Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. ; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
Tečaj XII
Ljubljani v sredo 29
marca
1854
List 2 5
Debelo korenje

#
Popisali borno sedaj, kako sejati in obdelovati to k orenje, kteremu se taka hvala poje, in ker ta
Vsak nov sadež, ki množí pridelke gospo-	pride od slavne kmetijske družbe, ne
se more z veliko hvaležnostjo sprejeti. Kme- od kakega barantača, si smemo svesti biti
darju
tovavci današnji so veliko bolj pametni od nekdanjih kterim sta se mogla celô detelja in krompir s

da je
5
resnicna.
Debelo korenje ali debela merkva (Riesen
silo vrivati, da so se ju přijeli. "AI tudi naši'stari	môhre) je posebna sorta navadnega korenja; ker
oćetje niso casopisov imeli, ki bi jih bili soznanjali	pa debelo zrase, se imenuje tudi velikánsko
z novimi rečmí in jih spodbadali k skušnjam.	korenje, Riesenmôhre. Mesa je belega in posebno
temi besedami začenja časnik češke kmetij-	sladkega, čez čevelj je veliko in 3 pavce debelo
ki se
ske družbe priporočilo debelega korenja na Českem tako dobro obnaša, da ga imenujejo „.pravi blagoslov božji", in od kterega pravijo, da je za kmetijstvo, zlasti za male kmete, skor tako velik dobiček kakor sta detelja in krompir.
en koren
vaga
funta
in
pol ali
funte
?
?
na
oralu se ga pridela 120 do 300 centov.
Za jéd je to korenje veliko bolji od navadnega in se raji dá mehko skuhati. Tudi za goveda, pre šice in konje je tečna pica; krave dajejo vec mléka
Noben dozdaj znanih sadežev za živino se ne P° njem
more v pridelku primerjati s tem debevcom. Kako deleč pod njim-je repa, ki ima veliko vode malo tečnega v sebi!
In
Je pa debelo korenje tudi rumenega mesa.
i i m a veiiKo voue, pa	Gorák in vlažen (mokroten) kraj, in pa lahka,
kolikrát nam še to £o- ilovnato-peščena, rahla, globoka in rodovitnazemlja
• a li	• i v	m • m	i i	■	• •
sence snedó! Pa tudi peso prekosí. Tudi za čio- se mu naj bolj prileže; tedaj je dobro, da se njiva,
veka
kako dober je ta debevc! Ce se navadno
ako
je mogoče, že pred zimo čez cevelj globoko
1 •	I	1 •	f	V	9»
korenje člověku kmalo priskuti, ako ga poredoma izorje ali prekoplje, in mocno pognoji
spomlad, berž ko
m v
Je
se tega nima to korenje bati. Tudi lesen nebo	^^uuaj na »pumi a u, uciz. ku
nikdar ta korén, kakor prihaja rada vsa naša repa. zimske vlage osušila in enmalo ogrela
Z g o d a j n a
se je zemlja
* .M nv.vu , I1UUVA j/» I.IWJW '«»» « U« Jiuw» « v^u*	«IUIORV » IH^Vy UOUOIIO 111 t ljlliaiu U^l U 1 « , tO JC, AU —
Po N e m š k e m seje začelo to korenje tako nec mesca sušca ali iz začetka mesca aprila se njiva
ko
razširjati, da funt semena, ki je
ki
predlanskem
grosev veljal, velja letos že veliko čez goldinar, in še dobiti ga ni.
Da pa ne bo kdo misli!, da je to korenje že
se enkrat preorje ali prekoplje.
Seje se korenje z roko po širocem ali z ma šino v verste. Bolje je, ga sejati v verste,
ker
kakošna davnej znana sorta ali da je tista sorta, ktera se prodaja pod imenom „francozkega debelega korenja" (franzosische Riesenmôhre), mu povemo, da ta sorta je vsa drugačna in se loči od vsa kega drugega čeravno belega in debelega korenja po posebnosti mesa in tudi po notranjih last nostih perja, ker nima ne k aro tin a ne druzemu
se semena
deluje.
Za
se potřebuje
prihrani, in se
potem loze pleve in ob
oral v verste z mašino sejanega semena ^ funtov, z roko po širocem pa 12
funtov, ali na eno gredo
sezenj drugi lot.
A
ki je
široka z mašino
lot
seznjev dolga in , z roko pol
Kdor to korenje pozneje seje, kakor smo ravno
korenju navadnega dišečega
olja
v sebi
za
tega voljo se ne priskuti člověku, ako ga jé

5
in za
tega voljo živina tudi njegovo perje tako rada je, ker nima korenju navadnega zopernega duha.
Ni tedaj v štacunah kupovati tega semena, ako se za terdno ne vé, da je pravo, ne po imenu in debelosti, ampak po las tn os ti.
rekli, naj dá seme pred skoz 24 ur v osoljeni vodi namakati. Ker se seme rado vkup derží, naj se pred setvijo s parstjo ali peskom dobro pomeša in taka poseje
Kdor ga hoče sejati v verste, pa mašine nima naj naredi s kopulico po 2 pavca globoke gredice
7
r
ne popolnoma po
čevlju saksebi; v te
gredice naj
redko vseje seme in z lahko brano ali narobe ober
Zato naj pa tudi kmetovavec, ki to seme seje, njenimi grabljami zakrije in povleče.
marljivo skerbí, da ne pomesa pravega semena
z
drugim
5
in da ne seje navadnega korenja s tem
pravim debevcom.

Kadar so sajenke zrasle, se pridno plevejo, in pregosto stojećih se toliko izruje, da ostale stoje po pol čevlja saksebi.
Ko je naša kmetijska družba zvedila, da so se kmetovavci na Českem s tako zadovoljnostjo poprijeli debelega korenja, je naročila tega semena in ga po prijaznosti ravno dobila od si. češke kmetijske družbe 2 funta. Kdor ga želi poskusiti, naj se oberne berž na pisarnico kmetijske družbe v Ljubljani; pa po vec kakor k vecjemu po 2 lota ga letos ne more nikomur dati, da zamore večim postreći, S to mervico naj si priredi vsak le seme za drugo leto, po navodu, ki ga damo v tem sostavku. Družba ne terja druzega plačila za to seme , kakor da vsak, ki ga přejme, ji v jeseni oznani svojo skušnjo.	Vred.
Ako se je pozneje zemlja bolj vkup stlačila, se enkrat ali dvakrat zrahljá (okoplje), in pre goste sajenke se spet izrujejo tako, da stojé za kakih 9 ali 10 pavcov saksebi. Zdej izrovani ko
renćiki se porabijo za kuho ali pa za živinsko pico.
Navadno se p o sv.
Mihelu, to je

mesca ok
tobra ob suh em vremenu to korenje z njive sprav
lja tako, da se mu naprej perje, 2 pavca nad ko
reniko

poreze
?
li u napi ij fjtiji/ , ^ p»» v«
potem pa koren z matiko izkoplje
Izkopano korenje naj se pusti na njivi ali na kakem podu ali v supi nekoliko časa ležati, da se enmalo izpari; potem se spravi v shrambe, kjer ne zmerzuje.
Na spomlad se izberó naj lepši koréni, se vsadé proti koncu mesca aprila v dobro, rotí ovitno zemljo po čevlju narazen — za seme; steblica, ki jih je korenje pognalo, se privežejo h količem, ki so zatega voljo tikama korenja v zemljo vtaknjeni bili, in berž ko začne seme rujavo pri-hajatí, se odrežejo stébla ter se v maj line snopke zvežejo in na zračen kraj pod streho postavijo, da popolnoma dozorijo. Kakor hitro so stébla suhe, se seme izmlati.
Gospodarske řečí.
Nošnja na plašcenici.
V liburnskem primorji od izvzete Kastavščine noter blizo do Plominščine ni, zunaj nove ceste pri morji, za vol j stermih krajev nobeoih drugih pravih kolovoznih. potov; zato si morajo ljudjé potrebnih reci ali na mul-ci h, konjih in oslih stovoriti, ali pa na herbtu znositi. Nosijo pa razne reći večidel le ženske tako, da se možki, zunaj kaksnih gréd, malo kdaj vidijo nositi. Vpertivajo si pa ženske, ker na glavi nič ne nosijo, svoje bremena prav umetno na tako imenovano plaščenico ( Tragband).
Plaščenica je, kakor povoj, 3 do 4 sežnjev dolga, pol čevlja široka, pa na dvoje zvita, in od posebnih tka-lic na kitice tako pisano tkana, da je snutek iz bele in cerne volné in debele preje, votek pa iz černe volne, kar vse vkup goldinar, ali se kaj več veljá. Brez take plašćenice, ko si vso vpasejo in krivac za njo vtaknejo, ali v klovčik zvito na herbtu nesejo; kmečke ženske v delavnikih skoraj nikamor ne gredó , ker si večidel same, posebno zvečer domů grede, morajo za ogenj, vse sproti preskerbovati. Hoteč si ženska breme naložiti, položi, plasčenico na tla, ali kamor je priložneje, tako, da je penkla zgor, oba enako dolga kouca pa eno malo saksebi zdolej; ako je pa breme spolzivo, križema; in ako je treba, ga ž njim poveže, pustivši zgor penklo, zdol konca. Naloživši si breme, potegne penklo čez-nj, ga potlači in sede pod-nj, si potegne penklo čez glavo do pasa, konca pa si vzame pod pashama, ju potegne v penklo, stisne z njima breme, kolikor je treba, ter ju podvije penkloma pod ona delà plašćenice, ktera k životu stisnjena, prideta spod pasih; potem vstane in nese. Ako se noseč breme stisne, pritegne samo konca spred na pasu v penklo, in ako ju se ostane, ju podloži na herbet pod breme, kjer ju tišči.
Na tako vižo nositi ne terpé rame same, in ple-sčenica ne reže tako v nje, ko obramnice, ker je ves život tako rekoč v breme vprežen. Ko se prinese na mesto, ako ni kaj za razbiti ali zlomiti, se potegneta in spustita samo plaščenična konca, in breme pade na tla. Ako se ima pa brenta nositi, takrat si verže ženska en konec plašćenice čez desno ramo okolo vrata, da ji čez levo do tal visi, z drugim vsim koncem si po vise-
v	v	v	n
cem opase život terdo, makne brento toliko, da nje dno euo malo cez brentenak (kamor v kuhini, pri šterni ali lokvi brente postavljajo) stoji, potegne viseći konec plašćenice gor, da je večja penkla, opaše ž njo brento pri verhu, se oberne od nje, podloži pod njo plašćenični pas na herbtu, pritegne spred pod pašom viseći konec, kolikor je treba, si ga podvije in nese tako, da brenta «amo na plaščeničnem pasu na herbtu stoji, in kakor eno malo nazaj viseć se prav nič pléč ne tišči. Da ne pluska, ako se tekoće stvari nosijo, se dene v brento lesena skledica ali kaj druzega takega. Ako nosijo ne-lekoce reci v škafih, potegnejo plašcenico skoz škafove
ušesa in nesejo ko brento; in tako se more na plašćenici vsaka stvar, naj je kakoršna koli, nositi.	J. V.
Premišljevanje
narave in previdnosti božje v nji.
^^ Poslovenil Mihael Verne.
Modra naprava cele zemlje.
Ceravno je ćloveški razum prekratek, da bi moget Stvarnikove modre namene o osnovi zemlje popolnoma zapopasti, je vendar v stanu s pažljivim premišljevanjem marsikaj spoznati, kar ga napolnuje z občudovanjem velike modrosti. Ze podoba zemlje ga lahko tega prepriča. Nje podoba je skoraj krogli enaka. In zakaj? Zato da žive stvari lahko povsod na nji prebivajo. Ta namen bi se ne bil mogel doseći, ako bi prebi-vavci zemlje povsod dovelj toplote in svetlobe ne imeli; ako bi se voda na vse kraje lahko in dostojno ne delila; ako bi vetrovi povsod, kakor je zemlji nar bolje, pihati ne mogli. Da se vsi ti nameni dosežejo, se ni mogla zemlji pristojuiša podoba dati. Nje okrogla podoba delà, da se toplota in s ve tlo ba, naj potreb-niša pripomočka za življenje, lahko povsod enako raz-širjata. Brez te zemeljne osnove bi ne bilo mogoče, da bi se noć in dan, merzlo in gorko, suho io vlažno vreme verstilo. Ko bi bila zemlja čveterovoglata, čunjevita, kobrasta ali kakošne druge voglate podobě, bi je bil nar veči del z vodo zalit, drugi pa popolnoma suh; v nektere kraje bi ne pripihala ne naj manjša sapica, druge pa bi vihar vedno razdeval.
Ko bi bila osnova zemlje m eh kej ša in p uhle jsa, bi se ljudjé in živali va-njo pogrezovali ; ko bi bila ter-dejša in gostejša, bi se ne dala obdelovati in bi ne mogla tako mnogoverstnih rastlin roditi in rediti. Zemlja obstoji iz raznih, poredoma ležečih sklad in iég raznega kamnja, rud in zemelj. Mnogoverstno korist, ki jo ljudjé in živali iz tega dobivajo, ima vsak pred očmi. Od kod bi dobivali bistro vodo, ktere v svoje življenje in okrep-čevanje tako moćno potrebujemo, ako bi je lege peaka, ki jih globoko v zemlji najdemo, ne čistile, in tako reći, ne precejevale?
Na poveršji zemlje se čudovito versté planjave, doline, grići in hribi. Kako oćitna je njih korist! Ob koliko svoje lepote bi zemlja -prišla, ko bi bila povsod enaka in gladka planjava! Koliko bolj zdrava je, da se versté hribi in doline! Koliko pripravuiša je marsikakšne rastline in zelišća roditi! Ko bi hribov ne bilo, bi ne moglo toliko ljudi in žival na zemlji živeti; manj rastlin, zelišč in drevés bi imeli — perstenine in rude pa bi popolnoma pogrešali! Brez studencov in rek bi bilil Puhi, ki se vzdigujejo, bi se ne mogli ne razdeliti ne
vkup deržati.
Jasno ko beli dan je tedaj, da cela osnova, podoba in notranja in unanja vlastitost zemlje je napravljena po naj modrejših postavah — vsim živim stvarem v radost in srećo! _
0 Noriku in Noreji.
Spisal Davorin Terstenjak.
Drugi članek.
Zgodovinski pregled.
(Dalje.)
Zgodbe Noričanov iu njihovo stanje pod rimsko vlado
nam je že već historikov na tenko in izverstno popisalo, tako Muhar v svojem „Altrómisches Norikum" in An-kershofen v „Geschichte Kàrnthens". Ker naš namen ni pisati politične zgodovine, zato se na spuščamo v tenko razlaganje in sporočujemo častite čitatelje v druge
knižne delà.
Toliko o zgodovini Norika.
99
Preden se pa lotimo zgodovine Taurišćanov, moramo povzeti povestnico Keltov.
Pervotna domovina tega ogromnega naroda je bila od nespomenljivih časov odPirenejev do Rajne, od Alp do atlantiškega morja. V letu 388.—382. pred Kristovim rojstvom se je ta ogromni narod pod Bel love so m in S i go ve so m naj prej iz svoje domovine izseljevati začel. Livi (V. 3.) pravi, „da jih je mikalo po sladkosti sadů in vina, ki ga niso imeli domá". Ali ta poltěna želja gotovo ni edini uzrok bila, temoć preobilnost stanovnikov. Sigoves je svoje trume peljal
čez Kerkinske lese, Belloves pa v Italio (Liv. V. 34.) Draga trama je šla pod Kombaalom v Tracijo (Paasao. Ciraec. X. str. 750.) okoli leta 360.—335. pred Kristovim rojstvom. Velike vojske so pod Cerethriom, pod Brenom in Alcikorom v Grecijo, pod Bolgom v Macedo-nio rinile in od onod pod Lomnorom in Latarom (Luta-tiom) prek sle v malo Azijo, kjer so Galatsko kraljevino
ustanovili. V leta 184. ali 186. pred Kristov, so Rimljani gornjoitalske Celte do čistega prevladali.
Kakor Livi piše (XXXIX. 23.) se je jedna ga-
liška naselbina okoli Ogleja ustanovila, in brez dvombe Je iz teh Celtogallov zmešani narod iliro-slavenskih Japodov postal, od kterih klasiki pišejo, da so sepunk-tirali H in celtiško orožje nosili. Malo prej 191. leta pred Krist, je celtiško pleme Bojev, kteri so v gornji Itálii prebivali, čez Alpe nazaj stirano bilo, in se je skoz kranjske planine do sorodnih Taurišćanov vleklo, kteri so na severnem podnožji gore Klaudijske (mons
Claudius) stanovali 2) in se je kraj Tise gori do Kar-
patov ustanovili.
V	i
Ce si zdaj razne plemena celtiške pred oči postavljamo, ktere so iz svoje perve domovine cez Alpe in Řajno v pokrajine slavenskih pervih stanovnikov prišle, vidimo Boje potovati čez helvetske planine in si sedeže v sosesčini slavskih Vindeličanov kraj jezera venetskega «(Bodensee) ustanovljati, od onod dalje proti iztoku kraj danajskega levega pobrežja do ustja Aniže (Ens) se vieći, in proti severu do ilhtelških gor se razširjevati 3). Prihod teh celtiških Bojev je slavenske stanovnike iz Vindelicie tiščati zacel in od meje helvetske, in tako uzrok bil, da so se valovi slavenskega narodskega morja metali čez Karpate do baltiškega morja. Slavske betve, ktere so od bab jih gor med Drinom in Drilom kraj Dunaja in Tise kot pervotni stanovnik i živeli, je pretiral in premagal celtiški rod Skordiskov, kteri so se naj berže pod Bolgom ali Cerethriom leta 280.— 270. pred Kristov, rojstvom tam ustanovili 4), io tako iz južne Europe v severno preseljevali 5). Posebna betva teh Celtogallov so bili Tauriščani, kteri so, kakor Plini terdi „in tergo montis Claudii" stanovali 6).
') To nam pripoveduje Strabon (IV. str. 207.) Pa zna biti, da je to punktiranje imelo kakšen verozakonsk pomen. Današnja pokrajina Stari Vlah še opominja na bilost Keltov, ktere so Slaveni imenovali Lahe ali Vlahe. Vlah pomeni v cer-kvenoslovenščini tuj , peregrinus. in Slaven, pervotni stanovnik teh pokrajin, jim je dal to ime, ker so iz tuj ega prišli. — 2) Pli ni u s III. 28. — 3) Caesar Bell. gall. VI. 24. Tacit. Germ. cap. 28, Strabon IV. 187. — 4) Athenagoras (lib. 5. Deipnos.) misli, da so ostanjki Brenovih Celtov. — 5) Justin XXIV. 4. Pausanias (I. cap. 4.) pravi od njih, da so vse ilirske rodove, cio Macedonce podjarmili „omneš Illyrici populos opressere". In Justin (lib. VII. cap. 6.) da so, ko so Panonce premagali bili, več let s sosedi se bojevali. „Domitis Panoniis per multos annos cum íinitimis varia bella gesserunt". Iz tistega časa divjih Bojev izvira gotovo slovenska psovka, ktera je v moji okolici znana: „Ti Bojani „Ti Bujan«, „si divji kakor Bojan". Da celtiški rodovi niso v 6. stoletji v Illyrikum in Panonio prišli, se vidi iz Diodora S i kul a (lib. XXVII.), kjer pravi, da „Olympia centesima décima et quarta haec gens (Gallatarum) primům Graecis innotexere coepit". — 6) Plin. Hist. N. III. 28.
Njihove naj imenitniše mesti ste bile Taurunum m Singidunum v okolici današnjega Zemuna in Stolnega Beligrada. Po naseljenji Keltogallov v slavenske per-
votne dežele so kot take tedaj samo ostale Dalmacia,
^ ___ £
Liburnia, latria 7), Carnia, vès Norikum, v Panonii zemlja rodov Segestanov, Pokupjanov (Colapien-ses), Tribalov, in Ilirov („proprie dictia — pravi Plini — da jih od političnih — Trakov — loči), dalje zemlja Jasov, Andicetov, Breukov, Arivatov, Acalov, Amantov, Latovikov, Varcianov, Oseriatov in Osonov, kakor so
se vse te plemenčeta od panonskih planin in bele gore (mons albanus) do ustja Kupe, in od onod prek do se-verne strani blatnega jezera gori do Karpatov velele 8).
(Dalje sledi.)
Slovanski običaji.
Ženitovanje v Dalmacii poleg turske meje.
(Konec.)
Dokler možki tako igraje pojejo, obedjejo ženske, potem tudi one vodijo kolo, popevaje dve pa dve različne pesmi.
In tako po versti prepevajo, da svekerva (moževa mati) zuve, jeterve, déveri sedijo in darů čakajo. Na to jo déveri v kolo pripeljajo in razne pesmi pojó.
Iza tega popevanja zapové starašina, da se ima razstava v cerkvo odnesti, in, zastavnik jo vzemši, grejo vsi proti cerkvi, snahe pa in dekleta jih prepevaje
spremljajo enmalo.
Vernivši se izpred cerkve k ženinu na večerjo, jih zastavnik na svoje stroške počasti v pervi kerčmi, ko prejdejo preko placa.
Po večeri vzamejo deveri z nevesto vse darove, ktere je ona od svoje rodbine přinesla ; nevesta jih med nje deli: kumu dá v robcu zavito sošico robačo in oti-rač z rožo (pušeljcom), svekaru in svekervi (moževim staršem) robačo nesošito, deverom (moževim bratom) íq ženinu v robcu sošito srajco, jetervam (moževih bratov ženám) in zuvam (moževim sestrám) bel robec ali po pisan zastor (Vortuch), rnalim pa dekličicam od hišne rodbine černe verbce (pankeljce) in svatom ostalim pozlacen cvet (pušeljc). Kum svoj dar prejemši, dá kumi na verč vina kos kruha in v njem zaboden cekin ali dva, ali namesto tega zlat perstan, za ktere mu se kuma zahvalivši prikloni in roko poljubi, pa mu ravno tišti verč (bokal) drugega vina prinese in na njem šiško.
Ko so dari razdeljeni, starašina zahvalivši se za pušeljce in dare napiva rekoč : „za zdravje ovih cvetov in darovi vsikdar se v zdravlju zastajali, v ljubavi živeli, z darmi se darovali in s cvetom kinčili mi in naši
otroci, ako Bog dá!"
Po večerji se igrajo igre vsakojake, pa še le okoli
pol noči grejo damu odlog tistih, ki so od bližnje rodo-vine ali ki so od deleč prišli na svatbo. Na odhodu se strelja na puške, nevesta pa spremlja kuma enmalo in mu dá v dar mošnjo z zlatimi žnoricami, on pa nji
cekin ali naj manj križavec.
V jutro stane nevesta perva, in nazove vsim od
svekara in svekerve počemši dobro jutro.
— 7) Ostanjki gališkega upliva kraj Adrije bi se mogli bolje uvažavati, kakor so se doslej. Istria je še ohranila več vesi, kjer se zmešan ilirsko-galsko-talij anski jezik govori. Bratje Istrijanci nujte se! Stvar je zanimiva. Strabon piše (lib. VII.), da so ob času Alexandra velikega kraj Adrije živeli. Kako zgodaj so si mogli južni Slovani že upliv drugega jezika skusiti, in vender še je jak in čist. V tistem času so dobili Ilirci od Gallov besedo kader, par sum, mogoč sem. Kader je celtiška beseda in pomeni: der machtige. starke (Glej: M one Geschichte des Heid. in Europa II. 489, nota). — 8) Obširniše od tih rodičev bom v
članku „Panonia" govoril.
Svati, kv so pri ženina noćili, grejo z deveri in
cesarskih kasah okoli 7 mil*
Po razglasu c. k. mini
nevěsto in z drugimi dekleti po vode k naj boljemu stu- sterstva je bil celi znesek cesarskega papirnatega dnarja dencu. Fanti streljajo iz pušk , dekleta pa pojejo na konec mesca februarja 149mil. 880 601

za 998.821 fl.
pare razne pesmi, na priliko:
Snaha naša rano podranila
„Oj tako ti, lepa naša Stana!
Z deverimi na vodo studeno, Tvoja te je mati pozdravila, drečala jo dva sokola siva
i
Poslala
naj , da te uprasamo: Alj ti dobro pri Kostu in lepo" Mlada Stana modro odgovarja: „0 tako mi,
Dva sokola od oein'ga dvora, Vidila ju nasa snaha draga , Vidila ju, pa ju poznavala,
dva sokola siva!
Sokol'ma se smerno priklanjala. Pozdravite mojo milo mater, Ko sta vid'la dva sokola siva, Prav ji bota, ljubca, povedala, Eden graje, drugi pregovarja Pri Kostu je dobro mi in lepo Snahi naši sta tak govorila: Slično mi je, vse mi srečno bilo".
Ko pridejo k vodi se poje ta pesem:
Ko to vidla snaha naša. Hitro brate dozivala:
S ščitom vodo izsekajte, Z mečem travo pokosite". Ko so snaho brati čuli,
V
Sčitom vodo so izekli,
n
?
Na jezeru hladna voda, Kjer neveste se shajajo Vse neveste in deklice, Med njimi je naša snaha, Na glavi ji zlata krona, Dve žnorici od bisera In dva kodra suh'ga zlata In dve peri čanbolove;
V	vodo se pogledala,
V	vodo ji krona pala In dve žnori od bisera In dva kodra suh'ga zlata
In dve peri čanbolove.
Na vodi natoči snaha vere (bokal) vode in daje iz njega piti vsim, ki so z njo, dever pa ji persne trikrat
Z mecem travo pokosili Zlato krono izvadili. Dve žnorici od bisera In dva kodra sulťga zlata In dve peri čanbolove, Pa jih snahi darovali.
vode po persih. Po tem pijejo rakijo sabo prinešeno, in nevesta se ljubi z vsimi. Vernivši se iz vode nosi snaha poln verć vode, dekleta pa pojo:
Snaha naša rano podranila Z deverimi na vodo studeno,
Svekarom da daleko spremenje Svekervam pa neodgovarjanje,
j
Da prinese u dvor vode hladne. Vsim deverom hitro poslušanje, Ko je Stana u dvor se vernila, In jetervam čedno milovanje, V dvoru je vsim srečo dělila. Z ovam svojim čedno dočekanje.
Kobe.
Novičar iz austrianskih krajev

1% Ljubljane, Prečastiti skof g. Baraga so vče
raj zjutraj zapustili Ljablj
in se po železnici podali
k lavantinskemu g. knezoškofu Slomšek
drej
u v St. Anod kodar grejo na Danaj in čez neke tedne nazaj v severno Ameriko med Indijane. Milo je bilo visoke časti vrednemu gospodu zapustiti svojo domovino, ktere
morebiti ne bojo već vid nem spominu in bivši bogoi
ili, ki pa jih bo vedno v serč-ohranila. Ž njimi sta šla sedmošolec A r ko
P
hovni, eden iz krajnske tîrajnca) Ida
za njimi pa grejo nek 3 du-, dva iz lavantinske škofije (tudi Přetekli teden je bila v Ljubljani baronovka
Reinsberg - Duringsfeld
1851 na svetio dala venec
kih
prav lepo in mićno p resta vije nih v
k
d ni h p
e m š k i
je v letu
jezik
pod naslovom
„Dôhmische Rosen";
ker se je naučila tudi
jugoslovenskih jezikov, bo dala tudi venec jug
kih
narodnih pesem na svetio in iz tega namena s svojem možem in sinčikom čez leto v Da-
je bi
brovniku; je bila v Celovcu in v Ljubljani in gré drugo leto v Zagreb. Vsa nadašena je slavna gospá za jugoslavenske pesmi. To je pač veselo za nas, da tudi Nemci zmiraj bolj spoznavajo lepoto našega jezika in duha

ki živi v pesmih naših
Novičar iz mnogih krajev

Po naj višjem sklep
bo
k
r a zst ž a vn i
na Dunaji leta 1859
obertnijsk
Ker je za dei
je m cez 50 milionov se 141.500
podpi
eanih, bo tišti, ki je vzel 300 akcij, eno manj dobil Pri dunajski banki se je od tega zajema spečalo 28 mil.
pri m i n ist er st
dnarst
15 mil., pri deželnih
vec kakor mesca janunrja
Na Danaju delajo za slo
vesno obhajanje cesarjeve ženitve prihodnji mesec take priprave, da enake svićanosti na Dunaji še nikdar ni bilo. — Ban horvaški je ukazal, da od 1. aprila mora po vsih gostivnicah v mestih, tergih in poleg velike ceste povsod tarifa za ceno jedil biti, ki je poterjena od dotične gosposke. — Na Poljskem so jeli vosek tako z belo smolo in grahovo in bobovo moko mešati,
► da je
vlada ukazala oštro to goljnfijo zasiedovati. — V popisa Dunajské bolnišnice beremo čudno prigodbo, da je leta 1852 neka Stajarka, iz namena se konćati , požerla v
4 dnéh 405 šivank, ktere ji je pa zdravnik čisto iz ži vota spravil; bile so vse černo zarujevele. — Iz Tur čije ni od vojske še nič posebnega; govorilo se je
»
da
je 45.000 Ru80V pri Isakci cez Donavo v Bulgarijo planilo; pa ni res; gotovo pa nek je, da Rasi že zla namerjajo čez Donavo v Turčijo udariti. Kolikor manj je pa dosihmal imenitnega od vojske, toliko več bobni po svetu razodeva tistih pomenkov, ki jih je imel car rusovski s poslancom an g lež kim v Petrogradu od januarja do aprila lanskega leta, in ktere je zdaj mi nisterstvo angležko na beli dan dalo. V teh govorih na-znanja car, da se bliža konec Turčii, in da bi prav bilo, da bi se rusovska in angležka vlada (za diuge vlade car nič ne mara), ob pravém času popolnoma ze dinile: kako bi se pokopal mertvi m o ž (tako imenuje
a n g 1 e ž k i
rusovski car Turcijo). Ker pa car ni pri vladi nič opravil po volji svoji, se je vernil na fran
9
J®
v
cozko vlado, in ker mu je tudi tukaj spodletelo poslednjem pomenku rekel angležkemu poslanců: „Evo! ako hoćete vojsko, naj pa vojska bo! A1 vedite, da jo
bodem za čel z milionom vojakov; ako ukazem, jih bo 2 milioca ; ako pa bom prosil, jih bo 3 milione".
Iz terdnjave Koróne (Kronstadt) je nastavljenih 800 velicih topov, ki molijo svoje žrela na morje, sprejeti
angležko-francozke barke
»
ki se
V
ze
precej bližajo tema
nevarnemu kraju, kjer bo strašna vojska. Angležko bro dovje je bilo 25. t. m. blizo Ni bor g a v velikem Beltu.
dah za vstajo zo-
V gerski kraljevini se
množi
%
per Tarke tako, da ga vlada skor ne bo vkrotila. Naša vlada upa, se s prasko popolnoma zediniti osnova edinstva še ni znana. — Turski mafti (izlaga-vec kórana) se nek obotavlja dovoliti v osvobodenje kristjanov na Turskem; pa se bo moral nehotoma
vdati
>
pri Boga je milost!
Rothschild je pre vzel
Turkom nakloniti zajem 20 milionov il. — Omenimo še, da v Parizu so imele bukve na svetio priti pod imenom^BS
55
nov
zemljovid Europe , od kterih se pravi, da jih je sam césar Napoleon spisal; v teh bukvah se razkladajo sanje nove Europejne, sostave in dežel, in Rusom na-
merja nekaj sila novega, rekoč: „pred vsem je treba, da se Rusi pahnejo iz Europe v Azijo, deleč čez njih sedanje meje!
a
Današnjemu listu
je pridjana 15. pola
„občne zgodovíne44
Stan kursa na Dunaji 27. marca 1854.
5

i
Obligacije
deržavnega dolga
±7
4
3
21/
/ '2
0
•2 r>
v
80 71 s/
2
fl. Esterhaz. srećke po 40 fl.
4 4 /4
fl.
66 '/
4
t
52 41'/
2 4
2
Oblig. 5% od leta 1851 B 105 Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 79
Zajemi od leta 1834
1839

n
201 113
» n
r>
n r>
n n
Windišgrac. Waldštein. Keglevičeve Cesarski cekini.
n
r>
r>
» 20„
« 20„ »
26 % „ 28 V 10"
2 n
P'4 r> 6 fl. 26
Napoleondor (20frankov) 11 fl. 1
Suverendor.......18 fl. 40
Nadavk (agio) srebra:
^ na 100 fl. . 38 fl.
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.