v Solske knjižnice. MUčitelj pospešuj branje mej ljudstvom!" Komur je mar, da se prava in zdrava omika širi mej našim narodom, je gotovo veselo pozdravil v novejših šolskih postavah naredbe, v katerih naučno ministerstvo zaukazuje, da naj se v vsakem šolskem kraji ustanovi šolska — oziroma ljudska knjižnica. — Namen ljudskih knjižnic pa je: nPo dobrih knjigah širiti pouk in po krščanski omiki kazati Slovencem pot do višega duševnega in časnega blagostanja. Pravi — za blagor naroda, vneti rodoljubi so jeli to prekoristno napravo pridno pošpeševati; — a bodi Bogu potoženo — ne povsod! Znano mi je iz lastne izkušnje, da so se osobito v našej deželi pri mnogih prilikah protovili izobraženi možje ustanovitvi ljudskih knjižnic z izgovororn: nto prostemu ljudstvu ne donaša nikakoršnega dobička". Pameten čiovek si mora pnč misliti: »Ubogo ljudstvo! še te malenkosti ti ne privoščijo!" Poglejmo sosedne narode; koliko se pri njih za omiko stori — in kako malo pri nas! — Koliko je še šol po Slovenskem, ki nimajo svojili knjižnic, in če jih imajo, je v njih le prav pičlo število knjig, kar gotovo ne zadostuje današnjemu času in duhu. — Sveta dolžnost vsacega za ljudsko omiko vnetega narodnega učitelja tedaj je, da povsod in pii vsakej priliki vplivnrc može vzbuja k ustanovitvi šolskib knjižnic, in da nevedno ljudstvo na tej poti poučuje. Tara pa, kjer bi se tej dobrej napravi zapreke staviie, — bodisi iz hudobije ali pa iz sovraštva do vsega dobrega, blagega in vzvišenega, naj bi k teniu pripomogle šolske oblasti. Pri nas Slovencih je pač težavno ustanoviti knjigarno, obsegajočo knjige iz vseh raznih ved. Vender pa smem smelo trditi, da smo zadnjih 50 let v primeri z drugimi večimi narodi, v tera zelo napredovali. Danes se smemo s svojimi slovstvenimi proizvodi ponašati. — Vender nam še rnanjka za ljudske knjižnice pripravnib knjig. Sosedni nemški narod je za to napravo veliko skrbel: ustanovljali so društva in časopise z namenora, šolske knjižnice pospešovati. Slovenci imarao tndi izvrsten časopis nVrtec" za slovensko mladino, ki se more po obsegu in zadržaji z nemškimi meriti. S težkim srcem pa inoram priznati, da je še mnogo šol po Slovenskem, ki niso na ta prekoristen časopis naročene. — Koliko rodoljubov je mej nami, ki bi to težavno, pa požrtvovalno podvzetje »Vrtčevega urednika" lebko bolje podpirali, — če drugače ne — vsaj s tem, da bi naročnike nabirali. Ako bi se število naročnikov pomnožilo, bi „ Vrtec" lehko po dvakrat na mesec izhajal. Nadalje imamo dve družbi: sMohorjevo družbo" in BMatico". No, prva stori mnogo, posebno za ljudske knjižnice. Odboru MMohorjevemuc bi pa vender nasvetoval, naj bi se vsako leto oziral pri izdaji knjig na to, da bi se leto za letom izdajala knjiga, namenjena slovenskej mladini. Tudi ^JVIatičini" odbor naj bi poleg znanstvenih knjig, vsako leto jedno za prosto ljudstvo izdajal. — Vsaj je znano, kako je pri nas težavno, knjige na lastne troške izdajati, kajti vsak ima gotovo izgubo. — Bogatih in požrtvovalnih mož pa Slovencem manjka, koji bi zalagali izdavanje knjig, namenjene našemu revnemu narodu. — če bodemo učitelji v pravem pomenu besede — v zvezi vseh šolskih prijateljev na to delovali, da se šolske knjižnice napolne s tacimi knjigami, iz katerih veje čisti patrijotični duh, katere versko-nravstveni čut nikdar ne žalijo, temuč le opisujejo našo milo domovino, običaje in navade našega Ijudstva, njegovo zgodovino, narodne pripovedke, slovstvo, narodno gospodarstvo, pravoslovje, naravoslovje, zdravilstvo, potopise in životopise slavnih inož i. t. d. še le potem bodo ljudske knjižnice pravi pomen doseglel — Ni pa še dovolj, če se knjižnice ustanove ter preskrbe z raznovrstDimi knjigami. Kaj pomaga, Če jih nihče ne bere! Knjige so mrtvo blago, če ležijo v omari; le pridno čltanje jim daje veliko ceno. Ljudski učitelj, tvoja naloga je, pri vsakej priliki ljudstvo k pridnemu čitanju vzpodbujati! — Le potem bodo nam šolske knjižnice koristile. VašM Jarni.