Lcfo lix. ittvmn 13.                           9 umnu, o snu 29. immo 1926.                                  Cena Din no

I.a«J« tu* aaa pt;«MM, Une ali ■•*•!;• U ^rasaU«. — IamtsiI: do 30 peth a 3 D. <k> 100 vrst 2 50 p, vcćji i usci a ti petn #rsta 4 D; notice, poslano, ir ive, lefclame, ptekHci beseia 2 D. — Popust po dogo-veru. — inseratni dave U posebej. — tt*tof MSkl Harfi4  velja tetno v Jugoslaviji 240 D, a taoacmsivo 420 D
Ijpnmtstv«: SbsUoti sUm *Uv. lf priUiftf*. — T«i«loa *t*t. 904. lf—IHir KmII«*« allca *•* 9V l. Mtotripi«,  * Telci« **•«.   S4.
■V*       Poitnlfia platana * gotovini.
•M^istrcivo za šums (n rute
Znano >3. da spada minlstrstvo za lume in rudnike med takozvana 20-srGdan^a rr.inlsirstva. Pod upravo te-s:a ir.jiistrstva s£ nahaiajo najveća b> jrasiva r~Š3 države, pcvrh tc;ca §2 bD-Kastva. ki so v direktni, takore'roč prva tni !asti države. Vrednost državnJi mzzlnv ztq v nepreccnljive milijerdt». Poles: z^zlncza. besastva raz^Gla*"* naša država §i z er-ako neprecenljivlm forsastvem rud. O Ljubiti v Bolni trde strokoviraki. da bi se tarnkai mcfcli or-ganiziraii največ^. železni rudokopi sveta,
V vseh modernih državah se pojav-Jjajo intenzivni pokreti raziržavlienia oprave in je n. rrr. Italija že razdrža-vila pošto in brz? ave In namerava tuđi dru22 jarane državns uprave reformirati v tem smislu. Će tuđi načelo raz-državljen'a še ni roT-Inoma sigurno, je jasno, da se mora državna uprava čim prej kcmercijaJiz'rali. z\aij,t\ pa minist--stva in uprave tak ih r>os>3v. ki so strofo srosi><xiarsi:exa značaja. Sem spada v pr\ri vrsti tirdi jospodarstvo z držav-nirni šurramj in rudnik i. Pametna ko-mercijalizacija bi bila pfcdvsem na ms-sta v tzm tninistrstvu, s kajim bi moral naš fnanćni ministar v prvi vrsti ra-curiti pri sanac'ii državnih f/nanc.
Poročilo o debsti o piiaračunu mi-irtstrstva zi šrme Ln mčz v finančnem odbora pa meče na vse te stvari skraj-no tecnno luč. Naša javnost je s strahom doznala, da znasajo prebitki tega mini-strstva samo znesek. ki pri c^rorn-nem državnem preračunu skoraj ne pred v peštev. in da je Š3 di\ tJi mi!iicnov priđo-blcn potom ncsistJtnati-čne rn nesoci jalne redukci'j državne sa uradništ\~a. S pimetnim, dobrim j?.^spo-darstvetn, s p.šre^o. na načelih trgnv-skesra in inJustrljsAega poslovania ba-zitaiocD urravo državn'h sosnodarsk h PDdjctij, bi mojf0 mlnistrstvo dv.s^iti državne doh^dke sa cscrcrmis zneske. ?«.esto te^a edino praviiaega načina ra hr>če vladna večLna zv"5aii prebite^ v budžetu minisirstva za srme in ruds s tem. da bo zapet pometa!a neusmiljenj na cesto na slctine rodbiji. Prihranki bodo minimalni, saj bo reiucirancem treba plačevati pokojnino. na drugi strani pa bo brez dvoma trpelo tuđi dobro ff,;spodarstvo. ker nimamo nobe-ne ffaranci.'c. da redukcija ne bo izvedena zopet popolnoma nesistematično ln brez upcštevania stvaroiui razmer.
Sir.iptorra.ičen *e ta poziv za vsc rosr>cdar<bn in firančno politiko seda-nje vlade, a značiLn tuđi za današnje politično situacijo. Vlada RR ima v Narodni skupščiii! dvetretiinsko veČJio, je na zunai in r>o zatrievanKh njenih vu-diteljev boli Inmcgcna in kompaktna kakor je bila katerakoli prejsnja vlada. Kljub bmu pa ni zmožna nobetiega 1 kenstruktivnega dela. ne more ustvariti I ničesar. kar bi bilo 2a državo res ds-bro in koristro. To je znak ali njene absolutne nesposobnosti ali pa notra-nj^ra razdora, morda tuđi obojcjea. Nai bo ra taln aii tako. ie jasno, da nusi tak crsan zem v sebi kal smrti in da so dananšiemn režimu dnevi Že štetL
Berlinski „burši" za Avsfrijo
—   B^rHa, 19. jajiuaria. V cedeijo rve-Cer  ste  bM   tu  dve   zazčilm   pifrcd.rvU  na itGterh je prišlo d3 velfrih  man:fertacii   za. Kiru&icv    Avs^ije  ia   NcmZijc    Berlinski b*irU  so   ^raznovaii   na  veliKcm   komersu, ki  so se ga   L*JeTežć1i    oć'.-^^    ?>rc4 i2.vjiTuii visokih   državnih  oblasti. 43 !em:co u teno-vitve   >rnjha^.   Rajni  gcvonnrlci   so  prmiđo-▼sii »solo 12 vfil.qoncrv Ncnvev, ki morrjo žrveti   pod "rejim   jzrmym,  katertn   pa   bo ra5ij3ia svob'da Sele. fco se dcjia&nla Nem-Cija  in A\-*trija  združe v  Veliko  NemćjD.
Isti večer se je vršila svečana otvoci-tev rs-stave avrtrij^ke rirrs/ke tnri-tike v ir-r-.tarih umetnjškega doma. Orvoritveni go%"cr je imel pre<iscdn3c nemSkca prrla-ir??nta soc demokrat dr. L6be, kj je na-tlašaJ, <ia je razstava samo nrdaljcvanje Ušteda dcla, ki sretni za združHev obeh •emđch držav. Lrbc je kot prcd5edntk a.vstr:"jsko n^mške zvere za zsdru/rtev Av-8*7-1: e fn Nemčije mrxyvedzl9 da se bo rdruževateo deh* n2daljeva4o z vs© paro. Tuđi a-v^strijski p"*l2*iik v Berlina dr. Frank Ie n:^a5al, da treba z vsetni <flasni po speševeti   avs-tnjsfconemSki   promet.
MRAZ V ITALIJI.
—  Trst, 19. jancarja-     V sevenri ftafili v??Ja velik mraz. Včeraj je ves dan snežilc. Mraza je bilo v Aleksandrijf —15*, v Plaoen* ri ^rd snežri  metež  hi —!€• C. Na morjo so bfii veliki viharji fn ie bilo več parnfkov prško^ovanfh. nekaterf man ši parnikl so se ćelo pojreziuli
PrersUa rapva v Mm ota
Odobrena sta proračuna ministrstva za Some in rede ter za vere. — Vladna ve5ina je na djeh dolgih sejah pređelala pro-račni flcacčnega ministrstra, ki znasa nad pet četrt milijarde.
— Đ^osrađ.  19. Jonnarja.  Finanini od-b-Tf je včersj  pr.-poldnc ncdalievil  rrzpravo o   i>rorači--nu   «nin"strst\a   za   Šume   in   ruJ-nike. Pred sejo c*ćhera je b! sestrnek vladine ve-Jfne, ki ]e traj^! d.e uri, tako da je h!!a   r-dboTova   seja   orvnrjena   še e   ob   17. V miristrstvu za šume !n rudine znrSa po rzzn'h reddkc jan f"kL:vTii j>rihranck 47 mi-Fjonov  Dtn.  Red«cTTarri4: bi  154  ttra<in2cov. Re<h*cirrjo  se   tuđi   rnetne  poštanske  za   jrv f5c?rdo%TtTJ a. Ka  goadarske lnves'icć e  H  go-sjkjjarici   irstfk.   k2atof   trdi   2a   r^zne   «ro-s?odcr?.1ca  _   isrrdriške   pitrcb^črne      Na}-man|   j2   raTiBerotra     re^aclra-a   direkcija §um In rudnliOT Ijubilanske o"j'a tL RedJ-c:m!T je ce!o kre^U za vzdrževanje m^j in ofmcjn:1i   zn2^nv.   Na   posroitfcirTr'cj   s^ji   je ffovTTil   pa~-l.   dr.   KuJovec   o   redvSkcfi'   d^-lavskih pbi rn o prerrro^u, ki ra  dcfcavija Trbrvdjka   pr'MT^s■■ike?na   dnržba   tmr^o dr^žje,   kakoT   ie   cetia   premoću   v   d"usrih đr-?avch-       Mu^Mmarrsitl    p-^^nec     rftiseiii Al:ć  Ie  Z2ihiev£\ da  5e v Ss-rnjeva  urto^ Tvrvi  Sumarna   ir-kademija  in   mcnianističnn f^kiilteta.     Pc^rnoc   dr.     Šamenkovid ne  more vercvati,    da bi  23cf\*iim  m'ni^tr-sr/a za Sume in rr-dnike znz-šzi znere1«  H5 m'MjTfKrv.  P3   sro\oru  Se  r.ckzicrh   člsn v fjn-jvjrreTa  cdlKjca Je vladina večina  z   19 proti 6 zi£S">vc:7i s^rejela jKarz&m min^tr* stva za Sume in nrdnike.
Nadaiicvala in končala se je mto debata o i>roračunu minlstrslva za vere* ki znr.ša 1*41 milijonv. Na pravoslavne odaad^ cd tcjra 56 rrri'icnov. na katolike pa 34 mi! jonov. Mini^rrstvo sarno bo potrošilo 15 mlijonov. Govorili s tk>sI. DemetTrrvič. Smrdej in mini-ster Trifunović. nakar je bH tuđi ta pro-rač::n ob II zvečer 2 glasovi vladaš večine sprejet.                                            1
Na dnevnem redu sta 5c proračuna ministrstva za vojsko in fin. ministr* stva. Naravno je. <la vlada za p-oračun vedne^a mmistrstva ^s^'sod nejvečje z?.nU man^e. VlsdS-na vejina se Ie zato sestda pj iccitJani 5eji finanČreTa cdbora ter je rcL^>ravlja]a 0 proračunu fnanćicga in vcrjiiesa mm^trstva. Ta sc^taneK je trajal do   rjoiiij?h   juiranjiTi   ur.
Seja finančnej;a cxll}OTa se vrSi da-nes sele c*b 16. in priđe na dnevni red proračun frnančn^a ministra. Opozicija vztraia na stališ ču. da mora vlada pri tej Dril&i !>odati izcrnno poročik) o finančnem stanja naše države.
— Beegrsd. 1°. januarja. Rađt praznika Bcgojavljsfiia danes dopx)ldne ni bCo se je flnančnc^a odbora, sestala se ie v narodni skurščini Ie vladna večina, ki je rszpravljaia o proračunu flnanč-nes:a m'rrstrstva. Debata je bila zelo živahna. Pr'sotni so bili posamni oddehti načelniki finančnejja minristrstva, ki so vladnim posbncem p.iiasnjevaU posam-ne postavke fin. ntinistrstva. Za pcpol-drte je določsna seja im. odbora.
Prcračvn fin. rrc'jiitstrstva znaŠa 1 milLardo 330 milijonoV.
PRODUKCIJA NAŠIH RUD
— Decgrsd, \9. januarja. V svojem rcročilu je minister za šume in rudnike specijalizira! dchodke m izdatke svojta resora- Med đru^'m je cgatovil, da cbstoja rudarska kriza, ki ima svoj vzrok v krizi naše indtistrje. Prošb !e-u.i se je v Jugoslaviji DTc<lucJra!o 13 mi-K.-cnov 8C0.O00 stetcv premc^a. 15 OQO stot&v soK. 4 miliionc železne rude, 300 t!s<>č železa žn 50.000 manganove nidc. i
mi boce preongatili pronio urare
Gdpnmjo nz\ se presretni oddslki pri reUkih žnpanih, mesto njih pa se uvede 5—5 prosvelnih direkdL
— Ceograd, 19. jannarja. V prosvct-neni ministrstvu se vrše scdaj konfc-rcnce slede zakona o univerzah. Ob-enem so v prosvetnem ministrstvu raz-pravljali o naCrtu zakona glede pro-svetnih direkcij. Prosvetno ministrstvo pod vodstvom Sterana Radića nam> rava odpraviti doscdanje prosvetne od-delke posamnih oblasti, mesto njih ra ustanoviti posebne prosvetne direkciie, katerih število bo zna^alo 5—6. V pro-svetnih direkcijah na* bi bil po en ci-rektor in po dva inspektorja. Po no-yem zakonu o prosvetnih direkcijah ti imelo rese vati prosvetno ministrstvo samo te za deve:
I.)   organizacija   vsega   javnega   in *
priva tnega pouka v državi; 2.) vrhovno vodstvo in nadziranje nad celokup-nim poukom in prosvetno administracijo; 3.) pripravijanje vseh prosvetnih zakonov in izvedba teh zakonov; 4.)iz-ćajanje normativnih naredb o vsem javnem in privatnem pouku; 5.) odloc-be glede otvoritve in zatvorit ve šo!; 6.) personalne zadsve, ki se vrše po poslovniku o kraljevem ukazu; 7.) personalne zadeve v delokrosn prosvet- 1 nega ministrstva: 8.) uprava šolskih fn prosvetnih nstanov m stipendije in 9.) izvedba vseh pos!ov, ki spađajo po zakonu v pristojnost prosvetnerra ministrstva.
— Zssreb, !9. jr. nuarja. Vest o upo-kojitvi devetih vseučiliških pofesorjev v Zagrebu je izzvala povsod v javno* sti srlobok vtis, zlasti zato. ker se na-b^:ajo m&d uiKiko.ienc: tuđi učeniaki. ki uživaju sloves trdi izven mej našs države. Rodi tem *e ^ctootoval v Bergrad rektOT za^rebške univerze dr. Dra«o Perović* da se na merodajnem mestu informira o avt^ntičnosti prvih vesti o upokojitvi. Rektor namerava v skraj-nem slučaju zaprositi za avdijenao pri kralm.
SpIoSno vznenrrjcnost je izzvala rudi vest, da mora prof. dr. Prelo*, ki je tuđi vpokoien. kot dwkan filozofske fakultete na  bnniavni  nalo«:    ministr-
stva takoi izročiti svoje aj^ende prodekanu. Radićevski listi, ki so v silni za-drezi. se izzovarjaio. da je ta vest mi-stifikacija. dasi je cčividno resnična.
V zvezi z uookojitvijo pnofesorjev na zajcrebški univerzi doznava vaš dopisnik, da bo npclcojen'h še nadaljfljih ret profesoriev medicinske fakultete. Svoječasno je bi! spreiet so^lasno skleo profesorskeca zbora, da se izkljufi profesor dr. Miku^ičić radi nadostojnega vedenja. Za izključitev je srlisovalo zTa-sti pet profepoTJev medicinske fakultete. Prosvetni minister Stepan Radić je sedaj na novo reaktiviral kljub protestom profesorjev dr.   Mikufičića,
Mddžorshl fašisti zohtevojo diktaturo
Skof Zadnrrec gre mesto ▼ zapor ▼ mmosksm. — Aretinui ni*  [ nistroT Tsak. — Zbororanie «Probni2{o£ih».
-- Boifimpeštm. 18. jairoaiia. ViSje sodiSce je zavrnib priziv državne** pravdnika radi aretacije vojaškejn 5ko-fa Za<fravcza. Med interesiranimi kroici je sklonjeno, da se Skof umakne in da odide v neki avstriiski samostan V javnosti ie ta vest vzbudila izredno slab vtis. Sef franeoskih detektivov Benoit je rrispe! iz Par^a v Budimpvšto Ur
•10'        -i#-l  Hfmt    *        (fc*»-**         __        ■                                                                                                                        ^
Veliko senzacijo je vzbnđlTa vest o are raciji dr. Lađi slava Fenlatandvia, nejaka bivš^ra ministra notraniih ra-dev. Bil ie v zvezi s ponrejalet Žadn.'C dneve se vođi prefekava v tej stvari, da se raz asnijo načelni motivi falzifikato--*cv ^Ji so zasledovali res patrrjotske ali pa samo cjpiMSiijne cilje. Zadnji čas so nonarejalci  vndili    rax!vc5no    življenje.
rr"Tjonov posestvo ter si je nabavi! po- | hištvo za 85 milifcnov.                             I
— BađinpešU. 18. januara. Na se- , stankih faSistovskih žen ie pos!. Karl Wolff razTravljaf o ponarejalski aferi ter je izjavi!, da smatra ponarejaitie franeosk h bankovcev za čisto privatno kriminalno zndavio in da bo v tem smislu tuđi sodišče izrekjo svojo sodbo. Vodja madžarskih šovinlstov in pred-sednik organizacije »Probujajočih se Madžarov« cir. Eckhardt j€ izjavi!, da ie treba na Madžarskem uvesti močno diktaturo. Ectno diktatura je zmožna urediti sedanje nevzdržne prilike na Madžarskom. Madžarski fašisti iziav-h'aja da ne bi prišlo do oonarcjarra francuski)] franfcov. če n« bi bilo trla-nonske mirovne pos:cKlbe.
NE ZAMUĐITE P3»LIX£!
Od danes naprej
do preklica                 a
INVENTURNfl   PRODAJA
Ccnc izvanredno   ^/f ugodne             JTr     ^pri&jte  at
^/F          v tgovini
M.KETTE, Una
modna trgovina za gospode
Pred novlmi oolitvomi 0 Nemčiji ?
SestaTa LuthroTe parlamentarne vlade ie bila ▼ zadnjem hipu preprecena, — Hindenbnrg po skuši še z uradniško Tlado* —
Edini izhod so nore Tolitvc-
— Berlin, 19. jamraria. Sestava noveza kabineta dr. Luthra, kakor so jo včeraj ia-viii listi, ie bila. v zadnjem hipu onemogo-čena. Akcija dr. Lnthra. da šesta vi delovni kabinet iz cemruma, demokratov in nemšk« ljudske stranke, ie popolnorra bankrotirala. O polnoči so deTckratje sklenili, da odkla-njajo vsaka nadaljna pokajanja z dr. Lu-throm. S tem je bila mista dr. Latlrra po-nesrečena. Danes dopotdne ie dr. Lutbet ▼rali m*mć*t za sestaro vlado pređseđnika reptAVJke HladeRbnrcv. Vzrok, da ie kon-čtto sestava vlade ponesrečila, išćeio v tem, ker so zastopniki bavarske ljudske stranke odkloniti dr. Kocha kot notranjega ministra. Dr. Kocha so de.nokratje zahtevaJi za ! notranjesa rninistra ter so pri tem vstrajali na svojem načelu enotne državne aprav*. Kakor znano, je dr. Koch pred leti Imel z voditeljem bavarske Ijod&ke stranke in ba-
varskim ministrom dr. Kafrnom. oster kon* ftkt ker je dr. Kahn zahteval bavarsko av-tonomijo.
— BerBo, 19. Jannarja. Stališe demo« kratov, ki so zalrtevaJi za notranjega mi* nistra dr. Kocha in so ođkianjali vsak drut predio^* )e vzbinlilo v parlamentarnih kro-£ih presenečenje. Demokratska parlanen«. tarna frakcija je dr. Luthru naznanlla, da cdklanja zahtevo neinsk« Tudsk« stranko glede notranjega ministra. Kakor zatrjujej« v političnih krogih, namerava dr. Luther svetovati predsednika republike Hindenbor« su, da se sestavl aradaiška vlada i mBm ■• čelu. Glavno glasilo socijalne demokracijo »Vorwarts« danes Iz ja vi ja. da se oridmik« vlada dr. Luthra ne bo mogla držati, tt oa* njo ne pristane centrum. Edloa rtUttr* #•• daale krize Je ▼ razpnstm driaraesa rtwi ta r«z»!m ■ovih vofitar.                     -   _*
j    Aretacije konranistov f Beogradu     •
— Đeosrmd. 19. janoarja. Beogradska policija ie voerai aretirala bivšega kocmmi~ stKnega posUnca Kosto Novakovića. Ta-koj po njegovi aretaciji so policijski kriminalni organi livršili Lisne preiskav« pri vseh oglednih komurrtstlh in voditeljih kormjnt-stična stranke. Izvršene so bile hišne pre-iskave na stanovanja Dušana Gjorgjevića« Bude Milotmovića« dr. Otona Krstanovića, Mišića in se pri dragih komimistih. SnoČi je bi! pri'et tadi sm bivšega notranjega rrdnistra Koste Timotijevića, Sitniša Timotijević. Bil >e aretiran na stanovanju svojega očeta.
ISimiŠa Timotijević je izjavil, da ni ma nika-kih zvez s Kosio Novakovičem, na kar so ga danes zjutraj izpvstili iz zaporov. Policija danes nadaljuj« preiskavo proti ko.no-nistom- Policijski šef je 'zjavil, da sioer ni pričakovati kakega velfkega komtmistiSne-ca procesa. Krivda Kaste Novakovića je za sedai sa.-no pollcijskega značaja m ne more
I ničesar drngega objaviti zastopnikom tiska. Po EcogTada se drnzače vzdržuieio vesti, da bodo aretirani še drugi kotnunističm voditelji in da se bodo slrčne preiskave vršUe po vseh važnih ceotrih naše držav«.
(talijanska opozicija se vrača v parlament ?
—  Rim, IS.  januar;*.  Listi  objavi ja jo senzacijoa&lno pismo, ki ga je nask>vil vod« M konstitucijon*li>e opozicije. posL Amcn* đoU svojemu prijatelju. V tem p'smu Amen« dola povd&rjs potrebo, da aventinska opo* žici ja opusti  abstincnčno politiko in da se vrne  nazaj   v  parlament,  kjer  naj   podprc delo fašistovske vlade, ker je fašizem v re«^ oici obnovil Italijo in omogoča ▼ bodočno* sti   gospodarski   in   politični   uapredsk.   To pismo objavljajo fašlstovski Ist pod velik ia ml  naslovi.   Opozicija   tega   pisma   niti   ne dementira niti ne potr ju je. Amendola sam do danes še si izjavil, da bi bilo to pismo ponarejenok
PitaetBe fezkoce v Bosni
— Beograd, 19. jaararja. Po poročilih hl Sarajeva 90 nasUle v Bosni in Hercege* vini radi snežnih metežev velike prometne teikooc 2elecniska proga SarajcvocMostar* Dubrovnik je na več mestih popolrtoma za* metena. Veliki zameti ao bili zlasti med 92 in 97 km. Ta je bil Želcmiiki promet po« polnoma tasUvljen. Potniiki vlak 9152 iz Sa« rajeva je pri 94 km obstal in je bil popol« nova zaroežen. Potcflu so morali ošteti 12 ot v sneg!!.
Zametena je todi proga Zaječar*Pala£in.
Dmite za So«rc!^i Tab-r
FTALUANSKI DOLGOVI ) ANGUJI               ;
-= London. 19, jtmiarjft. Augleflci m Hm Djanski strokovnjaki ao zsfieii včcrtj rft» pravo o oreditvi italijanskih dolgov Aogliji a tchnično*fi9*cc9egs stališča. Strokovnja« kom so bile predložene rasiične apomenico. Doscdanji potek razprave je povoljen tn jo pričakovati. da se pegajanja v kratkem kon« čaja. V glavnih obrisih je prišlo med Ao* giijo in Ital'jo do končnega aporazuma.
Borzna poročifa
J     .                     LESNI TRa
I         Prodan 1 vag. reraeijev fco meja 547*
1 vas. desit 490. Pon-udbe in povpraievaajv.
srednje.
ŽITNI  TOG.
___Prodan 1 vag. stare koroze fco. naMatf.
P«ta.1a   165,   1   vag-  Bove   fca   špilje   175
I Din. PSenica 312.50» oves fco Postojna 22% iofimec par. Ljubl^ 235, ajda 236, rž fco. Bačica 2U. »roso 300—335, otrotoj srednji 145  Din.
TA hrveert. jkss. iz I 193! 77, 7&50; CeliMca pos. d. ± 200, 334; Uub!janska kreditna banka 210, —; Merkanfalna hanka 100. 103; Prva hrvatska StedronJca 960, —: Kreditni zavod 175, 185; Slavenska banka 50, —; Strojne tovarne in Irvarae 123, 125; Združene papimke 110w —; Stavbcna druž-« ba d. d. Lh*>!jana 100, 110; Se5:r d. <L 115, 115; 4Va% kom. z2-d. dcž. b&e 2D 32; 4Vz% zast L kr. dež. hke 23, 22. ZaxrebSka borza.
Za^rebška borza«
De^^tee; Onrtb 10.8S—10^5. Pragra 165.56 —I68L56, Pariz 211.60—215.63, Newyorfc 56.14-^56.748, Loodon 273.66—275.66, Trst 225.76—229.16, BerKn 13.3955— Ii4955, Dana« 789.80—799.80. Valute: dolar 55.45-~ 56.05.
EFEKTT:
7% invest vc*cr\. 1921 77-771/«. 2%% dri. rente za ratnu štetu 311—3T4, Lji±m Hanska kreditna 210, Hrv. eskomptna banka 120—123. Kreditna banka, Zsb. 133-135, Hir>otekama banka 64—64^, JioobanKa 110—11, Pra§tediona 965—970, Slavenska bsnka 50—51 Eksploatacija 3>—^1, E>rava d. d. Osfiek 215. Šečerana, Os jek 405—*t5, Isis d. d. 65—70, Niha^ 35 Gtitman 3tO, S^avd« 140—155, S1avon;Ja 42^-43%, TrboveUska   340,   Vevče Ha
Inozernske borze.
—  CnrtB, 19. jannarja. Borza: Beograd 9.175, Pariz 19.55. London 23.1625. Newyorfc 5T7.75,  Milan  30^0.   Praga   15-525,    DunaJ 729.
—  Trst, 19. jannarja. Predborza: Beo-Krad 43.75—43^5,    Pariz    92—93.    London 12-\30—120.40,      Newyork      24.725—24.825, Prara  73;30—73.70t  Corih  478—48a   Dima]
3*™* 1                                                                        *                tSLOVENSK!   N A R O Đ» dne 23  januarja 1925.                _________________________________________Stev. 15
Pred nojoečjim hnltnrnim Skandalom
Nasilno poiUlijrmčeitje rodbinskih bmcn na Jsžaem Tirolske*.
Iz Rima srihaja vest. da je bi! obefođanjen kraljevski dekret, s kate-ritn se poobtašča fašistovska vlada, da izvede popoinc italnanizacijo imen na Jtižicm Tirolskcm. V prvi vrsti se nej t^koi rtalijan zirajo imena krajevne^a značaja in vsa imena latinske?:a ali rta* lijanskesa izvora. Kdor nosi enakozla-seče ime kakor kak ružnoiirolski kraj, mora sorejet* oficijelno i talijansko ime dotičnega kraja. Na ta način namerava fašistovska vlada tuđi na zunaj iz*:re-men'ti imena nem^kega prebivzlsrva ter ra fzpremenUi ali pobarvati za ve-fcki svat kot naHjamko prebrvalstvo. Ce pomislimo, da podrejene fašistov-ske oblasti z radikalnimi srcđstvi na-padajo južnotirohko manjšino in da gredo mnogo dalje, kakor pa predpi-sujejo cblastne naredbe ter kraljevski dekreti, potem ni dvoma, da se bo naj-novejSa sramotna zarx>ved fošistovske vlade izvcdfa do kraja,                           4
PopoJni prepovedi knttame autonomije, prepovedi Soistva v ■ntertn-skem jeziku je sledila pottaiij£fl€efije krajevnih tmen in sedaj prfraja diktirano izDrentinjanje familijanrili intes in zadnja formalna italijanizacUa juznoti-rolskega prebrvalstva. Hujie atake na Privatno svobodo si fašizem ni mogel izmisliti.
Nas zanima ta dekret radi tega« ker se bojimo, da bo enak dekret sleti il tuđi za naše Primorje, Fašistovsko nasilstvo nad našim življem bo s tsm Da£ doseglo svoj višefc. Uvcrjcni pa smo. da bo ta kaftuma sramota, ne-vredna naroda, ki hoće biti civiliziran, vzbudila vihar pretesta po vsej Evropi m da bo pred vsem izzvala silno ogorčenje v Jugoslaviju Iz svoje aeumljivo rah'očmne rezerve mora stopiti tuđi naša vlada in izgovor, da gre za itali-jan^ko »noiracjo zadevo«, ne srne več veljalL
Radić w shod u Su&otici
Prvi Radićcv ooset v Voivodi ni se je ttš3 t sesd orožnTSkib
bc,oactov. — O zunanfi politi* i f. Radić noče već govoriti. —
Kaoitulaciia pred subotiiklmi Tseucfliškimi oroicsoriL
Mmister Stepan Radić je imeL kakor smo Že včeraj kratko poroćali. v nedeho svoi s! v*I v Subotici. Ker n bil to prvi tta-dićev sfiod v VmvnJi.iL »e vladalo zanj med tamcinmn prebiva1-stvom veliko zanmanj-\ Raiić sam je misti! objaviti, da je i*ilo navznjh 25 tsoč ljudi, novjiarji pa so }Ji cenili na n df> 7 tisoć, torej približno toliko, kakor jih je b to na Pribčtvićevera sb^dn v Ljubljani.       ,                       '        -    .   .
Nameti Radlćevega shoda je b"1 v prvi vrsti. pr.JobiU narodne manjŠMC v Vojvodini. Tođa vsa agitacija in vsi napori njegovah ožiih som.iljeaikov ni*> n č pomaka i. Matižarov p b.la na sho-du Z2\o malo. Madžarski listi so sicer pozdraviti Radića, teda samo kot pro-svetn^ga ministra, ki naj bi im dal madžarske šoie. Zanim4vo je. da so b.li raditaii v Subonei zdo razburjeni. Ra-dićeva poLiič*ia man.fesiac »a ji.n ni bila po volji. A ko je na shodu opetova« no pozdrav A Paiića. se je nezadovoljstvu med radL^ah poleg.i. Da vidovi-ćevci so bili povodom Raiićevega prihoda rezervirani, pač pa je natetei Radić v Subotici na encrg.čen odpor siu-šateijev iuridićne fakuitete. ki jJi u na shodu v Maribora razžzJ.1. Gavoriiio se je, da pnaravJ aio čkademiki d^mon-straoe proti Radiću. O predsoiečih de* monstracijaij so pisali tuđi subotiški h-stl in v nekatenh so ss p^vile ccio vestu da prepravljalo demonstracije ćelo tucfi raiLkali. ker jim Radlćeva politična akcija v Vojvodini ni po voli i. Zato je bila mobiHz4rana vsa subot ška žandarmerija in t^licija, Zvtčer je b;io na postaji med radjvedii.m o5ćinstv\jm vse polno detektvov. ob strani perona so pa staii v spali rju orcžo&i z &a-sajenimi ba^n^ti.
Da bi ne prišlo do inc'iđefvtov, ;e bik> določeno za shod cgrajeno dvorišne hotela »Lnganje«. kair..;r so puštali samo liste, ki so imeli vstoi>nice. in ki je b lo vrh tega zastraž^no po žandarmeriji. Ker je pa stalo zunaj mnogo rado vednežev. ki so hoteli siišati in viu.ti Radića od blizu. s<; te slcinji naposl^J venJarh cJloćJ gjvonti na »Trsu osvobojenja«. ShoJ se Je vrši2 brez vsa-kih incidc^jov.
Obćinstvo je Radića sevc<Ia burno pozdravljalo. Pr^dsedn k shoda je czna-čil v otvoritvenem govoru zoorov^jiic K«jt veliko mariifcstac.J3 hi-vatske misii v Subotici in kot man.f^staci.o iparaz-uma Srbav in Hrvatcv. Nato je povzjl bwsedo sl Radić, ki je med drugim u-vajal:
»Vi ste sliiali o NapoJccnu. Dcklcr bi postal cesar. :e bil velut Ln nameten. toda bil je telesno maihen, kakor jaz. morda Šc nianjši. Ko je priš-I kot general z (i^-bro org^niz rano vojsko v Cjf.pt. je dejal vejakem: Vojaii! Na vas gltda>o te piramide, ki so stare 4000 let. Piramida so cgroir.nc grobnice. In baje je napravJo to na vojake tak
vtis. da so razpršili Arabce kakor ple-ve. Tuđi mi smo pod piramido, a nismo cr.šli. da se borimo. Mi imamo drtzač-ne ci je. za karere nas moraio nnvduši i rnramid2. Ko smo smvali Š2 v ožjem krogu v Zagrebu nacrti, smo raznr.s-[iali o tem. kai nai r^n^mo z Voivo-ćžno. Vsi smo se stnnjali v tem. da Srbi, Hrvati n Sicvenci brez Jadrara ni-marro bodo^no'sti. Je ra še eno morie, lo ie n.orje banatske pšjnce, ki nam je ena!vo potrebno. To je divno morje in vsaJc kJas je vrederj več ko< pirajnida.
V   tem morio je vsa   civilizacija,    Kier divja vojna, kier v hiši ni miru in kjer ni  prave  napredne  dalekov.drf^ti.    ni z'atega klasja.   Naš seitak ]2 dalekovi-den. Cn ne živi ko* bankir ed danes do jutri, m živj kot delavec od sobote d^ sebots.  nc»;> živi leta in    ćela  stoletja. Srećen je narod, ki lahko gradi svoje g^SDcJarstvo. iolsivo. promet in med-narodnj situacijo na seljaštvu.c
Nato >e »jvorii Ra4^ć o Vojvodini kot žitn.Ci uržave in poiivalil Vojvod.n« ce kot dtbrs gospodar je. U sperazumu ie puvuiaJ pr.oiižao is>j kakor nu Ura-Z'.h svojih shod.h. Pos&ono zna^ikn Je Kadićev siavospev Srb^ni, ki i.h k doigi Ura bi^to napadal in biatil. »Srbi so vod.telji v državi.« jj iZjavJ Radić. »Srb zna biti ohal m z:ob. pa tuđi ilob^T. \ u bonjcvci. &u i,a mciiki in AiuOiari so si bat ci napraviti iz vas lonce. Joda vi ste ohrarui rkavš^j)3 in vero, toibs ne cojx»vsko. Vi su jasno spoznati, da ste dtl hrvatskega naroda. Ne smete poza hiti, da srno se sp^-razumeh z radJcali zato, ker so oni isKrwru. Cva hoćejo ostaii Srbi, r.an pa dovc/ii-»» da ostanemo Hrvaa N* za-hteva.'j. da po^ianemu Jug^slovtni, ne-kaka zmes* cu katers bi so p^> crknX
V    vlatii   d^ia^n   na   to.   da   sp^štLjjmo meunarc-đne   pego-dbe     o     nacj-tuilnii n;an^j;ali. N^š^ nar^Jnc manis.ns bj-do imele več lusk) um aualo p.,£o<iJw, toda š-rle putem, ko uredimo  notranlo situac.iO in resimo velik problem, nam-rwj  oj no sa je z Italiju.  Najprcj  se  mu-ramo   za \ aro vati   p*txl  n^mnii  pusio-lo\ š^noini.«
S tem je bil Ra-dlćsv govor zaključen. Nato je prcč.tat Radić pozdravno brzojav, o kralju in NJcoli Pašiću. Slc-dil je aas:op dekana suoouUe pravno f^iHcetJ, pred kater*m j^ Radx v nav-zcčnosti novinariev na ćeli crti kapi-tLiiral, Ceš da bi b.I tr.orai prti v Su-bot.co prej, credno je im;l sbci v A^a-riooro. V raz^jVuTU z d^KaiiLmi Aći-movićem je Radić msd drugim izjavi):
»Ko bom imei večji vpiiv v vlaiU bc»4o seje ministrskega sveta javne, razzn kadir se bs razi>raviiab o vo-jaških ali kak ih đrug.h d-likatnih zade-vah. V vladi se dalima Po prepričanji:, ne pa ro strankah. Povodom diskusiie o tem ali enzm prob'efnn se pnslavi na-vadTio več rad kaiov in radxevcev na eno. kakor  tud; na dnzga stališ će.  Ni-
GOSPODIČNA VAMPIR
KoToMfna mmtkn burtui fdM fa'c n tmchi brez kraja In konra. — \cse!l doi'vljaji dveh vcjcljakcv v ve Ikem (f h»Vb ca:stv:). — Kom'tne m s*ref a po ne scene. — Smitno nevarna votn a v ćlrfaju&tn) avtu. — Živa bitka rešenalco^n a — Tnumf ljube ini. — Zmagzna l^ubos-jnincst.
Kđmr *•■ •*!!• aiMuliBit fetmetvai In rasvaMlrUaH mmt hiti, Ca m% zamadll
Na avtdcnjc a* A.3 ' 25.# i,aS. aa 9.
«I3itnc3i Kinu Matica*.
vodilni kinu v L'ablani k       •                                                        Td. 1.4.
koh" pa nišo railtaM na e4ii. a mdićev-ci na drugi strani. Jaz s« navadnD spa-razumem s PaŠićem že naprej in v ta-kili slučajih J2 vprašap.jc definitivno rc-šeno. Zato tuđi nećemo kompanjonov. ker bi morali sic^r vedno vpraševati. kakšno srališčc rnvzema K'orcšsc, Spa-ho ali Davidovlć* To bi bi! stcg!avi zrna; V vsaki stranki mora biti avtoriteta. ki lahko govori v imenu csle stranke. Sre-ča našx da imarrro PaSiča. Beg živi Palica ie sk> kt potem ra kakor skle-ne radikalski klub!«
V nedelio zvsčer se ie vm;l Radić s svoil-m sprernstvom  v Beograd.
Lefosnji ljubljanski velesejen bo poleti
Vne 15. t. m. se ie vršila seja ve!e-sejptnske uprave, na kateri se je raz-pravljalo o do4oč»tvi termina letcšnje-ga v^rčJiejsra velese-ma.
Znano js že naSim industrijskim, trgovskim In cbrtnm kres^m, da «c uprava zugrebšktga sejina sklenila. prirediti letos velesejem namesto kot ebičaš-no spomladl, meseca avjoisia.
Z cz-rom na iziave razstavljalcčv Ijubljanskega velesejma in po toč.iem PTdidarku. }z uprava vcleseima v Ljub-Uani skienila, prirediti v letu 1926
od 23. ianija đo S. fulija VI. Me<l;:aro<Lit
vzorčm velesc'ezi ta cd 1. do 13. septembra
Veliko pokrajinsko rczsiavo vina, cvetja,   sadja.   govejs   živine   in koa\ hig";cne in iim€t.TO5tL
So^nska uprava pricne v na^rai-%?m času z riiZ^i.STanjem x^ri"avn:c itt se naprc&i vse razsravIjaJce, da neiru-dotra prijalijo s\cV> udeležbo. Ćim prej b-jdo zbrane priiavtrice, tem lažje in hitreje se niort-io razdejiti razstavni prostori in izvesti čim baljša orjioniza* čija.
Ker •*> se lotos razstavni prostori znatno rcconiH. si bedo gotovo vcČJa P3»d*etja r.ajcla  obscžr^jsi prostore.
Politične uesfl
—   Kccgrcs reptibUkanske strance. Za prllc-dnji mesec J3  b:I  določen    v Be cg rad u k^rg"es re^rbLkanskc stranke Jugoslavije. Tu kcnsres iz sedaj od-gcdcn  na nedotečen čas z motivacijo, da je oo-lit-cna situacija §c preTra'o jasna, iia. bi b*4> uiugo-ce ^avzeii kik^j &:a-liš^c.
= Kongres socll^stičnc stranke. V ned3ljo 17. t. m. je bil v Beogradu otvorjjn kongres soc'.jalistLčne slranke Ji:20iia\'ije. Zastc pariti je b.la 35 (Tsa-nizacij iz ce!e držuve. Za tredseđnika Lvngresa je bi! izvoljen znani sce :all-st»ciij vedja VttaiTiir Korač. Na kongresu so bili podani rail.čni rcfcratL l3r. T&palović J2 v svojem govoru na-gla§al, da so bila zadnja leta med s^ci-jaiističnimi vrstami v znalcu plemenskih berb, a sedaj je dosežen sporazum, ki omc^o^a enoina frento sccijaliiCir.a Ju-iPTsJavije. Odobren je bil nato referat glavnc^a odbora jjlede enetne ergan zi-Cije   scciTalistični   stranke  Jugoslavije.
—  HFSS v Zr.grebu. V ncdelj se je vršila sknrSčina zagrebške crgan'zacije Hrvatske Zajednice. Skupština j-s rod predsedstvom bivšega zasrrebškega župana dr. Srkuija sk]vnila, da vstopi tuđi zagrcfc&ka Hrvatska Zajednica v Hrvatsko  federalistieno  seljačko  stranko. Za  predsediiika  je  b:2  izvotjen zusreb-ški podžupan    dr. Krčel.ć,    za   tajnika
g'avni urednik ^Hrvata« Ivan Per*!i5. »Hrvat« ostane tuđi v bod^ce g'as:?o organizacije. 5 tem sklepcm te rt. Z-definitivno prcš'a v taber HPSS, ki je kaJior znana, prevzjla rickđanjs radi-ćevske separatistićn^ rarole rn boce z nrimi L«:£kušaii svojo srečo med lirvat-skimi  volilci.
=^ Zunanj! inlnlster demantira. Beo-grndska »Po1it^,i« in &rv%\ I'5ti so objavili iz nedeljske seie fjianinega odbora, na kateri so raz^ravijali o proračunu zunanjc^i niini^trctva. iz'avo zu-nan zzz ministra, da je oficijelna -Madžarska zapletena v pcnarejaisko af^ro. Tisl:ovi"»i cddelck zrnanjega minlstr-stva sedaj deir.antira to poročilo in pravi, da ic zunanj! rrrinister dr. NlnČ č san o izlavJ. da so v to afero zap!eter?e »uradTi2 madžariJ<e vojaške in civilne os&be«.
= MinTstrsk? nviomofctn. Na sobot-nj rtečni seti finanč.iega odbora je ?o-\r,r 1 tuđi posi. dr. 2anić. nekda^Tiji za-veznik Rad'ća, zJaj njegov na.'hujši nasprotnik. Vzel h zasti na piko radi-čevska ministri Pa vi a Radića in dr, Nikića, katerim z!asti zamerja, da tro-sita tolike vsote xi avtomobilske vož-aic. Tako je dr. N.kić. ministar zi šume in rudnike, fclcg porabs avtomobi-la iz beogradske garaže vstav-1 v rro-raču.n za avtontcbilsko vožnjo š^ Ispi z.nesek 46.C00 Din. minister agrarne re-forme Pavle Radić pa cslo kar 1S0.000 Dji. Posl. Zanić je »j^ifal cb^ma tn;ni» strcrra. da ni5ta nč manj »gospo-skat. kak-c-r so bili rtjuni predniki. čeprav ved-no pravita. da sta seljačka ministra.
Prosveta
Ec^crtoor Narodnoga gledališča ▼ Ljubljani.
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer, Toreic,  19.: Zaprta
Sreda, 23.: Obrt gospe \Varrenovc. Premijera. Izvcn.
Čctrtek. 2K: Henrik FV. Red P. retek. 22.. Krpan ailajš!. Red D. Scbota,   23.:   Periferija-   Delavska   predstava. Tzven
Node^a 21: cb 15 Dt>p. Z3i>clj s.4ca, Ijudrka prcistava po zn žanih cen: h- Frven. Ob 23. z^eCur Druga m!:d sf, ljudska predstava po znižzziib cencii.
OPERX
Zač^tck ob pci 23. uri zve^cr. ToreV.  19.: GJuma3i. Pov-stek. Red C. So-cda 21: Srce iz Iccta, Pcciv na p!es. Ca-
priceao  esp^sn-oJe.  ReJ  E Četrtek.  2\.:  Zaprio. Pctex 22.: Ak!a Red A Scbota 23.. Zvedave 2ens5ce Red B Nodelja 2\.\ Eva. ljudska predstava po zaU
lanih cen^h. Izvciu
—   G'amačl  -   Pcvrttsk.  Dcnes  sveSer se   pc-Jeia   v  operi   za  red   C  zadni kxat  v jbcnmryu   o?eri   Glumici   ti   Povra;iek.    V operi GI umaci pene   vi oso Ccnla tukrrt gost Z. Zdcnko Knittl. Ostale vlo?e so v isti za* sct?bi  k£nor pri  ćozećan]M  precLUivUL
—  Vrs'.si rsJ Ut.den^k'b o^^niib pred-stav se Je moral SDremsrfti in  to vsled  resa,  ker  je  sodel-ovanje  mušice  Drav&kc  divizijske   c-biastl   v  scbr>to   ncmoE <5e.    Zc-to c^ozancir^)  abonente  reda   E,    da  nj hova predstava v stccIo 23. t m. rt-nsnti reda A pmejo predstavo v p^tek 22. In u>;*nen!i roda B v szboto 23. t m.
—  Premijera ▼ Uub Janskl drami. V sre-do 23. t. m- vrši se v nr.ši draiTTi preTn jera Shawov« dra*ne v $t:*rih  dcjaajlh Obrt s>-
s^>e Warrenove v reŽTIi g- Milana Skrbin'Sta.
V   drami  casu>p:.jo  sledeie  o:ebe  ga.  Wcj-ren-Nab!ccka,   njc^a   h35   Vi vis eVidved-nvsL, sir  Crofts Skrb nicK,    Praed-K'rdj,    pastir Gardaer-Ceszr,    nies^v  *in    ^rank-Dr&no vec. Premjera *e drame se vrsi kc-t Uvea prclstava.
—   C "Č.   J2lka   Stamatovli,    ki   priredi s\t?   prv:   koncer:   v   Ljubljani   v   Četrt:k, d:Jc 21. t hl, je pe\ka lepeza glcsu In oi-L'čne  inter^retac: c.   Do sedrj   Je  aastepela v   raraib  beosrr.jsMh   koocerrb,    ncsto?"la ■je pa že ti>d< po drucih večiih mestih crSs Kraljevine.   Pe\"k2   hna   tev-rsrno   So^   pra» 5k-.-^a  k^^^ervarn-tja,  katcez^   je   sbs-'hri-r^ia z od čnira tiTJehcm. Krit ka hvalj nJea kr:-«cn   g^as   m   potebn^   povdarj.T.   da   po-drja  pesmi   tiiTske  vrebine  poo !nc<ma   d-^ vr^eiK) fn  iz dna  duže   Z2*o  je  pa?o'n--~a rezrum'iivo, da  s: 5e za r.a? koncert f hr^.ia •'r^ke   v?*mt   v  rbd^'.av!   nr'rK'l:   nrdtmt'b $rb?fch  skkdate'jev. Obansr\*o vehim^ ni ta koncert, k* je  prlrejen v prvi  vršiš   za to,   da   si>^nrmo   srbfito   k»Tnccrt:-f>   pe'v-^Va VtCTTAvero,   kntere   smo  d^  5fdrjl   ?•  rrrrr©-rema m^lo sifAr.ii ps olš ii kmcertih. Pre4-prodeja  vst^nlc v Mai!5n? knjirarn!.
—  Pr^mii-ra dr?.mi »Olirt j:is-^3 Wsr-r^nov^t.  Dar.es   z\rcčer  Je  v  črrrrč  p'tmi-je^a   Sh"wove  dr3m2   »Obrt  ^^i^pe   VVrrrc-rr-^-e«.  ?haw Je  fc^t  avt.ir  našemu   sr'ed"?!-ške:r'j rb^'nsn-y  đ-hro roTr.sn. Irred n!"-jC'Tv-'b  d3J  so  se vorizorib  v s-dnj:h  !et:H na na?em cdru s'edeča; *PS'scmr!!oD-», >An-drc&lus   in   lev*   ter   »C^zar  iTi   K-ec^'trc«,
V   teh   d !;*i   £e   n'«rn>o   s^riznrl!   t*pč-;era Sb^wat  Jd je  Se!  na  oder   zc-to. d3   f3re!o kr:t/ko     o     soc^alnih   tzsta^avrh   Č'ove>ve dr;tžt>e-   Kc<   trk   pr'de   *e?e   se-drj   n-»   n;^š rder   s  s\T)23 d~anv*   »Cf>rr  frcsive  W^r'e-nm-e«. kjer t \-so s1!o 5:ba laSinorHo £;v ve'Ue dn?!.bc  ter ii strss krinko z obrara. Orspa \V2rren Ie fsstnica ja*vT!*ii t;3 v ve't-^em  rr.estvi. V očeh  avt-T?a  »e ona  n:d_.'ž-na, zat^ pa cb;oja  družbo, ki  je kriva, da se   je  morala   podati   g^pa  Warren   na   t? pot ter na ta n^ĆIn cHajfc-t? sv-^-j rev«!:ro.
RevSč'Tia   je   riri   Sh3wu   n^*e^:!     rlcčio. Vloero   gcKipe   Warrea   i^ra   ga,   N:b!odva,
Pcdrobnosii o falzifikaforskj
t       VJ    t
OfUZtll
V nedeljo se je vrnil iz Nemičje urad-nik   zagrebške   kriminahie   policije   ćr. Bosdanović  z  beograjskim  še^om  kii-minaine policije g. Lazlćein. Freiska.a o  ponarejanju   dinarskih   tisočakov   v Nemjiji je končana in se bo proti are-tiranim osetam, ki se izrode našim ol> lastem,  v   kratkem   pričelo  sodno  po-s:opanje. Dr. Bogdanovič je izjavil, da ie uspeh preiskave v Nem^iji copoln ir ča so  tam aretirane vse osebe, ki se bile v zvezi s ponare.anjem tiso^dinar-skih Lankovcev. Dr. B3gcianović je ^ri-ne-el v Zagreb obširen materijal, zbran v NemčijL   Ta materijal   ć?ilz   poponc sliko ćele falsifikatorske afere, pri ka-teri gre izkljućno za kr?niinaini slupaj brez politične pnrnesi, čeprav ^o acka-teri listi v Nemčiji. kjer je za aie,-o vla-ćal3 veliko zanimanje, skušai umazano zadevo izrabiti v strankarsko-politi^ne svrhe.
NajvažnejŠi moment orelskave v Ncmjiji je, da so prijeti idejni začetnik! falzifikatDTskega rpdjetja, kakor tuđi njega fmansijer. Kot intelektralni 7a-ćei;n;k afere se smatra Peter Car, zaUe-vo ca ie financiraj Peter Javor. Papir 2a falsifikate je naročil Javor ori tvrd« ki Hcriran Bcrgenkamp v \Viesclu.
Da firmi ne bi bila stvar sumijiva, je dal Javor na papir za falzifikate tiskati ime neke italijanske tvrdke, tako ća S3 je zde!o, ca gTe za trgovsi o stvar. Pole? Cara je bil tuđi aretiran Viljem Ko^!eck, ki je sta*oval v hiši Javorja v Duisburgu. Car je v cst**em že star znanec nem^ke policije. Leta 1°23. je bil osum!:en, da v Nemčiji raz* pe^iava  ponare;ene  reniSke  novčanice.
V  Duisburgu so bili are ti rani: Peter Javor, tnrovec in posestnik ter naš dr-žavLan, VVilhelm  Kopleck.  prrski   d> žavljan, in Petar Car. V Bielefeldu s^ bili prijeti: Josip Msi!, Hermann Nord-holt, lastnik lito^raf j^, in Albert Buch-ho!z, vsi ntm^ki državljani. V ZaTrcjr so bili priieti: Anton Pusć, M^ito P"h"c in Ante Mamenica, vsi trije koč^rji. D^ lie Marko Koma-ina. Agneza Zamuf'a. Iva Kos, Mate MiđunM tihotape:, Petar Saban, trustilniCar. Ljubo Mirić. sl> ga; Stevo Tomljenović, <kraj tiho ta p-cev» in Mile Javor.
Jcck Lcndon:                                                          *5
Roman treh src
—  Sre^a moja, da nimate navade jemati svoje igraće s seboj, ka^ar se greste kopat, — jo je draži! Francis   —   sicer bi se bilo treba takoj pripraviti na pogreb — kar tu na pesku — zelo Ic-pega miadeniča, čigar namem so absolutno pošteni.
Tišti hip se je vrnil de-jek rn prinesel Leoncii kopa ino rjuho. Iztrga!a mu jo je iz rok in se naglo ogrnila. Nato se Vz z dećkovo pomočio znova lotila zavozljanega rebea.
Ko je bii naposled srečno razvozljan, ga je vrgla daleč proč, kakor da je imela v rokah stro-peno kaco.
—  Roke sem si umazala z njim! — je vzklik-nila.                                =. v                        '■■?•■•■■'-.!    %&>-!■■ y ■ ^.
Tođa Francls. ki }e Se veđno mobiliziraT zdravo pamet, ća ne podleže njeni lepoti, je pogasi zmajal z giavo, rekOv:
—  Nič vam ne bo pomagalo.    Leoncie?    Na vašem telese sem zapustj znak, ki ga nikoli več ne Oupravlte.
Pckazal ji je rano, ki jo je napravi! na njenem kolenu, fn se fiudcmušno zasmejal.
—  Zver me |e ugfriznila, je đejala prezirajoCc in se obmila, da odidc. — Svetnjena vam, mr. ll*;n-ry Morgan, da čim prej izginetc.
Toda on ii ie zagradil pot
—   Zdaj pa  govoriva  kot se spoćob! rcstiim Ijudem, miss Solano, — ie deja! in spremeni! ton. —  In  prepričan sem. da  me  boste posluša'.a  tlo konca. Kar naj Svigajo iz vaših o^i strele, kolikor jim črago, samo dovolite mi. da povem vse, kar mi narekuje vest
Skloni! se je in pobrat pismo, ki sa Je Jiotel poslati Leoncii.
—  Prav kar sem vam hotel poslati to pismo, pa sem zaslisai vaš klic na pomo^. Vzemite £a in prečitajte. Saj vas ne more Bfrizniti. Papir prav gotovo ni strupena kaca,
Leoncie sicer ni hotela vzeti pisma, vendar jo je pa priroiena radovedoost gnala, da Je aehote preči tala prvo vrstico:
—  »Sem tišti, ki ste sa zamenjala s Henryjetn Morgan om.€
Pogledala n ie presenečem). Ni sicer raz-umcla, kaj pometnjo te besede. vendar je pa že slutila, kaj se Je i godilo.
—  Castna beseda, da je v pismo gola istina, — je dejal resno.
—  Vi.... vi.#, niste Henrv? — ie saiepetala vsa fz sebe.
—  Ne, niseui Hcary. Vsemite, prosim, pismo m propitajte ga.
Ni se več opirala. Vzel« |e p'smo m zmCeTa čitati, dočim ie on orteđoval niea divni obrmz* na ,
katerem so se poznali sledovi tropičnega solnea. Niti sam ni opazi!, kako se je zagleda! v ujčne Nametaste ženice.
—  Kdo ie pa podpisan v tem pismu?    —   je vprašala Leoncie te drugič.
Naposled je od vrnil pog!^d od njenih temnih oči in se prikionil.
—  Ime? Cigavo ime?
—  Morgana, Francisa Morgana. Saj sem Že v pisma omenil, da je Hsnry moj čaljni sorodnik, — bratranec v petinštiridesetem kolenu ali nekaj sli^-nesa.
In naenkrat je ves zaČaden opazil, da so se njene oči stemnile, potem pa zopei srdito ^^iskrile. Dvomila je.
—  Henry,    je  spregovorfla   s  posebnim   na-glasom. — Ne, to je zvijača, limanice bi mi radi nastavili pa ne  bo nič iz tega. Seveda ste — Hennr.
Francis ie po ka za I na svoje brke.
—  Orili se niste, od kar se nisva videla, — je đcjafa iziivajoče.
Tedaj je za vina) rokav hi ji pokaza! levo roko do rame. Gledala jo je, ne da bi razumcia, kaj vse to pomeni.
— Ali se spommjate, da je hnel Henry na fcvi rokt brazKotfno? — je vpra?al.
Leoncie je prikima'a z glava
■— Najditc jo torej,                                ""         t
Nagnila se je k njgovi roki in zaman je bil ver njen trud, da bi našla dobro znane sie-ove padca. Nato je zmajala z glavo in zamrmra'a;
—  Opro... oprostite mi! Strašno sem se zmo-tila in če se spomnim. kako sem z varni ravna a..,
—  Vaš poljub jo bil diven! — je prizna! Fraa-cis brez ovinkov.
Ona se je pa spomnila dogodkov neposredno pred pogovorom, pogledala je na svoje ko.eno m st razposaieno nasmehnila.
—  Pravite  torej, Ča vas poSiUa Menry s posebnim naročitom, — je obrnila pogovor v drugo   . smer. — In ca je nedolžen. Ali je to res? Ah, kai.o -j rada bi vam ver jela!
—  Trdno sem prepričan, da ima He,nry prav   • toliko opraviti s smrtjo va5ega strica kakor jaz.., •?
—  Ce je tako, potem ca niti be^edice več, vssj ■* zdaj ne, — ga je prekmila vsa vrradošlcna. — Ka> ^ prej se moram opravičit! pred vam?, čas! morate   ^ s svois stran? priznati, da so bile nekatere vaše besede in tuđi de.'an.'a skra:no neirmestna. Kt!o vam je dal pravico poljubiti me?
—  Ce se ie spominjate, — je tgovarjal   — sem vas poljubi! zato, ker ste tni zamorila z re-volverjem. Kdo bi mi Jamči!, da rnc ne ustreliie, če bi se bil upiral?
— Dovolj, dovoli! — ie đejah proseJe, — Zdaj morate z menoj k nam. Sirjforu ini pa pove&te vse, kar veste o Henrvju*
f*TC*.   f 3.         -*                                                                             »SLOVENSKI    NA K u I>» one 23. >nuarj> t*2S._______'                         _________      ______Stran X
Dnevne vesti.
V LmbuanL đm 19 ranaana 1X6.
—  Dr->m! p&s, ki je bfl prvotno đolo-?cn na kraijiiin roistni dan 9. t. m- poterc ;-s   raci   »mrti   i ta; tonske   kraljice   mater«
I^rc'oien, se bo vrši! seđaj v sobo to, 23. L bl Na ples so povabljeni polet dl a nov ilsdt !n diplo-natskega zbora ugledni poli-LKi civilni tn vo a&J dosto:anstveafkl, pr4-prani znanstvenik! In D-rrtniki. gospodarski fcprdccLatti in zastoprrfkl novinarske ter irajth velikih orgatHzaciu Fleša, ali Ka kor «e &Iužcfcoo imenu e dvornc zabave, se bo ciitlcžll   tadl   minister   Stjepan   Radić.
—  Fin sočni Hiinlster v AmertkL Po po-I    fočllib iz VVashfngtona ie flnančni  minlster I   dr. Stojatflnović dne  15. t m. prvtč I   tfopil v ©ficiiefee stlke r tastopniki arnert-I    wft finaniTufe  oblasti.     Amertški   listi   tadi I    tSiavIJajo ća» %\ fi!terwiev zastopiika  »Uni* I    i.d Pre^s* s kraljem Aeksandrorr:. Naš kralj I    te zasropfTfkn resno hi  stvarno po.asnfl gospodarski   pcioža;    naše    države.     Fin2jični rlsls'cr dr. Milan Sto;ađinovfć se ie prejS-f;: ćneve posvetoval z zastopniki Jugosk>-venske emisraci;c v AirerfkL
—  RcdarzU zakon. Min'ster za Scrrrc hi rrtfcfke  dr.   N*k?ć  je   pcvc<Jcm   razprave   o prora^anii  svojega  resora  izlavil. da  vlada v  kratkem  predloži  narodni  skjpSčiai   nov radarski  zakon.
—  PrarfliLi k brtaCdskesn zakona. V rtristrstvu za socijalno politiko je izčclan scv pravCnfls k i?.\ alidskcma zakona, k! se v kratkenj objavi  m  stopi  tako}  po objavi t veljav:?.
—   Nov   proces   proti   koo:trals£onL.    V Eeozraću te policija sadnje dneve areiirala \tt prtsteSev   !n asUatoriev   kcmumstKne ^rar-ke. Zatrjujeio, <a priđe v kratkem v IVosradE  do  aove&a  procesa  proti koma-tistens-
—   ?*ov fci ksb'ccta  prometnesa  mla!-jt^TiuTa.  V   prometnem   ^rinlstrstvo   i«   imenovan za štlz kabineta Hv§i  postajenaiel-cik v Leosrado Sto.an  Ada ševi 6  Do-icdaii i Sef kabineta Cađžević je vpoHojcn.
—   Ojrtsa Sol«  na Sa^akn.  Trsovinsko 2 infstrstvo   carrrcrava   ustanoviti   na   Su&i-\i strGkovtJO obtno §ok>. Ni konferenci su-U>$kllt  obrtnfeov 'm  irgovcev  je b?Io skle-?;epc da se priine takoi x zidan^cas novega ic*$ksj3 pos!op;3.
—  T&k{mskl provet /csetiicc-TrBU Po ^zredii  poStDcja   minlstrstva  se   otvori   direktni    te!efor-«ki    promet   med   Trstom    In Icstn-carrL     Piistojtina   za    enotni   £ovor ma£a 1.70 frsnka.
—  »KUald r.a fea^btrahi v CcCn«. Pod ttrn naslevom ie priobć^l koncem novembra .tblianski    »Narocm   <Lnev7iik«   naped   na «*rsdmštvf» ceijskega iraglsn^ta, ko so p;»-zzćcti mnđrtfki list toži'A. se  *e  izkazalo, da e č'anek napisa'  $.  Strmcckf,  zns.rrf ccl'skJ -f'strfovcc ki  se nrora  secaj  zigovarjati ::^d sodiićera- Razprava se je začela dancs :poidne pred Ijnbljansklin €cže\nlm kot pri-*'CTAm tiskovniip sodi^em. Razsocba nzm 'ij Z2.kiio£kti Se nf znana.
—    Praza k toso;«Tt;cn!a v Ceoffrs^o.
Dacts so na svečan naćin pramovali v Beo-
£jidu   pra^ruk   bcgo:av'ueaja.   Na   savske.n
pristaši^^   ft   bi!©   svečano  blagoslov ljenje
rode.   Cerkvere obred« }e Izvr^f! patrtarb
yi,TAtrV.cr v prisotr*o$(f članov vlade, narod-
-:'a  posiancev  ia drugiii dostojanstventtcov.
""aeruarh D*rc!tf*;e   e po starem otimaju vr-
^c! v Savo en z'atmk.
—  Graćbeso sabaa> v Zajrefc«. Po $:a-.htikU Ki .-o jc izda? za^rebški irasistrat. je
'o ^eta 1923. z ide no v Zagrebu 35$ nevin ' :$. >.<? !e-zs 2 ^adstropne. li Jnad^tropnfh, U ?nadstrcpnih, 60 enocadstropnih. vs# '.:i«!e pi ptrJične, večin&Tia erKstaneva.nj-. :. 5kuprro jc prfdcbt? Zarrcb v rr*nu!em •-.j 5/» rrov.H stanovanj.
—     Pazar    t    Kinistrstva     oarodaesa •drsTja.    U radnik:   ministrstva    narodnesa
.ravja so včeraj  ored  cdhGdcn!  iz  pisara
iz'M. da se va!i iz oddelka za {.lire icst
-. Kazala se ie pokaza'' tuđi pla-rren. Cti-
. č> 2a : .tic jc v prltjćja pcs'opja. Df!a
£   ncv<irsost,  <is  se  požar  razori  na  vsc
r i.N"»p^e-       Uradnik?"   so   za?tli   sami   gar.iii
^seni.  Predno  je  prispc!a  požarna  bramba,
.--  fcC  o^enj  lokaliziran ic  pogažen,  š'ioda
: vk! ab tcrr.n velika. Z^orelo je vei novih
"ov. K sre^i ni  piiSel o?:eni do arhiva,
—  »Obrtni VestaOt«.     Droga   štcvlHsa
•Obrtn^^a VcstaiUa* za tcltotc leto je te <lnl   izšJa  z vrlo  zar.irt;ivo  vscbma  Opozar-
cr-'.o vse oortnfke Slovenije na to edino :brtno - strckovno gla&ilo, ki izhaja dva-aai meselno In sicer 1. Tr 15. vsake?a me-^..C2, V draži Stevilk! prinaia zaniir.iv ćla-ićk »Naše gerpedars^o o'aCcnJc«, kl rrora zarlrraJ vsakesa obrtnilca, k? «in je prt sreo gaspodarsk! razvej. Za stavbetiHce prf-ra^a vai^n člariek »Vprai^-n.e omc;enih c.ti\-h«ib konces!]«. Clanek je z!asti za te-Vi:rske tn z!dars!;e mojstre velike važnosti tr želeti ic da 2a prizadcu čitajo. Dalie Pii-ro5a tiarek. ^.nLen,len iZivaroviiuccm "krežneta srada xa za v aro van e delavcev« in ^Opozor»io tćornice za trgovino, obrt io 'jTfcstrijo g^ćcc Spk>šn« col^nos:i davko-p'aićvalcev v L cetrtletju 1926« in *Do-ipclosti nekaterib cerijodićnih *aks*. Med "im'.ni pf»roCf1l oa]de tndi vsak obrtnik za-
.T.iva kratka porodila, ki iih sicer ni nujti v j*jlii.iiciri dnevnikih. Na »Obrtni Vestnltc«. •: rtane retno 40 D?n, 5?tjssmcma stevHka J D.n. b* »TKH-al fcitl naroče« vsak samosfro-icr cbrirJls, ki stremi sa napredkona iti to-k'-m ć^>^. Lfct se oaroča pri trpravništvu »Glrtuc^a   VesuHka«,   Lj'iblJana,   Dunajska
—  Pas.'i stekfltui v Ptuia. V ptuju se « podavila pasja sfeklina. V i?edelio sta v »re* iu ?n oko'ici O!riaiM dva steK*^ psa. kl sta fc^r«zpUa 7 oseb, kat«re so prcpcl ali v  Pa-icta-jev  zavod  v Cc!;e. Oroi-niki so v Cb-Cithi pri Pfa u ere&a psa nstreUIL do^im o čira xii) ni $Ie-Ju. Pretrvalstva se ie pcla-&::'a ve'ika parT^a.
—  £rr:i$2n C*n tr^mvajjke.ra t^rev^/rf-b na Dunajti. V cedc-io zve^-er se je na i-'-artfa «f'.?raJ knrav ^?^3defc.   _V okrtiu ^
Botrfanser nstreill svefesa ewem1ctnesa rt-na Oti>na ter nato Irvrlil samomor. Dejanje je Bouianser tevrSil Iz obupa, ker ohi )c bila pred đ:«brini tednotn odpovedana slul-ba. Zapijstil Je pismo, v katerem naveja o<L reibe £ede pohiJtva !a zaiiteva, da m nje-sovo irrnPo ?až;e.
—  Saaoaor L!nbr«»ćaita ▼ Trbovljali? Dne 17. r. m. okoli 9.15 je s savskega mo-stn v  Tibovt;ah  skoćil  v  floboko naraslo Savo   neznan   irofkl   in   Izfinil   v   valovlh. Neznance,  č*?ar  fderrt'teta  Se  nf usotovlje-na. je  star ckoli  33 let. Je  srednje  moćne postave   \n  je  nosU   rjav   povrinlk   ter   na zlavi  n-ajhen. ckrogel klobuk- Prispel ie v Trbovlje z vlakem. ki priđe ob 8.23. Takcj po prihoda v!aka, kl je ime! četrtomo za-mudo, x neznance odSei na most Iti se vr-ge! v globfno vetle N cjevesa trtrpla đosc-daj Se nišo na5!L
KINO IDEAL
ptedvaja ve^ža&tni ve!ef:lm. posact v Italiji
V rtavni vtofrf Ie nep&zrbna, ij-ubka LTTan Clah   zf»cna tz f !ma «B:!a ses^a». Tud   se
pri?:^ijija, da je u fbn kts prolcikc^e. isiesa rez seria ^ r^Jeiau v ^:en čaou, kct )c bila *^e!a sestra«. V:e&:ia zete !epa. d-^-ni nara^-nf po'snrt!:! fz Tis'^e. glavna HsraHcz Liliaa Glsii pa jctrivi za prvovrsten ta  frm.
P r 1 d c: LJ*i>ka, 4raj5cscia,  pikantna,  z-vatna
OSS!  OSVMLOAU
Predstave pop. ob 3^ 8^ 7 ia 9, eri.
Iz Ljubljane
—  L'ii"j!ian*!i! smc:arr. Ln&T;ana sicer zelo r.aprcduje In ravno radi resa se Šc bol! epazf,     sar   c   z^srarerega,    ncpraktiZncsa. N« trdfrro, da so Ijubljan^Ue smeti in pa pe-pel  zastare?!,  pač pa  cbfiaj  xa pobijan e in tist! sjneiarsfcf vezovi. Navtdno ravn-a opo!-tfne ali ca okros 2. ropcldne stoje smctar'i s svo irrl vezovi na g'avniti uličar, <viU-njc pa vsipa;o van Je fmeti in pcpcU A!;o jc •Trimo vreme,  fe ncKaj pac'e v  voz, Cs  pa ie  vcterro, prld«  ken-aj  po'.o^ico  r.a  svoje določerm tnesto, csialo pa razn-ese vcicr po u!!cnh !n rresto v smetar:cv vez. rtrma pr^h in r^snasa  po obleks.h  in v 2r!o p^sanicrv, Ki se :akrat rsc!:aja:o na cesu. Slcrajr.i čas >e. ć3 se tu-di to Tcdcrnizira in nrc<ii, kakor je po drugih vetlii nr.estih  na.T^eć, tJa  dobe   stranke   P3   dva   zabija,   kadrih   cr.c^a sa>etar polneza cdpe'je, druge^a pa prazne-ga priDCi«.
—  CrcitJJ trs^ccv v LJubUorl oprrrr-la   vse   o7?t   6JLi3£,   ki   r.Trrj0   pravico   rč'ti sT!foha?ne p* cie, da v  snrlslu a. 82t 91 fci 133   pravilnika   o   gcsClnrh,     IczAamrh   *n ostaT;h  ct>rrtovn!n!c^b z a*'krJ?:-!n^-Tni pćj-ča-m!  (Ur.  L &?/23.)  zapr'o ^  pri  cfcrtii  ofc-!=-*ti     pctTd-io     o     f^7-te>tvi       T'-j-'.-jcv     te C1.  S2.  Oni  po, teteri  ro *f p-'dctv/; prj-vfco zr^:tS ^.A'.-b^ne p'jnčc po !*?. dere:rJ5ru 19.3,  m rcj3  zr^jTcsu  pri  vcISicm   žur'nj p^tom   obrtne   c*?*as.i   ttrdi   zt   ceetn* j  prc-vico v *TTr:s"n 5!  84 i*Zka \. Pro&ijD Jc v*o-flti   orikc?ne;e   do   31.   jratr-rja   1926,    na-sTP^tna arst'^rljo posledre č!. 103 s37C-.*e-fra pravilnika, t. j. izsnija prervice t^^li pi-*^če-
—Ij Predavan:© * ćrtužvn »Coda« v LVjrc-'. V sa^oiu. 2'. t-*. rrcc'-va v rr.-iorju pr! -Levuv g. A'c^t PotcCnik o v:!e-rnteresantrJ u;m:: *Zs?ctf^. -Tia Ljri'jrnc*. Predavanje ss bo * r.*"Io v 2 ciki h. prihed nj3 sjoc-lO n:ni bo poda! prvi dd 0 *Stcri LjubjanN: McstJJ.icrj:, Fn?^n3, ctrc'fce I "i Grac, me:ina vrr.ia l?t rrcitovL O no~. i Ijub :iiin: sledi prtdavsmle 31 t m. Vr&i^io k arvemu in Jepcma predavanju o Liub'trni vse Ljii>:jrnčanc [n »Soicse*. Z«2ztc\ t"č-no cb pol 9. zvečer. Vsup 1^:61, v^i doo;o. dršlf. — Odbor,
—  Tat cn::i večer. V pros'cvo pct!ctn"-ce   svoicza   ctsto'a   prirtefi     Z»€za     rc^'clh akademikov   25.   jsnuarja  t.  I. v  vseli  pro-storih Narodncza doira svoj j u b i 1 e j n I V. tradicljon&Ini   7 a : j a u i n    večer.
?porci:  Korccrr.  ri-5, K?*-ait;t  In  ^?*.
—   Srb-::rvatskl     fcff.^I    pr'rcdi   SirnoT*-Gresr>r'-iKieva   kn'ržn'ca.   Pristave   ^prejema-ta  in   vsa  pscrcbria  pojrs^la  drjeta:  g.  AI-bla  Turk,    trgcvee,    PrcierGi>\-Q    ulica 4S, vsck din, iii  knjižnica  sama efe »^slovn h -dnuh L i. v ncde'o c<l 13,—12. tcT v tx-ek in pćiek od  17.—!9., V:dovda:Hva re ta  2., dvi>iiiit  Ker se r^čne  tcCcj  Ic 25.  t m., hitrte  s  pr&zsi.                                       $yn
—   Ldrui-nji   ja^o lorcaskli   iažsa'cra I crlit-kla — S-kc!ja Ljubljana, vibi na 5. scroicnvno   proiavt-nje.   *ri   ?;e   bo   vrIMo   v pete-k  đnc  22.  icnuarja   i925 oh  20.   bt!  v đroZakncm  iciva^u Svkc'je  v  IT.  n.:ć trepju Kazine (viicd s Kon^rcsnca trga). Pre4n-vcJ bo k. dr. rnjr- Akiz Kral *O vl^oCtovred. nem   kons-iruk'-Lvncia   ielczts*.   VcbJjenj   so vs: čir ni !n po ni;h vpc's'anl e^su« — Upravni   OcbOT.
—   S2frtlak35:ka   nraJVaraia  bo  7.   fs-
braarja v Nafoidacm d;m*jL                     72/n
—U S:areSine akaO. dm^tva »Tric'aTa« vabim na prratcljski scsauie'K ¥ src3© 2y t. m. c*b pci 2i. v restavracli: »Zvezč!«. Nadejam  se. da pridcio to poi  tući  tišti,  k!
se doseđai  nišo   udeTežcva!i   sestankov.  __*
Dr. Alojz Pr a u n s e i $.
—   DraStro »Kailra«  priredi danes od 17.—D. v  baJtonslvi  dvorani Kazine čajanke za svoje člarre, niiiicve rodbine in po njih vpeljane  £os?e. Udercžcnci dobe čaj po rc-ll.tski ceni (2 Din za Ca5o). Pri čajanki bo svirai or&ester Soliuia I, pcslu-sali pa bodo krhko  tcdl  radic!icncertt.  ki jjli  b* sprejc-Ilial novi. najirnderne*a ?paraL
—   Dcnam'ca  z  majhn^  vs^to  denrrja Mjle nsila. DtfH ic pri Krajnar. ZUcai
—   Aretadie. Radi  tatvinc ie bila vče-raj aretirana I oseba. 1 pa rad! soma tatvinc
— Ovadbc Včerai so pfisrcle na plići', sledeče ovadbe: Radi tatvlne 1, kaljenja nočne«a mira 7, poškodbe tuje lastnfne t. piesropka rglaievalnih prcdpisov |, nedo-voljene noSnje orožia t, prestopek cestno-policijskcsa re-da 14, preHora5en;e policijske are !, zapirairja trgoviB I. telciniatih pred-ptsov 1.
—  Tatvtca.     Zasebn4d Zofi.i Kuntara. stamtjoSi na PolJansKl cesti §t. 11. re reinan storilec odnese!  Iz stanovanja   noo Dia v bar.kovcih po 103 dlnarjcv.
MADAME; Za Vtio tot!»;to potrebujde FOLDJiR «MON PARFL'M*
«DOLRJOIS»PAR1S..
\i Celja.
—c Smrtna kosa. V celjski bolnici je v po»ede3jek dcpcldne umri po dol^j mučni bolezni 43I^tni celjski trgovec z- Pranc Kramar, soustanovitel] in solastnik ga-lacterUsne tvrdke Priča in Kramar, sedai Krarrar in Mis'ej. Pokojnik ie bi! vcCno vri narodnjak in v celjsuih krogih občc pri'jub-Ijcn. Pogreb se vrši v sredo popoldnc ob 3. uri iz javne bolnice na okoliško pokoTaH-55e. — V nedeljo zvećer so naSH mrtvo v njenim stanovanju r.a kralja Petra cesti £3!etTK> sosp-o Aro K 0 I c n c. rraier pćkoi-re^a naro^nega mecena g. Antena Kolenca. Stara gospa sJ >e pripravljala okrepčilo na plinu. Pozab'Ia ie zapreti piln in se ie zs-duiila. Poklfcani zdravnik ie usotovfl. da '« srce še nekoliko bilo, ven^ar ie nastop!!a smrt. -— V Skeli vaši pTi Ccl'a jc uT:rla v 79. !ctu starosti posestnica Antoni.a Okorn. — V Catečn nrl Veiil;i Lo'i* ^c umri posestnik Ivan M ! li II č; c^c Matko A^ikI-:-2a. 2efa knii.sovc-istva. direkcija drŽ. Ic». v Liubtjitnf. — Poko:n;!<om bodi ohra-rjen t\az spomin; 2alu.o£i,ii naše iskeno sezale
—c Srcima parofia. Minuli tcJcn Jc sla-vH src-briio porr.kj v ož.ccn Krcsu sveje druž!n^ znani ftrokovr'ak v hmel arhivu na-L^icIj £. Anton Fctrićek v 2zlUu s svo-lo sespo soproso. L'glcdnirrr^ jubHantorra ž-eli'o prijalo]'? iii znanci Šc rr.ncgo sre2n!h let, z.^sti :e raj pelutita sročna v novo ćo gr^c-njin iJStiKrn domu, kanur se v bli2-njc^ čaia prcsiia.
—c iL«gj5lG%ansko-v35kosIova?ka fsa v Ctljii je nnela v soboto v Celjskem đotru Lf-tanovra cbćni zbor. Udcležta ca zbora ;"3 lila kpn <n je roUazala, -da vlnda pravo zr.nlrran.*; za to crsarizcci.'o. Zbcrovaa.c J3 vcuii žups.n g. dr. MraS^vcc, kl je bil ludi izvoljen za pre<Isc;dn.'ka-
—c Nova c^nllia- G. Zvonini:r Gorin'ck. U je Mi da n-ovc^a kta solastnik ivr<!!:c braia 7-atij v Celju, je usian-cvil v iruv/^i z gorp. Ma.'.som K ilbom iz Ftu.a novo tr-sovitt3 z h-sem pzl imenom »Jadran*. Tvrdkii bcj r.rctokoli/ara.
—c Zzstrvrll se 13 v inva!:dskem ćo-mu neki invalid, ker ti n-.u -tror^Ii arrputi-rz'd noso. T-css Pa ;c ie tako prc^trašil, Ca M je rarfc s strupcin kcn-iuJ iivIjeDJe.
Nr=jajvcj5c rred^rne sk'.zđbt (S!aTere> svha prf vseh pre:Liavch irvrstne buike *G:t:'?od»čna Vainp'ir* prvovrsini _ umctni^li crkesler  v
«2ii£ni Kino f Icllcn^
iz Bfiribcra       *
—in Smrt Ha-ecltega veterana. V Lim* pašu p;i Mnrfbcru ic v soteto lo. t. m. pre-ninul tjvZi poiia.cnalccn!k Li znnai veteran Radccl;ega C Jerne^ Tomlnc v visoki sta-rciti 9S IcL Pokojni je vstepil kot lSletni rrlndenii 1. l§:o v avsirijsko armacla, v kate ri je služit polnih 13 let. UdelcžU se je tudf vojire I. 1666, kasnc.'e pa jc stopil v s!i ^bo Južne Že!czn"ce, katero Je rvesto cprav::a! pc^Infh 4d !et. Poko'ui je vslcd svofe prP..nb?Tost! raoram vsakomur iržival sploine siTrpntije. kot dolsoletni očinski svctnfk In Član odbora hranilnicc v Limbu-šu bi je iz uz pndoDJ vcilklli za^Iu^. Blas icu sporrn!
—ir TiCsk! proaret v Mar«bora v prc-tckl^m IcIh k obscgal 3JAZ3 eseb. V betc-!iti in gostilnali e fcl!o pri.ov!;cnih l5.Cul naših državljanov ir f?19 inoremcev.
■ Neaijkitje teki ii ptsledlce po- I I kmjeoe prebate ođstria;i;e apo- I I         nb* Mrnrae ftrke vođe         I
Hanyadi Mnos
*
Sport
l!ali{a : Čcskoslovaska 3 :1.
O nedcijski nogometni nna^i Italije nrd CeSkGGiovaSko v turin kem velodrccnu prinašEjo Ua'^ianskj listi cbsežna porcdila. Že v naslovih ooveličujcjo italijensko zma-go v nebesa in trde, da $0 potoci i cu£:<e-We evrepske^a froeomcta» itd. Ital'janska porobila pravijo. da je It2l'3?nska reprezen-tanca zaslvzla zmajro. Igrala |e t c'anom, hitrom 140 in s praktično tr&Mko brc« f nes, đrveč v prvi vrsti pirti zc]u in k reru'ta-*ym. Tuđi itsIfjsTi^iri obramha da *e }e Iz-kalala na ćeli črtf Cchrslovrški nao"d kljub svojemu tchn;čnemu in ko^nbln^tcrnenni manju in dcsejrei vtl kzkor en gcJ.
V   prvvh  mmuuah  so  na:>nja!i   Italijan*, kt  so  Eocrrbijaii svoiesa  najbržega   ijralca na  krilu, Cevenlnlja. V  16. minuti ic  s'cdii k-^tier  proti   Ceškosfrrvašld.  Del^la   Vele  na desni strani  go'a  stroja v  gol.  žoaa  z~<će-ne  re-'o krilca  Mahreria. ećkeder se rilb'je ncrbrarrljivn  v  ^ecni    kot.    Sledi  vhn.rcn M'avz    IS.O33   tcmpercTncntn.h   g'cdakcv. CcSkosk>vaika    reprezentanca    spozna  ne-vcr?f>£t  in   začne  ener^'^no  prir> ć:rt'".  S-d-Ir^ek  na  desni   zvezi  d <ia  pred'ožek  Icvc-mu kriJu Jelineku, ka centrira nzzzj Scd'rč-ku. ki pa  zsrcSi  z^  pl^'e cen^iTKrtre.  V  22. mltiuti   !zra.vnr.jo   čeho"^o\'C-ki   rr<H   n^>re-vićnesti ttanjcjrske otramte. ki zrikrlvi av-r:».TO^  Do fc-nca prvega pr*:či:sa krže irrra p>7O*nr»ma   f^mcniien  značrj.  Italjani  dDsc-žejo  PO  DeTla  Vr!Je-u  Se  en  gcd, ^i  pa ga sodnrik   red:   cffs-da   ne  prisna.
V   drujicm   polčr«u   izirenjr.j-j   čeh-*^1a-vzH Slo^ansveza isralca Zdar?(kc»2a s &•!-nym.    Ccl"osic^TJci   pri d ikrjo  ve^eT7Tc^tt^o. Na ctc\i rtrcjieh sled? strahovito nepete si-tunclje.   t3i:rci   v   prečke,  stre'i   na   pratznj sro'e   in   čt^dežne   nbrzsie   r--r5n!h   ^->>cv   po brrnidh.   V   13.   mtni'fti   zrfc.ie   Dz!la   Vare gof. k? pa ne velja, ker je sodnik se!virr<3> pred tem r-eVrnll isrrs. liti ja jc norertano v nr/pridi*. Nci*ooliS.i m>ož itr'rjrnl'eTa irna-da je v tc-n cđstavku igre Dcila Val'e. Pln. n:tea   v  če-šiV-'^lov^Skecn  gr*'«   ;W2   polno  roke  dela.  V 33. rr/nirti se  Ćehos!or\'aki  re5'?3 r-ikle^a  in  izsl! jo kocrer.  SlctlcSl  itaLifcn^ki kcnier  cjm^T-n'i  C;nt:"u,  da   d">.cže   m:.Tno p-'Vrit«ra    če?.kni:4ov:4kcra    vrsterja    P'a-r^ke v Kcn druTt ?o! n ftrk<jo. ker bzovt v  c4>i:nsr-u  vhame  cp'avze  in   neveri etno rrd~*~t.     čch'-flovekj     žirova     prif-Vrio   in icomb'n'raJT   v:<rn3.   Rc«ctta   H   CaV-trris, ii-TUrjirvra fcrra'JIca, pa sta na v:S'vU. Srelm^ f^>"4c*ta če3<crlo*vrsKe nr~>~d?. V 42. rr.'nvti oč4i Bcll'Tcteri strm prcd'??ek, h trf Vas-noszi oa d-tsc'ie  fn drvi prori zou. ČeŠko-s::-vsS3«i vrr-ter se rru vr?e P'iJ n^re# zsre-ši žji^to in trcfj? gr4 it***:grri;:.ke rrprezentan-ce   žc   se<i!   v   mrt",:.  S   te-m   |e   fcrlla  zrnaca ItrJljsiiov  deflaftivna.
međ rcprcTcnianrrjna Zrs-'c&a ir Bcf.rn^ pDrcč-jo be>o;;rrrki E--n z da'jSimi članlvL HvaKjo bcr-srrj-ka repreTemaTico in navn-jrjo, di ie z?.s1už;ia mm ^o večj scrre. ki •bi sa bila trdi da^eila, di vi b"u izi>3rre.Ta z-^cblke^a vr&inrja Mihe'iiJa. Vi je f-b-ra-n:l \tc Dalije n-vrjr.jo. d"> je beoTrrjska re^rezentnea i^ra'a st. b^e nc^3 P~ed c**"*-rni <t:e\i lo je kctc«tTof;.*no z dv"3tev;ič-n:m re-^u^tcf-n pc^az'la nnv<^'č:ko re"tre-zenitneo. Ti iz^crv-'eri s^ priS razumljivi, r!c^ p-im;~*lmo. da je nH hco-rrjriki !lrt pDA-^cm rc5*?o 5c p-r c'ni pred tclaro nr/po-vcd?vcj 23:3 za BccsrrJ!
Po vreh porr-čll'h je ro-tent), da so Za-grct!5rni v prvem pcTccsu pre ivc-dli tnn-so icpžo in kcertn-jio i-rro in da s^> &*a Si-to z^'oiženi s 3:2 v ođrrrr. Najc-clj>i nj:Ivov m- ž je tu vretor .Mihclč.c. l-:i je v diPTem pc'č"5u tbrar.i *5ve enrjsu"i2trrvk;. L:rti scttA prlznavrjo, di je zr.<r^cb^va cbrarrba s krilrko \TSto vreJ nac*\r:l;čvj.la bev;:rrj-zko In da }2 zm:ta Bj-osrcila Ie zr:;Ju?:a i!:-bomesa fo-nvardj, 1d rr>T>*!^"ra s Stvrin-.!, v drizvi sk'^TO ncorckrrljVlm! n?"»:d"'ci (J-orsu-TvIč. LiiiiTlć, P:tl^o\1č in Sel:ul:ć. rr.mi rcprczen:rU\-nj internacl.i^n""^ z vi-S'^-o rrev/t^ tehtr:ko>. Na zr.Trebri'J strrvl sz -prhvcln-) cmervjri^ ManilcT k% C;.>±*:ct pa tr-d: rrtr^i. kf da 50 ss p-cs'uževnM rrm~-ž>o gl 5*1 e kcTrblriutcrne i-re ier p-r:^i.":«»•) nr;?rcdi:n*ri! p-i trrcn*i. dollm fo bc-Trr.Vl-a njpo4slci IsraU s kratkopar^o ko-mfrinclia
—   Stsnli rrver'fva f*a r-:r— j-a.  A*^i-tcure 00 irer, 15 io^k), 5.lj\-n (H.!5\ Ra-rd    (12,  15\    A^TiTa  (12,  II),    ST-.tliiL-b (U.  I3\    VVAC (11    12>,    ff-.:.o-1i  (12, 11), V:enni   (9,   I0>,  FAC   01,   10),  VVsdker  (T>, !8>,   ?TOnern7   Oo    !S>.   Rudo'ishiisei   (11. 15),   Hertha   (10,   t.3V
—  Tckma It-Iih C:5!if>s3avc5kn !e k-m-čc'a   s   3:1   fcc   ne   3:2,  kakar  je   bilo  nam javljeno.
—  Sn^sirZIa s^đ"*kT B^-'t? aftnj?r?a. Na seji  zbora  nr-g. srjn-Vov  JNS. kl se jc VT&la  v n^de!j3 v Zagrebu, jc o;\t   cu.'^p'n-tija ljrb!jrTi:l:e7a nc«:r»Tretnc2a scdnLka Ev. gena  Bctetta  do  ned^ijnesa  itlenjena.
Vat dom  to
lc;c/. veđer m
vabtjtv
sko   ma   host*   a ga jalu
gospa. Reciu ratm
S monevs
krsme
na ie rlatni Itoži ro nmroanja daje ćrstt> m & eilo pott. mehko in irožno kozo. brnhiben obraz. Za ->mnjaje alt odstranjuje razrtoke. *m»-goUne rJćčt tise. hrapavost Ui vmkrino dro-tenje na kotu
Savrodaj porsod: C^tME. POL'DKE * SAVON StM**i
Par an.erie Simon. 59 Fg. Si Marttn. Para.
Sokol
Sckol Ljubljana !1.
(Odčni zbor.)
V ncde*jo 17. t. m. se je vt§2 na reatkl o!>15nf zbzr S^kc'a II rb pcrvo'Jni ode!e2hl Člz^n'tva. Zbz* ie orvc-ril stnro^ta br. dr. Mi-\zn Štibic, s?-<ni2njrdo£ se vržnei^ih do» sr:^v.ov minulem leia, se sr^omnil tuJi umr-i;ii bratov fn poavd je Članstvo, da tzvr-§1*0e svoje ćenrrnc dolžncrsa do društva tu jOh redno p-lnči^c Konstatira! ic z^dov^ljiv nr.prodek v tclovnin'ci, posebno P*i član-8 srv-u hi nsra^Jr'u. C'.iSirno Je tryrols\ o po* jtcjaiti'h z nr,p-reonfm ?cnt?^kobsJdm društvom srleds orilcu^a parce'e za zdanje pre-potrebnesa soko!5l<e?a d-ma*
Nzto je prizdravi zfcor v ftneTia rtare^ ^'iTstva !ji**"janskc žitpe br. dr. K r e i £ i, ki je ncgIošr-% da bcil tr> leto pcsveJeno pred-v?cm VIII. vtsesckoVrtem zletu v Prngi. kjer mora Kti jugo^knenske S^tolatvo čcsStm zz?>tct$zv,o.
Po prc5:ianiu podanice JSS in odebre^ njn za?T..en'ka zr-t'Tijc^a ctčncga 7i>ora s« sledfa   p-^ročila   đ~tTšiven!h    fr»i!cc!jc»iar}ev.
TzjniSko pc-rcčilo je podaj br. Lavrin, Društvo Steje fkiipcj 437 pr-pr-dm?«*v in !a marljivo delovslo na \"sch pc^jih. Mesto o<L sioDlvSe^a nrče'tilka hr. AT) "na Smole ta je pr:dal nsč^nSko pwovi:o br. Stane Trče k. V telovnJnka ie fcllo skozi \-sc \ct9 živahno d-lovrtije pri \-^ch odde'-kvh, posebno pri č!^«€t\'u. ki se ie prvr>rav*4alo ra: mc-dH&tne tekms v BcoDrs-dts, kaer «3 na-; stc?lle tri drj?ivene vrsle in v^e dosegle leps urpehe. Tuđi s'^er Ie hilaoca v tcJo* Viuincm oziru  ugodna.
Blagaj nisko porrčilo, fcl ga Je p3đa! br« Valjavec, rikazuje Icu in zr.dovoljrv fi-nanoii naj>redek. Zrnimlvo poetoč;>o ra srr-dbeni cxJ-ek je pr*đ^1 br, Kocjan, bla-j»oj*n. i>dto5IK> odfekovo pa br. Zeleailc Glavna naloga odseka je sedr.j. da rred vsom uroJi zadevo g:«Ie parcele na Pni-i ^h. Tozadevna potanja s Šentj2*obi3nl so v paluem teku in se povo'jno razrviiajo.
Prosrvetar br. S a x je a'jotovfl, da ja bilo prosvetno delo živehno oa vseh po^jih. Prirejaia so se predavanja, proslave, vrŠJ nagovor: iui. ČUnsrvu je na razpcJaso h&* gata knjižnica In čitalnica. V novembra s« je na inicijativo br. Krapeža ustanovi! pev fk: odsek, ki danes že prav krepko de'uje. Dc^ovanje tesa odseka je CTisal njega pred. seinik br. Krapcž ia se rlasti zaiiva4ii neutnornemu pe\*oivoiji br. Cer mak a, kl je v krrtkcm času toliko rsvelbai pevski odsok, di je Ž2  trlkrct javno nastopil.
Fcročilo goaprdarja br. F r a n k a ic biro  s'glasno sprojcio.
Revizarja bra'ta Est In Stich sta na-s to preć'Jssrala zbszlvn&ri] siaremu od3>^<ru, nM k^i se je na pr&dl^ br. G r u n f e I d a so* glcisno izvclil s3cde:i c-dbor: starosta dx, MilLn Subic, L p--Kfctarc5ta Milko Kra-pež, II. pedetarosta Cene Kocjan. načeU n'j\ Si^re Trče K, ncče'nica Mica Varo-g o v a, prosveiaj- MirorJav Sax, oćborn fas Ivan L a v r i n, TUk> Frank, France Bu^ čar, Ms-tija P o s a č n f k, J-tŽe P 1 e Š k <v Tene Petrovčič. A'ek^ander Valja« v e c, Hermcri Keber, Janko Kocmur, Mcjjja Puhova, Karl Parccr, MMri G u š t i n, E32a Skalarjeva, * Ludv.k Stich in Lr,j\*k Pristavec, nr-Tnest^iki: dr. Otsn r* e u i c h. Slava Pogačniko-v a, Frrncka Leinfelscrjcva, revizor, jo: KH>dolf Est In Pavie Kalan. V grr<U bznl c<djick pa ss b'Ii hv-clj^n:: bra-tje Leo O r u n f c I d, dr. Atilan S u b i c, Petef * crh, Ccne Kocjan, Jzkcb S i m e n c^ Abn š i f r e r, Mci;ja S i f r c r, Ivan M i • h e 1 č i č. J crnko K o c m u r in Sa5a S c h w a r z.
— Občnl /b^" S-kola M^sta se vrlH + nedc'00 2A. t m. fb 2. uri p--jjc-Mne. Vcb;j» se vri člrrri In člr^ice ier vse na^predro ob-čljisrvo, da se cbinega zb;>ra v čim vc5j?m šiev;*u nde*c#. Pred cbcnlin zbirom «e sptf-ejem-jo   tuni!   nervi   člaiii.   Odbor.      73/a
hspFirpife v. Slov. N^irAi"!

i Osranft'N-loniica.
|xaidcoM valovite itat MMfoS bortotno raadelHev svctlobe. kater« se pri rrako-|pf«ariK ivrncah rt mogU doMČL   Qsram-N-žwnke so sposobne; do. v. poM neri i a                          todomerfljo dcaedMMi iamke' x vteceno nQkw                           I
t                                      OSR A M.V
1®<
_    Sfr<m 4-_________________________________SLOVENSKI   NAROIH dne 20. J«m»rj» I92S.________________________________________           gfev.  13
Gospodarstvo
Lesni trg
Med srednieevropsJdmi državamf, 1c? Izraiao les, zavzerra Jugoslavija zdo vaZno mesto. Površna njenih gozriov zna-ša 7.5JG.CCO l.a io stoji na sedrnem rrestu med vsemi cvropskimi državarnL 2:^/ć vsesa ozenx!ia pekrivajo gozdovL Na vsa-keza prebivalca cc-paue 0.6S ha gozda in v tem poglec'u zavzema naša država četrto mesto ind evropski;*.i državami. Pa ne samo po količini, nejo tuđi po kakovosti !esa. osobito slavon. hrasta, prekašamo druje države. Naravno je torej, da isra lesna industrija v na^em narodnera gospodarstva   eno   najvažnejših   vlog.
Leta 1921. je znašal celokupni Izvoz \z Jugoslavije nad \2 nuajenov dinaijev. Cd tega odpade na !es Zfh. Dasi je za^la naša ksna industrija v te></ko krizo, je vrednosi izvoza lesa ie vceno znatna. Lahsko leto je bilo za tiašo lesno industrf-io posebno težka Naravni izhod našega tzvcia — itz'Ala, je zabarikadirala konku-renca avstrijskega, ćeškoslcvaškesa in ro-munskega lesa. Koncem lanskesa leta se le posrećilo našim lesnim trgovcem na-nhc hudi romunski konkarenci prit! vsaj deoma do svojih prejšnjih pozicij. Konjunktura ie bila povoljna, kar je mno^o pripo-rr<O2i0 do obnovi ive siarih poslovnih sti-kov. Preteklo bo pa še mnogo vođe, predao si naši lesni trgovci zopet osvoje prej-šnja tržišča- Razrrercma debro kup^ijo so sklepali samo izvozničar i slavonske^a trastovesa lesa, dasi jim ie delala na Ho-feindskcT^ v Franciji in BelzJ.i velike ovi-re tu a kenkurenca, ki ponuja cen^jše blago.
Vzrclil krize v lesni industriji so raz-KčnL V prvi vrsti je treba omenU! sploSno depresijo v gospodarskem položaju vse Evrope, ki je vplivala tirdi na našo lesno Industrijo. Najboliši konzumenti, kakor I:a-lija, NcrrrJija in Avstri a, so bili prisiljeni k rezervirano« ti iz gospodarskih razlogov. Pclez tega je til tečaj dinarja razmeroira visok v primeri z drusimi valutaini rn zato ©aši produoenti nišo ir.ogj vzdržati kon-Jturence. Treba je tix2i onreniti. da prki-skajo na lesno Industrijo visoki davki In druže da-atve ic da vlada doslej še ni pokazala razumevan:a za to važno panogo »aSega gospodarstva. Sc!e zadnje čaše je začela upoStevati pritoZbe in intervencije lesn'h trgovcev. Vse, kar ?e bi'o storjeno zadnje čaše za pcvztJ-^o nnše lesne *n<!u-strie. se ni irogio imeti pozitvnih uspe-liov, ker je vlada prepozno uvfdela, da ie »jen položaj res obupen, Vendar pa la;;o vpsmo, da se v bodoie razx*re zbolj? f>. Procvit !n napredek naše Jesne Industrije ie odvisen cd izvoza. Nova pogodba $ Španijo Je za rase Izvoznićarje dobro ariamenje. Ta pogodba ie stop'la v vcl;a-vo začetioir novela leta. Od ćirektnesa izvoza na pirene sk! poletok bomo irrcll xotovo veliko korist. Odncsaji z NemCiio še iris© arejeni. Belgija !n Holandska sta daleč, pač pa so naš! poslovni strkf z Esip-♦em in bližn^m Vzhodom dokai živabnL
—z Asketa • zakon« za pobljanle đra.
S*«|e. Kcr je minister za socijalno po'.iriko obiavi! nacrt novega prot!dragmjske*a zakona z name?«>ni, da bi stavfd zainteresiran! kroji svoje prcdlose. sklicu'e zagreb-ika trgx>vska zbornica 22. tm. anketo vsch zsfirteresirarih ustancv in korporacii, ki nai savz^meio svoie stališče napram  teTn  za-
^m^m=.                                    — ■              ■    ------- -   —        ■       -   - ■     ■----------------
konu. RcsoluciJe se predlože tninTstrstrv xa socijalno politiko. Istesa dne sklJcaje sHCno anketo tuđi  beogradska  trgovska zbornica. —z  ovoz  za *b&a* carine prtit   V I
»Narodni Novinah« objavila finančao rrlni- I strstvo posoje,   pod katerimj   bo   dovoljen oDčinam carine prost uvoz tramvajskoga in e'cktrtčneffa  materijala.
UeliUi postnl borzo
Slavčeva na ••k*t*atla    in 14 febr. 192S hotel ,UIII3ir
—z Dobave. Vršile se bodo nasledcje ofertalne Hcitaci.'e: Dne 22. januar ja t. !. pri intefKlantim Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave do 300.000 kr sena in do 250.000 kg slaire, dne 26. januarja t. L Pa glede dobave do 3C0.000 kz ovsa. — Predmetni pogeji so na vpozed pri ome-njeni intendantu: L — Dne 1. februarja t. !. pri središnjem oradu za osfzvran e radnika v Zagrebu glede oddaie krovsklh teL — Dn*; 8. febrnarja t L pri direkciji državnih železn:c v Suboiici g:ode dobave tdsgraf-sko-telefcnskega materijala, dne 10- febru-arja L L glede dobave 365 vagonov buko-\ih drv ter g!ede dobave smclenih bakelj, dne 11. februarja t L glede dobave raznih delov za plinsko razsvetljavo ter g!ede dobave tapctnibkesa materijala. — Dne 17. februarja t. 1. pri direkciji državnih želczrlc v Zagrebu g^ede dobave 4530 komad-ov go-rrsiev;h ce\i. — Dne 18. febrrnrja t L pri dirc-kci.i državnih železnic v Sara.cvo g:c-de dobave raznega drolnega n-«xteri."c!a za t-nčnice in g'ede dobave oso\in. — Dne 21. ; ruarja t. 1. pri direkciji državnih želcz-nic v Zagre'ru glede dobave tekstiineTa ma-teri ala. — Predmetni cglasi z natančncjM-iT? podatki so v risartit zbornice ra trgovino, obrt in indtstrijo v Ljubi.ani Interesentom  na  vr»nirled.
—g Popravck. Dobava 557.CCO korraJov ŽL^czniških pragov se vrši dne 6. februarja t L pri generalni direkciji državnih želez-nic v Beogradu in ne v Ljubljani kakor je brlo pometoma objavljeno. Pogoj so na vpojlct! tuđi pri ekonrrrskcm cdelerrju di-rekci'e državnih  železnic v  L:ub!;ani.
—s Trcovska pozodba z Ansl'lJ. Zbornica za trgovino, cbrt in industrijo v Ljubljani coezar a vsc interesent«, ki stc.Lo v tr^crvskih si&ih z Ans^ljo !■ njenlml ko!a-oija^il, da ji scrrudoma prijavilo podrobr.? podanice ;n prcd'cse za bodele tr^ovi^o pegodbo, ki se ima skleniti na debo 10 lot i« katere tarifni de! bo ve!>l po reciproč« r»cm načela ražen z An^Ijo tuđi za vse co rtLskc-avtonoTne kolonije, teritorije, ki sto-]c ped angleJkim protektoratom, kakor tuđi za  saiTTcstc;n€  dnrrin'onp.
—g L"ctac!ja pri žaleznlcL Dire!;cfja državnUi železnic v Zagreb-u obve^^a zbornico za trgovino, obrt rn industrijo v Ljubljani, da se licitacija gleda dobave zakovic, razpisana na 21. krmiarja 1925, vrši Jele 1S febrnarja 1923; licitacija tfede ć<v bave bakrenega rnater£a!a* raspisana na 2X amaar'a \92ot pa se bo vršila 19. februarja 1925.
šmms
To in ono
Lloyd Gcotk«. blvši ansleSki otjiI-strski predsednik, je, kakor znana, šija jen jcovomjc m prvovrsten debater, ori čemer se seveda ne plašt tuđi dc-majc *iie.
Ko je nekcjra d.ie imel v veliki londonski dvorani pol tičen povor, pr.lcti skczU okno debel kos opeke in pad& ba$ pred njeza. Lloyd Georg? ostane miren in meni samo: »To ie edini ar-rument, ki jca nsajo nasprotniki proti meni.«
Na drosrem slroda poskuša nckdi z jrilerje na red ti zm&^njavo tu kriči v dvorano: »Podzane, podsane!« — »Dajte temu K i tajcu njegovo najljubšo jod,« cdvme Lloyd Geor^e in smeh je na njegovi stranL
Ko se je bila borba za irsko samostojnost, je n&koč iz'avil Lloyd Geor-£s: »Jaz sem za avtanoenijo Irske, a tudS Aiifclije, škotske, Wa!l3se.€ — »In za avtonomijo pekla,« z^Iiče nekdo iz publike. — »Prav tako.« odvrne h'ad-nokrvno L!oyd Gctprz*. »Vsak se mora potegovati vx svoio domovino.«
Narobe svet
V  starih pravljicah. ki smo jlh čitali še kot otroci, nahajamo  pogosto ta-Ie mo:Iv: v deveti de2e;i je žlvela princesa in oče je iskal zanjo ženina. Posla! je po svetu svoje glasnike in ozircnjal,   da jo da  tistemu.   kl izvrši najznamenitejii -in. Glas :e priScl do mta-cih vitezov, ki so zapeli rarrrišliati, kaj bi storili tako znamenitega, da bi si piido-biil  n.'eno rcko in  srce. Vsi  so  hc-teli  biti prvi, vsem  je utripalo v prsih  Junaško srce, a ker nrnojro je poklicanlh, pa malo iz-voljenih. ie doi^il princeso samo  eden. Na-debudna nevesta je izvedela za njegova junaštva^   srce   se ji je  vnelo in  postila   ic n.esova  ž^na.  Pa  tući  Ce  je  srce   mo'čalo, sa   ye   morala   vzcii,  kcr   ;e   zahteval   tako oLuaj m oćetova vola. Kralj je dal mlađemu junaku takoj po poroki  pol  kraljestva, ne da bi se poprej potom plebiscita prepri-čal.  cla-U  je   I.udbivo  s   te  de!rtvi/>   zadovoljno.
Te pravljice so rastale v starih časih in sicer kct c-rrevi odnosno od'.orrki p.vih rcrr.anov, ki so jih Čitali in pripcveđovali po srednieveSkih sradovih. Ljudje so iih c^bde-liili po svoVm okusu, tc-Ja iedro \z ostik> m. i r p r c t-ću} on o.
V  teli sr&dn'cvcškiV. stor""h se zrcalijo raznere.  2ensk je  bilo v cr.:h časih  rr:anj, r\ezo molili. 2cne tciej ni bilo tako Iafrko dititi, Icakor daniiana£n.i. 2er.ini so morali nevesUnlm   otetom  plaćati   cdškcilnino   ali pa jo si morali ženo  zaslužiti, bili so tuđi sliUzVi, da je ženin nevesi-o cneslavno usra-bii. kakor kako eragoceno stvar. Ka je za-Čtk>   štcvi!o   n:c5kih   nazadovati,   žensk   pa rast"., so se zać-e!-i tvtč'i ra^^cre si>;eni;njati in sicer na ^kcdo žensk. NaJebutne hčerke nii>o  voč velja!e  za  nekai   dragecene^a  in ko ja zapela  pozn-cjs  irrdustrija  iziKjdiivati žensko <lz]j v gospodin.sivn, se ni već pri-pct:lo, da ti zarteval gžz za i.icrko peseb-no o-dškodnino. Nss^rx3tno, oče ie me ral še sam doplačati, samo da se   e naše! ženin. Tako je nastala dota, ki se je ohranila do današnjih Čascv.
Po vo.ni je v Evropi moških razrnero-ra zelo malo, icnsk pa mnoso. Zato cena žensk cd dne dne bolj pada. Kdo bi mozel
đanes zahtevati, naj sf mo2 zaduži 2cno z mnaskim ic plemenitim činom? To bi bil nečuven anahronizem. čemu neki naj bi si moški prizadeval če pa ima na vsak em ko-tl* u n*jo2nost, da si izbere ženo? Najlepše se vidi to v modernih povestih, romanlh in filrrih. Moiki ni:l s prs-tem ne gane, da debi ženo, dočtm si mora ženska po sos to rroža s težavo pridobili. V moderni literaturi v>dixno vse po I no mosklh, ki sami ce vedo, kaj prav za mav hoveio. Mo£l;i so debri gospodarjt in računalo tuui v Ijubez-ni. Nlkomur ne priđe na rr.iscl. da bi oččal svoje srce kar tako zastenj. Ženska rr.ora j to zaslc*,i:i, kakar si je moral svetoplserrrki J^kob s sedemletmm de!cm zaslužiti svojo Rabelo. Koliko ;e v na: ih razmcraii sluča-jtv. ko morajo roditelji, ki imaio za moliiev godne hčerke. le*i in leta vzdrževati tako zvane Ženine, če hoče.o, da bi se hčerke cmožile. Gotovo se tuđi pripeti. da mora samostojna ženska škrttti za rroškega, s katenm se hoče poroCiti. Moderni moiki so csvojiH to ideclosijo ne le kot Ženini, rrar-V5Č tući kot zakonski ircžje. Tndi pri ne!e-gitimnem IIuLavnem razmerjn skušajo z-drj-žiti prijetno s koristnim, zakaj po n'ihcvcm tr.nenjo bi ne bilo praktično ljubiti kar tako za prazen ni i. Mladenič se seznani z de-kletom za to. da dobi đružabnico ali za-nesljivo proda]a!ko za svoo trgovino. Ali Pa si najair.e strojepisko, ki opravlja petem tuđi druge doma-e posle- Po r :rebi mu nadomesti tixJi ženo. In zaljubi._na stroje-piska pfše po več ur na dan, pripravljena je storiti vse, samo da ustreže »njemu«.
Ti moderni princi se pa niti ne zav-eda-jo, da ravnajo z ženskami zelo vulgarro. Ce bi se zaveLali, bi iih bilo vsaj sram. Tako se pa ne sramujejo, temveč tra-sprotno, še ponc^ni so, da jim gre življei>e tako giadko od rok, ki sreči še nišo vsi moški tak1, tako sodi o Ženskem samo gotov odstotok meških in upamo, da temu cdstotku vsi nlkoli ne bodo sledilL V na-sprotnem slučaju bi se obetafa ženskum zck> žalostna bodočnosL Amerika ie na pravi potL Tam so začell nax<reč v literaturi in filmih propasirati stare viteške običaje in požrtvcvalnosL Artieriski avtor.3 skušajo zajeziJ moški egoizem, ki je v mnogih slučajlh že prekoračil meje dostDjnosii in korcktnostl. Omak»važevanie žensk je važen problem, ker gre za eksistenco rodbine spioh. Ce pojde ta proces dale, si bodo ženske naposled mislile: Čemu nam zakon, v katerem irna vse prednosti trož, vse negativne posledice pa mora nositi žena? Potčrn takem je bolje, da se sploh c« rrožimo. To bi pomenilo konec rodbinske^i življenja, ki zai.tcva požrtvovalnost cbeh z^koncev.
Zcpet skandal v ameriški družbi
Moiernl l^srievalH. *
V zadnjem časa je med evropskijni te-f>i3-igrdc? ziLskjvel Duncjžsii grot L'jdvik Saim. Na. mednarodnib tuniKiih je d^segel Izredne uspehe in pastspaJ rudi kot partner svetovnsaznane tenis-šampijonke Francozi-nje Lenslcn. Na ttmiTjlh se č^sto Krof Salm vede ne okus no, kar je opetovano iz-zv2.!o jSkandaJe. Lani Je zrzi S"kn dosjei v Združene države in se poročfl z bossco McrkD aanerlkanskega mnijarderja Roser-sa. Duncjski r!*sti so prinesli slike sre3^e.^a ženma iz ofcubožane avs-tnjske arist-^craci-je, ki Je na trko posrečen nccln d^spel d3 milijonciv.   Millicent-Rosers-Sahn   pa   se   je
kmt'u n*?vcllva!a avstrijike^a grefa, sra kra&i'mck) zapustila ta vitla de;e k s oi. Na^tal je SKar.dai, ki že več rnise:cv za-!r^a amer*cn5ke no^'ne s plkniitnhni po-r J'.L Grof Salm si Je kmrlu iz-rrisKl e\s* centiični mz^če^'anie. Združi se Je z b^r-!'nrkim kin:Tiodietjcm Lt skupcj r isralko Fern Andra zrež'ral f'lm po ne-nški naveH »rd ci ierdzc«. Polcz Fcm Andre ni^topa v Umu srm gr f Sa'm. Ns'ov fina je »Njen 5aprog«. V tem filmu slika grci S."I.a Skandalozne podrebn^sti iz krali e^a zakona z brjrato Americrnko, da na ta n^č'.n izvrši m~>čevcnje nrd njeno rr-db"n<i, v res-c!ci pa, da izrvede prav bistro zasnovan Iz>> sircvr'nl atentat. P~of tralm zaht^vg ra. VSm 5W0 d^!?Tjov. Fi'm ne te?e v Zd-u?e-nlh držav£jh, kcr se kincpo<3jetn!J<i b3«je fa-miii'e Ros:Ters, ki >e velemočna in ki protestira pred \7>nzTitvi
Vs^'ina filma je slcđe5a: B^ratrS i>!e namestnika, oino-no dvrjnika zn tmorjene-jra ženina s\oje hčerke. Po ns'c'jufig« O"jde dv-njn.ka in gra z dinarjem prisH", di poroci nje^Tvo hder'ko. Dvcjnik Ima pred poroiko l]Tb2vno ra^mcie z jsralko, h kateri se kma!u povrne- B->£n<t2tš zn-»va pdkupi zeta, da se vrne k ženi ta da. živi ž nj0 V zakon 5&!   sikupn^sti.
/ merikansiki list! ^ncSrdo se-'^nc*}^-naJna poro5ila o sporu med grofom SaTmoni in iafmJijo Ro^rcrs, Grof Saim Je sves* fiis poaval ženo MrKkent R^gers, da se vrne v zakonsko skupnost ki mu pa na njesov d"^>is ni odgovorila. Nato ie zchteval gr f Salm rcL-apoTofco in da rmi sod'š^o pršsodi otroka. Proces se bo vtŠjI pred vrhovnim sc<iiscem v Flnridi Na procesu nemara priđe do senzacšjo&iain-ih odikrif*], ker bo Mđllicem Rogers rrđ'ja, da otrok ni Salmov. Na ta način bo skuŠaJa d'biti oirc^a v trej. no posest Ce ne bo mojla navesti pravesa ra-zloga za ločltev od mitze In postelje, ki io Je izvršila brez dovo'jeTiia moža, bo sigurno Izdubila proces. Na vsrJt način se ne srne fcsgovarian s tem, da je moža zapustila na prtgovaTjanje sv ti 1 h rcdlteljcv, kcr hna v tem sl-učaju gref S-!m pTavico zahtevati od fasmilije Ro-^ers d:namo od-škodinino. Na vsak način bD ancl grof Saim pravico, da od časa do časa otrišče sina. Ven4cr se v tem sliJčriu ro<4b:ua R:.zers bovi, da bi grof Salra utesmil ukrasti otro-ka, ga odvesti v Avstnio in tu li^osfovnti, da bo oirck njegov, Verjetnejše je, da jte bo rc-dtiina Rogers poravnda z grolotn Scl-motn ta ma ponudila za otroka veliko od-š3eodr/liio.
Na vsalc na&n je grof SaTm veHV t!2, ker gre pri ćeli z"devi za odske-dnino in tcžTce moli one »a sta mu žcoa ia d--tc po straaska stvar.
— Prodnltc'Ja zlata ▼ Kanadi ie rna^nta v letu 1925. vrednost 36 mili'oncv dolarjev proti 3U> milijona v letu 1924. Produkcijo za leto 192S. ceniio v naprej na 50 milijo-nov dolarjev.
mAM/tm
.        .  .^      .        .       .      Z        -           V   .    A   Jt,        .          \*.s     ■    f,   *- -    Zrni
Je. da se pier*\či\e. č* ed^fi par notvavic i žirom m i^am«^ \       [itlcčo, modro ali zlato)
:JdlDČ"3
tra?a kiikor itirje psrt  dru<*^ij
L>wb.va,o   ie  v   pfvda.a n .bu
Đljaškfm roditeljem!
• • k • -           Privatnim in redn'm d Đakom srednjih £o;!                     *  *
Profes<?rji     privatne      gimnazije    »liajitukcvićc    še    nada?;e   sprcjeirajD
ucetice-ke za  !>ouk  iz  vseh  predmetov za  vse   razreda  gimnazije.
Vrisavajije v ta letrn tečaj — to ie za učence-ke. ki žele v mesecu jun i; u
ali avj^nsta  roiagati izr>lt — se ie  pricelo m traja do 15. febrarja, ko prisno
predavanja. Šo!a  ima slcdsče tečajc:
1.   za privatne učenec-ke, ki sk> \z najsitK>    kakrSnejrakoli    vzrofca    ostali brez sole ter _tim k ista potrebna
2.  Za privatne nčence-kc, ki žeb p rivatnirn  potom  dokončati    enesa    ali veČ razredov z mnaz"?e. hotcč nadome štiti izdubljeni čas.
3.   Za privatne očence-ke, ki so  v državni ali v kaki dri«:! službi ter jim Je   radi  nezadosrne    šolske    izDbrazbe c^rožena eksistenca, lahko kot privatni učenci z marlMm delom v dobi ene^i tečaja (4 63 5 mesecsv) dokonča-io  po več  razredov  gimnazije. Učenci. ki  ne morejo  posečaM  predavani,  dobe pismena predavanja   n pojasnila.
4.   Redni učenc:-ie. ki so radi slahe oce-ne ali kakega dnurcjra vzroka iz-jrab;-i šci)skn leto. isto lahko v tei seli tekom kratke dc-b^ nadomeste.
5.   Redni učenci-ke iz drugih strokovnih šol lahko \stop;jo v to ffimna-zijo ter is^i dokončajo.
6.  Vsi učenci. obrtniki. uradrtlki in drus::, ki iz kakršnejrakoli vzroka žele dokončati gimn-izio.  to  lahko  stare   tekom kratke ć. be v tei Soli.
7.   Dtiaki. ki  so absclvira'i   realko in  ki  so potrebni iz opolnltve v latin-ščini, se  lahko te  v  naikra^m  času in  z   debrim  uspehem  nauče.
Vsak učenec-ka te ša!s položi po končanem tečaju iz^it prad komis-jo državnih profesoriev in debi spri^cvalo o dokončanih štud^ah. Va":or na državni stmnazUL Sprlčeva'o ima isto vrednost. ka'-or bi bil čian tečaja reJni dlia^ državne gimnazije. Na zavodu pou^cjc.b sami str&kovni prof^sorji in najsposobnej^i  ter  je   vsak srnu   marljivomu učencu-Ki uspeh zaRotovIjin.
Naći*!  poučevanja  znan  kot   nafrcf'š-; peuoji zelo Dovoljni.
Za stanovanja (s hrano ali brez) za učsnke iz notranjo^ti skrbi uprava.
Podrobna pojasnila daie in vpisovanje vrSi vsak dau D. Pcpović. M^a> pova uL 34 (Clbura), telefon 1565. Ceozrai
Drvž3talka
tr^ovsko zobražtnrpa, i5fe ren-Ubilno rcd'e'te radi rovečania rtom U s kapitalom K0X00 do 150T00 Din Dopise pod .Dro-žabi ik 33.214* na upr. J-lta.
Svfca tfrva
trakova ie prodao eda v polenfl: aH zapara, postav;jo se ludi n? dom. Uolenjska cesta 5.           30&
Spalse •pravo     *6
elegantno,  modeiao, belo emajl!-
rtno, ptrdam ro iHzM feni. lp* Rep^e, Ljabl.ana, Potjanska e. 2!
ftt!e»a Mafaraa
proda;:ilniika orrav«. irlolbe^i t ni. r ca in pef se radi sci tve po eeni proda. Vcč v trgovini F. Mcr-sd, L ubijana, Mcstn   tig 18.   207
Vpaka •?#•
T6 let st r, Uhni^ni^no i uobražen, Š e ZAupne^j* tncs a. Ponudb nod .v poVojcnec/»06* na upravo Slo^. Naroda.
"           Ferje
kokoSje, purje. ra5je Cosje in gD- ji puh — pro* iaja in razpošil;« po naj* nžji ceni - E- Vajda Čakovec Mcdjimurje.
z <V>remo in elegantno kač.jico — crno napro* daj. — Na otfcd pri: M. JctaIc, Domžale.         195
Že'eznato vino
ie lekarnc d . G. P i ceo li Liuf>Uana» Dunsijska ee« st« 6 — !:repća m*)cM krvne, nervozne ter osla* belc od asis in otrokc.— Nsročila   se   točno   izvr*
Obnovite naročnino!
tIIMHMMIMIMMMMMMMI »Jtfftltfgffftfttfif
Majstare'Ša   slovers'-a  plrskarskd in litTarska d?!*vnfca
Ivan Brice!;,   Ljobljana
)wsla c«U 15 ki tesvtnetska 1.1
(tfnrittt kannt JNrva«*! Se pr.poroča.  — Izvt'itev tofnj*. cene zmerne.           27-L
'JIMIIMIIimiMIMIMMMM 4 »IMIMIMIMiMMUMMMill
Zx vsau spre e:ni5 ceno
rodajam   k'obuk-,   s>mnke   1c vse    otribSćine za  tnod ske.    —
ailfltk* Hoi-vat, m< d sV-a L abj ni. Dalmatinova ulica 10/11
Damska konfekcija in modni salon
TKfifflf*     ^c»t«l trg
Šlagovi in svila v zalogi. lto.Bftjt ctM         Fi ran i!m CtlM
^^t^^^^^^f^awK^a^awm^aiawmWm^awamm^mmmam MM^BBiaHaMBHiBB^B^^B9MH M^^v^^^^v^BMi^^^^BVMnB^Mi^B aiv
- ittU papir
bg Din 5--
pilila oprava jlov. Naroda'
wmr    AVo potreba i«te swežt alt sohe vence, iopk* aranžna>) poklič t   t^lfo sko šieviiko
== 341 ==
cvetličarna KORSIKJt
-<BMmmma*M     Aleksandrova cesta     =====» _________Naročita se pošll ja jo na dam             js7-l
Nehanično umetno vezenje
zmq£m§*mvw perilag oblek   bluxv mono-jramov, fino bc!o n bar ».as to entlanjo. ažuriranje.
MATEK & MIKPŠ. Mubliana« , r
----------------     DALMATI.^CVA 13     ----------------
-sled   str okov ne ga   znanja   najiinejša  izvišitev   m   bre^konkurenčne
ztne   Najcenejši in čisti ptcdt sk ženskih ročiiih del v naiodnili irt
modernih vzorcih t. r lastn h nri? milih.
LJUBLJANSKA    KREDITNA   BANKA
caartara Bii 5S.fU0.8ia*-
ftop mm ui mi fl.ooo.S8tr-
151-l                                     ajstaa)a>wlj*>aia 1993         .   *
LJUBLJJUUI  - DUHJUS1UI CESTA (v bstni hi^)
PODRUŽNICE:
r^^B^L ^feav*a)io)vo)   a^atttft. Trs^a  AsMidiji Lo^iiaAoo«
PoJtni ček. račun Ljubljani 105C3 Brzo'av. naslov: Banka iju'J ana Te!, štev. 261. 413. 502.503.504
Se  priporoča za  vse v  banćno široko spadajoča deHa
Ureduje; Mmp Zupui&L. — Zm\ •&*utĆDO tmkšruam: fau> hn'^  •• Ia iwgi>UM <fei liftU* Oton Ui^i*U*t — \v • Lj'*61hiu»