogo. Šlo je za domačina, sicer starega znanca policije, ki so ga leto kasneje sodniki zaradi tega obsodili na leto in sedem mesecev zapora. Pri določitvi kazni so upoštevali, da je krivdo priznal. Skoraj istočasno kot primer v Šoštanju se je v Velenju zgodil še en napad na policiste. Moški je v središču mesta grozil s samomorom, a ko so policisti prišli na kraj, jih je napadel z nožem, zato so v zrak izstrelili opozorilni strel. Osumljenec je takrat pobegnil, a ko so ga dohiteli, jih je ponovno napadel z nožem, zato so ga umirili z električnim paralizatorjem, vendar je kljub temu uspel prijeti policistko in jo z nožem poškodovati po glavi, pri čemer so policisti zoper njega uporabili strelno orožje. V zapor Napadi na policiste tako niso redki, lani jih je bilo v Sloveniji 215, kar je enako Policijska statistika za lani kaže, da so policisti v povprečju največkrat napadeni decembra in ob koncih tedna. Najpogosteje policiste napadejo na cesti ali javnem kraju, sledijo stanovanjski prostori, parkirišča, gostinski lokali, železniške in avtobusne postaje. Dogaja se tudi, da policiste napadejo na policijskih postajah med zaslišanjem storilcev kaznivih dejanj ali kršiteljev. Poleg napadov na policiste je bilo lani tudi 42 groženj policistom. 38 je bilo takšnih, ki so bile ocenjene z nizko stopnjo ogroženosti. Tri grožnje so imele srednjo stopnjo ogroženosti, ena pa visoko stopnjo ogroženosti. Največ groženj so prejeli novomeški in celjski policisti. številu tovrstnih napadov v letu prej. Pri tem je bilo poškodovanih 264 policistov. Največ napadov na policiste je bilo na območju PU Ljubljana, 83, nato sledi Celje s 36 napadi. Med kaznivimi dejanji napadov na policiste so preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi, napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti, sodelovanje v skupni, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje, in hujskanje k upiranju. Za katero kaznivo dejanje je podana ovadba zoper posameznika, je odvisno od okoliščin posameznega primera. Kazni so lahko tudi zaporne. Do napadov na policiste pride pogosto tudi med uporabo prisilnih sredstev. »Tako je bilo lani v postopkih uporabe prisilnih sredstev zoper posameznike poškodovanih 41 kršiteljev in 63 policistov. Poleg tega so bili pri 642 kršiteljih in pri 27 policistih vidni zunanji znaki zaradi uporabe prisilnih sredstev oziroma napadov med njihovo uporabo (praske, odrgnine, druge manjše poškodbe kože),« je mogoče razbrati iz poročila Generalne policijske Policisti imajo ves čas službovanja možnost delavnic, predavanj in usposabljanja ne le iz samoobrambnih veščin, ampak tudi s področja psihološkega opolnomočenja. Slednje je ključnega pomena pri primerih napadov nanje. V slovenski policiji tako deluje 9 psihologov, ki so policistom za pogovor na voljo 24 ur na dan, na vsaki policijski upravi so tudi t. i. policijski zaupniki. To so policisti z dolgoletnimi izkušnjami, opremljeni z znanjem, kako kolegom pomagati s pogovorom. uprave o uporabi prisilnih sredstev. Storilci kaznivih dejanj ali kršitelji so policiste največkrat odrivali, davili ter udarjali z roko, brcali celo zapeljali vanje z vozilom ali jih napadli s hladnim orožjem ter z drugimi nevarnimi predmeti. Foto: Arhiv NT, SHERPA Lani so policisti na območju PU uporabili: Sredstva za vklepanje in vezanje 342 Telesna sila 669 Plinski razpršilec 6 Palica 3 Službeni pes 1 Opozorilni strel 1 Nasilje v družini Celjski policisti so bili v petek ponoči obveščeni o kričanju in razbijanju v stanovanju na območju Policijske postaje Celje. Ob prihodu na kraj so ugotovili, da sta se sprla partnerja, tuja državljana, in da je prepir prerasel v fizično obračunavanje, pri čemer je 36-letni moški partnerko lažje poškodoval. Pomoč so ji nudili v celjski bolnišnici. Z zbiranjem obvestil so ugotovili, da gre v omenjenem primeru za dlje časa trajajoče psihično in fizično nasilje, ki ga oškodovanka do sedaj ni prijavila. Nasilneža so pridržali in mu izrekli ukrep prepovedi Streljal v bližini šole V sredo dopoldne pretekli teden je neznanec v Kosovelovi ulici v Celju v zrak izstrelil nekaj nabojev in odpeljal. Policisti so okolico preiskali in prve ugotovitve so pokazale, da storilec ni streljal s pravim strelnim orožjem. V torek so ga izsledili in mu odvzeli prostost. Gre za 23-letnega tujega državljana, ki ima prijavljeno prebivališče v Celju. Policisti bodo upravni enoti predlagali, da se tujcu razveljavi dovoljenje za prebivanje v RS. Prišteven v času umora? Pretekli teden se je na celjskem okrožnem sodišču nadaljevalo sojenje Gregorju Ducmanu, ki mu tožilci očitajo, da je lanskega marca umoril svojo mamo pri Šempetru, nato naj bi napadel še očeta. Slednji se je uspel rešiti, mama je umrla na kraju dogodka. Na sojenju se nekoliko zapleta z vsebino izvedenskih mnenj dveh psihiatričnih izvedencev, ki nimata enakega mnenja o tem, v kakšnem stanju prištevnosti je bil storilec v času umora. Zato bo moralo sodišče določiti novega izvedenca, kar bo ponovno nekoliko podaljšalo čas sojenja. To se bo nadaljevalo 1. septembra. Ducman v vmesnem času še vedno prestaja ukrep pripora. Povečan nadzor nad motoristi Junija se je v Sloveniji začela druga letošnja nacionalna preventivna akcija za večjo varnost motoristov in mopedistov. Motoristična sezona je že v razmahu, kar se kaže tudi v povečanem številu prometnih nesreč, v katerih so udeleženci motoristi. Največkrat je za njihove nesreče kriva neprilagojena hitrost, kot vzroka nato sledita neupoštevanje pravil o prednosti ter nepravilna smer vožnje. Letos je sicer 12 odstotkov manj prometnih nesreč motoristov in mopedistov v primerjavi z lani, pri čemer Javna agencija RS za varnost prometa in policija izpostavljata, da je še vedno visok delež nesreč, ki jih povzročijo motoristi. Policisti tako v teh dneh poostreno nadzorujejo promet predvsem na tistih odsekih, ki jih motoristi najpogosteje uporabljajo, in na odsekih, ki so zanje najnevarnejši. Pod drobnogledom bodo tudi psihofizično stanje voznikov in tehnična brezhibnost motornih koles. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? i POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Gremo ob Slivniško jezero v Ramno! Šansonet Big Band Šentjur Petek, 1. julij ob 19.00 V objemu narave se lokal Ramna Slivniško jezero ponaša z gostoljubnostjo in bogato ponudbo. Je na nabrežju in nudi pogled na Slivniško jezero ter neokrnjeno naravo. Gostom ponuja pestro izbiro kavnih napitkov, sladice, več vrst piv, koktajle in naravne sokove. Uporabljajo le najkakovostnejše sezonske surovine. Prednost dajejo lokalnim ponudnikom, zato pri njih najdete odlične torte in sladoled domače proizvodnje. Ob Slivniškem jezeru vam na terasi lokala Ramna prijazno postrežejo z domačo kremno rezino ali tortico ob različnih osvežilnih sadnih limonadah. Starši, pripeljite svoje otroke na njihovo teraso, kjer se bodo otroci lahko brezskrbno igrali v objemu narave na varnih igralih, vi pa boste v tem času lahko v miru spili ledeno kavo in si na sončni terasi nabrali novih moči. Obiščite jih v oazi miru, saj so odprti vse dni v letu. Vabljenji na tematske dogodke Ramna v lastni režiji tudi organizira in izvaja raznovrstne tematske dogodke. V petek, 24. 6., vas vabijo na tradicionalno turistično prireditev Kresna noč, ko bodo po Slivniškem jezeru spuščali svečke želja, narejene iz jajčnih lupinic in voska. Pripravljajo tudi animacijo za naše najmlajše in glasbeni nastop ansambla Zupan. Vsi, ki radi uživate ob džezo-vski glasbi, vabljeni na Ramno v petek, 1. julija, ko bodo po prekinitvi zaradi covida ponovno pripravili tradicionalni Jazz festival. Letos vas bodo zabavali skupina Manouche, Šansonet in Big Band Šentjur. Vabljeni na njihove dogodke. Dodatna ponudba: velik letni vrt, brezžični dostop do interneta, otroška igrala. OGENJ, VODA, BLATO 17 Tristo udeležencev na izjemno pestri in zanimivi progi Pod streho še letošnji celjski Urbani gladiator Vse se je v soboto in nedeljo začelo v celjskem parku na levem bregu Savinje. Nino Cokan je s pomočjo sodelavcev pod streho spravil še eno od številnih rekreativnih prireditev. Tudi ta je bila v znamenju ognja, vode, blata in bodeče žice. DEAN SUSTER V soboto so tekmovali najmlajši na Malem otroškem urbanem gladiatorčku. Letošnji poligon je bil do sedaj najobsežnejši in je vseboval petnajst ovir. V nedeljo je pot avanturizma lačne peljala ob Savinji do Starega gradu, od tam pa čez Savinjo nad mestni park mimo Herkulovega svetišča in še skozi kopico ovir pred ciljem. Na daljših progah je bilo treba teči ali hoditi do visečega mostu in nazaj. Več kot tristo udeležencev kaže, da so med premorom zaradi epidemije zelo pogrešali tovrstne dogodke. Njihova dobra volja pa napoveduje, da se bodo še vrnili v Celje. Foto: SHERPA Za dobro pripravljene tudi bodeča žica ni ovira. Več kot je blata, bolj je zabavno. In še enkrat voda - da odstrani blato. Po uspešno opravljeni nalogi je poziranje razumljivo. 18 ŠPORT Guček so prepričljivo - navkljub odsotnosti Luke Janežiča - zmagali v zadnji disciplini prvenstva. Kladivarjeve atletinje so prejele pokal za osvojeno drugo mesto. Mešani občutki v taboru Kladivarja po koncu atletskega državnega ekipnega prvenstva Razočarani zaradi ekip, veseli zaradi posameznikov Tek na 2.000 metrov z ovirami je bil tokrat zelo privlačen za gledalce. Vid Botolin je v teku na tri kilometre zmagal z veliko prednostjo. Botolin upa, da bo čim prej izboljšal že 48 let star rekord na pet kilometrov. V Celju je bilo v soboto in nedeljo državno ekipno prvenstvo v atletiki. Ženska ekipa Kladivarja je bila druga, celjsko moštvo je bilo tretje. Vreme začuda ni zmotilo tekmovanja, ki so ga organizatorji izpeljali brez preglavic. DEAN ŠUSTER Predsednik Atletskega društva Kladivar Celje Stane Rozman ni skrival nezadovoljstva: »Že po tradiciji je bila organizacija prireditve dobra. Vreme je na srečo >zdržalo<. Kar se rezultatov tiče, pa sem malo razočaran. Naša ženska ekipa je zaradi odsotnosti Tine Šutej, ki je tekmovala na diamantni ligi, in nekaterih poškodb ostala brez naslova prvakinj. Zaostanek za ljubljanskim Maasom je bil zelo majhen. Prehiteli bi ga že, če se ne bi poškodovala Lina Čater v metu kladiva. Pri fantih smo šibkejši, to vemo že nekaj časa. Tretje mesto je objektiven dosežek. Pričakujemo, da se bomo kmalu vrnili tja, kjer smo bili lani, ko smo zmagali v obeh konkurencah.« Kladivar ima na srečo v moštvu nekaj domačih mladeničev, ki so zelo resno opozorili nase. »Za prihodnost nas ni strah. Ian Matic Guček je v teku na 400 metrov dosegel čas 50,18 sekunde, kar je bil eden najboljših izidov prvenstva. Le za 17 stotink je zaostal za mladinskim državnim rekordom, ki je v lasti Roka Kopitarja, star pa je krepko čez 40 let. Predvidevamo, da bo Guček kmalu presegel mejo 50 sekund, potem pa bo na vrsti napad na članski državni rekord. Botolin je eden najboljših slovenskih srednjeprogašev, tudi med dolgoprogaši je med vodilnimi. Predvidevam, da bo v naslednjih letih izboljšal moj državni rekord v teku na deset kilometrov. Še prej bo predvidoma napadel rekord Petra Sveta v teku na pet kilometrov,« meni Rozman. Botolin napada Sveta Atlet Kladivarja Vid Botolin je v Celju svojemu moštvu pritekel dve zmagi. Postaja vrhunski dolgoprogaš: »Prvi domači tekmi sta bili uspešni. Bil sem še utrujen od treh zahtevnih preizkušenj v tujini. Večinoma sem tekel pred tekmeci in testiral, kako hitro lahko tečem, ko sem osamljen. Po treh letih sem pretekel pet kilometrov. Nisem pričakoval, da bom tako hiter že na prvi tekmi. Približal sem se časom, ki so jih slovenski atleti imeli pred štiridesetimi leti. Nihče trideset let ni tekel hitreje od štirinajstih minut. To mi veliko pove.« Le še devet sekund je oddaljen od legendarnega rekorda Petra Sveta (13:32.8) iz leta 1974 v Berlinu. »Ta rezultat sanjam že nekaj let. Glede na to, da sem še zelo mlad, se nadejam, da bom izboljšal državni rekord. Upam, da mi to uspelo čim prej,« je upravičeno optimističen Botolin. V kratkem obdobju se je podpisal pod pet državnih rekordov. Izpolnil je normo za sredozemske igre do 23 let. Norma za člansko evropsko prvenstvo je zelo zahtevna - 13:22. Botolin upa, da bo potoval na EP zaradi visoke uvrstitve na lestvici kandidatov. Njegovim dosežkom se kar ni mogel načuditi prvi trener Jolande Čeplak, Tomo Popetru. Pravi, da ima Botolin za belopoltega atleta izvrstne dosežke. Foto: Andraž Purg - GrupA ŠPORT 19 Kopje velenjskega atleta Filipa Dominkovića je pristalo pri 73,88 metra. Tekmoval je tudi 52-letni Robert Teršek, nekdanji član Kladivarja. Članica Kladivarja Tina Šutej je v skoku s palico v diamantni ligi v maroškem Rabatu osvojila peto mesto. Preskočila je 4,45 metra. Zmage se je veselila Američanka Sandi Morris (4,65 m). Druga je bila z istim rezultatom Avstralka Nina Kennedy. Tinin trener Milan Kranjc ni odpotoval v Afriko. Bil je zaskrbljen, kajti njegova varovanka je imela stresno potovanje, ki se je začelo v Ostravi. »Glede na to, kar se mi je dogajalo v zadnjih treh dnevih, sem zadovoljna z uvrstitvijo. Lahko bi sicer dosegla še več. Potovati bi morala že v četrtek, a so na Dunaju prestavili moj polet. Za naslednjega nisem dobila sedeža. V petek sem šla v Zagreb. Nisem imela potrjenega prevoza palic, a na srečo nisem imela težav. V Parizu sem v tesnem razporedu zamudila naslednji let in ves dan preživela na letališču. Po 21 urah sem v prvih nedeljskih urah le prišla v hotel in sem glede na ves stres na tekmi izvlekla vse, kar sem lahko. Zadovoljna sem z novimi točkami, s katerimi sem v skupnem seštevku tretja.« Danes bo tekmovala v Rimu. Eva Pepelnak je zmagala v troskoku. (Foto: SHERPA) Pri postavljanju ovir je pomagal tudi predsednik AD Kladivar Celje Stane Rozman (Foto: SHERPA) Zdaj Celje vodi Ukrajinec Vodstvo Nogometnega kluba Celje je v ponedeljek končno uradno potrdilo prihod novega trenerja članskega moštva. Gre za Ukrajinca Romana Pilip-čuka, ki je nasledil Simona Rožmana. 55-letni Pilipčuk je podpisal dveletno pogodbo. Nazadnje je vodil ruskega dru-goligaša Olimp. Prvi trening je opravil v torek. »Vodenje Celja zame predstavlja zanimiv izziv. Ekipo sem si lahko v živo ogledal na dveh tekmah v minuli sezoni in si ustvaril določen vtis. Dejstvo je, da bo za čisto sliko o kadru potrebna še dodatna analiza, ki jo bomo s strokovnim štabom naredili v uvodnih dneh priprav. Menim, da lahko s trdim delom naredimo veliko dobrega,« je povedal Pilipčuk. Celje je bilo pred dvema letoma državni prvak, nato pa po rusko-ukrajinskem prevzemu pristalo na sedmem in letos na osmem mestu v desetčlanski 1. slovenski ligi. DŠ Roman Pilipčuk Miroslav Benicky Slovak direktor v Zlatorogu Ljubitelji rokometa so sprva mislili, da so napačno razumeli vest iz dvorane Zlatorog. Toda drži, da je novi direktor nekdanjega evropskega prvaka, Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, postal Slovak Miroslav Benicky. Upravni odbor kluba se je obenem tudi odločil, da se bo potegoval za mesto v ligi prvakov. Prijavil se je v elitno tekmovanje z upanjem, da mu bo vodstvo Evropske rokometne zveze poslalo posebno vabilo. Od šestnajstih mest jih je v ligi prvakov zapolnjenih deset. 38-letni Benicky je bil še donedavnega direktor Tatrana Prešova. »Vesel sem, da se je Miroslav Benicky pridružil ekipi RK Celje Pivovarna Laško. Poleg svojih poslovnih in rokometnih izkušenj prinaša svež veter in pogled od zunaj. Prepričan sem, da bo klub uspešno vodil in tako upravičil izkazano zaupanje in podporo,« meni predsednik Gregor Planteu. DŠ V SPOMIN Goran Sanković (1979-2022) Odšel je celjski nogometni junak iz Bukarešte. Tragično. V petek so ga svojci pogrešali, v soboto je Policijska uprava Celje prekinila iskalno akcijo. Sankovića so našli mrtvega. Leta 2001 je selektor Srečko Kata-nec popeljal našo izbrano vrsto na svetovno prvenstvo. Na legendarni tekmi v Bukarešti je v 63. minuti na zelenico poslal celjskega branilca Gorana Sankovića. Ta je garal pol ure in skupaj s soigralci prigaral nepozabni remi 1:1. Leto kasneje se je udeležil svetovnega prvenstva. Za slovensko reprezentanco je zbral pet nastopov. Prvič sem ga opazil, ko je bil star petnajst let. Igral je mali nogomet za celjske Klateže. »In takrat in tudi v naslednjih letih so ga nasprotniki udarjali po nogah, a nikoli ni reagiral. Če so ga zbili na tla, je vstal in nikomur nič ni rekel, ne sodniku ne krivcem za prekrške,« se ga z globoko žalostjo v srcu spominja vodja ekipe Boro Simić. Po vrnitvi iz Bukarešte se je Goran, ki je bil tudi moj dijak pri športni vzgoji - v Štorah se je skupaj s svojim vrstnikom Sebastjanom Gobcem izučil za strojnega mehanika - razgovoril po sprejemu, ki mu ga je pripravilo vodstvo celjskega kluba na čelu s predsednikom Marjanom Vengustom. »Ko igraš proti 85 kilogramov ali več težkim, a obenem spretnim in rutini-ranim igralcem, pridobivaš dragocene izkušnje,« je Goran pripovedoval sport@nt-rc.si sport@radiocelie.com o svojih malonogometnih avanturah. O Bukarešti je dodal: »Srečko Katanec je med polčasom Miranu Pavlinu in Alešu Čehu razlagal, da me bo najbrž poslal za njuna hrbta. Naša slačilnica je bila bolj mokra od šampanjca kot kopalnica po prhanju. Cigare nisem pokadil, shranil sem jo za spomin.« V ogenj ga je v članski vrsti Nogometnega kluba Celje poslal trener Mi-lovan Tarbuk. Goran je bil star 17 let in dva meseca. »V Ajdovščini sta se med polčasom sprla trener in Gregor Blatnik, ki sem ga zamenjal. Prosti branilec sem postal med kadeti, saj sem najdlje brcnil žogo.« Bil je visok, tekel je elegantno, bil je odličen skakalec, za branilca je odlično obvladal žogo. Vsi so ga klicali Sanko. Iz Celja se je odpravil na Češko k Slaviji. »V Pragi sam, brez dekleta Dijane ne bi zmogel zdržati. Po zmagah spijem kakšno pivo s soigralci, potem pa se odpravim domov. Zato med soigralci, ki ponavadi nadaljujejo s proslavljanjem, nisem priljubljen,« je priznal in orisal svoj značaj. Po uveljavitvi se ni prav nič spremenil. »Tako so me vzgojili doma. Oče Vito je zdaj seveda izjemno ponosen.« V Pragi si je poškodoval hrbtenico. »Bolečine so bile neznosne. Nekaj dni nisem mogel spati,« je poudaril svojo prvo težavo. Največja se mu je pripetila že leta 2004 -zaradi hujše poškodbe kolena je sklenil nogometno kariero, potem ko je bil v Grčiji član Akratitosa in Panioniosa. Ostal je v nogometu. Organiziral je letne in zimske priprave za športne ekipe, kot registriran posrednik se je ukvarjal tudi z delom športnega agenta. V sezoni 2006/07 je bil športni direktor celjskega kluba. Dočakal je 42 let... Zelo ga bomo pogrešali. Zelo bomo pogrešali njegove redke, a iskrive misli, njegov redek, a iskren nasmeh. Na zadnjo pot ga bomo pospremili danes ob 13.00 na celjskem pokopališču. Mrliška vežica bo odprta od 11. ure. DEAN ŠUSTER 222 0 MALI OGLASI / IN FORMACIJE ALMA M. KARLIN-POTI Nedelja, 12. junijj 2022, ob 11.00, Stara grofija Vstopnina: 4€ MOTORNA VOZILA KUPIM PRODAM VOZILO, poškodovano ali v okvari, od letnika 2005 naprej, kupim. Telefon 041 567747. RENAULT clio, letnik 2000, prvi lastnik, registriran do 15. 8., ima priklop za prikolico, prodam. Telefon 041 902-220. 416 /Intik V knjigarna in antikvariat Kocbekova ulica 6,3000 Celje 27. SLOVENSKIDNEVIKNJIGEOD15. DO18.JUNIJA IN KNJIŽNA TRŽNICA. »SEJEMNAZRAKU« Program prireditev v organizaciji Knjigarne Antika, d.o.o., (Celje Sreda.15.junij2022 ob 10. uri otvoritev/ knjižne tržnice »Sejem na zraku« naStanetovi ulici v Celju, pred bivšo knjigarno »Naša knjiga«. Knjižna tržniea bo odprta do 17 ure. Knjigarnain antikvariat Antika: BORIJEV KOTEK: Razseava ilustracij: »Sangi VaNvkaj (Boezije In En Star Blues«, Bori Z. Zupančič Četrtek.16.junij2022 Knjižna tržnica »Sejem na zraku«od 9.do 17. ure na Stanetovi ulici v Celju. Petek.17.junij2022 Knjižna tažekn »7ejFm na zraku« od S3, do 17 ure na Stnnetovi ulici v Celju. NOČ KNJIGARN od 19. do 23. ir rea Oi oblsEu in ob nuRuru ene kujige vam cSrugo podarimo! 20.30: HOMMAGE PETERAMALIETTI: Multivizijstöprojektv^omin n° gltsbeeika, pisca, založnike) in misleca PetraAmaliettija vizvedljiLada Jakše in SlaviceTesovnik. Sobota.18.junij2022 Knjižna tržnico »Sejem na zraks« od 9. do 12. ure ns SsltiEJiKettov/i uNci v Ce|u. Ob 10. uri:Kristijan Veber ^am bo predstov.l svoji knjigi »Košček mojega srca« ter »pustolovščine gksenice Fanie. Ob 11. nri: gomt MaSej Krajnc, ki bo s avojim šes"ts>"teunskine glasbilom predstavil novi pnsniški zbiak2 »Celje« in »Volim t^, Budah mata«. »Dogodek: je del kruiturn^hi dejavnosti v k;njicjarni, ki jo sofiuancieaJavna mgencija za knjejo Republike Slovenijo.« STROJI PRODAM 315 MOPED APN in avtomobil znamke zastava, fičo ali jugo kupim. Telefon 040 123-549. p DOBRO ohranjen industrijski likalni stroj Bosch prodam. Telefon 031 687-043. 406 KOSILNICO Gorenje muta, s priključki, prodam. Telefon 041 252-991. 418 TRAKTOR posebne izdelave, 90 KM, zadnji pogon, hidravlične zavore, s kiper prikolico, plug, dva para koles, plug za težji enobrazdni traktor, kosilnico Alko, greben 80 cm in okopalnik za muto, okrogli priklop, prodam. Telefon 070 612-705.412 novi tednik TRAKTOR, lahko poškodovan ali v okvari, tudi brez dokumentov, in ostalo mehanizacijo, kupim. Telefon 041 567-747. 3i 5 io cel PRODAM VRTNI kamin in kotno usnjeno sedežno garnituro ugodno prodam. Telefon 031 625-384. 407 sport@nt-rc.si MALIOGLASI / INFORMACIJE 21 PRODAM BALE, leto šnje, suhe, silažne in slamo, prodam. Telefon 041 880-798, 040 412-480. 377 OSTALO TELICO simentalko, staro leto in pol, štiri bale in jogi Dormeo, 200 x 200 cm, lokacija Vransko, prodam. Telefon 041 767797. 405 TENDO, dolžina 4 m, širina 3 m, dve 250-l plastični kadi in kozo z mlekom, staro 4 leta, prodam. Telefon 031 733-965. 410 MIZO s šestimi stoli in šivalni stroj ugodno prodam. Telefon 068 196-878. 417 KUPIM PRODAM SLOVENSUA bukova drva, na paleti dolžine 25,33,50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p Poroke Celje Poročila sta se: Dalida OREHOV in Zlatko KLOKO-ČOVNIK, oba iz Celja. Laško Poročili so se: Aleksandra GACiC in Matevž BELEJ, oba iz Laškega, Hana PERINIĆ iz Celja in Robert DREMŠAK iz Šentjurja, Špela PERAS iz Celja in Robert Podpečan iz Rimskih Toplic, Darinka GR-GURIC in Domen PAJEK, oba iz Gabrnega, Aleksandra Sta-šaKERSTEIN in Blaž CIZEJ, oba iz Celjao Žalec Poročili so sei Kyunghee BAE iz Japonske in Dejan OCVIRK iz Žalca, Mojca BRI-LEJ in Aljaž SEVER, oba iz Vrbja, Jana ČOH in Gregor ZALOŽNIK, oba iz Oplotni-ce, Sara ARKO in Miha CAPUDER, oba iz Lukovice. Velenje Poročila sta se: Anja BRE-ŽNIK in Marjan KOKOVNIK, oba iz Velenja. PRIKOLICO za kampiranje, katerekoli znamke, lahko je v Sloveniji ali na Hrvaškem, od letnika 1990 naprsj, kupiš. Telefon 041 567-747. 315 PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, bele, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PIŠČANCE, bele, težke 1 kg, prodam. Možna dostaoa. Telefon 031 753-595. 400 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne, prodamo. Primerne so za kmečko rejo, ker nimajo odščipnjenih kljunov. Delovni čas: vsak delavnik od 9. do 17. ure. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798 , 041 763-800, 051 379-031. p KOKOŠI mlade jarkice, rjave, črne, grahaste, bele, prodajamo od 6. 6. naprej na kmetiji Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini; vsak dan od 8. do 16. ure v soboto do 12. ure. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. p DVE telici, stari 4 in 5 mesecev, pašni, prodam. Telefon 041 547-769. Š з Ne bomo žalovali, da smo jo izgubili, ampak bodimo srečni, ker smo jo imeli. Z žalostjo E srcu spoeočamo, da se je končalo nadvse delovno življenje naše predrage mame, bab ice irr pi rababice IRME BELAJ KOŠTOMAJ upokojene gostilničarke s Polul (23. 4. 1928-4. 6. 2022) Od nje smo se poslovili in jo pospremili k večnemu počitku v ožjem družinskem krogu na pokopališču Teharje. Vsi, ki ste jo spoštovali, imeli radi in želite ohraniti nanjo lep spomin, vabljeni na spominsko slovesnost v petek, 10. junija 2022, od 15. ure na kraj, kjer je preživela večino svojega življenja - pri Belaj na Polulah. Žalujoči: vsi njeni BIKCA, težkega 250 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 723-882. 413 TELIČKO simentalko, težko 250 kg, prodam. Telefon 031 559-820. l 44 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p ŽELIM spoznati moškega, starega med 70 in 75 let. Stara sem 66 let. Več po telefonu 040 290-694. 411 KOŠNJA zelenic, mulčenje strmin. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680. 402 IŠČEM žensko, ki bi bila 24 ur pri starejši ženski. Telefon 031 520-464. 404 IŠČEMO izvajalca za košnjo oziroma mulčenje nekoliko strmejših terenov v okolici Celja. Prosim, pokličite 031 353-392. 415 j IVAH KRAMBEROER ML I Sln umorjenega politika verjame, da je usodni stre/ sprožil Peter Rotar www.reporter.si JANŠA, POJDi DOMOV! Kako bo Robert Golob pometel z dediščino tretje Janševe vlade 30-LETNiCA UMORA Knjiga Igorja Kršinarja: Komu je bil napoti Ivan Kramberger? iVAN KRAMBERGER ML. Sin umorjenega politika verjame, da je usodni strel sprožil Peter Rotar MULTiMiLiJONARKA DIANA DIMNIK Razkrito poslovno omrežje zdravstvene dobaviteljice PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV Smrti Celje Umrli so: Frančiška VRA-NOVIĆ iz Laškega, 84 let, Jožef ŠERGAN iz Laškega, 61 let, Elizabeta LEDINEK iz Žalca, 96 let, Alojz HORVAT iz Velenja, 85 let, Janko BRI-NOVŠEK s Polzele, 66 let, Jožef KRANJC iz Rupe, 69 let, Marija BITENC SAMEC iz Celja, 90 let, Anton STRAŠEK iz Celja, 78 let, Danijela ROGAN iz Šmarja pri Jelšah, 88 let, Djordje BOSANAC iz Celja, 69 let, Sonja LIPOVŠEK iz Velenja, 73 let, Vincenc JUR-HAR iz Celja, 87 let, Marija ARNČNIK iz Prebolda, 83 let, Franc RAZDEVŠEK iz Žalca, 75 let, Janez GOLAVŠEK iz Petrovč, 75 let. Laško Umrli so: Liudmila ZHU-TAEVA iz Laškega, 12 let, Tomaž KOROŠEC iz Laškega, 84 let, Boris TRUPEJ iz Laškega, 82 let. Šentjur Umrla je: Marija MAGDA-LENC iz Osredka, 83 let. Žalec Umrla sta: Marija ŠTAMOL iz Šempetra, 93 let, Bibijana REZAR iz Dolenje vasi, 77 let. Velenje Umrli so: Ivan ZAJC iz Velenja, 80 let, Janko MAZEJ iz Šoštanja, 53 let, Marija URBANC iz Šoštanja, 92 let, Vladimira FALETIČ iz Topol-šice, 97 let, Karel ZIDANSKI iz Velenja, 89 let. Pride takšen trenutek... Boleč, ko si osamljen, ko se zlomiš in močno pogrešaš, ko veš, da je le spomin vse, kar imaš . V SPOMIN THOMASU CVIKLU (22. 1. 1976-7. 6. 2006) Minilo je težkih 16 let, kar nas je prehitro zapustil naš Tomi. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko, podarite cvet in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoja mami Ko v krogu življenja pade list na tla, se vrne h koreninam, kjer čakata ga mir in tišina, kjer mine vsaka bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija ANTONA SELICA iz Dobja pri Planini (14. 1. 1946-10. 5. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili del njegovega življenja in ga imeli radi. Hvala vsem, ki ste mu stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja ter sveče in darovane maše. Hvala gospodu župniku Petru Orešniku za opravljeno mašo in pogrebni obred, pevcem skupine Eros, pogrebni službi Žalujka in kolektivu podjetja Železarna Štore. Hvala vsem, ki se ga boste spominjali, saj kdor živi v srcu svojih dragih, ni mrtev. Žena Silva, sinova Srečko in Matej z družinama novi tednik rad io cel ie Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje novi tednik Vzdm г илтс?j / 419 p Z 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Kino CINEPLEXX Spored od 9. do 15. 6. Barabe - animirani, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda. 15.30, 17.00 sobota, nedelja: 13.50, 15.00, 17.00 Bilo je nekoč v Srbiji - drama, komedija od četrtka do srede: 17.40, 20.00 Čebelica Maja 3: Zlato jajce - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.00 sobota, nedelja: 14.00, 16.00, 18.00 Doktor Strange v multivesolju norosti - akcijski, pustolovski, fantazijski od četrtka do srede: 20.20 Izgubljeno mesto - akcijski, komedija, romantični četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 21.00 Ježek Sonic 2 - animirana pustolovščina od četrtka do srede: 15.50 Jurski svet: Prevlada - akcijski, pustolovski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 petek: 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21.20 sobota: 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21.20 nedelja: 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poletje, ko sem se naučila leteti - družinski sobota, nedelja: 13.40 Pustolovščine družine Bigfoot - animirani, družinski od četrtka do srede: 15.40 Top Gun: Maverick - akcijski, drama četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.00, 18.10, 19.45, 20.45 sobota, nedelja: 14.20, 15.30, 17.00, 18.10, 19.45, 20.45 Zadnjič videna živa - triler od četrtka do srede: 19.00 metropol ČETRTEK 20.00 Triumf - komična drama PETEK 18.30 Antigona - Kako si upamo! - dokumentarno-igrani 20.00 Belfast - biografska drama SOBOTA 18.00 Belfast - biografska drama 20.00 Top Gun: Maverick - akcijski, drama NEDELJA 18.30 Antigona - Kako si upamo! - dokumentarno-igrani 20.00 Triumf - komična drama KINO ROGAŠKA SLATINA SOBOTA 19.00 Jurski svet: Prevlada - epska akcijska avantura NEDELJA 20.00 Antigona - Kako si upamo! - dokumentarno igrani film KINO VELENJE PETEK 17.00 Top Gun: Maverick - akcijska drama 19.00 Okus lakote - romantična drama 20.00 Doktor Strange v multivesolju norosti - akcijska pustolovska fantazija SOBOTA 17.00 Jurski svet: Prevlada - epska akcijska avantura 19.00 Vse povsod naenkrat - akcijska pustolovska komedija 20.00 Zadnjič videna živa - tri-ler NEDELJA 16.00 Čebelica Maja 3: Zlato jajce - animirana pustolovščina, sinh. 18.00 Poletje, ko sem se naučila leteti - družinska, mladinska vojna komedija 19.00 Belfast - biografska drama PONEDELJEK 18.00 Triumf - komična drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 9. 6. 18.00 Knjižnica Ljubno ob Savinji Miška Potepiška Predstavitev slikanice avtorja Damjana Žviplja 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana 29. zaključna produkcija Plesnega studia N Teden ljubiteljske kulture 2022 18.00 Velenjski grad Pokukajmo v stare kuharske knjige Odprtje razstave 19.00 Vila Bianca Velenje 21. Lirikonfest Akademija Poetična Slovenija 2022 s slavnostno podelitvijo književnih nagrad 19.30 Gledališče Celje_ Alexandra Wood: Dolg Abonma in izven; tudi v ponedeljek ob istem času 19.30 MC Šmartno ob Paki -dvorana Marof Zaključni koncert učencev šole bobnarja Marka Berzelaka DOGODKI in OBVESTILA Četrtek, Glasba-film 9. junij, Miti in sedanjost ob 18. uri Predavala bo mag. Tatjana Rozman Četrtek,, Lapidarij ali Celjski dom 9. junij, Anika Horvat & band ob 19.30 Tradicionalni koncert „Pozdrav poletju" Vstop prost! Torek, Glasba-film 14. junij, Zakaj se rodimo, zakaj umremo ob 17. 30 Naš gost bo Alen Marič Četrtek, Lapidarij 16. junij, Flussaufwärts/ Po reki navzgor/ Contro corrente ob 18. uri Večer v poklon Berti Bojetu Boeta 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Asja Šošter Farasin, violina Recital, nastop dijakinje Umetniške gimnazije Velenje PETEK, 10. 6. 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Boj na zelenjavnem vrtu Gledališka predstava članov gledališkega krožka Z nasmehom na oder 19.00 Atrij Velenjskega gradu Šaleški akademski pevski zbor in Akademski pevski zbor Maribor Koncert 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Le Vida: Recepti življenja Predstavitev knjige Ninne Kozorog 19.30 Vrt Ipavčeve hiše, Zgornji trg Šentjur Skrivnostni Orient Večer pravljičnega potovanja; v primeru slabega vremena v OŠ Hruševec 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Anin festival 2022 Otvoritveni koncert Big Band RTV Slovenija 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Doris Ćosić, kitara Koncert 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Gašper Bergant in Žan Papić Epik stand up večer 20.00 Nogometno igrišče Rogaška Slatina Veliki koncert Predstavitev novega hita Breskvice z glasbenimi gosti Jasmin Stavros, Neda Ukraden in skupino Firbci 21.00 Max klub Velenje Queen - Real tribute band Koncert SOBOTA, 11. 6. 8.00 do 12.00 Občinsko dvorišče Laško Pisani balon 2022 Brezplačen otroški festival novi tednik 10.00, 12.00 in 17.00 Gledališče Celje_ Anja Štefan: Drobtine iz Mišje doline Lutkovno gledališče Maribor; izven 17.00 Gledališče Celje_ Alexandra Wood: Dolg Abonma po posebnem razporedu in izven 18.30 Rdeča dvorana Velenje Na robu sladkih sanj Plesno - vizualna produkcija Plesne šole M-dance 19.00 Letno gledališče Limberk Griže Koncert skupine Ubrane strune ob 40-letnici skupine V primeru slabega vremena v Domu kulture Svoboda Griže 20.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana MePZ Gorenje Letni koncert, Teden ljubiteljske kulture 2022 NEDELJA, 12. 6. 10.30 Atrij Velenjskega gradu 6. kamišibaj festival v Velenju Regijsko srečanje 11.00 Pokrajinski muzej Celja, Stara grofija Alma M. Karlin: Poti Javno vodstvo po razstavi. 16.00 do 18.00 Govce nad Sedražem Otvoritev in ogled rudarskega muzeja Govce 17.00 Ribnik Vrbje Ta ram pa ri, nobenih skrbi Glasbeno-scenska predstava za otroke 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Ne sprehajaj se no vendar čisto gola Predstava Gledališča Velenje 19.30 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Zvok okrog Koncert instrumentalne skupine PONEDELJEK, 13. 6. 17.00 Občinsko dvorišče Laško Območno srečanje vrtčevskih pevskih zborov Koncert 18.00 Velenjski grad Slovenci v Srbiji pod nemško okupacijo 1941 -1944 Predstavitev monografije Ivane Gruden Milentijević TOREK, 14. 6. 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Zablode feminizma Predstavitev knjige avtorice Vesne Vuk Godina 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Bil sem živinozdravnik Literarni večer s Francem Kovačem, vstop prost 19.00 Velenjska promenada Večeri v amfiteatru: Pihalni orkester Zarja Šoštanj 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Majda Petan: Snaha Predstavitev knjige SREDA, 15. 6. 17.00 Dvorana mestne četrti Nova vas Življenja čas Predstavitev knjige Marjana Goručana. 18.00 Promenada pri Domu II. slovenskega tabora Žalec Promen art Odprtje razstave Eve Šuster 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Pihalni orkestri Glasbene šole Velenje Koncert ob 70-letnici šole Poletje v Celju ČETRTEK, 9. 6. 16.00 Celjski mladinski center Chill četrtek v MCC Vstop prost 17.00 Kulturni dom Štore Javni nastop učencev dislociranega oddelka v občini Štore 18.00 Mestna plaža Čarodej Andrej Predstava za otroke in odrasle 18.00 Kvartirna hiša Celje Viljem Celjski in celjska viteška vojska Predavanje z animacijo 18.00 Osrednja knjižnica Celje, Glasba film Miti in sedanjost Predavanje mag. Tatjane Rozman TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 95.9 100.3 MHz ČETRTEK, 9. junij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Ribja tržnica; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:15 Koledar svetnikov; 10:20 Novi tednik - aktualna številka; 10:30 Regija danes; 10:35 Komercialna oddaja; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:20 Jezikalnica; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice 14:15 Komercialna oddaja; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Ribja tržnica (ponovitev); 19:20 Intervencija PETEK, 10. junij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Razmišljamo zeleno; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Občina Vojnik javljanje; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:40 Šolski radio; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Discomania radio celie SOBOTA, 11. junij 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Pozdrav jutranje ekipe; 8:05 Elektro obvestila; 8:30 Servisne informacije; 8:50 Obvestila živali; 9:00 Globalne novice; 9:20 Milenium (ponovitev); 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Servisne informacije; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka (ponovitev); 11:50 Obvestila živali; 12:00 Globalne novice; 12:05 Obvestila; 12:20 Šolski radio (ponovitev); 13:00 Globalne novice; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 14:00 Globalne novice; 14:20 Razmišljamo zeleno (ponovitev); 15:00 Globalne novice; 15:30 Servisne informacije; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:20 Zverinice iz regije (ponovitev); 16:50 Obvestila živali; 17:00 Na kratko v soboto; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice NEDELJA, 12. junij 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Pozdrav jutranje ekipe; 8:05 Elektro obvestila; 8:30 Servisne informacije; 8:50 Obvestila živali; 9:00 Globalne novice; 9:20 V srcu domovine (ponovitev); 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Servisne informacije; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 11:50 Obvestila živali; 12:00 Globalne novice; 12:05 Obvestila; 13:00 Globalne novice; 13:10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14:00 Globalne novice; 14:30 Servisne informacije; 15:00 Globalne novice; 15:30 Servisne informacije; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:20 Jezikalnica (ponovitev); 16:50 Obvestila živali; 17:00 Na kratko v nedeljo; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice PONEDELJEK, 13. junij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 V srcu domovine; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Reporter; 10:30 Regija danes; 10:35 Športnih 30; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:40 Reporter; 13:00 Poročila 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Katrca TOREK, 14. junij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:15 Koledar svetnikov; 10:30 Regija danes; 10:35 Komercialna oddaja; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Poudarjeno SREDA, 15. junij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Povezujemo generacije; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:15 Koledar svetnikov; 10:20 Občina Vojnik javljanje; 10:30 Regija danes; 10:35 Komercialna oddaja; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:05 Otroci pojejo; 19:05 Povezujemo generacije (ponovitev); 19:20 Gospodarski utrip regije NAPOVEDNIK 23 19.30 Lapidarij ob Savinjskem nabrežju Anika Horvat & Bend Tradicionalni koncert Pozdrav poletju, v primeru dežja v Celjskem domu PETEK, 10. 6. 10.00 Glavni trg_ Majhni arhitekti v velikem mestu Arhitekturna delavnica za predšolske otroke 10.30 Mestno središče Poklon knjigi, lepi besedi in mestu Celju Glasbeno - kulturni program SOBOTA, 11. 6. 10.00 Citycenter Celje_ Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, 1. polfinale Nastop polfinalistov učencev iz Savinjske regije v organizaciji NT&RC, glasbeni gost Domen Kumer; vstop prost 10.00 Krekov trg_ Kolesarski dan Celje Polževa dirka in kolesarski showroom 11.00 Mestno središče Mladi talenti se predstavijo Nastop komornih skupin 16.00 Drevesna hiša Leonardov most Delavnica; v primeru slabega vremena odpade NEDELJA, 12. 6. 18.00 Oder pod Drevesno hišo v Mestnem gozdu 1. kreativni spektakel (prisluhi v mestnem gozdu) Odprtje festivala PONEDELJEK, 13. 6. 20.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Koncert orkestra harf TOREK, 14. 6. 17.30 Osrednja knjižnica Celje, Glasba film Zakaj se rodimo, zakaj umremo? Predstavitev knjige in pogovor z avtorjem Alenom Maričem 18.00 Mestna plaža Trije Čiči junačiči Lutkovna predstava Društva Škratovo lutkovno gledališče Celje 18.00 Mestna plaža Pravljične prigode iz gozda - gozdni bonton Primerno za otroke od 4. leta naprej in odrasle 20.30 Vodni stolp_ Zmenek s slovenskimi skladatelji Koncert, slovensko glasbeno ustvarjalnost bosta promovirala Iztok Kocen in Miha Firšt SREDA, 15. 6. 11.00 Celjski dom_ Kako si pomagati, ko je potenje prekomerno? Predava: Andreja Kodrič Kampoš 18.00 Celjska kulturnica Pisateljski izzivi Predstavitev brošure 19.30 Vodni stolp_ Poletni večer s harfo 20.00 Vodni stolp_ Skupina Trium Koncert Druge prireditve ČETRTEK, 9. 6. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Bonton pri mizi Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine 9.00 do 11.00 Hiša generacij Laško Mix voščilnice Delavnica; tudi v sredo ob istem času 18.00 Galerija Velenje_ Pogovor s Klavdijo Zupanc in dijaki 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Madeira - otok lesa Potopisno predavanje Ane Seher PETEK, 10. 6. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Bonton v naravi Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine 9.00 do 21.00 Stari grad Celje Novo doživetje na Starem gradu VR TELESKOP - pogled v zgodovino Celja s pomočjo tehnologije virtualne resničnosti; vse dni v tednu 11.00 Galerija Velenje Odprta učna ura z Aleksandro Dolenc Gojević 18.00 Mladinski center Žalec S Ponč in Sonč Potopis SOBOTA, 11. 6. 9.00 Celjska kulturnica Fotografiranje ptic Fotografska delavnica Društva fotografov Svit Celje 9.00 do 12.00 Titov trg Velenje 10. medgeneracijski festival Medgeneracijska mineštra 10.00 do 12.00 MC Šmartno ob Paki - pod kozolcem Ustvarjalna delavnica Glina Prijave: pisarna@mcsop.si 11.00 do 20.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu Viteški tabor, klepet z grajsko damo, šale grajskih glumačev; v nedeljo od 9.00 do 19.00 15.00 Staro mestno jedro Laškega Laško Guštfest Kulinarično-nostalgičen festival NEDELJA, 12. 6. 10.00 do 18.00 Vista Velenje Gusarski dan pri Vili Čira-čara Poletne kulturne prireditve 15.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Ponirkova zabava pri Ribniku Vrbje Otroške delavnice, eksotične živali, poslikava obraza, palačinke PONEDELJEK, 13. 6. 9.00 do 11.00 Hiša generacij Laško Quilling - zvijanje papirnatih trakov Delavnica TOREK, 14. 6. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Moj prvi pogrinjek Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine 10.00 Hiša generacij Laško Počuti se varno - kako in kaj lahko naredim? Predavanje 10.00 Titov trg Velenje_ Modna revija oblačil in nakita 17.00 Velenjski grad Miniatura v gvašu Likovna delavnica SREDA, 15. 6. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Etnodetektivi: Življenje v Celju nekoč in danes Terensko raziskovanje mestnega jedra in samostojno delo v muzeju. Primerno za 3. razred OŠ; za skupine 17.00 Hiša generacij Laško Ravnanje atlasa (1. vretenca naše hrbtenice) Predavanje Razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022 Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Od groba do groba - načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, P(o)stati ženska; do 31. 8, »Tu se je smrt utrudila do smrti ...« Slovenske žrtve Auschwitza, gostujoča razstava Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor; do 25. 9.; do 25. 9.. ter spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje, ploščad: razstava ob svetovnem dnevu lutk in 15. obletnici delovanja Škratovega lutkovnega gledališče Celje; do 15. 6. Osrednja knjižnica Celje, preddverje: Mozaik tišine, plakatna razstava poezije članic Društva oseb z okvaro sluha celjske regije; do nadaljnjega Celjska kulturnica: razstava likovnih del Cvetke Pestiček iz Slovenske Bistrice; do 30. 6. Likovni salon Celje: Pomladna preobrazba, razstava španske umetnice Camile Tellez v sodelovanju z Eszter Katalin; do 31. 7. Krekov trg Celje: Celjski peloton - etape razvoja cestnega kolesarstva v Celju, avtorja dr. Boruta Batagelja; do 17. 6. Pri Fontani piv Zeleno zlato Žalec: panojska razstava 20 let ZKŠT Žalec; do 16. 6. Dvorec Novo Celje: razstava Dialog: Fantastika - Geometrija ali Preteklost in Prihodnost v igri Realnosti; do 2. 10. Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Rajski vrt, avtorice Barbare Demšar; do nadaljnjega Velika galerija Doma kulture Slovenske Konjice: razstava Sanje, avtorji Leonida Bernetič Zelenko, Rok Zelenko in Mojca Cerjak; do 1. 7. Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: Poletje, likovna razstava Društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica; do 10. 7. Grad Podsreda: fotografska razstava o biodiverziteti; do 30. 6. in steklarska razstava Jasne Lukanc in podjetja BovianPlus; do 30. 6. Hiša generacij Laško: razstava na prostem Cvetoči vrt poezije; do nadaljnjega TIC Rimske Toplice: razstava Zdravilišče Rimske Toplice na razglednicah; do nadaljnjega Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane: Naše leto 2021, fotografska razstava Ksenije Mikor, Petra Žagarja in Luke Štefulja; do 30. 6. Galerija Velenje: Klavdija Zupanc, razstava grafik Inventura 22, razstava likovnih del dijakov Umetniške gimnazije Velenje; do 26. 6. Muzej na Velenjskem gradu: Potovanje v senci zlatega faraona; Frančišek Foit in Jiri Bauman, razstava fotografij in dokumentarnega gradiva s potovanja po afriškem kontinentu; do 30. 9. Podhod pošta Velenje: Kultura za vsak čas, razstava ob tednu Ljubiteljske kulture; do 30. 6. Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 30. 8 Podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Razstavišče Standard Velenje: razstava Nova podoba Starega trga; do 30. 6. Podhod pri Vili Bianci Velenje: fotografska razstava Mesto se spominja; do 30. 6. Knjižnica Velenje, sončna stena: Čebele, fotografska razstava Franca Šivica; do 30. 6. Knjižnica Velenje, domoznanski oddelek: Od starih knjig, razglednic in fotografij do poslovne dokumentacije nekdanjih šaleških podjetnikov in trgovcev, razstava iz zbirke zbiratelja Frenka Špilerja; do 30. 6. Knjižnica Velenje, mladinska soba: razstava likovnih del dijakov Umetniške gimnazije Velenje, do 30. 6. Knjižnica Velenje, steklena dvojčka: razstava Bralec meseca: Miroslav Brešar; do 30. 6. Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Moj vrtec ima rojstni dan, razstava likovni del del otrok vrtca Velenje; do 13. 6. Če se smejem, vse razgrejem, razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 30. 6. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani - Stane Špe-gel, razstava skulptur; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije, Upravna stavba Premogovnika Velenje: Dva avtorja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do 31. 12. Avla Mestne občine Velenje: Oker, Zemlja: slikarska razstava velenjske ustvarjalke Done Pra-tnekar; do 30. 6. Razstavišče Vila Bianca Velenje: Teden ljubiteljske kulture, razstava likovnih del članov Društva šaleških likovnikov; do 17. 6. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Fotoatelje in galerija Pelikan, Spominska soba Stari pisker Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Železarski muzej na Teharjah: Teharska koseška skupnost in Šolstvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur: Ipavci, skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju Zgornji trg Šentjur: Zakladi Rifnika - najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je več kot 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska razstava na prostem Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad Nekdanje šolsko poslopje v Dobrini: razstava Spominska soba Daniela Artička; ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru, informacije: tic@turizem-sentjur.com Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu-te na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnološka zbirka Šmid, Kozjansko žari Atelje MS Zreče: razstava del akademskega slikarja Marjana Skumavca, prva tema stalne razstave so istrska polja Muzej na Velenjskem gradu: Mastodonti, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara trgovina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941-1945, Grajska kapela, Zbirka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Cesarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad, Fran Korun Ko-željski, razstava o bogati zapuščini Mestni stadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje Hotel Paka Velenje: 20 let poslov-no-konferenčnega hotela Paka Spominski center 1991 Velenje: Spominski center 1991 predstavlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS Poslovni center Megatel Velenje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba: Veščina, šport, umetnost, način življenja? Podružnična OŠ Plešivec: Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni Razstavišče Vile Rožle Velenje: Dela male Napotnikove kiparske kolonije, Sončne zgodbe mladega mesta Knjižnica Velenje - osrednje razstavišče: Prva berila, razstava iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška №№■»»• Carlos Мт-шшжшт EKIPA SN revija že v prodaji Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. 24 INFORMACIJE 8 SEZONA . PROJEKTA OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI . IN SE VESELIJO 1. POLFINALE Sobota, 11. junij, ob 10. uri Citycenter Celje Glasbeni gost: Domen Kumer (£37. city/center Vse najboljše 2. POLFINALE Petek, 17. junij, ob 17. uri Europark Maribor Glasbeni gost: Sebastian ItlJililllil-.H 3. POLFINALE Sobota, 18. junij, ob 10. uri Qcenter Ptuj Glasbena gosta: Tilen Lotrič in Metod Munda €•• Qcenter Ptuj Bodite z nami in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. fsLzanerij a EC0AGR.0 SAZAS LUnDS štajerski RADIOPTUJ triglav novi tednik radio celie Tednikove ^zgodbe Št. 23 / Leto 77 / Celje, 9. junij 2022 Celjska podjetnica postala fatalna ženska str. 40-41 Nove vsebine v Ko zabrnijo ameriška Novoizvoljeni vitanjskem Noordungu vozila str. 43 poslanec Jože Jelen str. 39 26 INTERVJU Matjaž Pavčič, direktor celjskega gradbenega podjetja Remont »Samo vprašanje časa je, kdaj bo počilo« Cene gradbenih materialov se dražijo že tretje leto, podaljšali so se roki za njihovo dobavo, v nebo letijo tudi cene energentov. Cenovna razmerja so postala nevzdržna, zato izvajalci gradbenih del, med njimi tudi celjski Remont, opozarjajo na težave pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti. Ne le višje cene, dušijo jih tudi terminske zaveze. Zaradi dražjih surovin in daljših rokov dobav morajo podjetja vlagati veliko truda v iskanje rešitev. Spreminjati je treba že podpisane pogodbe, a investitorji, ki sicer niso dolžni sprejeti vseh teh podražitev, težave večinoma sprejemajo z razumevanjem. To velja predvsem za zasebne vlagatelje, javni naročniki drugačne dogovore zaradi spremenjenih razmer na trgu sprejemajo zelo počasi. i I^B JANJA INTIHAR Direktor celjskega gradbenega podjetja Remont Matjaž Pavčič je že lani razmere na trgu opisal kot »zgornji prag vzdržnega«. Zdaj, pravi, je še huje. Marsikdo meni drugače in je prepričan, da gradbeniki mastno služite, saj imate že nekaj časa veliko dela, v Sloveniji je odprtih zelo veliko gradbišč, prihajajo nova naročila. Gradbeništvo že od nekdaj velja za dejavnost, ki ustvarja ogromne dobičke. Ne bom sicer komentiral prepričanja o visokih zaslužkih, a so dejstva povsem drugačna. V gradbeništvu je največ »tujega« denarja. Pri posameznem projektu namreč sodeluje več izvajalcev, od gradbenikov do obrtnikov, ki skupaj pod okriljem gradbenih podjetij spravijo pod streho stanovanjske, poslovne in druge stavbe. Vsi ti projekti so ne glede na to, kdo je naročnik, ali gre za zasebni kapital ali javni denar, v strokovnem in tudi finančnem smislu zelo zahtevni in obsežni. Res je, da je za razliko od mnogih dejavnosti gradbeništvo v obdobju pandemije imelo privilegij, da je lahko normalno delovalo. Nihče nas ni ustavil. Gospodarska zbornica in ministrstvo za gospodarstvo sta nas celo pozivala k pospešenemu izvajanju del. Vendar je to le manjša, dobra plat zgodbe. Povsem nepričakovano se je lani po drugem valu pandemije zaradi ukrepov, ki so jih za omilitev covidne krize sprejemale vlade v Evropski uniji, začelo čutiti pomanjkanje gradbenih materialov. In kadar je na trgu česa premalo, ko je povpraševanje večje od ponudbe, to takoj povzroči izjemen dvig cen. Dogajati se je začelo aprila in se nadaljevalo v naslednjih mesecih. Bi lahko torej rekli, da od takrat zaradi težav pri dobavah ter visokih cen materialov in surovin vladajo v gradbeništvu izredne razmere? Lanski prvi šok je bil pravzaprav zanemarljiv v primerjavi s tem, kar se je zgodilo letos v marcu in aprilu in kot posledica ukrajinske vojne še vedno traja. Lani smo sicer v prvi polovici leta bili primorani izvajati vsa dela v skladu s pogodbeni predračuni, torej po že dogovorjenih cenah z novimi cenami materiala, a je bilo to še nekako obvladljivo. Kar se je zgodilo letos po februarju, pa je postalo na meji vzdržnega in samo vprašanje časa je, kdaj bo vse skupaj počilo. Govorim na splošno o gradbenih dejavnosti, ne le o Remontu. Vsi izvajalci v slovenskem gradbeništvu delamo trenutno v nemogočih razmerah. Cene armaturnega železa so se od februarja do začetka maja zvišale za več kot 80 odstotkov, betoni, ki so prej skoraj deset let imeli nespremenjeno ceno, so se v zadnjem mesecu podražili za od 20 do 25 odstotkov. Gre za osnovne gradbene materiale, ki niso povezani s kakšnimi posebnimi arhitekturnimi rešitvami. Letos se poleg teh težav soočamo še z dvigom cen energentov. Zaradi dražjih pogonskih goriv se je strošek transporta bistveno povečal. V dveh mesecih smo torej gradbinci doživeli šok, ki ga le redko kdo od investitorjev razume. Izjema so le nekateri zasebniki. Gradbena pogodba nas namreč zavezuje, da gre 10 odstotkov cene, ki je višja od pogodbene, v breme izvajalca, to je gradbinca. Dosedanji poslovni rezultati gradbenih podjetij razkrivajo, da nikoli niso prinašali 10- in večodstotnih donosov, kar pomeni, da z dobičkom niti približno ne moremo pokriti teh podražitev. Zadnjega pol leta zato vsi gradbinci v Sloveniji poslujemo z izgubo. K sreči je na splošno kondicija gradbenih podjetij bistveno boljša kot je bila v času prejšnje krize. Vlaganj v špekulativne naložbe na trgu skorajda ni, gradbinci tudi nismo zadolženi zaradi gradnje kakšnih stanovanjskih sosesk in trgovskih centrov. Vsi smo namreč v zadnjih letih vlagali v rast in razvoj, predvsem v opremo in izobraževanje zaposlenih. Torej v tisto, kar krepi moč podjetja. Se lahko vendarle zgodi, da kakšno, predvsem manjše gradbeno podjetje, propade? Upam, da do tega ne bo prišlo. Težko sicer posplošujem, vendar so bili investitorji v zadnjih letih večinoma redni plačniki, kar je zelo pomembno, saj pomeni, da podjetja niso imela težav z likvidnostjo. Letos pa se dogaja, da celo vnaprej plačujemo gradbene materiale in si s tem zagotavljamo nespremenjene cene. Ker imajo naši naročniki po pogodbenih rokih zamik plačil od 30 do 60 dni, smo se gradbinci tako stroškovno kot likvidnostno znašli v zelo razprtih cenovnih škarjah. Kljub temu ne bom napovedoval nobenih črnih scenarijev. Nihče od investitorjev se ni odločil, vsaj nobenega takšnega primera ne poznam, da bi preložil naložbo. Poleg tega vsi investitorji sedaj že pristajajo na nov način določanja cen, in sicer na nespremenljivi in spremenljivi del. Pri nespremenljivem delu določimo tisto, na kar imamo kot izvajalec neposredni vpliv, pri spremenljivem delu pa tisto, na kar nimamo vpliva. Gre predvsem za cene strateških gradbenih materialov, pogonskih goriv in drugih energentov. Če bi se karkoli od tega v prihodnje izjemno podražilo, imamo pravico, da na dan naročanja določenega materiala novo ceno damo v potrditev naročniku in jo potem tudi obračunamo. Velja takšen dogovor za vse naročnike, tako zasebne kot javne? Zasebni naročniki večinoma razumejo spremenjene razmere na trgu, javni naročniki še ne. Edina izjema je za zdaj Dars, ki pa je sporočil, da bo zvišanje cen pokril le do dveh odstotkov. To velja za nove projekte. Za stare doslej še nobeno od gradbenih podjetij ni uspelo dobiti popolnoma nobenega dodatka na že sklenjeno pogodbeno ceno, pa čeprav je mogoče dokazati izjemne podražitve gradbenih materialov od časa, ko je bila izdelana ponudba do podpisa pogodbe oziroma do izvedbe. V kolikšni meri je Remont odvisen od javnih naročil? V zadnjih dveh ali treh letih matič- »V Remontu smo občutno zamenjali strukturo zaposlenih. Okrepili smo prodajno službo, operativcev je manj, a imamo še vedno 60 lastnih zidarjev in tesarjev. Nismo torej kakšno inženiring podjetje. Danes ima Remont 95 zaposlenih, v Remontu NG jih dela 54. Skupaj torej zaposlujemo 149 ljudi in v kratkem bomo zaposlili še pet novih sodelavcev.«. na družba Remont, ki izvaja dela na področju visokih gradenj, z javnimi naročili ustvarja do 20 odstotkov prometa. Remont NG, ki je s svojo asfaltno bazo vezan na infrastrukturne projekte, saj je njegova osnovna dejavnost asfaltiranje, z javnimi naročili ustvari dve tretjini prihodkov. Ste s takšnim razmerjem zadovoljni? Smo. Že pred šestimi leti smo zelo razpršili svojo dejavnost. Ne želimo biti odvisni samo od javnih naročil. Pred kratkim se je za- 0 Matjaž Pavčič: »Kako bo letos? Prihodnosti ne bom napovedoval, jo bom skupaj s sodelavci raje ustvarjal. Lani smo v primerjavi z letom 2015, ko sem prišel v Remont, prihodek podjetja povečali za petkrat.« »Po več letih razmišljanja sem se lani odločil, da v Remontu ne bo več mizarjev. Včasih je bila mizarska dejavnost v podjetju zelo močna, ampak časi so se spremenili. Če vrata, ki smo jih mi naredili za 500 evrov, lahko nekdo drug naredi za 400 evrov, zanje pa potem dobimo 402 evra, jih je bolje kupiti in dobiti samo dva evra, kot pa biti na izgubi. Za deset zaposlenih v mizarstvu smo iskali možnost nove zaposlitve in jo tudi našli, a se potem ni izšlo tako, kot smo želeli. Pet delavcev je nato šlo v pokoj, drugim smo dali odpoved in odpravnine.« INTERVJU 27 menjala vlada in ta hip še ne vemo, kaj bo z naložbami na področju infrastrukturnih projektov, ki jih je prejšnja vlada v dveh letih zelo pospešila. Bo sedanja vlada že predvidene projekte zavirala ali celo zmanjšala njihov obseg? Z zasebnimi naročniki je drugače. Gospodarstvo raste, naročil je veliko. Pridobili smo kar nekaj večjih projektov na področju visokih gradenj. ta. Ko smo investitorja opozorili na težavo, je odgovoril, zakaj potrebnega materiala nismo naročili že prej. Ampak materialov ne naročamo pred podpisom pogodbe, kar je, seveda, razumljivo. Zdaj že vemo, da je po novem rok za dobavo tervola devet in še več mesecev. Prej je bil največ tri tedne. V zadnjih dveh letih smo gradbinci res dobili veliko izkušenj in se naučili marsikaj no- »V zadnjih dveh letih smo gradbinci pridobili veliko izkušenj in se naučili marsikaj novega. Do leta 2020 sploh nisem vedel, od kod naziv za stiropor. Zdaj mi je jasno, da izvira iz imena stiren. Gre za kemikalijo, ki nastaja kot stranski produkt pri proizvodnji kerozina, ki je pogonsko gorivo za letala. Ker so bila leta 2020 letala večinoma na tleh, niso potrebovali kerozina, zato ni bilo stirena in tudi stiropora ne«. Omenili ste že zvišanje cen gradbenih materialov. V kolikšni meri pa so se podražila obrtniškega dela in dela drugih vaših podizvajalcev? Seveda so se podražila tudi obrtniška dela, a ne zaradi storitve, ampak zaradi višjih cen materialov. Dražji so vsi materiali, ki so vezani na nafto kot osnovno surovino. To pomeni, da je treba več plačati za krovsko-kleparska dela, za vsa ključavničarska dela, za fasade. Zelo velik dvig cen je bil tudi zaradi jekla. V zadnjih treh mesecih se je zelo podražila tudi keramika. Prej povsem nepomembno dejstvo, da je iz Ukrajine prihajala surovina, ki je osnova za proizvodnjo keramičnih ploščic v Španiji in na Portugalskem, je postalo zelo pomembno. Te surovine zdaj ni in tudi keramike ni. Temu se je zdaj prilagajati in iskati nadomestke. Vaše podjetje sodeluje z veliko podizva-jalci. Kako rešujete vse te probleme, povezane z izvedbo njihovih del? Za razliko od prej smo zdaj začeli skrbno načrtovati že ob pripravi in oddaji ponudbe. Pri morebitnih podizvajalcih že v naprej preverjamo, kako je z dobavo materialov in s cenami. Zdaj torej sodeluje celotna veriga. Prej smo bolj ali manj delali >na odprto<, kar pomeni, da smo se s podizvajalci začeli pogovarjati šele takrat, ko smo posel dobili. Zadnje mesece aktivno sodelujemo že pred tem. Če kakšnega materiala ni, se odločimo, da ponudbe ne bomo dali. Pri cenah smo prej >ciljali na slepo<, posle smo pridobivali z ocenami čez palec. Zdaj si tega ne moremo več privoščiti. Pri visokih gradnjah določene cene, ki smo jih zapisali v svojih ponudbah, po novem veljajo le od tri do pet dni. Če je naša ponudba sprejeta, pogodbo za izvedbo del mogoče podpišemo šele čez pol leta in potem traja še nekaj časa, da dela začnemo izvajati. Pogodb, ki bi bile za nas finančno preveč tvegane, ne sklepamo več. Se lahko zgodi, da bi zaradi težav z dobavami materialov ali z njihovimi cenami kakšnega od gradbenih projektov, ki ga že izvajate, morali ustaviti? Ne. Trenutno nimamo nikjer takšnih težav, ki bi bile neobvladljive. Smo jih pa imeli. Naj navedem samo en primer, ki je bil zelo poučen, a smo posel kljub temu prevzeli. Ministrstvo za pravosodje je razpisalo gradnjo jaška za dvigalo na sodišču v Celju. Rok za dobavo izolacijskih panelov je bil daljši, kot je bil naš rok za izvedbo celotnega projek- vega. Do leta 2020 sploh nisem vedel, od kod naziv za stiropor. Zdaj mi je jasno, da izvira iz imena stiren. Gre za kemikalijo, ki nastaja kot stranski produkt pri proizvodnji kerozina, ki je pogonsko gorivo za letala. Ker so bila leta 2020 letala večinoma na tleh, niso potrebovali kerozina, zato ni bilo stire-na in tudi stiropora ne. Ali pa bela glina, ki je osnova za izdelovanje visokokakovostnih metrokeramičnih ploščic. Te gline trenutno ni, ker je rudnik, kjer jo kopljejo, v Ukrajini. Stanovanjski trg v Sloveniji že nekaj časa cveti. Je Remontu letos uspelo dobiti kakšen večji posel? Podpisali smo pogodbo za izvedbo projekta Sončni Golovec v Celju. Gre za poslovno-sta-novanjski kompleks, v katerem bo 94 stanovanj. Investitor je družba Brilosa, ki ima sedež v Ljubljani, lastnika pa sta iz Savinjske regije. Rok za primopredajo kompleksa je februar 2024. Kaj pa drugi večji gradbeni projekti? V Kranju gradimo 25 tisoč kvadratnih metrov veliko skladiščno-proizvodno stavbo. Investitor je Iskra, najemnik prostorov bo družba Goodyear. Pred dobrim tednom smo začeli graditi tudi trgovsko stavbo v občini Rače-Fram. Lastnik je podjetje za inženiring, ki bo prostore oddajalo v najem. Omeniti moram še gradnjo Mikove razvojno-proizvodne zgradbe v Vojniku. Dokončati jo moramo do maja prihodnjega leta. Pred dvema letoma se je Remont odločil tudi za gradbeni projekt, v katerega se je vključil kot investitor in izvajalec. Je bila izkušnja dobra? To je bil zgodovinski preskok, saj smo sami v celoti razvili, izdelali in financirali projekt. Leta 2020 smo v Mozirju kupili nekdanjo občinsko stavbo in jo lani v celoti obnovili in dogradili. V bloku, ki smo ga poimenovali Magistrat Mozirje, je devetnajst dvo- in trisobnih stanovanj. Vsa stanovanja z izjemo enega, ki smo ga, kot je bila včasih navada med gradbinci, obdržali zase, smo takoj prodali. Se nameravati lotiti še kakšnega podobnega projekta? Ne bomo šli z glavo skozi zid. V lasti sicer imamo dve zemljišči, na katerih bomo gradili, vendar ne kot investitor. Na enem bo poslovna stavba, na drugem, ki je v Zrečah, bo dom za starejše občane. Kateri bo največji letošnji posel hčerinske družbe Remont NG? V partnerstvu z ljubljansko družbo Mapri Proasfalt trenutno preverjamo vse formalne pogoje za prenovo in preplastitev dela južne ljubljanske obvoznice. Posel je vreden blizu 19 milijonov evrov. Remont torej tudi s svojo asfaltno bazo počasi, a vztrajno krepi svoj položaj na trgu. Letos bo Remont NG zagotovo imel veliko dela tudi z asfaltiranjem lokalnih cest. Kadar so lokalne volitve, je vedno tako. Ampak povpraševanje po asfaltiranju lokalnih in drugih cest je že nekaj časa zelo veliko. Naš Remont NG in tudi druga tovrstna podjetja so letos količinsko gledano krepko nad lanskimi rezultati. Pri nas smo, na primer, brez težav v samo petih mesecih dosegli številke, za katere smo pred letom potrebovali vse leto. Res pa je, da je prihodek višji tudi zaradi višjih cen. Kako sta Remontovi podjetji poslovali lani? Matična družba Remont je imela nekaj manj kot 30,5 milijona evrov prihodkov in približno 600 tisoč evrov čistega dobička. Remont NG je imel 21 milijonov evrov prihod- »Povpraševanje po asfaltiranju lokalnih in drugih cest je že nekaj časa zelo veliko. Naš Remont NG in tudi druga tovrstna podjetja so letos količinsko gledano krepko nad lanskimi rezultati. Pri nas smo, na primer, brez težav, v samo petih mesecih dosegli številke, za katere smo prej potrebovali vse leto. Res pa je, da je prihodek • V • • a | • | • • V • • I višji tudi zaradi višjih cen.« kov in nekaj manj kot 900 tisoč evrov čistega dobička. V lanske prihodke naše skupine je treba všteti še nekaj manj kot 3 milijone evrov prometa podjetja R Blok, ki je bilo projektno, saj smo ga ustanovili zaradi gradnje stanovanj v Mozirju. Pričakujete podobne poslovne rezultate tudi letos? Prihodka ne bo težko ponoviti ali preseči, bo pa zagotovo treba preliti zelo veliko znoja, da bo na koncu bilanca vsaj ničla. Razlog so, seveda, izjemni dvigi cen materialov in energentov. Čeprav sem o tem že marsikaj povedal, naj za boljše vedenje javnosti o tem, v kašnih razmerah delamo, navedem samo še en primer. Za proizvodnjo asfaltnih zmesi v enem letu porabimo dva milijona kubikov zemeljskega plina. Skupaj z vsemi dajatvami to pomeni približno 800 tisoč evrov. Takšna je bila cena, ki smo jo leta 2020 podpisali za dobavo v letu 2021. Lani so bile cene že nekoliko višje, a smo kljub temu maja podpisali pogodbo za leto 2022. Kakšna sreča, da smo se tako odločili. Če bi namreč tako kot večina drugih čakali, da se bodo cene znižale, kar se ni zgodilo, bi bil znesek petkrat višji. Za letno porabo plina bi torej morali plačati skoraj štiri milijone evrov, kar pomeni približno 15 odstotkov naših lanskih skupnih prihodkov. Tolikšnega zvišanja stroškov zagotovo ne bi mogli prevaliti v naše cene. Že nekaj časa je med gradbeniki v regiji mogoče zaznavati težnje po prevzemanju drugih gradbenih podjetij in tudi po povezovanju. Gic Gradnje in Ecobeton, na primer, sta se povezala pri nakupu kamnoloma v Veliki Pirešici. Razlog za to povezavo je verjetno bil kapitalsko zelo obsežen projekt. Za samo eno podjetje bi to bila zahtevna zgodba. Po drugi strani sta obe podjetji strateška igralca na področju visokih in nizkih gradenj, surovina v kamnolomu pa je strateška. Ali pa povezovanje Voca in našega podjetja. Voc, ki je danes največji odjemalec naših asfaltnih zmesi, in Remont pred šestimi leti nista imela nobenih poslovnih stikov. Zdaj sodelujemo zelo dobro in korektno, a je naše sodelovanje res samo poslovno. O kakšnem drugačnem sodelovanju nikakor ne razmišljamo. Je pa res, da lastnik Gic Gradenj želi širiti svoje podjetje in to tudi dejansko počne. Remont torej ostaja samostojen? Naš lastnik, KM Inštalacije, je pravzaprav neobičajen. Pri prevzemu Remonta ni imel kakšnih špekulativnih namenov, torej ni želel podjetja izčrpavati in tako bogateti. Prihodki, ki jih naš lastnik ustvarja v sodelovanju z Remontom, nikoli niso presegli 30 odstotkov vseh njegovih prihodkov. Brez KM Inštalacij Remonta danes ne bi bilo več, saj so pred petimi leti reševale in tudi rešile njegove finančne težave. Že takrat je bilo več kot jasno, da je njihovo lastništvo strateško in da imajo jasen cilj ustvariti podjetje, ki se ne bo ukvarjalo zgolj z inženirskimi posli, ampak bo resen gradbeni igralec. To je Remontu tudi uspelo, čeprav so ga pred leti že vsi odpisali. V zadnjih šestih letih je prihodke povečal za kar petkrat. Kljub tolikšni rasti pa podjetje ne sodi med tiste, ki hočejo imeti 100 ali še več milijonov evrov prometa. Kar delamo zdaj, je naš domet. Še vedno izvajamo projekte, ki so od sedeža podjetja oddaljeni največ uro vožnje. Nočemo, da nam logistika jemlje čas, prav je tudi, da je vsak delovodja spočit, ne pa ubit od vožnje. Foto: Andraž Purg-GrupA 28 VESOLJE NA DLANI Nove vsebine v vitanjskem Centru Noordung Manj znano postaja bolj domače Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju ni le kup betona, kot so se mnogi bali pred desetletjem. Neobičajna betonska stavba sredi Vitanja, katere zasnova izhaja iz načrta bivalnega kolesa pionirja vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga, bo septembra slavila desetletnico. Pred dnevi so v njej odprli nekaj novih razstav, prenovili dosedanje in prvič povsem zapolnili razstavne prostore. Center tako po besedah vodstva postaja privlačna in vsebinsko bogata ustanova, ki povezuje področja znanosti, izobraževanja, gospodarstva in kulture. Dominik Kobold: »Razstave niso klasične, ampak vsebujejo celo vrsto interaktivnih elementov in aplikacij.« TATJANA CVIRN Nekdanji Ksevt, današnji Center Noordung, je zrasel v Vitanju na mestu nekdanjega kulturnega doma, saj iz tega kraja izvira Potočnikova družina. V letih delovanja je doživljal burne čase, imel je finančne težave, osnovno programsko izhodišče ustanoviteljev Dragana Ži-vadinova in Mihe Turšiča o »kulturalizaciji vesolja« se je z leti spremenilo. Od leta 2017 deluje Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga pod okriljem ministrstva za gospodarstvo, soustanoviteljica je Občina Vitanje. Od takrat se je center usmeril v širšo popularizacijo tem, povezanih z vesoljem. S prenovo razstav se je okrepil zlasti njegov izobraževalni vidik, ki je podkrepljen s konkretnimi dosežki slovenskega gospodarstva in s tem spodbuja mlade za poklice, ki jih podjetja potrebujejo. Privlačno za obiskovalce Kot je na odprtju dejal direktor centra dr. Dominik Kobold, so nove postavitve plod osemmesečnega dela več izvajalcev. Leta 2019 je bila izvedena prva prenova vsebin. Rezultat ponudbe in podobe centra je po njegovih besedah povečan obisk, saj letno beležijo 15 tisoč obiskovalcev. Ljudi so zlasti pritegnile razstavljene posebnosti, na primer kamen z Lune, replika vesoljske obleke astronavta Neila Armstronga, predstavitev uporabe humanoidnega robota in zadnje čase delovni kombinezon ameriškega astronavta slovenskega rodu Randyja Bresnika. »Zavod ni nikoli prejel večjega finančnega vložka za postavitev razstav, ampak ustvarja prihodke na osnovi proračunskih sredstev, plačljive dejavnosti in v okviru evropskih projektov. Ta sredstva vlagamo v razvoj. Od leta 2019 rastemo tako glede prihodkov kot zaposlenih. V letu 2021 smo z lastno ustvarjenimi sredstvi prekoračili delež javnega financiranja,« je poudaril Kobold. Vitanjski župan Slavko Vetrih je ob tem spomnil na spodbudne začetke delovanja centra, nad katerim so se nato začeli zgrinjati črni oblaki. »Zadnja leta poslovni rezultati kažejo, da se s hišo da tudi zaslužiti in da ni le nepotrebna gmota betona, kot so tarnali nekateri,« je dejal. Verjame, da bo nova vsebina privabljala nove obiskovalce, a je ob tem izrazil obžalovanje, da občina kot soustanoviteljica ne soodloča o teh vsebinah. Po njegovem mnenju tudi ni prav, da sta iz sodelovanja povsem izločena ustanovitelja centra Živadi-nov in Turšič. Novosti v štirih sklopih Prenova obsega sklop štirih razstav z dodanimi interaktivnimi elementi. V prvem delu Umetnost znanosti kozmologije so iz- postavljeni ključne osebe iz obdobja raziskovanja vesolja. V tem okviru je prenovljena predstavitev Hermana Potočnika Noordunga in njegovega vpliva na sodobnike, ki so omogočili vesoljske polete. Predstavljena je tudi vloga žensk v znanosti. Del je namenjen predstavitvi Potočnikovega vpliva na ustvarjalce filmov z vesoljsko znanstveno-fantastično vsebino. Ideja bivalnega kolesa, najpomembnejšega Noor- dungovega načrta, je bila na primer osnova za oblikovanje vesoljske postaje v kultnem filmu 2001: Odiseja v vesolju režiserja Stanleyja Kubricka iz leta 1968. V drugem delu z naslovom Slovenija v vesolju je center nadgradil predstavitev dosežkov slovenskih podjetij v vesolju. Napredek na tem področju je zadnja leta izjemen. Številna podjetja se na zanimiv in interaktiven način predstavljajo s svojimi izdelki, povezanimi z vesoljsko panogo. Eno od teh je tudi podjetje Skylabs, ki je sodelovalo pri razvoju slovenskih satelitov. Njegov direktor dr. Tomaž Rotovnik je poudaril, da je center pomemben pri predstavitvi slovenskega znanja na področju vesoljskih tehnologij. »Julija bo imela Slovenija v vesolju že tretji satelit, ki bo šel desetkrat dlje kot prva dva. Vesoljska industrija je prihodnost. Ustvarja delovna mesta za visoko izobražen kader in je pomembna tudi zato, da se bo zmanjšalo odhajanje mladih v tujino. Center ima osrednjo vlogo pri prenosu tega znanja na mlade. V podjetjih smo veseli, ker bo to povečalo število inženirjev in prenos znanja v industrijo.« Tomaž Rotovnik: »Julija bo Slovenija imela v vesolju že tretji satelit.« V obzorjih kozmosa se imenuje tretji sklop, ki prikazuje življenje v vesolju in njegovo raziskovanje. Na ogled je omenjeni Bresnikov kombinezon, film pa prikazuje življenje astronavtov na Mednarodni vesoljski postaji, kjer nič ni tako kot na Zemlji. Predstavljeni so vesoljski teleskopi in rakete za raziskovanje vesolja. V kulturnem programu odprtja je nastopil glasbenik Goran Krmac s točkama iz avtorskega projekta Planetarium. Na koncu postavitve je umetniška multimedijska instalacija Potovanje v vesolje zavesti. Obiskovalci se s pomočjo posebnih slušalk in avdiovizualnega posnetka poglobijo v svojo zavest, njihovi odzivi možganov pa se pokažejo v zanimivi grafični projekciji. Foto: SHERPA Polona Rifelj: »Naša podjetja in raziskovalne ustanove ne počivajo. Naj nebo ne bo meja, ampak le odskočna deska.« Slavko Vetrih: »Preden smo se lotili zidave te hiše, smo se zavedali, da to ne bo preprosta zgodba, ki bi se izpela.« Prenovljene razstave so odprli (z leve): direktor Centra Noordung dr. Dominik Kobold, državna sekretarka z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Polona Rifelj, župan Občine Vitanje Slavko Vetrih in direktor podjetja Skylabs dr. Tomaž Rotovnik. VESOLJE NA DLANI 29 Pogled na del razstave, ki si jo je mogoče ogledati med krožnim vzpenjanjem po hodniku. Del razstavnih vsebin je posvečen Hermanu Potočniku Noordungu, slovenskemu raketnemu inženirju, pionirju vesoljskih tehnologij. Potovanje v vesolje zavesti se imenuje eden od novih sklopov razstav. Sprehod po centru razkrije številne zanimive predmete, povezane z vesoljem. Direktor Centra Noordung dr. Dominik Kobold Kdo nas uči o vesolju? Ko v Vitanju še ni bilo ulic, je čez cesto od mojega doma stal star kulturni dom, ki ga je pred približno desetletjem zamenjala stavba, ki je videti kot vesoljska ladja. Podoba glede na njeno vsebino kar ustreza, čeprav je obliko navdihnil načrt bivalnega kolesa na vesoljski postaji in ne vesoljska ladja, a bistvo ostaja isto. Vesolje. Tam sva se srečala z direktorjem ustanove doktorjem Dominikom Koboldom. JANZE FRIC Prišel sem malo prezgodaj. Tudi zato, da bi se poigral z najnovejšo »uslužbenko« centra, robotko Vito. A me je namesto nje pričakal otroški živžav. Po kratkem sprehodu med razstavami in po slalo-miranju med razigranimi otroki sem se vrnil k vhodu, a le za minuto, saj je točno ob enajstih, ko sva bila dogovorjena, v družbi tistih, ki jih je gostil pred mano, izza ovinka prišel tisti, ki je bil razlog mojega obiska Vitanja. Zakaj nekdo postane direktor vesoljskega centra »Novi izzivi in testiranje sebe, česa sem sposoben,« je bil prvi odgovor, ki sem ga dobil. Dominik Kobold je torej postal ali si je takrat vsaj želel postati direktor Centra Noordung, da bi našel meje svojih zmožnosti. Seveda je to, da lahko deluje na področju najnovejših in najsodobnejših tehnologij, kar navsezadnje vesoljske tehnologije so, dobrodošel dodatek. Stanje v Centru Noordung je bilo vse prej kot rožnato, ko je za krmilo stopil dr. Kobold. Ko je govoril o tem, je bilo jasno, da mu je urejanje poslovanja centra predstavljalo oviro, a je po krajšem razmisleku besedo ovira popravil v izziv. Hitro sva zaključila pogovor o preteklosti: »S preteklim bremenom Ksevta se je bilo treba soočiti in ni več ovira.« Očitno je bilo, da je dr. Kobold opravil s prtljago, ki so mu jo pustili predhodniki, čeprav to niti približno ni bil edini cilj. Prvi cilj sta predstavljali finančna osamosvojitev in neodvisnost. Ko je to dosegel, je lahko svoj pogled usmeril tja, kjer je najbolj domač. V danes in predvsem v jutri. da sem postavljal vprašanja, za katera sem želel, da so usmerjena samo nanj, vedno odgovarjal v množini. Vse, kar dela, je ekipni uspeh. Velikokrat je izpostavil pomembno st dobrega finančnega stanja zavoda, a ko je govoril o njem, je govoril na splošno in ne samo o sebi, svoji ustanovi ali svoji ekipi: »Šele ko imamo dobro finančno stanje, imamo osnovo za dobre ideje.« Čeprav je pogled dr. Ko-bolda trdno usmerjen v prihodnost, o njej govori previdno. Tudi ko sem ga vprašal, kakšen bi bil njegov sanjski center, je ostal na realnih tleh in si je zaželel, da bi lahko že začete projekte uspešno ure- »Sateliti so tehnologija, brez katere • V • ■ • • ■ v si življenja danes ne moremo vec predstavljati.« Vesoljski center danes »Naš cilj je zdaj bolj usmerjen v izobraževanje. Dajati ljudem možnost vpogleda v stvari s področja vesolja, ki jih drugje nimajo možnosti videti,« je trenutno stanje opisal Kobold, medtem ko se je skozi stene sejne sobe slišalo otroke, ki so počeli ravno to. Učili so se o vesolju. ■ • • v v • »Ljudje iščejo različne možnosti, ne zadovoljijo se več samo z eno stvarjo.« »Načeloma smo z delovanjem zadovoljni, a moramo biti pozorni, da vsebine ves čas obnavljamo,« je rekel, ko sva se pogovarjala o njegovem dosedanjem delu. V tem citatu se vidi, kakšna oseba je dr. Kobold. Šele takrat sem opazil, da je, ne glede na to, sničili ter da bi lahko ustvarjeno na čim boljši način predstavili svojim gostom. Dodal je tudi, da se v prihodnosti skrivajo še dodatni projekti, ki še niso pripravljeni na predstavitev širši javnosti. Ti projekti in z njimi pogledi v prihodnost segajo vsaj v leto 2025, tako da bomo morali še malo počakati. Sprehod po vesoljskem centru Če mi je bilo na začetku dodeljene pol ure, je samo »uradni« pogovor trajal krepko dlje, »neuradni«, ki je pomenil sprehod po centru, je bil še daljši. Takrat je Dominik Kobold pokazal, da kljub previdnosti, ki jo kaže pri vodenju zavoda, v njem uživa in da je na svoje delo ponosen. Med odlitki meteoritov, interaktivnimi eksponati in ob čisto pravi astronavtski obleki, ki je njegov najljubši eksponat v centru, se počuti kot doma. Foto: Andraž Purg - GrupA »Vsak obiskovalec dobi nekaj zase. Od čisto osnovnih • m •• a a • a • ■•■ • v • • • • • • informacij do stvari, ki so na veliko višji ravni in so zanimive tudi za strokovnjake.« Ob prazniku občine z županom Martinom Breclom deset »Za uspeh moraš razmišljati let vnaprej« »Letošnje leto je v naši občini precej razgibano in živahno, predvsem na naložbenem področju. Tudi društva so se po epidemiji postavila na noge in so zelo dejavna. V tem duhu bomo proslavili tudi občinski praznik s podelitvijo občinskih priznanj,« pravi župan Občine Dobrna Martin Brecl. Verjame, da bodo občani po dveh letih prireditvene suše zelo radi prišli na osrednji občinski praznični dogodek in tudi na vse druge, ki jih društva v občini pripravljajo ob občinskem prazniku. Kar nekaj prireditev se je že zvrstilo in bile so zelo dobro obiskane, dodaja župan. Župan Občine Dobrna Martin Brecl (Foto: Andraž Purg - GrupA) »Prednost občine Dobrna je, da je izrazito podeželska, da ima več kot šeststo let dolgo tradicijo turizma, da je tu lepo bivalno okolje. To turisti opazijo in nam tudi povedo, kar nas zelo veseli.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Na vprašanje, na katerih področjih v občini je epidemija koronavirusa pustila največje posledice, župan Martin Brecl odgovarja, da pri ljudeh. »Na začetku epidemije smo bili vsi malo zmedeni, saj nismo vedeli, kako naj se obnašamo in kaj naj delamo. Bolj kot z resnimi strokovnimi razpravami in iskanjem rešitev smo se, tu predvsem mislim na dogajanje na državni ravni, ukvarjali drug z drugim. V naši občini je bilo kar nekaj stresa zaradi covida v Centru za usposabljanje, varstvo in delo Dobrna, kjer je bilo zelo težko izvajati vse ukrepe. Imeli smo rdečo cono v telovadnici, a se je na srečo vse dobro končalo.« In turizem, ki je v vaši občini paradna panoga? Država je tu po mojem mnenju z ukrepi pomoči turističnim delavcem odigrala dobro vlogo. Opažam tudi, da se je v času epidemije sprostil nek investicijski potencial, kar so v zdravilišču dobro izkoristili. V času korone smo dobili dva manjša hotela z individualno obravnavo gostov. Ob tem so v zdravilišču tudi marsikaj obnovili. Omenili ste, da je bilo zadnje leto v občini na naložbenem področju zelo živahno. Kaj vse ste uspeli postoriti? Veliko vsega. Med drugim smo uredili pet plazov. Pri tem je bilo treba narediti približno 450 metrov podpornih konstrukcij, kamnitih zložb. Asfaltirali smo štiri kilometre cest na teh območjih ter razširili in uredili približno tri kilometre makadamskih cest, ki so pripravljene za asfaltiranje. To je bil za občino kar velik zalogaj. Za te naložbe smo dobili tudi sofinanciranje iz naslova elementarnih nesreč ministrstva za okolje in prostor. Lani, ko so turisti na Dobrni množično unovčevali turistične bone, smo v središču kraja doživeli prometni kolaps. Zato smo uvedli sivo cono in uredili nova parkirna prostora. Pri pokopališču smo zagotovili 6б parkirnih mest ter pri šoli 96 parkirnih mest za osebne avtomobile, štiri za invalide in pet za avtobuse. Verjamem, da smo s tem mirujoči promet dolgoročno uredili. Čakata nas še ureditev javne razsvetljave od Triglava do mrliške vežice in naprej do cerkve ter asfaltiranje ceste, tako da bo to območje celostno urejeno. Kaj je v občini po vašem mnenju največja prednost in kaj največja težava? Prednost občine Dobrna je, da je izrazito podeželska, da ima več kot šeststo let dolgo tradicijo turizma, da je tu lepo bivalno okolje. To turisti opazijo in nam tudi povedo, kar nas zelo veseli. Slabost je mogoče, da je v občini zelo malo ravninskega dela in da je njen velik del zelo strm, zlasti Brdce in Paški Kozjak. V ta del občine vodijo štiri ceste, ki so še makadamske in jih bo treba asfaltirati. Ampak tudi makadamske ceste so uporabne in lepe. Kako občina pomaga občanom lajšati socialne stiske oziroma omiliti vsesplošno energetsko in prehransko draginjo? V občini imamo kar nekaj programov, namenjenih najbolj ranljivim skupinam občanov. Največ na tem področju naredita Karitas in Rdeči križ, ki poznata razmere in ljudi, ki potrebujejo pomoč. Občina jima je letos za ta namen zagotovila tudi malo več sredstev. Na drugi strani občina s pomočjo Doma ob Savinji v Celju izvaja tudi storitev pomoč na domu, ki jo občani dobro koristijo. To je najbolj prijazen način pomoči starejšim ljudem, saj omogoča, da čim dlje ostanejo v domačem okolju in da je odhod v dom starejših res skrajna možnost. Ko smo delali anketo za nov dom starejših na Dobrni, je večina vprašanih odgovorila, da bi šla v dom, če bi bil na Dobrni, drugam ne. Gradnja doma starejših je v načrtu. V kateri fazi je? Za območje Novega gradu spreminjamo lokacijski načrt in pripravljamo idejne projekte za dom starejših, varovana stanovanja in nekaj stanovanjskih hiš. Lokacijski načrt je trenutno v fazi sprememb in dopolnitev. Glede doma se dogovarjamo z izvajalcem javne službe, z enim od domov starejših v regiji, s katerim pripravljamo projekt. Pričakujemo, da bo tudi pristojno ministrstvo imelo posluh za to zgodbo. Kmalu bo tudi na Dobrni na voljo še ena storitev za starejše - prostofer. Kakšne so potrebe v občini po tovrstnih prevozih? Res je. Občina se je vključila v projekt Zlate mreže za večjo mobilnost starejših in kupila električni avtomobil, ki smo ga včeraj predali namenu. Imamo tudi pet ali šest voznikov prostoferjev. Verjamem, da bodo občani koristili to možnost prevozov, ki bo na voljo po 15. juniju. Kakšne so potrebe po stanovanjih v občini? Kako rešujete stanovanjsko problematiko? V občini smo pred približno desetletjem in pol zgradili 48 stanovanj, med katerimi je tudi več neprofitnih. Takrat smo rešili večino socialnih težav. Seveda imamo vsako leto kakšno vlogo za neprofitno stanovanje, ampak te primere sproti rešujemo, tako da velikega pritiska na socialna stanovanja nimamo. Na območju stare pekarne gradijo blok, kjer je predvidenih približno 15 stanovanj. Sicer so tržna, ampak tudi to je dodana vrednost v kraju. Opažam, da občani želijo imeti svoj kotiček. Občina pripravlja že tretji prostorski načrt (OPN). Dobili smo pribli- žno 140 pobud za stavbna zemljišča. Predvsem gre za mlade družine, ki si želijo ustvariti svoj dom na Dobrni. Upam, da bomo večino teh pobud lahko uresničili, vključili v OPN. Dokument je trenutno v presoji na ministrstvih oziroma pri nosilcih urejanja prostora. Upam, da bo čez leto že pod streho. S katerimi občinskimi projekti še želite izboljšati kakovost življenja občanov? Približno sto projektov v različnih fazah, od idej do izvajanj na terenu, je trenutno aktualnih. Na področju vodooskrbe smo se vsa leta trudili in uspešno izkoriščali možnosti sofinanciranja. Ostala so nam še nekatera območja, kot na primer Vinska Gorica, Parož, Spodnje Brdce, Strmec, in čistilna naprava za vodooskrbni sistem Lanšperk. Za teh pet projektov smo pridobili gradbena dovoljenja in jih prijavili na razpis Evropskega sklada za okrevanje in razvoj po koroni. Upam, da bomo na razpisu uspešni. Projekt je ocenjen na približno dva milijona evrov, sofinanciran je lahko v višini 50 odstotkov. Po izvedbi bo večina občine priključena na javni vodovod. Zatem bosta brez javnega vodovoda ostala le še Strmec in Paški Kozjak. Tudi za ti dve območji imamo vse projekte pripravljene, vključno z gradbenimi dovoljenji. In gradnja kanalizacije? Večina občine ima zgrajeno kanalizacijsko omrežje in vesel sem, da so se občani tudi pridno priključevali nanj. Je pa še nekaj območij (Lokovina, del Zavrha in Vrbe), kjer kanalizacijskega omrežja še ni. Ko bo na voljo kakšen razpis za sofinanciranje za območja z manj kot dva tisoč populacijskimi enotami, bomo nanj prijavili tudi omenjena območja. V načrtu so tudi gradnja športnega centra, širitev šole, vrtca, ureditev dvorane kulturnega doma ... Športna dvorana je bila zgrajena leta 1975, zato nujno potrebujemo nov športni center, ki ga občina namerava uresničiti v naslednjih letih. Trenutno pripravljamo idejne projekte. V sklopu tega bomo dogradili tudi vrtec in šolo. Vrtec je bil zgrajen pred desetletjem, a se je od takrat zakonodaja tako spreminjala, da potrebujemo dodatne prostore. Imeli smo trioddelčni vrtec, z novogradnjo smo dobili petoddelčnega. S spremembo zakonodaje, ki omogoča drugemu otroku brezplačen vrtec, smo morali zagotoviti šest oddelkov. Imeli smo tudi že osem oddelkov ... Da bi rešili prostorsko stisko, moramo vrtec dograditi. Kako napreduje gradnja kolesarskih povezav v občini? Te projekte delno financira evropski strukturni sklad, del državni proračun. Gre za kolesarsko povezavo Celje-Vojnik-Dobrna-Velenje. Del projekta, ki gre skozi občino Dobrna, je v fazi razpisa za javno naročilo. Računamo, da se bo jeseni začela gradnja. Medtem kolesarsko povezavo od Velenja do Dobrne že gradijo in bo kmalu zgrajena do meje z občino Dobrna. Kako uspešna je Občina Dobrna pri pridobivanju sofinancerskih sredstev? Odvisno, kateri kriterij gledamo. Če gledamo višino pridobljenih sredstev na število prebivalcev, smo bili leta 2018 med daleč najuspešnej- šimi občinami v regiji. Takrat smo pridobili 1,5 milijona evrov, kolikor je znašal celoleten proračun občine. Zelo se trudimo, da imamo projekte pripravljene dolgoročno. In iščemo vse možnosti za pridobitev dodatnih sredstev, saj smo z lastnimi sredstvi precej omejeni. Zagotovilo, da smo kot občina lahko uspešni, je predvsem to, da danes razmišljamo, kaj bomo delali čez deset let, in da danes pripravljamo projekte, ki jih bomo lahko čez nekaj let prijavili na nek razpis. Pomembno je tudi, da znamo občanom predstaviti projekte in težave, s katerimi se pri njihovi pripravi soočamo. Na kaj ste kot župan najbolj ponosni? Predvsem na občane, ki tvorno sodelujejo z občino, za kar sem jim iskreno hvaležen. Večinoma nimamo težav z umeščanjem projektov v prostor, kjer potrebujemo soglasja občanov. Ponosen sem tudi na sodelavce, ki uspešno pripravljajo projekte za naložbe. Dobra stvar je tudi turizem, ki nas sili k izboljšavam v kraju, ki so dobre tako za občane kot za turiste. Tudi na to sem ponosen. »Lani, ko so turisti na Dobrni množično unovčevali turistične bone, smo v središču kraja doživeli prometni kolaps. Zato smo uvedli sivo cono in uredili nova parkirna prostora.« OBČINA DOBRNA PRAZNUJE 31 F Pogled na Dobrno Urejanje zdraviliškega parka sega približno v leto 1820. Tedanji lastnik zdravilišča grof Franc Ksaverij Kajetan Dienersberški je uredil kostanjevo alejo, ki je v ravni črti povezala Zdraviliški dom z naseljem Dobrna Kdo so občinski nagrajenci? Z novim častnim občanom To je postal dr. Drago Karl Ocvirk, teolog, predavatelj, misijonar, pisec ... Župan mu bo naziv izročil na občinski slovesnosti 15. junija ob 18. uri v Kulturnem domu Dobrna. BOJANA AVGUSTINCIC Srebrna grba občine bosta prejela Bogomil Šibanc in Darko Vošnik. Bogomil Šibanc je eden najdejavnejših članov PGD Dobrna z več kot 50-letnim stažem v gasilstvu ter »ambasador ekologije in motivator občanov, da so se po gradnji kanalizacije priključevali na javno kanalizacijsko omrežje«. Darko Vošnik je zidar, ki je s svojim poklicnim znanjem in z izkušnjami pomembno prispeval k strokovnemu izvajanju del na terenu. Je tudi dober organizator in poznavalec ljudi. Od športnikov do podjetnikov Prejemniki bronastih občinskih grbov so Drago Adamič, Društvo Arnika Dobrna, in Miroslav Jakop. Draga Adamiča odlikujeta izredno uspešno delo na področju profesionalnega in rekreativnega športa ter pozitiven zgled občanom, kako kakovostno izkoristiti prosti čas. Društvo Arnika si prizadeva za umestitev podeželskih žena in deklet na ustrezno mesto v družbi, ohranja kulturo podeželja, združuje žene in dekleta v tem okolju ter usklajuje interese članic. Miroslav Jakop je lastnik uspešnega podjetja Profilplast, ki je specializirano predvsem na področju izdelave orodij za ekstruzijo. Glavnino kupcev predstavljajo velika slovenska podjetja, 30 odstotkov prometa pa izvoz na zahteven trg EU, predvsem za avtomobilsko in- dustrijo. Na domačem trgu je podjetje znano predvsem po rastlinjakih in PVC-ograjah. Vpeti v lokalno okolje Županova priznanja bodo prejeli CUDV Dobrna za strokovno in odločno ravnanje pri obvladovanju razmer med epidemijo covida, Jan Grobel-nik za visoko interpretativno raven Ženskega pevskega zbora Korona, za promocijo Dobrne na glasbeni sceni doma in v tujini ter za vpetost zbora v kulturni utrip kraja, Jože Verdel za certifikat pridelave senenega mleka in strokovno združevanje tradicionalnega kmetovanja ter dobrih praks ter Maj Pritržnik za bogat nabor tekmovalnih odličij državnega prvaka in za konkurenčne uvrstitve na evropskem in balkanskem prvenstvu v turnem smučanju, gorskem teku in krosu 2022. Foto: SHERPA Drage občanke, dragi občani! Vsi, kot skupnost in vsak posameznik, se sprašujemo, kaj v življenju je pomembno, kaj mu daje smisel, nas bogati in nam daje moči za naprej. Iskreno smo hvaležni za bogastvo izkušenj, za vse uspešno izvedene naloge in mnoge projekte, ki jih skupaj z vami, spoštovane občanke in občani, udejanjamo v občni za njen razvoj in blagostanje vseh. Moč, upanje in energijo za prihodnost dajejo ljudje, ki so vedno tudi sami del rešitve zase ali pa za skupnost, tudi v kriznih časih. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala za to lepo sodelovanje in pomoč, naj nas tudi prihodnost tako povezuje za dobrobit naše skupnosti. Iskrene čestitke ob 15. juniju, prazniku občine Dobrna. Župan Martin Brecl, člani občinskega sveta in občinska uprava občine Dobrna RADO VITEZ S. P. Suhomontaža Štajerska Ime Slovenije in Dobrne ponesel v svet V podjetju ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, RADO VITEZ s.p., opravljamo zaključna dela v gradbeništvu. Specializirani smo za montažo suhomontažnih sistemov. Rado Vitez s.p. Dobrna 15C, 3204 Dobrna Tel.: 041 667562 Intelektualec, teolog, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, predavatelj, misijonar, pisec ter pronicljiv komentator družbenih razmer doma in po svetu. Vse to in še več je letošnji častni občan Dobrne dr. Drago Karl Ocvirk. Velik del otroštva je preživel pri babici, dedku in tetah na Kruharjevi domačiji na Vinski Gorici. Tam je preživljal šolske počitnice, dokler ga ni želja po širših obzorjih popeljala daleč od rodnega Celja in Dobrne. Študijska pot ga je popeljala po Evropi. Klasično gimnazijo je obiskoval v Zagrebu, visokošolski študij je opravil v Beogradu, Ljubljani in Parizu. V francoski prestolnici je diplomiral, magistriral in doktoriral ter še sedem let predaval na znamenitem Institut Catholique. V misijonu na Salomonovih otokih V začetku demokratičnih sprememb v Sloveniji se je vrnil domov in se vključil Častni občan Občine Dobrna dr. Drago Ocvirk (Foto: arhiv NT) v pomladno gibanje s pisanjem, predavanji in z nastopi na okroglih mizah. Med vojno za Slovenijo je bil gostujoči profesor na clevelandski univerzi. Ker se ni mogel vrniti v domovino, je največjo slovensko skupnost v ZDA obveščal o dogajanju v Sloveniji in rojake spodbujal, naj svoj vpliv, ugled in sredstva zastavijo za slovensko samostojnost, kar so velikodušno storili. V samostojni Sloveniji je sledila akademska kariera na ljubljanski teološki fakulteti, kjer je bil dvakrat prodekan. V njegovi bibliografiji v Cobbisu je zapisanih 1538 enot, od tega 39 izvirnih znanstvenih člankov, devet znanstvenih in strokovnih monografij ... Kot predavatelj je več semestrov gostoval na evropskih in ameriških univerzah ter v afriški republiki Benin. Leta 2007 je šel pomagat v misijon na Salomonove otoke v Tihem oceanu. Na domu svojih prednikov Po upokojitvi se je teolog Drago Ocvirk podal na pot zakonskega in družinskega življenja. Preselil se je na dom svojih prednikov v Vinski Gorici. A ustvarjalna žilica ni usahnila. Redno piše za nekatere časnike. Iz francoščine in angleščine prevede dve ali tri knjige na leto. Kot dober poznavalec dialoga med kulturami in verstvi je večkrat gost na nacionalni televiziji in kadar pride snemalna ekipa k njemu na dom, jo vedno popelje po Dobrni, da kamera ujame zanimivosti in lepote. SLOVENIA 28. dirka po Sloveniji 2022 15. junij -19. junij Pogovor z direktorjem dirke Po Sloveniji Bogdanom Finkom Kot kaže, Celje ne bo dobilo sobotne etape Bogdan Fink je nekdanji kolesar, ki je navdušen nad vsemi športi. Je direktor Kolesarskega kluba Adria Mobil iz Novega mesta, največjega slovenskega kolesarskega kluba, in je tudi direktor dirke Po Sloveniji. DEAN SUSTER Ima veliko zaslug, da je Primož Roglič danes tam, kjer je, saj mu je dal priložnost pri Adrii Mobilu, kar je bila za Rogliča odskočna deska za pohod v svetovni vrh. Trenutno Bogdan Fink s pomočjo sodelavcev dela s polno paro. Res je, da se na telefon nemudoma odzovete, a veliko časa za pogovor nimate. Vam gredo priprave po načrtih? Do starta dirke je še manj kot teden dni. Priprave potekajo v skladu z načrti. Prepri- čan sem, da je pred nami lepa dirka Po Sloveniji. Umeščena je med Girom in Tourom, največjima svetovnima dirkama. Italijanska je že bila, francoska bo kmalu na vrsti. Katere odmevne nastope imate potrjene na vaši dirki? Najprej bom omenil Mateja Mohoriča, aktualnega državnega prvaka, ki je med naj -boljšimi desetimi kolesarji na svetovni lestvici in je zmagal na spomladanski dirki Mila-no-San Remo, in seveda Tadeja Pogačarja. Tu bosta še »Za varovanje je potrebnih 2.500 ljudi. Njim grezahvala, da lahko izpeljemo celoten projekt.« »Prepričan sem, da je pred nami lepa dirka Po Sloveniji.« Luka Mezgec in Jan Polanc. Vprašljiv je nastop Jana Tratnika zaradi poškodbe na Giru. Prijavljenih je dvaindvajset ekip. Če bo v njih po sedem kolesarjev, bo v sredo na startu v Novi Gorici 150 tekmovalcev. Kakšen je vaš pogled na etapo Žalec-Celje in predvsem njen zaključek? Taetapa je postala tradicionalna in je vselej prinesla občutne premike v skupni razvrstitvi. Tisti, ki merijo na končno zmago, morajo biti v ospredju na Starem gradu. Lani je Tadej Pogačar prav na tej etapi razrešil vse dvome o zmagovalcu dirke Po Sloveniji. Prepričan sem, da bomo med petimi najhitrejšimi na RAZPORED ETAP: 1. etapa sreda, 15. junij Nova Gorica- Postojna 164,7 km 2. etapa četrtek, 16. junij Ptuj - Rogaška Slatina 174,1 km 3. etapa petek, 17. junij Žalec - Celje 144,6 4. etapa sobota, 18. junij Laško - Velika planina 152,5 5. etapa nedelja, 19. junij Vrhnika - Novo mesto 156,1 DOLŽINA DIRKE: 792 km 2 'c 01 > o D O Bogdan Fink (Foto: SHERPA) Starem gradu poiskali šam-piona naše dirke. Se proračun dirke še vedno vrti okoli milijona evrov ali je zdaj zrasel? Višji je, okoli milijon tristo tisoč evrov. Tu ni vštetega ogromno dela prostovoljcev, ki ga opravijo po celotni Sloveniji. Za varovanje je potrebnih 2.500 ljudi. Njim gre zahvala, da lahko izpeljemo celoten projekt. Imam dvajset najožjih sodelavcev. Krog se »Tisti, ki merijo na končno zmago, morajo biti v ospredju na Starem gradu. Lani je Tadej Pogačar prav na tej etapi razrešil vse dvome o zmagovalcu dirke Po Sloveniji.« nato širi na dvesto ljudi, ki so zelo povezani z organizacijo. Kaj pravite o ambasadorju celjskega dela dirke Po Sloveniji? To je bila odlična ideja. Tone Tiselj se je s kolesom peljal že po vseh progah letošnje dirke. Posvetil se je vsem Slovencem, ki se bodo letos povzpeli na Celjsko kočo in kasneje še na Stari grad. Ob koncu me zanima še nekaj. Ali se lahko Celje nadeja organizacije sobotne etape, ko za razliko od delovnega dneva ne bi prihajalo do prometnega kolapsa v mestu in bližnji okolici? Kolesarstvo je cestni šport. Prometni zamaški so povsod stalnica. Delamo na tem, da so zapore čim krajše in čim manj boleče. Toda vsega se ne da urediti. Upoštevati moramo še železniški promet in še kup drugih dejavnikov. Vsak ima svoje želje. DIRKA PO SLOVENIJI (ф (јтиг 33 (ßwr "SLOVENIA 2. etapa / 2nd stage PTUJ - ROGAŠKA SLATINA 16. junij / June 16th 2022 km ЦС1ДМ Druga, tretja in četrta etapa so povezane s celjskim območjem Od Žalca do Celja 144 kilometrov! Ф (ßwr •'SLOVENIA 3. etapa / 3rd stage ŽALEC - CELJSKI GRAD 17. junij / June 17th 2022 Organizator dirke Po Sloveniji je Kolesarski klub Adria Mobil iz Novega mesta. Klub z imenom KK Novo mesto je nastal 18. maja 1972 in letos praznuje petdeseto obletnico. Spisal je številne zgodbe o uspehu, pod njegovim okriljem so zrasli nekateri najbolj prepoznavni cestni kolesarji Slovenije, mnogi so kariero nadaljevali v največjih svetovnih ekipah. 28. dirka Po Sloveniji se bo končala v nedeljo, 19. junija, v Novem mestu. Začela se bo štiri dni prej v Novi Gorici, cilj bo v Postojni. Druga, tretja in četrta etapa so povezane s celjskim območjem. DEAN SUSTER Druga etapa se bo 16. junija začela na Ptuju. Tekmovalci bodo kolesarili tudi skozi naslednje kraje: Šentjur, Stopče, Zgornji Vrh, Breze, Hotunje, Ponikva, Šentvid pri Grobelnem, Šmarje pri Jelšah, Mestinje, Podplat, Tekačevo, Spodnje Negonje, Brezovec pri Rogatcu in Rogaška Slatina, kjer bo cilj. Zmagovalec bo tam morda že ob 14.48. V petek bo sledila tretja etapa, dolga bo 144 kilometrov. Start bo v Žalcu ob 11.15 na Šlandrovem trgu. Kolesarji bodo obiskali Vr-bje, Šempeter, Ločico ob Savinji, Breg pri Polzeli, Polzelo, Ložnico, Velenje, Škale, Gaberke, Ravne, Topolšico, Šoštanj, Florjan, Skorno, Gorenje, Paško vas, Šmartno ob Paki, Rečico, Letuš, Mozirje, Nazarje, Šmartno ob Dreti, Lipo, Vologo, Vransko, Go-milsko, Braslovče, Male Braslovče, Šentrupert, Dolenjo vas, Prebold, Latkovo vas, Šempeter, spet Žalec, Levec, Celje, Teharje, Štore, Svetino in Celjsko kočo. Sledil bo spust skozi Pečovnik. Po vožnji po Ljubljanski cesti in Prešernovi ulici bodo na Krekovem trgu zavili v Raz-lagovo ulico, nato v Pleter-šnikovo in se skozi podvoz usmerili proti Teharski cesti ter se povzpeli na Stari grad. Najhitrejše bodo morda tam pričakali ob 14.42. Če najboljši kolesarji na dirki ne bodo že prvi dan razkrili svojih kart, potem bo petkova etapa priložnost za kaj takšnega. Sekunde, ki jih pridobijo na takšni etapi, so dragocene, v zgodovini dirke pa je tudi ta etapa že odločila končnega zmagovalca dirke. Vzpon na Svetino in izredno tehničen spust do Celja bosta že napovedala, kdo se bo lahko potegoval za zeleno majico na letošnji dirki. Zadnji vzpon na Stari grad tudi ne bo zanemarljiv, saj so noge v takšnih zaključkih etap lahko zelo težke. V soboto bo v Laškem start na Aškerčevem trgu pet minut pred enajsto uro. Kolesarje bo pot vodila skozi Rimske Toplice. Poltretjo uro kasneje bodo v Gornjem Gradu. Prevozili bodo Rad-mirje, Ljubno ob Savinji, Raduho, Luče in Podvolo-vljek. Cilj kraljevske etape bo na Veliki planini. Srednji del etape bo ravninski, zadnji del pa bo najbrž odločil zmagovalca letošnje kolesarske dirke Po Sloveniji, čeprav bo v nedeljo še etapa Vrhnika-Novo mesto. Foto: SHERPA Glavni sponzorji / Main sponsors Glavni partnerji dirke / Main partners * Telekom _ , Slovenije • < ^ KRKK STOIII» sSb UCI-E3 Sti^lK I —■——■ шпш SLOVENIA " 11 " Ф (Шлг "SLOVENIA 4. etapa / 4th stage LAŠKO - VELIKA PLANINA 18. junij / June 18th 2022 1300 1200 1100 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 km Glavni sponzorji / Main sponsors • 0tf Telekom Slovenije I^KRKK Glavni partnerji dirke / Main partners STOIDÜ* s$b /SJ иаатш гш. .nnia SLflVENU naravna osvežitev DISTRIBUTER APARATOV ZA VODO IN PLASTENK tel. 01 500 7550 • info@brolme.si • www.broline.si km 34 DIRKA PO SLOVENIJI <Ф ROGAŠKA SLATINA - Gostili bodo cilj najdaljše etape Pripravljeni na prihod kolesarske karavane V občini se pripravljajo na 28. kolesarsko dirko Po Sloveniji. Rogaška Slatina pri tem kolesarskem dogodku sodeluje že osem let. Tokrat bo 16. junija gostila cilj druge etape, ki se bo začela na Ptuju in bo tekmovalcem ponudila 171 kilometrov dolgo preizkušnjo. TINA STRMCNIK Občina Rogaška Slatina s sodelovanjem pri dirki Po Sloveniji predstavlja znamenitosti svoje destinacije in zgrajeno športno infrastrukturo. »Naša občina je kolesarske povezave začela graditi med prvimi v Sloveniji leta 2003, ko so se marsikje šele ukvarjali z asfaltiranjem lokalnih cest,« je dejal tamkajšnji župan mag. Branko Kidrič. Že obstoječim 33 kilometrom kolesarskih stez in poti bodo do konca prihodnjega leta dodali še sedem kilometrov novih daljinskih kolesarskih povezav. Njihova gradnja bo vredna približno pet milijonov evrov. Za traj-nostno mobilnost si prizadevajo z gradnjo parkirišča po načelu parkiraj in presedi ter 180 metrov dolgega nadhoda Sonce. Župan je med zadnjimi izboljšavami na področju športa izpostavil še gradnjo telovadnice pri Podružnični osnovni šoli Sveti Florijan. Cilj po novem drugje Kidrič je poudaril, da je gostiti start etape nekaj povsem »Televizijska hiša Eurosport med drugim predstavi tudi več kot deset vodilnih slovenskih turističnih destinacij. Prenos v več kot dvajsetih tujih jezikih spremljajo gledalci v več kot petdesetih državah sveta,« je Ilona Stermecki. V zadnjih treh letih so v Rogaški Slatini po besedah Finka zmagovali sami šampioni. Leta 2018 je to etapo zmagal Dylan Groenewegen, ki je bil takrat v ekipi Jumbo Visma, leta 2019 je etapo dobil Pascal Ackermann, ki je bil takrat del ekipe Bora-Hansgrohe. Lani je v tem zdraviliškem kraju slavil Phil Bauhaus, član ekipe Bahrain. (Foto: Arhiv NT/SHERPA) drugega kot gostiti njen cilj. V drugi etapi dirke bo kolesarje pot med drugim vodila skozi Ponikvo, Šentjur in Šmarje pri Jelšah. Cilj etape bo po novem pri slatinski železniški postaji. Pri organizaciji tega pomembnega kolesarskega dogodka bo letos sodelovalo več kot sto prostovoljcev, veliko jih bo iz vrst prostovoljnih gasilcev. Sodelovali bodo še zaposleni v medobčinskem inšpektoratu in redarstvu. Občina bo za sodelovanje pri dirki iz proračuna namenila 30 tisoč evrov, 12 sponzorjev bo prispevalo 15 tisoč evrov. Izjemna priložnost za promocijo Organizacijski direktor dirke Bogdan Fink je poja- snil, da bo druga etapa tudi najdaljša etapa letošnjega kolesarskega praznika. Zaradi dolžine trase ne pričakuje sprinta glavnine tekmovalcev, kot je to veljalo v preteklih letih. Da je ta kolesarski dogodek izjemna priložnost za promocijo naše države, je dejala vršilka dolžnosti direktorice Slovenske turi- »Naša občina je kolesarske povezave začela graditi med prvimi v Sloveniji leta 2003, ko so se marsikje šele ukvarjali z asfaltiranjem lokalnih cest,« pravi mag. Branko Kidrič. stične organizacije (STO) Ilona Stermecki. Krovni temi turistične promocije trenutno predstavljajo šport in dejavnosti na prostem. STO že pet let zapovrstjo sodeluje z organizatorji dirke, saj trasa, ki jo prevozijo kolesarji, prikaže lepoto slovenskih krajev in tamkajšnjih znamenitosti. »Prispevek STO je sodelovanje s televizijsko hišo Eurosport, ki v petih dneh neposredno skupno prenaša deset ur dirke. Takrat med drugim predstavi tudi več kot deset vodilnih slovenskih turističnih destinacij. Prenos v več kot dvajsetih tujih jezikih spremljajo gledalci v več kot petdesetih državah sveta.« V SLUŽBO, TRGOVINO ALI NA POČITNICE Z novo generacijo koles Pony. MESTNO KOLO PONY CLASSIC 3 ^есе^ Brezplačna dostava Možnost obtočnega plačila Več kot 2000 izdelkov vil kategorijah shop.ece.si * Velja za nakupe v skladu s Splošnimi pogoji poslovanja spletne trgovine ECE shop, v skladu s Splošnimi pogoji bonitetnega programa ECE bonus in v skladu s pravilnikom bonitetnega programa ECE bonus. Primer cene je prikazan z upoštevanim maksimalnim ECE bonusom v višini 45,00 eur (z DDV), ki ga kupec električne energije pri ECE lahko pridobi. Podatek je informativne narave. Nanaša se na skupno vrednost mesečnih zneskov bonusa pri posameznem kupcu in zajema kupce električne energije, ki so od vključno 20. 10. 2020 sklenili ali imeli sklenjeno pogodbo o dobavi električne energije pri ECE in je bila veljavna na dan 3. 2. 2022. Več o pogojih prodaje električne energije, ECE shopu, pravilniku in pogojih bonitetnega programa ECE bonus najdete na www.ece.si. Ш0 ps )ELPEC NAJAMES ENO E-KOLO IN PREJMEŠ DRUGO ZA -50%! Najem enega e-kolesa že od 22 €/dan* *ob vikend najemu dveh e-koles ELPEC eBikes - prvi specializiran center e-koles v Sloveniji! www.elpec-ebikes.com DIRKA PO SLOVENIJI C ЦШv " BLOTEHIA 35 Ф /ТГ " SLOVENIA 022 lasko.info tourofslovenia.si #FightForGreen Občina Laško SMK IjMtev STIK-CBfmtZASPOirr.-niHZEM, VT1'' ИГОаНПАНЈЕ INKUUimO LAjKO ПШН Start 4. etape - Laško Sobota, 18. 6. 2022, Aškerčev trg LAŠKO - Mesto ob Savinji bo gostilo start četrte etape Izjemen potencial za promocijo destinacije Osemindvajseta kolesarska dirka Po Sloveniji, ki se začenja v sredo, 15. junija, bo med drugim vodila tudi po laški občini. Mesto ob Savinji bo v soboto, 18. junija, gostilo start četrte, kraljeve etape. Gostovanje tako odmevnega dogodka je za destinacijo po besedah župana Franca Zdolška in direktorice Stika Laško Tine Belej izjemnega pomena, saj predstavlja velik potencial za njeno promocijo tako doma kot v tujini. BOJANA AVGUŠTINCIC Občina Laško že nekaj let sodeluje pri soorganizaciji dirke, v Laškem so bili tudi že leteči starti in cilji. »Za nas je to pomembno sodelovanje, sploh z vidika turizma in gospodarstva. Dirka je prerasla v eno večjih svetovnih dirk in tako se tudi naša občina predstavlja na enem večjih športnih medijskih kanalov, Eurosportu. Letos bodo namreč tam vsak dan namenili dve uri in pol televizijskega prenosa dirki, kar pomeni, da se bo dobro videlo tudi naš kraj. Ker imamo v občini tudi kar nekaj kolesarskih poti in dobro delujoči Kolesarski klub Laško, me veseli, da se bodo tudi drugi seznanili z našim delom. Upam tudi, da bo dirka Po Sloveniji dodatna spodbuda za dokončanje kolesarske poti Celje-Laško,« je dejal župan Franc Zdolšek. Tudi letos bodo na dirki sodelovala najodmevnejša Kraljevsko etapo dirke Po Sloveniji s startom v Laškem so predstavili župan Franc Zdolšek, organizacijski direktor dirke Bogdan Fink in direktorica STIK-a Laško Tina Belej. (Foto: BA) »Dirka je prerasla v eno večjih svetovnih dirk in tako se tudi naša občina predstavlja na enem večjih športnih medijskih kanalov, Eurosportu,« pravi Franc Zdolšek. kolesarska imena. Po besedah organizacijskega direktorja dirke Bogdana Finka so udeležbo že potrdili Tadej Pogačar, Luka Mezgec, Matej Mohorič in Jan Polanc, medtem ko je sodelovanje Jana Tratnika zaradi poškodbe še vprašljivo. Na dirki bo sodelovalo 22 ekip. Z Aškerčevega trga do Velike planine Start četrte etape bo ob 11. uri na Aškerčevem trgu v Laškem. Sledila bo zaprta vožnja po levem bregu Savinje do Jagoč, kjer bodo kolesarji prečkali most čez Savinjo. Dirko bodo nadaljevali po Celjski, Zdraviliški in Rimski cesti do Rimskih Toplic in nato naprej do Mengša, Kamnika, Ljub-nega ob Savinji in Luč do Velike planine, kjer bo cilj 152 kilometrov dolge kraljeve etape. Zaradi vzpona na Veliko planino se ta etapa tudi imenuje kraljeva, sicer pa so za Bogdana Finka, kot je dejal, vse etape po Sloveniji kraljeve, ker prikazujejo lepote Slovenije. Direktorica STIK-a Laško Tina Belej je poudarila, da start četrte etape v Laškem predstavlja izjemen potencial za promocijo destina-cije tako doma kot v tujini. »Laško bo predstavljeno na eni večjih mednarodnih televizij, kar me izjemno veseli, saj bo v sklopu dirke na Eurosportu izvedena Dirka Po Sloveniji je tudi uvod v poletno dogajanje v Laškem. Že teden dni pred četrto etapo kolesarske dirke, 11. junija, bo na ulicah Laškega Guštfest, kulinarični festival. Isti dan bo v dopoldanskih urah tudi tradicionalni Pisani balon, prireditev namenjena otrokom. V Govcah bo v petek, 17. junija, otvoritev rudarskega muzeja. Julija bo na sporedu festival Pivo in cvetje, avgusta pa bo v Laškem, na prostem, uprizoritev opere Carmen. kampanja z več kot 200 TV--oglasi in drugimi vsebinskimi prispevki o Sloveniji, tudi na spletnih straneh in družbenih omrežjih te medijske hiše.« V Laškem bo v času dirke tudi spremenjen prometni režim. Že v petek, 17. junija, bosta za ves promet zaprta del starega mestnega jedra in odsek regionalne ceste La-ško-Breze-Šentjur od glavnega mostu do pivovarne. Za krajši čas bo na dan dirke, 18. junija, zaprta tudi glavna cesta skozi Laško. KOMUNALA LAŠKO WMmli Komunala Laško d.o.o. Podšmihel le 3270 Laško ^ t: 03 734 44 00 info@komunala-lasko.si www.komunala-lasko.si .^Vzdrzevanje vodovoda Vzdrzevanje javnih površin Vzdrževanje kanalizacije Vzdrževanje javne razsvetljave Vzdrževanje občinskih cest Pogrebna in pokopališka dejavnost Ravnanje z odpadki Upravljanje z nepremičninami SKUPAJ Z VAMI IN ZA VAS ODGOVORNO DO OKOLJA 36 DIRKA PO SLOVENIJI <Ф Kolesarji na začetku Ljubljanske ulice v času med obema vojnama. Med njimi v sredini tudi kolesar na velocipedu, visokem kolesu, ki je bilo v času med obema vojnama že prava redkost. Visoko kolo je odšlo v pozabo že v osemdesetih letih 19. stoletja, ko ga je zamenjal povsem nov tip kolesa, ki je ob drugačni geometriji okvirja omogočal večjo varnost in udobnost. Predvsem izum verižnega prenosa in zračnice sta omogočila lažje obvladovanje kolesa. (Osrednja knjižnica Celje, domoznanski oddelek) Start kolesarske dirke pred železniško postajo, 1947. (Fototeka Pelikan) Dr. Borut Batagelj o zgodovini kolesarstva na Celjskem »Trošenje žebljičkov po cestah ni bila redkost« Še osem dni nas loči do prihoda kolesarske karavane dirke Po Sloveniji v Žalec, Celje in okoliške kraje. Na Krekovem trgu v Celju je na ogled pregledna zgodovinska razstava Celjski peloton: Etape razvoja cestnega kolesarstva v Celju. Avtor razstave je dr. Borut Batagelj, ki je predstavil skoraj 140 let celjske kolesarske zgodovine. DEAN SUSTER Posebni panoji so posvečeni tudi sodobnim rekreativnim prireditvam zadnjih desetletij, med njimi ima zagotovo zanimivo mesto fotografija Andraža Purga s Tuševega vzpona leta 2011, ko je na startu ujel Primoža Rogliča v obdobju, ko je bil ta še aktivni smučarski skakalec. Z direktorjem Zgodovinskega arhiva v Celju dr. Borutom Batageljem smo se sprehodili skozi čas. Zgodovine kolesarstva ste se zelo resno lotili že pri pisanju monografije 125 let športa v Celju, ki jo je Športna zveza Celje izdala leta 2015. Kaj ste takrat ugotovili? Ker je koncept omenjene monografije bil zelo široko zastavljen, tam ni bilo veliko dodatnega prostora za kolesarstvo, a gledano v celoti sem že tam izpostavil, da se je treba raziskav zgodovine športa lotiti na novo. Z raziskovanjem virov namreč lahko ugotavlja- mo, da so že začetki kolesarstva bili drugačni, kot so se izpostavljali skozi poprejšnje preglede in kot so se slavili pri nas skozi obeleževanje obletnic, ki so vedno slavile predvsem leta 1887 ustanovljen Klub slovenskih biciklistov v Ljubljani, ne glede na to, da so kolesarski klubi v Mariboru in Celju bili ustanovljeni nekaj let prej. Razlog »izbrisa« teh klubov je bil v tem, da so bili opredeljeni kot nemški klubi. Zgodovine našega prostora nikakor ne smemo vrednotiti in interpretirati zgolj skozi prizmo enega, torej slovenskega naroda, poleg tega je treba na zgodovino športa tudi gledati skozi širšo perspektivo družbe in ne le skozi tekmovalne dosežke. To sem ugotovil tudi, ko sem se loteval zgodovinskih pregledov v drugih športih v Sloveniji in Celju. Vselej je bilo zato potrebno izpostaviti najprej nov pristop k razisko- vanju in predstaviti občinstvu novo (pred)zgodbo. Tako kot pri kolesarstvu sem enako ugotovil, da je potrebno popraviti zgodovino planinstva, smučanja, nogometa, rokometa in drugih športnih disciplin, povsem enako bi se na primer pokazalo, če bi se kdo lotil podrobneje raziskati zgodovino tenisa pri nas. Kaj kmalu ste se v svojem zapisu lotili sporov med slovenskim in nemškim ži-vljem, ki so zaznamovali tudi druge športe. Bilo je pestro, kajne? Da, ob prireditvah, ki so jih organizirali bodisi nemški bodisi slovenski kolesarji, so eni drugim po cestah trosili žebljičke. Spori so se odvijali na vseh ravneh. Celjska mestna občina je klubu slovenskih kolesarjev, ki je bil ustanovljen leta 1903, prepovedala, da bi ta vključil v svoj društveni grb celjski mestni simbol treh zvezd na modrem ščitu. Njen argument je bila skrb za javni red in mir, saj bi po mnenju mestne oblasti, ki je bila tedaj v nemških rokah, grb vznemirjal meščane. Celje je bilo v času na prelomu 20. stoletja povsem nacionalno razdvojeno mesto in tudi šport je bil v vlogi utrjevanja nacionalističnih politik. Slednje se ni odražalo zgolj skozi telovadna društva, v prvi vrsti turnarje in sokole, ki so imeli še bolj izpostavljeno noto krepitve nacionalne identitete. Pojavila se je polževa dirka. Zakaj? Pri polževi dirki gre bolj za posebnost in redkost, ki odraža hudomušnost tedanjih kolesarjev. Polževo dirko je Klub slovenskih kolesarjev Celje organiziral leta 1905 ob priliki ljudske veselice v Gotovljah. Kolesarji so bili redni udeleženci veselic, ki so se odvijale v celjski okolici, s kolesi so jim postale te veselice še bližje. Zanimivo se mi zdi izpostaviti polževo dirko z vidika, da na dejavnost športnih klubov ne gledamo vselej tako ostro z vidika tekmovalnih dosežkov, saj so klubi imeli vselej tudi močno izpostavljeno družabno noto. Polževa dirka je bil zabaven dogodek nekakšne spretnostne vožnje, v kateri je zmagal najpočasnejši kolesar. Na »dirki« je zmagal profesor Jošt, ki je za nagrado prejel srebrno kupo. Skoraj prepričan sem, da je kupo že na veselici tudi praktično preizkusil. Kaj se je dogajalo po prvi svetovni vojni? Po prvi vojni so se v novi jugoslovanski državi politični in nacionalni okvirji povsem spremenili, zanimivo pa je, da navkljub izginjanju nemštva iz javnega življenja to ostaja v obliki športnih društev še vedno aktivno vključeno in tudi opredeljeno, še najbolj očitno v Celju se to kaže skozi nogometni klub Atletik. Tudi smučarji so delovali precej ločeno, medtem ko v kolesarstvu tega sploh ni zaznati. V Celju je tudi po prvi vojni deloval klub slovenskih kolesarjev kot osrednja organizacija. Klub ni imel v širšem oziru uveljavljenih tekmovalcev, še kako pa je bil pomemben in prepoznaven kot organizator dirk. Ena od zanimivih oblik kolesarskih dirk v času med obema vojnama je bila Zvezdna dirka v Celje, kamor so iz različnih krajev po Sloveniji, kjer so delovali klubi, kolesarili tekmovalci proti Celju, kamor so prispeli v manjših časovnih razmikih. V Celju so ob priložnosti te dirke organizirali Prihod dirkačev iz različnih smeri v Celje. Prva Zvezdna dirka v Celje je bila 28. avgusta 1921. Nastopilo je 74 dirkačev iz šestih klubov: iz Šoštanja, Maribora, Novega mesta, Ljubljane, Ježice in Celja. Med Celjani so nastopili: Ivan Šmigovec, Ivan Rauch, Rudolf Kovačevič in Janko Železnik. V času med obema vojnama je bil najboljši celjski kolesar Albin Zupanc. srečanja, ki so bila v tej dobi prej redkost kot pravilo, saj se kolesarstvo tedaj ni uspelo bolj učinkovito organizirati na ravni krovne zveze, saj so najmočnejši klubi raje uveljavljali svoje interese ločeno. Kdaj je sledila oživitev kolesarstva po drugi svetovni vojni? Takoj ko je bilo to mogoče. Kolesarji so bili prisotni že na paradi ob fizkulturnem dnevu leta 1946, kmalu so bile tudi prve dirke. Kar gre vsekakor izpostaviti skozi celjsko zgodbo tega obdobja, je, da je bila ta vzorec za organiziranje množičnega rekreativnega kolesarjenja. Celje je postalo z odlično vodeno zvezo za telesno kulturo ter mrežo organizacij športa po delovnih organizacijah vzor in zgled za množično športno rekreacijo. V začetku sedemdesetih so se oblikovali še okviri delovanja gibanja Trim, kjer je po celjski okolici pod geslom Vsi na kolo za zdravo telo kolesarilo med letoma 1974 in 1984 v povprečju vsako leto okrog 3.000 kolesarjev, tistih bolj, pa tudi onih slabše pripravljenih. Kdo so bili najvidnejši predstavniki na našem območju v osemdesetih letih prejšnjega stoletja? Vsekakor lahko označimo kot prelomno leto 1980. Pred- zgodbo ustanovitve novega kluba je napovedala uspešna propagandna akcija, ko so kolesarski navdušenci Mirko Fajs, Edi Stepišnik, Mitja Cmer, Srečko Škornik in Vito Vitanc v avgustu ob spremstvu fička prekolesarili slovensko tran-sverzalo. Dobrih tisoč kilometrov z vmesnimi petimi prelazi so prevozili v šestih dneh, polnih dogodivščin, kar jim je ob dobrem odzivu in odmevu doma dalo dodatnega zanosa. Pokrovitelj poti je bilo podjetje Merx, kar je nakazalo tudi že smer podpore nastajajočega kluba. V sezono 1981 so celjski kolesarji že formalno vstopili kot Kolesarski klub Celje. Prvi predsednik je postal Edi Stepišnik, podpredsednika Mitja Čmer in Aco Ibraimov, tajnik Edi Krajnc, blagajnik Janez Če-pin. Klub je sprejel program, ki je temeljil predvsem na gojenju množičnega kolesarstva ter na popularizaciji zlasti med mladino in delavci. Poleg tekmovalnega napredka so Celjani izkazali sposobnosti za organizacijo dirk. Katere so bile najodmevnejše? Celjski klub je bil med pionirji organizacije množičnih rekreativnih maratonov. Maraton Franja, ki požanje danes daleč največ pozornosti pri nas, je bil prvič izveden DIRKA PO SLOVENIJI O 37 Dr. Borut Batagelj na kolesu pred svojo odlično razstavo. V načrtu ima celoten material združiti v knjižni obliki. (Foto: Andraž Purg - GrupA) leta 1982, celjski klub pa je prvi celjski maraton organiziral že leta 1980, prvi kozjanski maraton pa leta 1981. V tistem času so bile to zelo odmevne in množične prireditve, danes pa komaj kdo še ve zanje. Klub je celjski maraton organiziral kar dvanajstkrat, kozjanskega pa osemkrat. Res škoda, da smo pozabili na to in tudi organizatorji kolesarskih prireditev pri nas bi lahko to izpostavili. Športni marketing se v veliki meri gradi prav na sklicevanju na tradicijo. Takratnemu Kolesarskemu klubu Merx Celje so sčasoma pomagali tudi tekmovalci iz drugih delov Slovenije. S katerimi dosežki so se pohvalili? Med letoma 1983 in 1986 je Merx osvojil toliko lovorik, da jih še nihče do danes ni preštel. Na jugoslovanskem prvenstvu leta 1989 v Zagrebu je celjski klub osvojil kar devet medalj. Izstopajoče uspehe so v prvih letih dosegali fantje, ki so rasli s klubom: Iztok Melanšek, Brane Mernik, Jure Vodeb ... Poplavo naslovov državnih prvakov je v klub prinesla združitev z idrijsko Slogo ter vključevanje novih talentov in tistih izkušenih, ki niso našli svojega mesta v večjih klubih. Za celjski klub so lovorike osvajali še Valter Bonča, Sandi Šmerc, Bojan Ugrenovič, Marko Baloh, Janez Lampič, Grega Tekavc, pa tudi tujci, kot na primer Estonec Anders Lauk. Kakšna je bila vloga neutrudnega kolesarskega delavca Eda Krajnca? V glavnem se je prav vse okrog tekmovalnih uspehov celjskega kluba v poznih osemdesetih in prvi polovici devetdesetih vrtelo okrog imena Edija Krajnca. Celjski klub je s svojimi strokovnimi sodelavci in tekmovalci, ki jih je po eni strani iskal na trgu, po drugi pa za njimi oprezal po rekreativnih maratonih, dvignil na raven, ko se je enakovredno kosal in tudi premagoval konkurenco v novomeški Krki, ljubljanskem Rogu, kranjski Savi, celjski kolesarji pa so dosegali tudi lepe uspehe na dirkah v regiji. Merilo njegove uspešnosti lahko vrednotimo tudi skozi dejstvo, da je leta 1991 postal direktor jugoslovanske kolesarske reprezentance. In če se vrneva nazaj, k nadvse zanimivemu viru, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Celje. Za kakšen zvezek gre? Pravi kolesarski biser, ki ga hranimo v Zgodovinskem arhivu Celje, je knjiga vpisov kolesarjev, ki so obiskali Celje med letoma 1888 in 1896. Zvezek je bil last nemškega kolesarskega društva in je imel svoje mesto zagotovo v eni od gostiln, ki so bile priljubljeno mesto kolesarjev. Vanj so se vpisovali kolesarji od blizu, posebej zanimivi pa so tudi zapisi kolesarjev iz bolj oddaljenih krajev, saj v njem najdemo zapise tudi v angleškem, italijanskem in francoskem jeziku. Vpisi so pogosto tudi hudomušni in ilu- strirani. Zvezek nam razkriva Celje kot priljubljeno kolesarsko točko, sicer največkrat kot postajo med večjimi ali letoviškimi mesti srednje Evrope. Kaj je Celjski peloton? Celjski peloton je naslov pregledne razstave, ki sem jo pripravil in je na ogled na osemnajstih panojih na Krekovem trgu. V iskanju naslova razstave z zgodovinsko tematiko sem hotel obenem biti tudi po kolesarsko poveden. Peloton je v kolesarskem jeziku skupina ali glavnina kolesarjev, tisti najbolj živi del dirke, ki drvi proti cilju, a se tudi trga in spreminja dinamiko etape. Na razstavi torej Celjski peloton simbolizira časovni vlak kolesarjev, v ospredje pa postavlja mesto kot kolesarskega akterja ter deloma izpostavlja posameznike, ki so celjski zgodovinski peloton držali v zavetrju in mu dvigovali tempo do etapnih zmag v dirki, ki še vedno traja. Kako se je dirka Po Sloveniji odvijala na celjskem območju? Že prva izvedba »slovenske pentlje« leta 1993 je imela cilj prve etape v Celju. S premori potem v naslednjih letih dirka prihaja ali obide Celje, od leta 2016 pa je tu ob vsaki izvedbi. Leta 2022 bo Celje gostitelj devetič s ciljem tretje etape na Starem gradu. Z uspehi slovenskih kolesarjev je dirka vse bolj priljubljena in obiskana in v zadnjih letih sta organizacija in vključevanje lokalnih deležnikov vedno bolj intenzivna. Celje si letos s širše zasnovanim pristopom želi pridobiti tudi naziv najboljšega gostitelja in ocenjujem, da smo mu tudi z razstavo dali tisti vsebinski poudarek, kot ga druga mesta še niso imela. Celje je odličen gostitelj dirk že vsaj 130 let, ko so leta 1892, na primer, sredi noči Celjani v gostilni Pri Angelu čakali na kolesarje dirke od Dunaja do Trsta, tam je bila namreč nadzorna postaja. Primerljivo z dirko Po Sloveniji naj izpostavim še trikratno gostovanje etape nekoč pomembne dirke Alpe Adria, za katero je Celje leta 1984 prejelo naslov najboljšega gostitelja. Eden zadnjih prelomnih trenutkov je ustanovitev Kolesarskega društva knežjega mesta Celje. Kot prelomnega ga lahko ocenjujem z vidika, da si je klub vzel kot izhodišče ter vztraja na tem, da bo imel izrazito celjski značaj. V preteklih desetletjih do vzpostavitve tega kluba je namreč bilo tako, da so številni kolesarji iz Celja in širše okolice tekmovali in vrteli pedale za klube od drugod. Brane Mernik kot osrednja figura, okrog katere se odvijajo zasnove in želje po rasti tega kluba, si skupaj s podporniki želi, da bi klub zrasel v stabilno okolje, ki bo mladim kolesarjem na širšem območju Celja omogočalo napredek. Kolesarji v mlajših selekcijah že nabirajo zavidljive uspehe, a bo za prehod na višjo stopnjo ob tem, da se v klub vključujejo tudi strokovnjaki, kot je letošnji celjski ambasador dirke po Sloveniji Tone Tiselj, potrebna tudi širša podpora lokalne skupnosti in gospodarstva Kaj pa vi in kolo? Se družita vsak dan? Katere so vaše ture? Da, to pa. Ob tem vprašanju zdaj razmišljam, da gotovo skozi leto več časa preživim na kolesu kot v avtu. V službo se peljem vsak dan s kolesom, imam še »gorca« in »special-ko«, ki ju glede na situacijo, družbo in razpoloženje menjam. Občasno naredim tudi kakšno daljšo turo, še največkrat pa me pot z vseh strani zanese na Svetino in potem sledi spust mimo Celjske koče. Tu sta še Šmohor in Kunigunda, rad vozim po razgibanih terenih, v klance. Najbolj uživam v gorskem svetu, kjer ti vožnja skozi vsako serpentino ponudi novo perspektivo na pokrajino, tudi na življenje. MULTI ESSENCE, MAGNEZIJ IN VSI B VITAMINI SKUPAJ /- •,: '.v ' c IZČRPANOST J STRES . , NOSEČNOST TRENIRANJE • / VEGETARIJANSKO'-; AKTIVN МЧШ^ШШ® IZMUČENOST \ UTRUJENOST ENOSTAVNA UPORABA 1 vrečka na dan se raztopi v ustih Magnezi J400 mikrogranule za neposredno uporabo i prehiransko dopolnilo, s sladili za zdrave odrasle (starejše od 18 let) Г +B kompleks f Priporočene dnevne količine oziroma odmerka se ne sme prekoračiti. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Pomembna sta raznolika in uravnotežena prehrana ter zdrav način življenja. Prekomerno uživanje ima lahko odvajalni učinek. To prehransko dopolnilo je primerno le za zdrave odrasle (starejše od 18 let). Shranjevati nedosegljivo otrokom! Proizvajalec: Fine foods & Pharmaceuticals N.T.M. S.p.A., Italija. Distributer: ALKALOID-INT d.o.o., Šlandrova ulica 4, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija ALKALOID 38 DIRKA PO SLOVENIJI Ф poda|jšamo žMjenjsk° dobo. Lastnik trgovine Bojan Ločnikar je tudi sam velik kolesarski navdušenec. Kaj narediti s kolesom, da nam bo čim bolje in čim dlje služilo? Dobro pripravljeni na kolesarjenje Čeprav smo že skoraj zakorakali v poletje, še vedno ni prepozno, da obnovimo znanje o kolesu in kolesarski opremi. Kolesa navadno zimo preživijo pospravljena in čakajo na pomlad, da jih ponovno začnemo uporabljati. O njih se ne pogovarjamo toliko kot o drugih prevoznih sredstvih, a jim vseeno koristi, da jim spomladi namenimo nekaj pozornosti. Kaj in kako se tega lotiti, smo vprašali Vasjo Kneza, mehanika za kolesa pri podjetju BL Šport. JANŽE FRIC Tisti, ki so kolesa na trena-žerjih uporabljali tudi pozimi, so poskrbeli, da so bila v nenehni uporabi in za to ne potrebujejo servisa. Za vse druge, ki jim kolesarstvo predstavlja sezonski šport, smo zbrali nekaj opravkov, ki jih je potrebno na kolesu postoriti, preden se ponovno usedemo nanj. Ključna je priprava Najprej je treba kolo temeljito očistiti. Vso umazanijo, ki se je čez zimo nabrala na njem, predvsem tisto trdovratno, je potrebno odstraniti, da se lahko lotimo naslednjega koraka. Nastaviti je treba krmilne in gonilne ležaje ter pregledati ležaje v pestih v sprednjem in zadnjem kolesu: »Pregledati je potrebno tudi verigo, zavore in prestave. To je pomembno predvsem zato, ker se lahko vsi ti deli v času, ko kolo stoji, malo strdijo, zarjavijo ali oksidirajo. Zamenjati je potrebno tudi gume in zavorne ploščice, če te niso več ustrezne,« nekaj napotkov predstavi Vasja Knez. Seveda je pregled pred sezono odvisen tudi od priprav, ki smo jih naredili po koncu prejšnje sezone. Če smo kolo pripravili na zimsko spanje in smo ga že jeseni očistili ter gibljive dele namazali in s tem zaščitili pred rjo in oksi-dacijo, smo že takrat naredili veliko, da so priprave kolesa na novo sezono lažje. Sami ali s pomočjo strokovnjaka? Tako kot povsod drugod tudi v kolesarstvu tehnologija napreduje izjemno hitro, zato je vprašanje, koliko lah- ko naredimo sami. Odgovor je nekoliko presenetljiv: »Sami lahko naredimo vse. Dokler vemo, kaj delamo. A tudi, če ne vemo natančno in imamo voljo do učenja, pa tudi nekaj osnovnega znanja o brskanju po raznih spletnih forumih in videih, lahko celotno vzdrževanje kolesa s pomočjo medmrež-ja opravimo sami. Kolo je navsezadnje razmeroma majhno prevozno sredstvo, zato imamo skoraj vsi doma dovolj prostora, da se lahko lotimo servisiranja svojih koles,« je pojasnil sogovornik in dodal, da moramo biti pri tem pazljivi, saj vsi spletni nasveti niso dobri. Iz poplave informacij moramo izluščiti tiste prave. Na trgu je na voljo tudi ogromno merilnih naprav, ki nam pri domačem servisu olajšajo delo. Še vedno pa lahko kolo po neuspelem domačem servisu peljemo k strokovnjakom. Ti tudi spodbujajo kolesarje, da sami poprimejo za orodje in poskrbijo za svoje kolo, tudi med sezono, saj s tem podaljšamo življenjsko dobo kolesa in poskrbimo, da so kasnejše okvare bistveno manjše, kot bi bile brez majhnih pozornosti med uporabo kolesa. In ta nasvet velja za vse. Za E o u « 41. O a «A Kolesarski center BL Sport Lava 7, 3000 Celje / Slovenija Tel.: +386 (0)3 620 97 63 GSM: +386 (0)41 794 572 Delovni čas: Pon. - Pet. od 10. do 18. Sob. 9. do 12. Za boljšo kolesarsko izkušnjo v BL Športu opravljajo sodobne meritve. najbolj zagrizene kolesarje in tiste, ki kolo uporabljajo samo za vožnjo po mestu. Od čelade do sedalne podloge Prvi del kolesarske opreme je seveda čelada, ki je za kolesom najpomembnejši del opreme, ne glede na to za kakšnega kolesarja gre. Pri čeladi se načeloma pogovor o kolesarski opremi za »navadne« kolesarje konča, pri rekreativnih, ki tudi niso več samo običajni kolesarji, ampak veliko stvari glede kolesa jemljejo profesionalno, pa se šele začne. Naslednji del opreme, ki je pomemben za slednje, je sedalna podloga, to je blažilec naših zadnjih plati. Ta predstavlja glavno stičišče med kolesarjem in sedežem. Ustrezna podloga poskrbi, da kolesarju ni prevroče ali prehladno, zagotavlja dobro prekrvavljenost telesa in daje dovolj prostora živčevju, ki se tu iz zgornjega dela telesa nadaljuje v noge. Če je za čelado prva najpomembnejša stvar sedalna podloga, je za njo tesno na drugem mestu »fiting«. »Zaradi napredka kolesarske tehnologije stari načini preverjanja ustreznosti kolesa niso več veljavni, tako da je danes potrebno kolo prilagoditi kolesarju. »Vsak se lahko sam loti popravila, če ve, kaj dela,« pravi Vasja Knez. »Veliko ljudi boljše skrbi za kolesa, kot so pred leti,« opaža mehanik za kolesa. Ljudje smo med seboj različni, zato je preveč pričakovati, da bo eno kolo ustrezalo več kolesarjem. >Fiting< je videti nekako tako kot takrat, ko krojaču prinesemo obleko, da jo prilagodi našemu telesu. Tu skupaj s strokovnjakom izberemo ustrezne čevlje, krmilo in sedež, da je kolesarju čim bolj udobno in da lahko kolo kar najbolj izkoristi. V tem procesu se kolo tudi prilagodi na morebitne kolesar-jeve poškodbe, da ga bodo pri vožnji čim manj ovirale,« je povedal Knez. Vse to je seveda priporočljiv za tiste, ki na kolesu preživijo več časa. S pomočjo elektrike Električna kolesa so v zadnjih letih postala izjemno priljubljena. Še ne dolgo nazaj je za električna kolesa veljalo, da jih vozijo starejši ljudje ali tisti, ki so bolj leni. Res je sicer, da električno kolo »pomaga« kolesarju, a po drugi strani omogoča tistim, ki sicer ne bi kolesarili, da se vseeno usedejo na kolo in naredijo nekaj zase. »Pomoč«, ki nam jo da električno kolo, je mogoče tudi prilagajati in jo s časom zmanjševati. Možnost nadzora pomoči je odvisna tudi od kolesa. Nekatera ga omogočajo več, druga manj. Ni nenavadno, da se je kdo, ki je kolesaril z električnim kolesom in postopno zmanjševal intenzivnost pomoči, vrnil nazaj na navadno kolo. Vasja Knez pravi, da čeprav električno kolo pomaga pri vožnji, še vedno pridobivamo vzdržljivost. To se sliši nenavadno, a vseeno drži. Električno kolo od nas zahteva drugačne gibe, zato na primer na električnem kolesom v primerjavi z navadnim več uporabljamo zgornji del telesa, ko vozimo v hrib, ali pa s sabo zaradi baterije in elektromotorja vozimo težje kolo in moramo na ravninah v kolesarjenje vložiti več truda. Vpliva pa tudi na našo podzavest, saj lahko z električnim kolesom prevozimo večjo razdaljo in smo hkrati dlje na kolesu. Foto: Andraž Purg - GrupA KOGA SMO IZVOLILI? 39 Novoizvoljeni poslanec Jože Jelen po duši in srcu športnik Na Mozirsko planino tolikokrat na leto, kolikor let šteje Jože Jelen je bil v državni zbor izvoljen v volilnem okraju Mozirje, kjer je prepričal 3.237 oziroma 32 odstotkov volilnih upravičencev iz Zgornje Savinjske doline, katerim že do zdaj ni bil neznan obraz. V lokalni politiki je od leta 2002. V zadnjem mandatu celo kot podžupan Občine Mozirje. Že od mladosti velja za velikega športnega navdušenca. Nekoč je treniral nogomet, v zadnjem času je predan kolesar, smučar in pohodnik. Pred leti si je celo zadal izziv, da se na bližnjo Mozirsko planino peš ali s kolesom povzpne tolikokrat na leto, kolikor let šteje. SPELA OZIR Vso delovno dobo je opravil v Premogovniku Velenje, kjer je nabiral izkušnje na področju gospodarstva in vodenja. Zaposlil se je kot rudarski tehnik. Nazadnje je delal kot dežurni v premogovniku in skrbel za varnostno-informacijski sistem. Pred dvema letoma se je upokojil in sredi maja nastopil v državnem zboru kot poslanec. Za enakomeren razvoj V lokalno politiko se je vključil, ko je leta 2000 prevzel vodenje občinskega odbora Slovenske demokratske stranke. Čez dve leti je bil nato izvoljen za občinskega svetnika, kar ostaja vse do danes, ko v zadnjem mandatu katere upa, da bodo uresničeni tudi v obdobju naslednjih vlad. »Pogum imamo, vztrajnost tudi, zato mislim, da bomo razvoju priča še naprej.« Kot pravi, se bo kot poslanec zavzemal za enakomerni razvoj Slovenije. »Ni mi všeč, da nekatera mestna središča dobijo vse, medtem ko drugi nič. Vesel sem, da so v zadnjem obdobju veliko denarja dobile tudi lokalne skupnosti. S tem imajo otroci s podeželja enake pogoje kot tisti iz mestnih središč.« Od nogometa do smučanja Novoizvoljeni poslanec je po duši in srcu športnik. Nogomet je začel aktivno trenirati pri Nogo- »V ponos mi je, da v lokalni politiki a • a v B i • v • • • • •• ostajam ves ta cas. Največji izziv mi je zagotovo skrb za naše lokalno okolje.« Poleti kolesarim in planinarim,« pravi Jelen. Izziv kot spodbuda Pred leti si je zadal celo zelo zanimiv izziv. Sklenil je, da bo vsako leto opravil toliko vzponov na Mozirsko planino, kolikor let ima, in to obljubo tudi izpolnjuje. »V športnem društvu Premogovnika Velenje smo imeli različne športne akcije. Kot cilj smo si zastavili, da obiščemo nekatere vrhove, kjer smo dobili žige. Takrat sem se sam pri sebi zavezal, da se bom od dopolnjenega 50. leta starosti vsako leto odpravil na Mozirsko planino tolikokrat, kolikor let bom štel, in to beležil,« pravi Jelen, ki ponavadi število vzponov prekorači že v poletnih mesecih. Največ jih je naštel sicer še v času, ko je še bil zaposlen v premogovniku, ko se je na vrh odpravil takoj po službi. Po letošnjih volitvah bo časa za tovrstne podvige zaradi vseh obveznosti v državnem zboru zagotovo manj. A Jelen verjame, da še vseeno dovolj. Foto: osebni arhiv »Ni mi všeč, da nekatera mestna središča dobijo vse, medtem ko drugi nič. Vesel sem, da so v zadnjem obdobju veliko denarja dobile tudi lokalne skupnosti.« opravlja tudi delo podžupana. »V ponos mi je, da v lokalni politiki ostajam ves ta čas. Največji izziv mi je zagotovo skrb za naše lokalno okolje. Dobre prakse iz tujine se namreč vedno znova trudim prenesti na našo občino. Z županom Ivanom Suhoveršnikom sva se odlično ujela in še z drugimi svetniki in občinsko upravo smo uresničili marsikateri projekt. V Mozirju smo bili v zadnjih dvajsetih letih priča znatnemu razvoju,« pravi sogovornik in dodaja, da imajo kar nekaj pripravljenih projektov še v predalih, za metnemu klubu Šmartno ob Paki in kasneje, ko se je z družino leta 1979 preselil v Mozirje, še pri tamkajšnjem Nogometnem klubu Elkroj. Po vseh teh letih ga še vedno rad igra s prijatelji, a več časa posveča športnim izzivom v naravi, kjer kolesari, smuča in hodi v hribe. »Kadarkoli sem prost, izkoristim bližino Mozirske planine in Golt. Pozimi smučam tako po urejenih progah kot turno. Logarska dolina in tamkajšnji vrhovi so namreč kot nalašč za takšne podvige. Novi poslanec SDS Jože Jelen je zagovornik tradicionalnih vrednot, kot so pravičnost in skrb za malega človeka. Te vrednote je in jih bo vedno zagovarjal. Na fotografiji je v družbi mozirskega župana Ivana Suhoveršnika. Jelen si kot dolgoletni svetnik in podžupan med osebne uspehe šteje viden razvoj občine Mozirje, ki je postalo lepo urejeno »zeleno« mesto. 40 CELJSKA PODJETNICA Najbolj fatalna ženska leta 2022 je tokrat po mnenju bralk in bralcev revije Obrazi/ Avenija postala Celjanka Hajdi Korošec Jazbinšek. Razglasitev je bila prejšnji teden v Festivalni dvorani v Ljubljani. Obrazi/Avenija je mesečnik, ki vsak tretji četrtek v mesecu stopa po poteh slavnih. »Že od malega sem podjetna in vedno mi je lepo pri srcu, da se ljudje tudi po tridesetih letih še vedno spomnijo majhne Hajdi in da moje pesmice še vedno poslušajo nove generacije,« prizna Hajdi Korošec Jazbinšek. »Je pa res, da je bila moja pot pravi >rollercoaster<, ki ni prinašal samo uspehov. Za vsakim uspehom je veliko odrekanja, solz, razočaranj, tudi padcev. Tega velikokrat nihče ne vidi, a je treba doživeti tudi to, da ra-steš in se razvijaš. In tudi pri meni ni bilo drugače. Pomembno je, da znaš iz vsake težke situacije izvleči nekaj dobrega in mene je to še bolj motiviralo, da sem dokazala najprej sebi in nato še drugim, da lahko.« Zgovorna Celjanka ima podjetje Haj-di.si, v katerem je zaposlenih sedem ljudi, ki so čudoviti sodelavci, kot jih rada opiše, s katerimi skupaj uresničuje tudi najbolj nore ideje. »Vedno dajem prednost higienskim, poštenim odnosom. Ti so ključni za uspeh ne le v poslu, ampak pri vsem, kar v življenju p o č -nem.« Hajdi Korošec Jazbinšek je postala fatalna ženska leta 2022 Mož in sinova so njena največja motivacija Hajdi Korošec Jazbinšek je začela pisati svojo zgodbo o uspehu že kot deklica, ko je prirasla k srcu starim in mladim s skladbico Naš kuža. Sledila so leta iskanja in odraščanja, ko je dragocene izkušnje za življenje med drugim nabirala tudi na ekonomski fakulteti. Danes je ena najuspešnejših slovenskih podjetnic s svojo trgovino z otroško opremo, vplivna vzornica mladih in skrbna mama, ki s svojo družino rada potuje po svetu. SIMONA DA KIČ NEMANIČ (NAŠA ŽENA) »Moja najljubša razvada je, da lahko z možem kakšen konec tedna pogledava dober dokumentarec o temah, ki naju zanimajo.« Njena velika ljubezen sta sinova Dante in Evan. A « Hajdi ima v načrtu, da bo do konca leta razširila trgovino in preoblikovala skladišče. V Slovenijo želi pripeljati še kakšno blagovno znamko. CELJSKA PODJETNICA 41 Mirno spi Hajdi je začela samostojno »trgovsko« pot s spletno trgovino za majhne otroke. »Pred več kot sedmimi leti v Sloveniji butične ponudbe ni bilo, zato sem zaznala segment, na katerega je bila Slovenija zelo pripravljena. Ker sem veliko kupovala iz tujine, so me ves čas spraševali, kje najdem tako lepe stvari znanih oblikovalcev za dojenčka, in mož mi je za rojstni dan podaril domeno Hajdi.si. Tako se je začela moja pravljica s Hajdi, ki je letos dopolnila že sedem let. Na moje veliko veselje smo s paketki razveselili že več kot petdeset tisoč družin.« Čeprav je spletna trgovina zelo praktična, tudi tisti, ki obiščejo Hajdi v butični trgovini v središču Celja, ne odidejo praznih rok. »Vsi izdelki v naši trgovini so tako ali drugače šli skozi moje roke. Morali so upravičiti vidike varnosti, kakovosti, praktičnosti in oblikovanja. Vsak izdelek v trgovini poznam in stojim za njim. Lahko bi imeli več različnih blagovnih znamk, sploh vozičkov, ampak prodajamo samo eno, za katero stojim, pri čemer vem, da lahko mirno spim, saj bodo stranke z njo zadovoljne.« Soočenje z resničnostjo Hajdi je mamica dveh osnovnošolcev, ki imata čudovito otroštvo. Takšno, kakršno je imela tudi sama. »Odraščala sem v popolni družini. Moji starši so bili strogi, ampak pošteni. Vedno so mi pomagali, da sem lahko razvijala svoje talente. Ob meni so bili, ko sem jih potrebovala. Izjemno sem jim hvaležna za vse. Ko odrasteš in postaneš starš, se te hvaležnosti še bolj zavedaš. Zdaj se trudim, da tudi svojima fantoma nudim ljubezen in toplino, ki sta ključni za razvoj človeka. Seveda svet ni sladkorna pena, zato ju ne želim preveč zavijati v vato, ker potem je lahko soočenje z resničnostjo izjemno kruto. Tako ju pripravljam na različne situacije, poskušam jima pustiti, da čim več preizkusita in naredita sama. Zelo smiselno se mi zdi, da kot družina vlagamo v potovanja, ker širijo obzorja. Želim, da spoznata druge kulture, vere, kulinariko, glasbo in se naučita opazovati drugačnost s spoštovanjem, ne z zaničevanjem. Danes je izjemno pomanjkanje strpnosti in empatije, zato jima želim s potovanji vcepiti čim več teh lastnosti.« Sama se je zelo zgodaj soočila s kruto resničnostjo, saj kljub uspehom, ki jih je doživela kot mlado dekle, ni imela privilegijev. »Po končani ekonomski fakulteti sem »Zelo težko je bilo pustiti krasno službo, odlično ekipo sodelavcev in seveda neko varnost. Še danes sem hvaležna možu Urbanu, da je verjel vame in me spodbujal pri odločitvi za samostojno pot.« Hajdi je skoraj vse življenje dolgolaska. »Postrigla sem se samo enkrat in takrat jokala dva meseca skupaj. Dolgi lasje so resnično moj zaščitni znak in zelo rada jih imam.« »Zaradi etikete Hajdi ni nihče hotel sprejeti, da sem odrasla in odgovorna oseba in ne več majhna deklica, ki je pela pesem Naš kuža. Prepoznavnost mi pri iskanju prve službe ni bila ravno v pomoč.« se želela zaposliti, ampak pot do službe ni bila tako preprosta, kot si morda marsikdo misli. Zaradi etikete Hajdi ni nihče hotel sprejeti, da sem odrasla in odgovorna oseba in ne več majhna deklica, ki je pela pesem Naš kuža. Prepoznavnost mi pri iskanju prve službe ni bila ravno v pomoč, kar je po eni strani škoda, saj bi moral nekdo, ki kadruje, te kvalitete ceniti. Ne nazadnje prodati največ kaset v Sloveniji, čeprav kot otroška pevka, ni šala, temveč garanje. Ko so se drugi otroci igrali, sem jaz snemala, nastopala, imela intervjuje, spoznavala ljudi, pridobivala izkušnje. Na koncu sem s pomočjo uspešno opravljene prakse dobila priložnost, da sem delala kot komercialistka za pravne osebe na banki. Izjemno sem uživala pri tem delu. Najbolj pomembno mi je bilo, da sem bila v stiku z ljudmi - s strankami. Tako sem lahko podrobno spoznala različna podjetja, raziskovala bilance in se imela možnost družiti z uspešnimi poslovneži. To desetletno obdobje v bančništvu je bilo zame kot za podjetnico izjemno pomembno.« Sorodni duši »Zelo težko je bilo pustiti krasno službo, odlično ekipo sodelavcev in seveda neko varnost,« pojasni Hajdi, kako je sprejela odločitev, da bo šla na svoje. »Še danes sem hvaležna možu Urbanu, da je verjel vame in me spodbujal pri odločitvi za samostojno pot. Brez njega bi bilo zelo težko, sva odličen tim tako zasebno kot poslovno. Odlično se dopolnjujeva, saj sva zelo različna, a hkrati tudi strpna, da drug drugega ne spreminjava, v drugačnosti vidiva pozitivne lastnosti.« Zakonca v skupnem delu vidita samo prednosti. »Z Urbanom si ne znava predstavljati življenja drug brez drugega. Vse počneva skupaj in odlično se imava. Res lahko rečem, da sva se našli sorodni duši. Za vse, ki trdijo, da popolna ljubezen ne obstaja, sva midva dokaz, da obstaja. Saj se tudi midva kdaj ne strinjava, ampak takrat vzameva papir in napiševa vse prednosti in slabosti posameznega razmišljanja ter tako lažje vidiva situacijo iz drugačnega zornega kota. Mislim, da je osnova za uspešen zakon spoštovanje. In to je resnično dragulj odnosa, na katerega je treba ves čas paziti. Če izgubi sijaj, lahko gre marsikaj narobe. Skoraj sem že obupala pri iskanju sopotnika. In ravno takrat, ko sem si že rekla, da bom pač sama pri 35 letih, se je pojavil Urban. Tako da nikoli ni prepozno. Iskreno verjamem, da se za vsakogar lahko najde sorodna duša. No, pri meni se je, ko sem nehala iskati.« Ne pozabi nase Hajdi ima seveda tudi svoje razvade, ki se jim ne odpove. »Moja najljubša razvada je, da lahko z možem kakšen konec tedna pogledava dober dokumentarec o temah, ki naju zanimajo. Tako sva v zadnjem času pogledala kar nekaj zanimivih - od začetkov vojne v Afganistanu do seciranja Trumpove osebnosti in življenjske poti kitajskega predsednika, ki gradi kitajske sanje in oblikuje državo v svetovno gospodarsko in vojaško velesilo ... Zanima me veliko stvari in dokumentarci so res moja najljubša razvada.« Sicer veliko pozornosti posveča tudi svojemu dobremu počutju, rezultat česar je tudi, da je v vseh pogledih videti odlično. »Živim precej zdravo v smislu prehranjevanja. Veliko zelenjave, sadja in vode za-užijem, sem pa že od šestega leta vegetarijanka in ne jem ne mesa ne rib. Zelo sem aktivna z družino in poskušam ohranjati mirno vest. Ta je ključna za zmanjševanje stresa.« Foto: osebni arhiv 42 PODLISTEK ALBUM S CELJSKEGA Junij je bil mesec, ko se je nekdaj pričela košnja. Pele so kose, širil se je zvok brušenja in klepanja kos na domačih dvoriščih, pa tudi na travnikih. Čas, ki je odšel in ostaja v spominih, zapisih in fotografijah. Ob prvem svitu se je oče s sosedi iz vasi odpravil kosit. Dan prej je vedno sklepal koso. Zjutraj si je zataknil »vodir« za pas, malo vode je bilo v njem, ter brusni kamen. Za popotnico so srknili »štamperl kačje sline«, so rekli, potem pa koso na rame. Čez čas pa se je slišalo petje brusnih kamnov s travnika. Mama je doma vedno pripravljala žgance in gobovo juho za zajtrk. Sušenje in spravilo krme je bil nekoč prijeten obred. Prispeval: Jožef Čakš Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Svoboda se spominja ... (7) Nedvomno je bila celjska Svoboda tudi po drugi svetovni vojni eno najaktivnejših in najštevilnejših društev v Celju, ki je delovalo na področju množične kulture, zlasti med delavstvom. Sekcije so sodelovale pri vseh pomembnejših proslavah, istočasno pa so s samostojnimi nastopi doma in v tujini uspešno promovirale mesto Celje. Izpostaviti velja obeleževanje obletnic Zleta Svobod; posebej svečano je bilo v Celju leta 1975, ko so s proslavo v mestnem parku zaznamovali 40-letnico Zleta. Prav množičnost je bila značilnost tega kulturnega društva; nemalokrat so bile v aktivnosti Svobode vpete cele družine - starši so delovali v sekcijah in odborih, otroci pa v podmladkih, ali pa so se oboji »le« družili v domu Svobode. Ta način preživljanja prostega časa je dandanes, v času nakupovalnih centrov, množičnih medijev in družbenih omrežij, nepredstavljiv. Toda na prelomu v zadnje stoletje se je začela društvena dejavnost zaradi sprememb v načinu življenja hitreje spreminjati, število članov v društvih se je manjšalo, društvo Svoboda je tako počasi začelo izgubljati svojo vlogo. Po ekološki, gospodarski in družbeni krizi pa je s prestrukturiranjem celjske industrije postopoma izginjalo tudi tradicionalno delavstvo, njegova identiteta in kultura. Danes sta v okviru Svobode Celje aktivni le sekciji Celjski likovniki in Keramistika. dr. Marija Počivavšek Muzej novejše zgodovine Celje ^ www.kamra.si Rubriko pripravlja Q -p,-» Osrednja knjižnica Ce Likovna sekcija Svobode je bila ustanovljena leta 1974 na pobudo likovnih zanesenjakov. V sekciji so skrbeli za likovno izobraževanje članov, seminarje in likovne delavnice (foto hrani Zgodovinski arhiv Celje). novi tednik Vedno? 2 i/umoj / New swing quartet na začetku kariere pod okriljem celjske Svobode, 1975 (Zgodovinski arhiv Celje) Kosci na župnijskem travniku pod šmarsko Kalvarijo, 1947 i"ЈјД-* ■: "f Wfy^-u.* J ' ^д^ ' v ■ ■>:. ч-i V /i Na fotografiji so kosci s takratnim šmarskim dekanom Jakobom Rihterjem. Z leve proti desni: Matjaž Zepa, Ivan Vahen, Štefan Lorger, Franc Ror, Ivek Zupanc, Matija Gorjup, Franč Novak, Miha Božiček, Stanko Čakš, dekan Jakob Rihtar, Gregor Nunčič, Anton Golčman, Miha Bač, Rok Metličar, Zepa Novak in Franc Krušič. DNEVI GRMENJA 43 Na Visti največje srečanje ameriških avtomobilov v Sloveniji Ko zabrnijo ameriška vozila j Na prireditvenem prostoru Vista ob velenjskem jezeru je v soboto popoldne grmelo. Na srečo tokrat ne zaradi nevihte, temveč zaradi več kot dvesto takšnih in drugačnih ameriških vozil, ki so jih na največje vseslovensko tovrstno srečanje pripeljali ljubitelji ameriške kulture. Da lahko govorimo že kar o subkulturi, je pričal pester spremljevalni program, na katerem je zagotovo prav vsak izmed številnih udeležencev našel nekaj zase. Pa če je to bil le tisti čisto pravi ameriški hamburger. -lil -i SPELA OZIR Spektakularni avtomobilski dogodek Days of Thunder (slo. Dnevi grmenja), ki že od leta 2007 razveseljuje ljubitelje ameriške kulture v Sloveniji in preko meja, je letos Av-to-moto klub Filand iz Mozirja pripravil v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje in ob podpori Mestne občine Velenje. Letošnje druženje je bilo do zdaj tako po udeležbi kot pestrosti programa največje do zdaj. Leta 2007 se je na njem predstavilo približno 20 ameriških vozil, letos kar približno 200. Ob avtomobilih in motorjih, ki so jih na srečanje pripeljali tudi gostje iz Srbije, Hrvaške in Avstrije, so bile na ogled še preostale značilnosti ameriške kulture. Obiskovalci so lahko postali na točki Harley Davidson, s Plesno šolo Spin zaplesali kavbojski ples v vrstah ali se okrepčali na Karavani okusov, kjer ni manjkalo takšne in drugačne ameriške hrane. Skupina deklet Vixen Bomb Gang, ki obuja obuja spomine na pin-up petdeseta leta, je ustvarjala tovrstne pričeske in make upe. Brivec Man Cave je poskrbel za moški del občinstva. Glasbeni izvajalci so igrali v ritmih bluesa, rockabillya in rock'n'rolla, ki jih tudi povezujemo z bogato ameriško kulturo. Manjkal ni niti Dajz Glasbo je preglasilo le sočasno minuto dolgo brnenje avtomobilov. »Gre za tipično ameriško navado, ki jo v društvu Avto-moto klub Fi-land na srečanju izvajamo v spomin na enega izmed ustanovnih članov, Stanka Filčiča - Filka, ki je umrl pred šestimi leti,« je pojasnil ustanovni član Andrej Peciga, ki je tudi sam velik navdušenec nad ameriškimi vozili. Med drugim je lastnik legendarnega poltovornjaka chevroleta apachea, ki ga mnogi zaradi Disneyeve risanke poznajo pod imenom Dajz. Motor V8 je bil nekoč preprosta izbira ameriških kmetov, ki so se po svojih rančih vozili s priljubljenimi poltovornjaki. V soboto pa so na Visti delovanje tovrstnega motorja predstavili dijaki Šole za strojništvo, geotehniko in okolje Šolskega centra Velenje. Foto: SHERPA Vista se je v soboto popoldne spremnila v parkirišče ameriških vozil. (Foto: MOV) Prevladovale so ameriške barve. Med bolj znanimi ameriškimi vozili je chevrolet apache, ki ga mnogi zaradi Disneyeve risanke poznajo pod imenom Dajz. Lastniki vozil so se pokojnemu ustanovnemu članu Avto-moto kluba Filand Kar nekaj je bilo tudi vojaških vozil. iz Mozirja Stanku Filčiču - Filku poklonili z istočasno prižganimi vozili. Gre za znano ameriško navado. Bi se zapeljali s kakšnim izmed teh ameriških lepotcev? Manjkali nista niti limuzina in kočija. Srečanje ni bilo namenjeno zgolj starodobnikom. Ljubitelji ameriške kulture so se na srečanje pripeljali z različno opremo. 44 BRALCI POROCEVALCI Oštirka bike team na 600-kilometrskem štiridnevnem kolesarjenju od Celja do Sarajeva Prej v rešilec kot v kombi, v ■ v a še raje na cevapcice Utrinek s 600-kilometrskega štiridnevnega kolesarjenja od Celja do Sarajeva Dobro došli Добро ДОШЛИ Welcome Celjski Oštirka bike team niti letos ne počiva, zadali smo si nov izziv in ga tudi izpeljali. Kot lani po Jadranski magistrali od Opatije do Dubrovnika smo v štirih dneh opravili 600-kilometrsko popotovanje. Tokrat smo jo s kolesi mahnili kar od doma in se zapeljali do Sarajeva. Zanimiva in razgibana pot nas je v prestolnico Bosne in Hercegovine popeljala čez Kozjansko in Dolenjsko ter čez Gorjance do Metlike, nato čez Karlovec na Hrvaškem in skozi Bihač v tretji državi, Jajce ter Travnik do končnega cilja. Trinajstčlanska celjska zasedba s prijatelji s Ptuja in iz Maribora se je po skupnem zajtrku na zahtevno preizkušnjo podala iz gostilne Oštirka, kjer so nam pomahali v slovo prijatelji in družinski člani. A ni šlo le za test pripravljenosti, celo kakšen ekstremni športni podvig, čeprav smo vsak dan prevozili približno 150 kilometrov ter vmes še kakšen dolg in strm vzpon, ampak predvsem za edinstveno popotniško kulinarično doživetje v dobri družbi in s športom, saj se dobri hrani in žlahtni kapljici nismo odrekli. Tako je bilo od starta do cilja. Že uvodni dan smo nakazali smernice, ki smo se jih nato držali vse do konca. Prvi del poti smo opravili brez daljših postankov, smo pa zato vse nadoknadili na kosilu v idilični Kostanjevici na Krki. Morda smo bili celo preveč podkrepljeni za prečenje Gorjancev, kar nas je še čakalo ob koncu dneva. A tudi to smo zmogli in ob kozarcu metliške črnine že proslavljali prve uspehe. Ne preveč, seveda, pred nami je bilo še veliko kilometrov. In to kakšnih, idiličnih, smo se pa najprej - po prečenju državne meje in vožnji mimo Karlovca - morali prebiti nekaj deset kilometrov čez precej prometno magistralo, ki osrednjo Hrvaško povezuje z Dalmacijo. A ko smo zavili proti Veliki Kladuši, smo lahko začeli uživati v lepotah valovite pokrajine, ki nas je kdaj, ko se je cesta preveč postavila pokonci, prisilila, da smo dali vse od sebe. Toda po velikih zmagah so tudi slavja večja, je že znano pravilo. Imeli smo tudi spremstvo, če bi kdo omagal ali bi mu nadaljevanje preprečila okvara, toda pretiranega zanimanja zanj ni bilo. Vsi smo športnega in bojevitega duha, zato smo se bolj držali Janezovega mota »prej v rešilec kot v kombi«. Še raje smo zavili na čevapčiče in druge dobrote z žara, ko je zmanjkalo energije in volje za nadaljevanje. Tovrstnih postojank ob poti res ni manjkalo, ko smo enkrat dosegli Bosno, to je že preverjeno, a navdušile so nas tudi drugi lepote in zanimivosti. Na primer kolesarjenje ob prekrasni reki Uni, del je zaščiten kot narodni park in je paradiž za ljubitelje raftin-ga, reka Pliva z znamenitimi Plivskimi jezeri, kjer smo si spočili oči in noge, saj so nas vmes čakali kar dolgi vzponi in visoki prelazi. Z močno voljo in v turističnem tempu smo zmogli do olimpijskega mesta, a tudi za večerni sprehod in zaključno zabavo je ostalo nekaj moči. In za pogovore o novih ciljih ter podvigih, seveda. OŠTIRKA BIKE TEAM Pomerili so se gasilci PGD Zreče je v soboto, 21. maja, gostilo najboljše slovenske ekipe starejših gasilcev in gasilk na gasilskem tekmovanju za pokal GZS in 3. memorial Antona Cvelferja. V Zre-čah je bilo 2. letošnje pokalno tekmovanje od sedmih. V Zrečah je tekmovalo 19 ekip starejših gasilcev, pomerili sta se tudi dve ekipi starejših gasilk. V kategoriji starejših gasilcev je bila najboljša ekipa PGD Oplotnica, ki je prejela tudi prehodni pokal. V kategoriji starejših gasilk je prvo mesto osvojila ekipa PGD Prepolje. Tekmovanja se je udeležila tudi domača ekipa PGD Zreče - starejši gasilci. Prve tri ekipe v obeh kategorijah so prejele pokale in medalje, vse ekipe pa priznanje. V sklopu gasilskega tekmovanja je bil v Zrečah tudi 3. memorial za prehodni pokal Antona Cvelferja za starejše gasilce in sta- rejše gasilke. Delegacija PGD Zreče na čelu s predsednikom, predstavnikom GZS in svojci pokojnega smo med tekmovanjem obiskali grob Antona Cvelferja na pokopališču v Zrečah. V njegov spomin smo na grob položili cvetje in prižgali svečo ter se poklonili z minuto molka. Ob koncu tekmovanja, ki je bilo na poligonu pred gasilskim domom v Zrečah, in ob prisotnosti vseh tekmovalnih desetin, sodnikov in organizatorjev smo prisotne pozdravili domači predsednik in predsednik tekmovalnega odbora Štefan Posilovič, podžupan Občine Zreče in predsednik GZ Zreče-Vitanje Simon Kotnik. Vsi, tako tekmovalci kot vodstvo GZS, so bili z izvedbo in organizacijo zelo zadovoljni. Prav tako je izvedbo tekmovanja pohvalil nadzornik Gasilske zveze Slovenije David Krk. ŠTEFAN POSILOVIČ Tekmovanja se je udeležila tudi domača ekipa PGD Zreče - starejši gasilci. Gibam - pomagam V soboto, 21. maja, smo se učenci, učitelji in starši Osnovne šole Petrovče ter Podružnične osnovne šole Trje zbrali pred dvorcem Novo Celje in skupaj preživeli zabavno športno--kulturno obarvano dopoldne. Z dobrodelnim tekom pod sloganom Gibam - pomagam smo zbirali prostovoljne prispevke za šolski sklad OŠ Petrovče. Ob 9. uri je na oder stopil ki je s priredbami in z avtor-nekdanji šolski band Pamži, skimi skladbami poskrbel za prijetno vzdušje. Nato so se predstavili najmlajši učenci OŠ Petrovče, ki so v Cici pevskem zboru očarali starše in učitelje. Plesalci folklorne skupine so se predstavili s plesi zahodne Štajerske. Peli so tudi pevci otroškega in mladinskega pevskega zbora ter solisti. Pesem Svobodno sonce so mladi pevci odpeli z učitelji. S svojimi plesnimi koraki so se predstavili plesne skupine vseh treh triletij in tudi folkloristi. Za kulturnim programom se je začel športni del, najprej z ogrevanjem in nato s startom učencev prvega triletja. Tudi učenci drugega in tretjega triletja so uspešno pretekli svoj krog. Vsi smo navijali drug za drugega in čutili povezanost v športnem duhu. Po teku je sledil nastop glasbenega gosta Challeta Salle-ta, ki ga je marsikdo nestrpno pričakoval in se je z veseljem ob koncu tudi fotografiral z njim, starejša plesna skupina pa je nekaj pesmi z njim celo zaplesala. Proti domu smo se odpravili dobre volje, saj smo se zabavali, poskrbeli za zdravje, hkrati smo pomagali pomoči potrebnim in s prostovoljnimi prispevki udeležencev prireditve, z do-nacijami podjetij in s spletno dražbo športne opreme znanih športnikov zbrali 4.630 evrov. IRIS STOPAR, 9. c, OŠ Petrovče BRALCI POROČEVALCI 45 Po prometnem znanju tretji v državi Otroci že nekaj dni po rojstvu, ko s starši zapustijo prostore porodnišnice, postanejo udeleženci v prometu. Ko postanejo sopotniki v avtomobilu, začnejo opazovati okolico. Nato moramo starši poskrbeti za osveščanje in učenje. Zato je izredno pomembno, da smo kot starši primeren zgled svojemu otroku. Vzorni vozniki, potniki v avtu, kolesarji in ne nazadnje tudi pešci. V Šmarju pri Jelšah usmerjeno učenje in izobraževanje o prometni varnosti začnejo že v vrtcu. Vzgojitelji s pomočjo občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in policista Krsta Krivokapiča otroke navajajo na varno hojo ob cesti ter njeno varno prečkanje, s pomočjo projekta Pasavček pa tudi na pomen pripenjanja v otroških varnostnih sedežih. Ob vstopu v šolo se skrb za prometno varnost otrok nadaljuje, v prvem razredu učiteljice ob podpori SPV in policista nadaljujejo z učenjem o vedenju v prometu kot pešci, nadaljujejo tudi s projektom Pasavček. V petem razredu učiteljice, člani občinskega SPV ter policist Krsto mlade kolesarje pripravijo na samostojno udeležbo v prometu, znanje učenci dokažejo z opravljenim kolesarskim izpitom. Na šolskem tekmovanju so bili vsi učenci zelo uspešni. (Foto: Zvonko Krobat) Prometna vzgoja v šoli se na tej točki ne konča, učenci se o prometu izobražujejo tudi v višjih razredih osnovne šole pri pouku. Občinski SPV s predsednikom Francem Eisenkolerjem in OŠ Šmarje pri Jelšah z ravnateljem Mitjem Šketom pripravita šolsko tekmovanje o varnem ravnanju v prometu za kolesarje. Učenci, ki sodelujejo v tem projektu, imajo dodatna predavanja iz teorije kot tudi praktično usposabljanje na poligonu ter v mestni vožnji. Letošnje tekmovalce je za tekmovanje pripravljala in spodbujala učiteljica Irena Potočnik. Učenci so bili deležni predavanj in vaj tako na poligonu kot tudi v mestni vožnji, ves čas so za varnost in dodatno znanje skrbeli tudi člani SPV in policist Krsto Krivokapič. Na šolskem tekmovanju so bili vsi učenci zelo uspešni. Prvo mesto je dosegel Ven Krobat iz 8. c-razreda, drugo mesto Miha Frece iz 7. b-razreda in tretje mesto Matic Prah iz 9. d-razreda. Ven Krobat se je v soboto, 28. maja, udeležil 29. državnega tekmovanja Kaj veš o prometu na Jesenicah. Na Jesenice se je odpravil s svojo družino, kar je zanj pomenilo dodatno sproščenost in podporo. Tekmovanje se je kljub deževnemu vremenu odvilo po načrtih organizatorjev. Tekmovalec Ven Krobat se je kljub neprijaznim vremenskim pogojem uspel uvrstiti na tretje mesto v državi. IRENA POTOČNIK, ZVONKO KROBAT in FRANCI EINSENKOLER Zasadili drevo življenja Šmarje zaznamoval prisrčen dogodek z namenom ljubezni do otroka. V Kne-ippovem parku Šmarje pri Jelšah so simbolično zasadili drevo življenja, na katerem so imena novorojenčkov, ki so se nam pridružili v letih 2020 in 2021. Gre za edinstven projekt pod okriljem Javnega zavoda za turizem, šport in mladino Šmarje pri Jelšah, imenovan Drevo življenja, ki je namenjen novorojenčkom in njihovim staršem. V zadnjih dveh letih je v šmarski občini na svet prijokalo približno dvesto novorojenčkov. V programu so poleg pevskega na- stopa junakov iz šmarskega vrtca spremljali še nagovore župana Matije Čakša, novega direktorja JZ TŠM Gregorja Krajnca, ravnateljice vrtca Jelke Kitak, podravnateljice šmarske osnovne šole Grete Stiplošek Pajk in direktorja knjižnice Šmarje Marka Samca. Šmarska knjižnica je med drugim predstavila študijski krožek Beremo v naročju staršev in program Pravljice za otroke. Jana Turk Šulc iz knjižnice v Šmarju je predstavila še en njihov projekt, Knji-gobežnice. Za plesni nastop so poskrbele deklice zavoda Prom. Učenca osnovne šole sta recitirala misli na temo otroštva in začetkov vsakega od nas. JZ TŠM je v sklopu projekta v Kneippovem parku zasadil pet jelš. Direktor Gregor Krajnc je zbrane nagovoril z besedami: »Z vami, spoštovani starši, se veselimo vsakega novega življenja v kraju. Želimo si, da bi se tukaj večkrat videli in družili ter opazovali, kako naši otroci rastejo s parkom. Verjamem, da bodo v Šmarju imeli lepo, zdravo, zabavno in dejavno otroštvo, za kar se tudi v zavodu TŠM trudimo z različnimi projekti.« Župan Matija Čakš je dodal: »V občini moramo skrbeti, da se boste najprej vi, starši, in nato vaši otroci počutili varno in prijetno. Občina kot pozornost novorojenčkom pokloni simbolično darilo in manjšo finančno pomoč. S pomočjo zdravstvenega doma, vrtca in osnovne šole se trudimo, da najmlajšim nudimo nadstan-darde, s katerimi dobijo vse, kar potrebujejo za nadaljnje življenje.« Na dogodku se je prav tako predstavil center Viva, ki nudi programe za ženske, nosečnice, mamice, dojenčke in malčke. Zbrani so se osvežili s prigrizki Gostilne Krpan. ŠPELA ŽABERL [———i M •-- di Le» ^тт »Mepijevci« I Frana Kranjca Celje so srečno opravili dvodnevno odpravo. Mepijeva odprava po Celjskem 27. in 28. maja je štirinajst »Mepi- Med hojo so raziskovali pajke in sne- saj sta prevladala dobra volja in smeh. jevcev« OŠ Frana Kranjca Celje srečno mali film. Tabor so si postavili ob Pe- Bravo, Polule! opravilo dvodnevno odpravo z žele- čovniški koči, skuhali dva topla obroka, MATEJA ŠTOR, zniške postaje v Šentjurju do Tremerij zakurili ogenj, pekli penice in hrenovke. BARBARA PETAN in - 25 km. Drugi dan odprave jih ni zmotil niti dež, METKA IRGOLIČ Z ramo ob rami V OŠ Frana Roša je bilo predzadnji konec tedna v maju razigrano. V OŠ Frana Roša smo v petek in soboto, 20. in 21. maja, organizirali dogodek, ki so ga vsi sodelujoči in vabljeni učenci z velikim veseljem dočakali. Pobudo so dali učenci, učiteljice mentorice pa smo z njihovo pomočjo uresničile idejo. K sodelovanju smo povabili učence 4., 5., 7., 8. in 9. razreda, ki so vključeni v nekatere krožke in nadarjene učence, ki sodelujejo pri dejavnostih s področja spodbujanja ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti med mladimi v okviru Javne agencije Spirit Slovenija. V petek popoldne se je zbralo 39 učencev. Štiri men- torice smo vodile delavnice, kjer so udeleženci spoznavali in vadili čuječo pozornost, jogo in izdelovali družabne igre iz zamaškov, s katerimi se lahko zdaj igrajo tudi mlajši učenci. Zvečer smo se družili ob picah in se igrali skrivalnice, nad čimer so bili učenci še posebej navdušeni. Kar pošteno utrujeni smo potem legli k počitku na pripravljena ležišča v telovadnicah. Spanec od vznemirjenosti kar ni hotel priti. V soboto nas je po zajtrku, ki so ga pripravili učenci z učiteljico, obiskal Bogomir Dolenc in nam predstavil svoje športno- dobrodelne projekte. Vsi smo se čudili njegovi vo- lji in energiji ter psihofizični kondiciji, s katero se spoprijema s športnodobrodelnimi izzivi. V nadaljevanju so se učenci udeležili še dveh delavnic, ki sta bili v naravi, na temo čuječnosti in ustvarjalnega gibanja. Vodili so ju učenci, ki so vključeni v krožek tehnike sproščanja in vaje čuječnosti, ki ga obiskujejo med šolskim letom. Razšli smo se z obljubo, da bomo kaj podobnega v šoli še organizirali. ANDREJA ZALOŽNIK, MAJA SKAKIĆ, JULIJA GRM, MAJA GRENKO 46 RAZVEDRILO »Babi, kaj si naredila z denarjem, ki smo ti ga dali za protezo?« Oven Radiator za kurilno sezono 2022/23! Tehtni ca Km Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Biki Na travniku se pasejo štirje biki: eden je star dve leti, drugi pet let, tretji osem in četrti dvanajst let. Mimo gre čreda krav. Najmlajši bik: »Toliko da veste, deset je mojih, ostalih deset si pa razdelite!« Petletni bik: »Halo! Štirje smo, pravično bomo delili, se prav na vsakega pet!« Osemletni bik: »Ah, daj no, če kaj hočejo, naj same sem pridejo!« Oglasi se še najstarejši: »Bodite že tiho, da nas ne slišijo ...« Morje »Danes sem se pošteno sprla z možem, ker želim za deset dni na morje.« »In kam hoče on?« »Z mano!« Se kdaj vprašate? Zakaj sonce posvetli naše lase, a potemni našo kožo? Zakaj nikoli ne vidimo naslova Vedeževalka zadela na loteriji? Zakaj se imenuje to, kar delajo doktorji in odvetniki, praksa? Zakaj je limonin sok narejen z umetnim okusom, tekočina za pomivanje posode pa iz pravih limon? Zakaj ni mačje hrane z mišjim okusom? Zakaj sterilizirajo iglo pri smrtonosnih injekcijah? Poznate letalsko neuničljivo črno skrinjico? Zakaj niso iz enakega materiala izdelana letala? Zakaj se ovce ne skrčijo, ko dežuje? Če je letenje tako varno, zakaj se letališče imenuje terminal (terminus=konec)? i 3 »Gospod doktor, kaj predlagate, da dam v banjo, da bi se povsem sprostil in pozabil na vse?« »Fen.« Današnja dekleta v glavnem iščejo samo €legantne in $impatične moške. ) v v Z električnim avtom sem se vozila, ko zelenih še nikjer ni bilo ... Vaš vladar Mars bo potoval po ovnu,, zato boste imeli ogromno energije, s katero morate preudarno ravnati. Tudi Jupiter je že vstopil v vaše znamenje, zato lahko pričakujete spodbudne okoliščine. Tisto, kar vam še pred časom ni dalo spati, bo izgubilo velik del pomembnosti. Nekoga boste hoteli imeti samo zase. Preživljali boste prijetne trenutke v dvoje. 3\k Lev Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. V četrtek in petek boste gostili Luno. Povečana želja po sožitju vas bo vodila h kakovostnejšemu preživljanju prostega časa. Skrbno boste izbirali osebe in teme, ki se jim boste posvetili. Nekaj vam manjka, a še sami ne veste, kaj. To je že znan občutek. Pobrskajte po svoji notranjosti in ponovno boste ugotovili, kaj lahko spremeni vaše doživljanje situacij. škorpijon Vaša vladarica Venera potuje po vašem znaku, kar je čudovita novica. Vidno vas bo polepšala, postali boste manj obremenjeni, bistveno bolj boste sproščeni in zadovoljni s seboj ter s svojim življenjem. Želeli si boste, da bi to trajalo. Čas je ugoden, samo ne smete se predolgo obirati. Več časa kot delo vam bodo jemali prijatelji in družabne obveznosti, ki se jim ne boste hoteli izogniti. Obdobje je dobro za dogovore. Konec tedna bo Luna potovala po vašem znaku, kar bo povzročilo, da se boste bistveno bolj posvetili temeljitemu razmisleku o situacijah, ki vas mučijo. Lahko se boste tudi nekoliko oddaljili od drugih, s čimer ne bo nič narobe. Če boste doživeli nekaj trenutkov negotovosti, se vprašajte, kje ste ga polomili. Zelo kmalu boste ugotovili, za kaj gre, in vse vam bo kristalno jasno. Dvojčka Še vedno ne boste prepričani, kdo je z vami in kdo je proti vam, kdo je odkrit in kdo zahrbten. Dvomili boste, ali ste imeli prav ali ne. Ne skrbite, vse se vam bo razjasnilo. V ponedeljek bo vaš vladar Merkur ponovno zaradi svoje direktne poti stopil v vaše znamenje. To vam bo v veliko pomoč pri delu, učenju, dogovarjanju, komunikaciji, odločanju, logistiki ... Vaše misli bodo hitre, beseda bo vaše najboljše orodje in orožje. Rak Strelec Nov delovni teden bo prinesel Luno v vašem znaku, kar bo zelo pospešilo delovni tempo. V torek bo nastopila polna luna v vašem znamenju. Pazite se pretiranega izkazovanja čustev, ostanite takšni, kot ste. Ta recept se je izkazal več kot uspešen. Zdaj je na vrsti nasprotna stran, da se vam dokaže. Napetosti se bodo unesle. Stres minulih dni bo samo bled spomin, umirili se boste. Kozorog Počasi prihaja obdobje, ko boste lahko odložili delo in skrbi. A ne boste posedali v brezdelju, ta strah ne obstoja. Lahko si privoščite ležernejši odnos do vsega. Bliža se najboljši čas v letu. Pripravite si seznam želja, za katere želite, da se vam uresničijo. Vaša vladarica bo dosegla svojo polnost v torek, tokrat v znamenju strelca. Nakopičene napetosti se bodo sprostite, zadihali boste bolj sproščeno. Nekateri ste se že odločili, drugi še razmišljate o tem. Če že dolgo oklevate, ali bi spremenili svoje delovno okolje ali področje dela, si privoščite še zadnji temeljit posvet s svojim notranjim svetovalcem. Poslušajte ga. Nov ciklus dejavnosti vam bo pobiral energijo, zato varčujte z njo. Vedite, da njen padec predstavlja samo začetek novega vzpona, zato pogumno nadaljujte. Vodnar Povsod vas bo polno, telefoni bodo pridno zvonili, veliko se bo dogajalo. Pazite le, da ne boste delali preveč stvari hkrati. Če si boste določili prednostne naloge, boste imeli v rokah tudi konkretne rezultate, sicer boste lahko obstali na pol poti. Najraje bi se nekam zaprli in v miru tuhtali, kaj ste naredili narobe, da se ne razumete z ljudmi. Takšni pobegi v samoto niso rešitev. Zabavneje bo, če se boste umaknili v samoto. Želeli si boste spremembe, vendar vas bo spremljal občutek, da čas zanje ni pravi. Naporen delovni ritem, ki vas spremlja že kar nekaj časa, še ne bo popustil. Nekaj časa boste še morali stiskati zobe, kajti nakopali ste si skoraj preveč obveznosti. Razmišljanja o počitnicah bodo vedno močnejša. Če si jih še niste privoščili, jih vsaj načrtujte. To vas bo sprostilo in vaša motivacija bo takoj višja. Ribi Devica Preveč se obremenjujete in hočete vedeti vse podrobnosti. Preklopite na drugo miselnost, naj bo vaš pogled na vse skupaj bolj filozofski. Kljub temu bo vse v najlepšem redu. Postopno si boste privoščili lažji delovni ritem. To ne pomeni nič slabega, nasprotno, čas boste odlično porabili za stvari, ki zahtevajo mir in zbranost. Kar nekaj dvomov se vam bo porajalo. Če dobro razmislite, je vse rezultat vaših preteklih dejanj, zato nima smisla, da se čudite. Čustvene preobčutljivosti se boste najlažje znebili, če se boste zaposlili s stvarjo, na kateri se vam nabira prah. Tako boste ubili dve muhi na en mah in združili prijetno s koristnim. Krajša pot, ki ste jo načrtovali že pred meseci, bo ponovno postala aktualna. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka NEHATI BITI NA ZALOGI Srečko, to pa res ne gre ■ KrižamKe & ugamKe ITALIJANSKA MODNA HIŠA MADŽARI SO SOSEDI SNOVZA GOJENJE BAKTERIJ SODOBNICE JONCEV iE JADRALKA MAUČEC PRIPOMOČEK ZA UČENJE KEMIJSKA ELEMENTA Ne IN Ti GLAVNO MESTO GANE 13 JEZERO NA FINSKEM ZVER Z DRAGOCENIM KRZNOM RASTLINA Z VEJASTO RAZRASLIM STEBLOM 12 ... NABER: VSE, KAR SI ŽELIŠ NAŠ NEKDANJI MINISTER (ŽIGA) DONČIC SE DRISTILO JE LETA 2018- PRIJAVIL NA CIRKUŠKA, ... LIGE NBA CILJNA NERAZSEKAN KOS DEBLA MATEVŽ LANGUS CESTNI VOZILI JOLANDA LEBAR 18 HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA SMERNICA, NAVODILO ZA DELO KABELSKA TELEVIZIJA Ali me boš zdaj ...? ZAZNAVA SE S SLUHOM POVEZUJE POSNETKE V FILM OČE (LJUBK.) NIKI LAUDA NARODNA: DEKLE, DAJ MI ... RUDEČIH TEHNIČNI IZUMI VRSTA MAMILA IGRALEC NA SREČO PRIJAVIM (STORILCA) NEKD. JAP. DRSALKA (MIDORI) 17 RINKA ALI SAVICA ŠVEDSKA IGRALKA (ALICIA) PRILOGA DELA 16 ITALIJANSKI PEVEC (AL) REČEMO MU TUDI ŠVERC ZNOTRAJ PRAZNA ČAROVNIKOV VAJENEC JE ROMAN ... FLISARJA ČRTNA, PIN SELEKCIONI RAVA SINOČI SEM NA VASI BIL, NA . KRAJ POTOKA STARI, SREDNJI, NOVI NEKOLIKO PREREZAN KI UTOPI VSE ..., V POTRTIH PRSIH UP BUDI FRANCOSKI IGRALEC DELON PENTLJA PRI PLETENJU KAREL TRILLER VIRUS, KI POVZROČA MRZLICO NEKDANJI PREDSEDNIK NDR KRENZ SLOVENSKI IGRALEC NATRIJEV HIDROKSID TAKA KOT MIVKA 10 NEMŠKO-FRANCOSKA IGRALKA SCHNEIDER Povsod z vami AVSTRIJSKA TV MEDN. OZN. AZERBAJ -DŽANA ZBOGOM (POG.) ROBERT JARNI ... ROVER JE AVTOMOBILSKA ZNAMKA TURŠKO JEZERO NEKDANJI SMUKAČ (HANNES) BOM . NA PLANINE, NA STRME VRHE OČE (STAR.) NINA RICCI Z OGNJEM POVZROČENA POŠKODBA V SMUČARSKIH SKOKIH JE 253,5 m 9 JAN ŽIŽKA SLOVENSKI BALETNIK (VOJKO) LINDSAY LOHAN ŠATO SLOVENSKA PARTIZANSKA BOLNICA 15 CERKOVNIK (POG.) 14 NOVOZELANDSKI ALPINIST (EDMUND) SUDOKU 521 4 5 3 7 8 7 9 6 3 1 3 7 8 4 8 5 3 2 5 3 8 3 7 4 6 1 SUDOKU 212 4 8 6 5 9 1 6 5 2 1 8 5 2 3 4 9 8 6 1 8 7 5 5 4 9 8 REŠITEV SUDOKU 520 REŠITEV SUDOKU 211 5 9 6 1 2 7 3 8 4 3 1 7 6 8 4 9 5 2 4 8 2 3 5 9 1 6 7 8 5 4 9 1 2 6 7 3 2 6 3 7 4 8 5 1 9 9 7 1 5 6 3 2 4 8 1 3 8 2 7 6 4 9 5 7 2 5 4 9 1 8 3 6 6 4 9 8 3 5 7 2 1 9 2 8 4 5 3 7 6 1 4 5 1 6 8 7 2 3 9 6 7 3 9 2 1 8 4 5 3 8 4 5 7 9 6 1 2 2 1 6 8 3 4 9 5 7 7 9 5 2 1 6 4 8 3 1 4 9 7 6 5 3 2 8 8 3 7 1 4 2 5 9 6 5 6 2 3 9 8 1 7 4 INDIJ 3 RAZGLASI 4 6 7 JAZ.....ON RIMSKA 51 5 ODENEM 2 8 OKLEPNIK 11 novi tednik VMHÜ г i/wmyj/ KUPON Ime in priimek: Naslov: Telefon: Nagradni razpis 1. do 3. nagrada, knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve nakupo-nu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc. si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 14. junija. Geslo iz številke 22: Dobrodošlo poletje Izid žrebanja 1. do 3. nagrada, knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Stanislav Mulej iz Štor, Jelka Čepin s Polzele in Liam Kračun iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 48 INFORMACIJE Qme/uum pok/wvitey "JÄGER Vitop чр - - . - I I - - - --- (Pokrovitelj phost! j ■ Ш •i« * Ш i g. J novi tednik] VcdHC? £ IMCI/I^j! [radio celje www.novitednik.siwww.radiocelje.si O v f H ^ >! v У f T к 0, Ш/ phaznovcuye 77. Iwjdnexm dne dVoveaa tednika d\feddja, 19. junij, od 15.00 dv 20.00