Političen list za slovenski
y«ltl rnjMuui Ttlj«: Z» oelo leto predplažan 16 fld., la pol leta 8 fld., i> četrt leta 1 fld., la en mesee 1 fld. 40 kr. T ftialMlitmelJI prejeman relji: Za oelo leto 12 fld., za pol leta (S fld., la eetrt leta ■ fl4., M en Bteeeo 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Raieinine prejema epraniltvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške nliee št. 2, U., 28.
Kaznanlla (inierati) le iprejemajo in velji triitopna petit-vnU: 8 kr., 5e le tiska enkrat: 13 kr
če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopiii le ne vračajo, nefrankovana pisma se ne iprejemajo. Tredniitve je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Iihaja viak dan, iivzemši nedelje in praznike, ob >'i6. uri popoludne.

7 Ljubljani, v ponedeljek 11. avgusta 1890.
LetniU XVIII.
Kulturni boj v Odrski.
Dunajski in peštanski listi pišejo o kulturnem boju, ki preti Ogrski.
Povod prepiru je v bistvenem ta: Postava iz leta 1868. ukazuje, da se morajo od otrok iz mešanih krščanskih zakonov dečki odgojiti v očetovi in deklice v materni veri. Dogodilo pa se je večkrat v mnogih občinah, kjer je po en sam duhovnik, da je ta krstil otroka, ki bi po omenjeni postavi moral biti drugega veroizpovedanja. Tako je bilo tekom let nekoliko pritožb in pravd, v katerih je katoliška duhovščina vedno naglašala, da svetna oblast ne sme premeniti katoliškemu otroku vero. L. 1879. pa je naučni minister Trefort skrbel za postavno določbo, po kateri se duhovniki, ki delajo proti oni postavi, kaznujejo z globo do 300 gld. in zaporom do dveh mesecev.
Stvar pa se ni obrnila na boljše, ker katoliški duhovniki so ostali na svojem stališču, protestantje pa so se pritoževali. Tako je nastalo nasprotje, ki pa ni delalo prahu toliko v javnosti, kakor po uradih.
Naučno ministerstvo ogrsko se ni oziralo na katoliške določbe, niti stopilo v dogovor s škofi ali rimsko kurijo. Dn4 26. februvarija t. 1. je izšla ministerska naredba, da mora župnik, ki krsti otroka, katero je po postavi 1868. leta druge vere, čez osem dni naznaniti krščenje kompetentnemu župniku. Kazni so znižali od 10 do 50 gld.; le oni duhovnik more biti kaznovan z zneskom 100 gld., kateri bi se večkrat pregrešil proti postavi. Tudi ta naredba ministra Czaky-ja ni mnogo koristila, ker večina katoliških duhovnikov se drži načela, da v katoliški veri krščen otrok mora ostati katoliški.
Vsled tega tudi nekateri ogrski škoQe niso hoteli dopustiti, da bi se razglasila ministerska naredba. Dne 12. aprila t. 1. se je sošlo več ogrskih
katoliških škofov, ki so s šestimi proti petim glasovom sklenili, da se ministrova naredba sicer objavi, toda o tem vpraša rimska kurija za svet. Nižja duhovščina pa je v listih in na shodih ostro kriti-kovala ministersko naredbo, ker je bilo znano, da bode rimska kurija odobrila njih postopanje. Meseca maja je bil poslan v Rim ogrski škof Samassa, da vredi stvar. Sveta stolica se je prepričala o neugodnem položaju katoliške cerkve na Ogrskem in izjavila proti ministerski naredbi. Kakor se je izjavil primas Simor. je prepir med cerkvijo in državo gotov._
Zmešnjava na deškem.
Nastale so na češkem zadnjo dobo razmere, katere je težko opisati, za katere je pa povsem odgovorna — vlada sama. Slednja se je s svojim na-gaujanjem , naj se med čehi in Nemci sklopi j sprava, postavila na jednostransko stališče, ker se : pri poravnavah ozirala samo na nepotrebne zahteve od nekdaj protežiranih Nemcev. Čehi se leta in leta bore ne za koncesije, temveč za najvažnejša prava, za pošten obstanek, nasprotno pa so nemški sodeželani obdarjeni z vsem, kar želi njihovo srce, in zdaj še hote, naj se kar na jeden mah spolnijo vse I njihove sladke sanje na troške idejalne narodnostne I ravnopravnosti v tem starodavnem kraljestvu I j Vsled krivega tolmačenja zakona glede na na-j meščenje uradništva okrepili so se na Češkem r a-j dikalni življi, in s tem je oslabljena, da r a z-^ bita vladi najudanejša stranka — staročeška, I nasprotno je pa postal močan neprijatelj Staročehom I in — vladi in se združil v tesni voj.
Ljud v istini več ne ve, pri čem da je, in v tej zmešnjavi ga še bolj bega uhajanje poslancev iz staročeškega tabora v mladočeški, in snovanje novih strank med dosedanjo konservativno stranko. Za novo stranko deluje poslanec Adiimek, njemu pa
pomaga poslanec Zeithammer; dasi se je sam vdeleževal dunajskih spravnih konferencij, vendar se v listu .Pohtik", kojemu je glavni vrednik, postavlja odločno na protispravno stališče!
Sam dr. Rieger stavi kot pogoj: uvedenje češkega jezika pri notranjih uradih, hoče li vlada, da se uresniči sprava, ter preti z odstopom, ako se ne ugodi tej pereči zahtevi. Ta zmešnjava pojavlja se na obeh straneh! In na tem še ni dosti, češki klub se boji še daljših izgub.
List .Jizeran" je objavil minole dni dve sen-začni vesti o odstopu skušenega voditelja češkega plemstva, grofa Riharda CIam-Martinica, kojega rod je bil od nekdaj posredovatelj med krono in narodom, in o odstopu starega plemenitaža kneza Karola Schvvarzenberga, moža zlatega in vzvišenega češkega srca, ki je bil narodu vedno zvest voditelj in je povsodi stal v popredju, kjer se je šlo za povzdigo in slavo češkega imena.
Povod k odstopu teh dveh plemenitih prijateljev češkega naroda tiči v nevolji vsled uevspeha sprave med obema narodoma. Ako bodo še dlje trajale te neznosne razmere, izcimila se bode iz tega grozna zmešnjava. Za Cehe je pa to žalosten pojav, da češki neslogi nasproti stojč Nemci kot mogočna falanga, in da je grof Taaffe že počel ž njimi ra-čuniti kot z velevažnim činiteljem v češkem kraljestvu.
V tej dobi polni zmešnjav treba Cehom pač moža, koji bi je kakor Mojzes privel v obljubljeno deželo. Mnogo je pa zakrivila te zmešnjave in ne-zaupnost do sprave nemška žurnalistika in mnogi zagrizenci, ki se že zdaj nasproti rojakom svojim vedejo tako, kakor bi imela v tem slavnem kraljestva Cehom pripasti usoda Lužičanov v 8o,sednem Saškem, da bi se oživotvorili dunajski spravni dogovori. Lužičani, ostanek nekdaj mogočne slovanske rodbine, odkazani so danes na milost in nemilost
LISTEK.
Eoledar družbe sv. Mohora.
(Vsem društvenikom v premislek.)
Skoro bi sodil, da slavno vredništvo .Sloven-čevo" ne bode vseskozi odobravalo vsebine tega spisa in se strinjalo z nazori tukaj razvitimi. Navadno se vržejo taki spisi v koš, ki se ne vjemajo z občnim javnim mnenjem, osobito pa, ako nasprotujejo načelom slovensko-političnega lista. No, stvar ni tako huda in menda je vredna premisleka; zato mi bodete, gosp. vrednik, že malo prostora prepustili, da svoje misli razodenem in sprožim kak razgovor o stvari, ki mi je že dlje časa na srcu.
Določeno je, kar bodo družbeniki sv. Mohora dobili za leto 1890. Težko pričakujemo celo kopo knjig, hvaležno je bodemo sprejeli, kadar nam pridejo v roke, a še hvaležneji bi bili, ko bi se gled^ na koledar v prihodnje kaka sprememba ukrenila; mislimo namreč, da bi se gradivo koledarjevo drugače razredilo:
1. Pregled vseh dnij v dvanajstih mesecih celega leta naj ostane tak, kakor je bil do sedaj, in naj se veže sam za-se ter razdeli med družbenike kot samostojna brošura. Ako se mu pridene par praznih ali rubriciranih listov za gospodinjske ali gospodarske beležke o izdatkih ali dohodkih (fUr
Haushaltungs- oder wirthschaftliche Rechnungen),
—	dobro, ako ne, tudi prav.
2.	Povesti naj se nikar ne dodavajo koledarju, marveč naj se raje .Večernice" za ravno toliko po-množe, to je, koledarju vzamejo in drugi knjigi pridenejo. Niti družba, niti člani ne bodo na škodi.
3.	Imenik vseh društvenikov naj se ali popolnoma opusti, ali samo vsakih pet let natisne. Tisočaki, potrošeni za imenik, naj se v boljši prid obrnejo s tem, da se za dragi imenik kaka lepa knjiga vsako leto društvenikom nakloni.
Že s kraja sem omenil, da se občno mnenje morda ne sklada s to željo; zato naj se opravičim in povčm, zakaj si želim to preuaredbo, oziroma kako bi se doseglo sporazumenje vseh članov.
Ad 1. Koledar ima svojo vrednost samo za ono leto, čegar letnico nosi v naslovu. Z zadnjim dnem decembra meseca je ob vso svojo veljavo in
—	vržemo ga v koš ali v peč, ker je za vselej do-služil. V svoji sedanji obliki se ima zahvaliti dodanim povestim, da mu odkažemo častno mesto v knjižnici. Vprašam pa: Je Ii vreden tega? Mislim, da ne! Zato potrgam koledarjeve liste, povesti pa hranim toliko časa, da se mi jih nabere za precej? šnjo knjigo. To menda marsikdo stori, ki potrebuje prostor v svoji knjižni omari za spise in knjige večje ter trajne vrednosti. Da knjigo razdenem, posamezne liste hranim in čakam, da se mi listi na-bero za knjigo, vse to je neprilično, tudi se marsi-
kaj poizgubi, ker se na koledar dalje ne pazi. Koledar (kot pratika) naj bode torej za-se poseben zvezčič in pratiki naj se dodd zaradi važnosti, na primer:
1.	Imenik novih dosmrtnih udov,
2.	Imenik umrlih dosmrtnih udov,
3.	Družbin oglasnik,
4.	Imenik svetnikov (ali kaj takega).
5.	Pravila društvena,
6.	Semnji po Slovenskem,
7.	Cenik in kazalo knjig v družbeni zalogi,
8.	Naznanila.
Ad 2. Naglašal sem, da .dosluženega" koledarja nihče veČ ne pogleda, in, dasi ima v sebi prav mikavnega berila, vendar zaradi svojega osivelega naslova: .Koledar 1857", .Koledar 1863" itd. nikogar prnv ne razveseli, če mu ga za berilo ponudiš; mrzeč se, ga odložimo, češ, — kaj bodemo to staro šaro prebirali! Ves drug vtis nam naredi knjiga, ako nosi svoj na vsebino mereč mičen naslov. Zato povesti in drugi poučno-zabavni spisi — ven (!) iz koledarja in v drugo primerno knjigo jednacega zadržaja!
Ad 3. Za opustitev imenika pa imam nastopne razloge:
Denar, ki se je potrošil za stavek, papir, tisek in vezanje koledarja tekom 30 let, je ogromen. Za koledar leta 1890. se je potrošilo brez koleka 10.554 gld. 84 kr. (I), za leto 1889. je stal 9067 gld.
Nemcer. V sToji DezB«t>i deieliei mejo m proito gibati seveda; na podhifi DemMiM kot driavnegs jezika, ali ko Ložičan Mlavi svojo jecikfffto oblasi, je na Saškem — tujeo, a Nemee poftod gospod.
V kratkem zbere se lopet deieiBi tber češki, da razpravlja ostale osaoTe te poravnave. Kaj naa bode prineslo te zasedanje? Ali se bode sprava rat-bila? ]||«g« s« gvTori tndi o okttejiranji dunajskih dogovoroT čedkemu narodni Toda slabo bi pogodil, kdor bi vladi svetoval tako postopanje. Kakor reči stoje dandanes, ko je toli nakopičenega vnetljivega gradiva, mogli bi nastati pri večjem pritisku irske razmere. .Irsko* vprašanje bilo bi pa za državo našo v tej ddbi, ko stojimo pred svetovnimi dogodjaji, mnogo kočljivejše, nego današnje nedolžno Češko vprašanje.
Politični pregled.
v Ljubljani, 11. avgusta. Kotr-an)« dešele.
Ur. Rieger se je v petek zjutraj pripeljal ua Dunaj in popoldne dve uri posvetoval z ministerskim predsednikom o položaji na Češkem. Kakor Češki listi zagotavljajo, zahteval je dr. Rieger odločno notranji češki uradni jezik za češke sodne okraje. — Neki sotrudnik .Presse" je pri tej priliki vprašal dr. Riegra ali v resn ci misli odstopiti. Dr. Rieger mu je odgovoril, da odstopi le tedaj, ko uvidi, da je v nasprotji z narodom, kar je povedal že v deželnem zboru. Pač pa se more to vprašanje rešiti še pred deželnim zborom, ki se snide koncem septembra, ali vsaj mej zborovanjem.
Prepovedan glavni shod. Lahonski rogo-vileži bi si zopet radi pomagali na noge. Tako se poroča iz Trsta, da so nameravali imenovani vročekrvci politiškega društva .Progresso" imeti včeraj glavni shod, toda oblastvo ga jim je zabranilo, ker ni bil pravočasno napovedan ter se je sprejelo v program pretresovanje o razpuščenem društvu .Pro Patria", ne da bi se bila prej ta točka postavno naznanila.
Tmanje držare.
Srbija. Kakor trdijo poročila iz Belega Grada, pripisujejo tamošnji politiški krogi velik pomen raz-poru med liberalno stranko, ki razpada zdaj v dva tabora, t. j. tabor Staroliberalcev in njim nasprotni tabor Mladoliberalcev. To bode vsekako vplivalo pri prihodujih volitvah v skupščino. Ker se je zgoraj imenovana stranka tako razcepila, bodo radikalci pri omenjenih volitvah imeli izvestno veliko moč, a vendar ne še popolnoma neomejeno.
Rusija. Vpliv ogromne Rusije prodira od dne do dnč dalje in to vzlasti v Aziji. Tamošnje sosedne države si žel^ ruske naklonjenosti in njenega prijateljstva. To resnico potrjujejo zopet najnovejša poročila. Emir boharski je prosil ruskega finančnega ministra, ki je na potovanji skozi ruski Turkestan, da ga naj počasti s svojim obiskom, ter mu je poslal nasproti na mejo poslaništvo. Emir afganistanski bi rad sklenil z Rusijo kupčijsko pogodbo ter je poslal v ta namen svoje zastopnike v Peterburg. Istotako želi kan kivski stopiti v tesnejšo zvezo z Rusijo, vsled česar pojde sam osebno v
rusko prestolieo. In v Askabada živeči Perzijani so poslnli nedavno rnskem« general« Karopatkinn de-pntM^e. Ponudivii mu ioli in kmlM, prosili ga je kot taetopnika rnskega earja, da ni^ jih sprdme za nMke podložnike. General Kuropatkin jsj je obljubil, da hote ugoditi njibo*i ielji.
Francija. Kakor se poroča it Pariza, prišla je francoska policija na francosko-švicarski meji na sled skrivnemn delovanja ruskih nihilistov. — Ako je to poročik) reenilae, storila bode francoska vlada na Ijabo Rusiji že potrebne korake ter pokazala zopet svojo naklonjenost do nje.
Nemiija. Neki nemški jist objavlja londonsko iaformaeijft, v kateri se obiska nainškega cesarja na Angleškem pripisuje velik politišk pomen. Eakor je namreč vlanski obisk imenovanega cesarja v Os-bornu pripomogel, da se je izvršila letos nemško-angleška pogodba, tako bo imel neki tudi letošnji njegov obisk velike politiške posledice.
Belgija. Kakor se poroča iz belgijske pre-stolice, govoril je nemški cesar Viljem II. na obedu pri kralju Leopoldu II. mej drugim tako-le: .Evropski mir je zagotovljen mnogo let v prihodnost. Dokler bodem imel jaz geslo v rokah, poganjal se bom zmirom za mir." — Res, srečna bi bila Evropa, srečni narodi evropski, ako bi vladal med posamičnimi državami pravi prijateljski mir. Toda železni mir, katerega silni pritisek čutijo evropski narodi, je izvestno bolj pogubonosen od krvave vojne.
Grecija. Ker bode kmalu razpuščena grška poslaniška zbornica in bodo v teku dveh mesecev sedeli v njej novi udje, utegne se grška politika vseskozi močno izpremeniti. Posebno nje vnanja politika je dobila popolnoma drugo barvo vzlasti z ozirom na najnovejši vspeh Bolgarov v Macedoniji. Seveda, pred vsem se mora oborožiti od n6g do glave. Na vso moč hoče pomnožiti vojaške čete, preskrbeti jim nove repetirke in nakupiti 4000 konj v Rumuniji in na Ogrskem za armado. V večje varstvo namerava sezidati več trdnjavic vilasti v vojnih pristaniščih, Pireji in okoli Aten. Koliko milijonov frankov bode stalo zopet to oboroženje! Ta načrt mora biti baje že v jeseni meseca novembra izvršen. Istotako hoče utiditi svojo moč tudi na morji. V ta namen so neki že izdelane na Francoskem tri velike vojne ladije, in meni preskrbeti se še s torpedami. — Prebravši tako poročilo od verojetne strani, kako naj verujemo besedam nemškega cesarja, da je evropski mir zagotovljen mnogo let v prihodnost? Tako nikakor ne more dolgo obstati sedanji evropski položaj. Ear se bode zaslišal nekega dne vojni grom in Evropa bode stala v bojnem ognji.
Egipt. Poročalo se je že listom, kako silno razgraja črna žena, kolera, v Džedahu, kjer pomori vsak dan na stotine Ijudij. Zato je sklenila turška vlada, kakor se piše 9. t. m. iz Kaira, postaviti vojake na vseh onih pristaniščih Rudečega morja, kjer izstopajo romarji na suho. V sueškem kanalu pa bodo posebni križarji zabranjali romarjem izstopiti iz ladij.
63 kr., torej v dveh letih 19.622 gld. 48 kr. (!!). No — pa odračunimo polovico (9811 gld. 24 kr.) od prejšnje svote, ker zoper pratiko in poučno-zabavne spise ne ugovarjam, torej je v dveh letih blizu 10.000 gld. (!) prav zavrženih. Naredimo še račun o koledarjih za leti 1875. in 1876.! Za leto 1875. ga je bilo tiskanega krog 24.000 izvodov (udov je bilo 23.631 izkazanih), troški so znašali 5863 gld. 75 kr. s kolekom vred; odštevši koleko-vino it 6 kr. = 1418 gld. in troške za vrednostne spise = 18»2 gld. 40 kr., skupaj 3270 gld.; ostane torej 2593 gld. za imenik. Kakošno vrednost ima danes imenik iz 1. 1875.? Koliko obresti nosi danes zanj izdana svota 2593 gld.? Kdo pregleduje danes ta imenik? — Koledar za leto 1876. je šel med 25 869 udov; recimo, da se ga je priredilo okroglo 25.900 izvodov, troški so zaračunjeni s 6433 gld. 30 kr.; na kolek pripada 1554 gld., na vrednostne spise 2474 gld.; na imenik 2405 gld., pa je prej ko ne še nekoliko več, ker se stavek imenika dražje plačuje, nego drugih spisov, ki so z večjimi črkami in redkejše tiskani. Pa prezirajmo to računsko napako, ki je na škodo mojim argumentom in vz^ mimo v poštev približno one svote, ki so se od leta 1875. du danes potrosile za imenik, tedaj dobimo svoto krog 60.000 gld; povprek na leto sem priračunal 180 gld. zaradi vedno rastočega imenika iu vzel za podlago gori preračunjeni znesek za imenikov natis I. 1875. = 2405 gld., ki je v štirinajstem letu narastel na okroglo 5000 gld. Ali ni velika škoda za toliko narodnega imetja? Res je.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 7. avgusta. (Židovsko vino.) Ponarejanje užitnih stvari, to je jedi in pijač, katere človek potrebuje za vsakdanje preživila, širi se dandanes povsod na vse mogoče načine. V prvi
vrsti velja to o božji knpUki ali fiit. Al iida torej, de stari možje, navajeni tdravegn frrfstn«!« 'ina, težijo o današnji ponar«r|eai sodrgi, ki kar nič več ni v sorodu s plemenito tinsko trto.
Nali pradedi so ve«kfat na vaMt f končanem trudapolnem delu sedeli f vintfkMl hramu in pri faši ri^nega vinca raze^nrjali a* o časovnih raz-laerak. Tinski dnhovi pregnali an jiu aki^i, od-teial ee jim je Jrtik, potožili so » prijateljskem krogu eden drugemu svoje težnje. Podali so se zdrave glave in dobre volje domov, in sladke sanje aatrbale 9o jih v brezskrbno spanje. Dandanes je pa to vse drugače. Dober okus je izginil, ljudje pijejo vse, da je le pobarvano in — mokro in seveda po ceni.
Nekdaj so naši krčmarji točili domače pristno vino iz Metlike, Vipave, Jaške ali Ljutomera. Nekaj let sem je pa v Ljubljani prišlo v navado vino, ki mora človeku zabrniti drob. Pobarvana voda in nekaj zdravju škodljivih primeskov — in vino je narejeno.
Trgovci s tako ponarejeno mešanico pa dobre kupčije delajo, ker ji lahko zelo nizke cene postavijo. Trgovci s pristnim vinom pa s takim sleparjenjem ne morejo tekmovati, ker najslabša dolenjska kislica mora ie dražje prodajati, nego sladka židovska mešanica.
Nedavno se je pa v Ljubljani ali prav za prav v Spodnji Šiški v neki stari vojašnici ustanovila tovarna za omenjene vrste .primorsko in istrijansko vino". Vino fabricirati se pa pravi ponarejati vino, kajti vino ne raste v obokanih temnih in ljudem nepristopnih kletih, temveč cvete in zori po vinogradih. Omenjena stara vojašnica je pa za vinsko manipulacijo jako prikladna, kajti ima štiri vodnjake, v katerih nikdar vode ne zmanjka. Stanovalci v bližini napominane vinske tovarne trdijo, da omenjeni vodnjaki od ranega jutra do poznega večera, in kedar je dosti naročil, celo po noči škripljejo.
Kakor vsakemu nereelnemu podjetju, je tudi ljubljanske vinske tovarne gospodar neki tam od laške strani priseljeni žid. Vendar pa se je kot dober špekulant navadil za silo slovenski in ima srečo, da njegovo mešanico kupujejo krščanski krčmarji. Trdi se, da edini židovski trgovec proda več vina, nego vsi ostali krščanski trgovci. To mislimo bodo pač vedeli pri uradu, kjer se odmerja prihodninski davek. Kakor da bi v Ljubljani ne bilo nobenega domačega in krščanskega trgovca z vinom, tako hodi veliko število ljubljanskih krčmarjev in iz okolice v židovsko tovarno mešanico kupovat. Med njimi je marsikak magnat, ki se v svoji krčmi kaj rad baba, da je vino točil v Semiču ali Jaški. Vinskim pivcem, kojim je mar za telesno zdravje, mora se vsekako priporočati, da ne obiskujejo gostilnic, kjer se toči židovska sodrga, kajti do sedaj še, hvala Bogu, ne manjka zdravega domačega pristnega vina.
Seveda za vsacega navadnega človeka ni labko vino poznati. Zatorej pa tndi ne smemo vino ku-
da je ravno imenik nekoliko pripomogel k naraščaju Mohorjevih družnikov, a danes družba pri svoji izborni organizaciji stoji na tako trdnih tleh, da se ni bati oslabljenja, marveč še prav krepke rasti, ako bodo knjige imele stalno vrednost. Lagodno stanje sloni na krepkih ramenih prečast. poverjenikov; brez njihovega vpliva bi tudi imenik z zlatimi črkami tiskan ne obranil impozantnega društva. In na poverjenikih je vse, da se odpravi jako dragi in vsaj za-me malo vredni imenik.
Gospodje poverjeniki uaj bi o priliki pobiranja letnine vsakega člana prašali, ali želi svoje ime tiskano imeti v društvenem koledarju, ali ne? Umeje se, da bi pri tej priliki morali gospodje razložiti veliko korist za narod slovenski, ako bi se namesto imenika tiskala kaka zabavno-poučna knjiga itd. Družbenikovo izjavo bi zaznamovali v nabiralno polo s tem, da bi se k dosedanjim rubrikam pri-dejali še dve ozki z naslovom: v imeniku tiskan biti a) želi, b) ue želi, in v dotični predaleč začrtala bi se poteza 1. Vsota teh črt bi pokazala, koliko udov je za imenik, koliko proti njemu. Tu bi bilo občno glasovanje vredno tega važnega vprašanja. Morda se ue motim, ako trdim, da bode vspeh glasovanja v veliki večini proti imeniku. Kaj potem? — Ko glavni odbor zbere vse vpiso-valne pole, sostavi skrutinij in se po njem ravna. Ako je izid nepovoljen, t. j. da se velika večina izreče za .imenik", potem ostane vse pri starem in stvar je za vselej dognana. Ako je manjšina zanj, ogromna večina pa proti njemu, tedaj naj
se tiskajo vsi poverjeniki, poleg njih pa oni druž-niki, ki žel^ svoje ime natisnjeno imeti in drugi pa le kumulativno po številu. Da bi se stavcem delo olajšalo, naj bi g. poverjeniki podčrtavali imena onih, ki so zahtevali prijavljenje, število druzih bi stavec posnel iz opisovalne pole, kar bi menda težav ne delalo. To nasvetujem pa le sa slučaj, ko bi družbi nevarnost pretila, da vsi oni člani izstopijo, ko bi se njihova imena ne lesketala več v Mohorjevih knjigah. Ako bi se te škode ne bilo bati, potem naj odpade ves imenik razun kazala poverjenikov in dodanega števila vseh udov enega poverjeništva; vsaj le števila imponirajo, ne pa: Matija, Jaka, Janez, Marija itd., kar se tisočkrat ponavlja.
Ne bodimo nečimurni in ne oklepajmo se otročarije na škodo naroda in našega vedno še pre-skromi:ega slovstva.
Ugovarjati bi se moglo: Zakaj pa .Matica Slovenska* priobčuje vsako leto imenik svojih društvenikov? Na to odgovarjam, da je istotako škoda za deuar potrošen za tdko literarno pridobitev, morda bode tudi zanjo prišel, čas, da se trošek za kaj boljšega obrne; zdaj — ko šteje samo krog 2000 udov, natis imenika ne stane še tisočakov, kakor pri družbi sv. Mohora.
Tudi ugovor, da sta gg. poverjenikom z imenikom olajšana pregled in razdelitev, zdi se mi ničev, ker jim odbor lahko vrača vpisovalne pole s knjigami vred; vsaj jih ne rabi za priloge k društvenim računom, in po vknjiženji doposlanih doneskov nimajo za družbo nobene vrednosti več.
povati pri tujih aepoznatih trgovcih, najmanj pa pri taiiih, kateri nam blago za malo grošev ponujajo. Mi mislimo, da snso naredili dobro kupčijo, pft smo vendar-le opeharjeni. V taki pijači ni skor^ nič pravega vina in ko se usuši, ostane na dan posode samo blato. Najnezanesljivejši trgovec sploh, osobito pa z vinonn, je bil od nekdaj Abrahamov potomec ali žid. Ljudje, kateri so v vinskih tovarnah kedaj služili ra delali, pripovedujejo čudne reči o fabrikaciji vina. Nečemo pa tacih podrobnosti ta navajati, ker se bojimo, da bi se komu želodec ne obrnil. Krčmarjem pa priporočamo, da ne kupujejo vino pri židovskih trgovcih, potem jim tudi ne bo treba tožiti, da so njih gostilne pivcev prazne.
V	Avstriji pa tudi postava strogo prepoveduje popačenje ali ponarejanje jedil in pijač. Dovoljujemo si torej kompetentno oblast na postavo opozoriti.
V	16. stoletji bila je navada, da so prodajalce popačenega ali ponarejenega viua javno v kako tvnazano lužo posadili, kjer je moral do vratu v vodi sedeti v posmeh gledalcev. Tako drastične postave sedaj ne veljajo, veljajo pa druge, s katerimi se ponarejaJcem na prste stopi. Odprejo naj se pipe pri sodih in strnpena pijača naj se v kanale izlije. To se je Židom na Dunaji, v Mariboru in Zagrebu že zgodilo. Kar je ondi dovoljeno, tndi pri nas prepovedano ni.
Iz Zagreba, 8. avgusta. Zopet nam je pokosila smrt enega izmej zadnjih preostalih Ilircev, namreč Ivana Mažuranica, bivšega bana hrvatskega in naj-umnejšega književnika-pesnika na slavenskem jugu. Ž njim pada v grob zadnji znameniti Ilirec.
Ivan Mažuranič se je narodil 11. avgusta leta 1813. v Novem v hrvatskem Primorju, kjer so mu bili stariši siromašni kmeti. Gimnazijo je obiskoval na Beki, kjer ga je posebno rad imel neki učitelj Cašar, bivši pri tamošnjem guberniji, kajti na Ma-žuranicu je spazil že takrat poseben talent. Z njegovo podporo je on hitro mpredoval ter naučil se tudi hitro madjarski, da pač celo pesme je skladal. Starejši mu brat Anton ga je poslal na modroslovne nauke v Sombotelj, kjer je tako sijajno napredoval, da so mu vsi profesorji priznali prvenstvo ter ga postavili za predsednika svojega madjarskega društva. Ali vse takšne odlike uiso odtujile Mažuraniča hrvatskej domovini. Bavno v tem času, ko je Mažuranič boravil v Sombotelju, razvil je Gaj narodni barjak preporoda na Hrvatskem, a mej prvimi, ki ee mu je pridružil, bil je Ivan Mažuranie. Že v drugi številki »Danice" od I. 1835 čitamo njegovo v klasičnem metru spevano odo „Primorac Danici", a dalnje številke sodržujejo druge pesme, ki vse svedočujejo, kako resnobne nauke je Mažuranič izučil in kako z visokimi predmeti se je navduševal.
Leta 1836. se je povrnil Mažuranič v Zagreb, kjer se je začet učiti pravo ter poleM odvetaiški izpit. Kot odvetnik se je aMtadl v Kaffoveu, |jer
Tukaj v Karlovcu je bilo, kjer je mladi Ivan da pridete srednji osebi ravno k stranema prizo-Mažuranič poleg svojih uradnih opravil našel še ! rišča; zagrinjalo se razgrne — in pred teboj je
vedno toliko časa, da je hrvatski književnosti in svojemu narodu napisal najodličnejše svoje pesmo-tvore. Izdavši že 1. 1842. s svojim pobratimom Jakobom Užarevičem »Nemško-ilirski slovar", da pomore onim, ki bi hoteli prevajati z nemškega na hrvatski jezik, ali se hrvatski učiti, odvaži se kmalu za tem na večje pesniško delo. Kakor je znano, 14. iu 16. pevanje Gunduličevega Osmana se je izgubilo, ali ga pa pesnik ni napisal. Na početku našega veka je poskusil Dnbrovčanin Peter Sorko-čevič, da popolni ta epos, pa je zares sestavil oba speva, ali je daleč zaostal za Gundulic-em, nezapo-padši niti Gunduličevega eposa, niti njegovega duha, niti je dovolj dara, da ga skladno oponaša in po- ' polni. Ko so mladi Iliri nameravali izdati po „Ma- ! tiči ilirski" „Osmana", zadela je Mažuraniča ne po naloga, nego po nagonu čast, da popolni delo Gun-duličevo. A kako je on to storil, zna danes ne samo hrvatski narod, nego tudi ve3 slavenski svet. On je Gunduliča tako skladno popolnil in tako ga v njegovih oblikah dosegel, da je zadivil svoje zemljake.	(Konec »ledi.)
Iz strada na Tirolskem, 8. avgusta. Oberam-mergau je kraj, kamor hiti letos vsak teden tisoče ljudij; tudi mene je vleklo tjekaj. Gledal sem pasi-jonsko igro 3. avgusta, ter precej namenil se, sporočiti Vam kaj iz tega obiskanega kraja. Do danes mi čas ni pripuščal, a sedaj ta v Strada, rojstve-nem kra^u pokojnega Greuterja, pri svojem prijatelju, mi je mogoče svoj namen izpolniti, — zlasti ker lije dež.
Oberammergau je kraj leieč nekako 800 metrov visoko v bavarskih alpah blizu tirolske meje. Najlaglje prideš tjekaj, ako se pelješ od Monakovega do postaje Oberau, odkoder se popelješ v Oberammergau z vozom, katerih čaka na postaji vedno na izbiro. Jaz sem storil tako.
Oberammergau je čeden kraj; šteje nekaj čez sto hiš; ali polje bi ga ne moglo rediti, kajti malo ga je, in še to je slabo, deloma radi visoke lege, deloma radi močvirja, ki dela tla ljubljanskemu barju podobna. Prihodek poglavitni — jim je tujec, katerih je vsako leto ob letnih mesecih tukaj mnogo, nepopisno veliko pa vsako deseto leto, ko »igrajo". Zato jim je poglavitni prihodek zadnji — »pasi-jonska igra"; dobili bodo od nje, — to smem reči, I — več nego pol milijona mark same vstopnine, kajti brez dvoma dobijo pri vsaki igri več nego 35.000 mark. Igrali bodo pa čez tridesetkrat, ker prihaja toliko ljudij, da morajo vsak ponedeljek igro ponoviti, — v nedeljo ni prostora za vse.
V soboto, 2. avgusta, nas je bilo gori že do 10.000, igrišče pa ima prostora samo za 5400 ljudij. Kolike dobička pa jim prineso tujci sicer z vo-inj«, hrano, prenočiščem, kar vse precej dobre za-račoaijo; o tem ne morem govoriti. — Ljsdje bi
je kasneje, 22. julija 1. 18« p<»loi« p^efo z. si- 1 ^^ ^ ^^ j^j ^^^	^^ ^^^^
rutinskega očeta, pa je to stažb* oftavlfal vestM in odlično.
lahko a* požene. Tako vsaj mi je dejal imeniten I duhovnik v Monakovem. »Sie sind ein leichtes
V mislih smo imeli deusnM stra» toleisvfeveg« natisa. Ozrimo se še na množino potratenega papirja. Koledar 1875 leta tehta 132 gramov ter obsega 12 tiskanih pol po 16 strani, na vsako polo pripada torej 11 gramov, in na imenik 77 gramov, in na imenik 1. 1876. = 88 gramov. Leta 1875. je šlo v nič jeden meterski stot 65 kilogramov in leta 1876 297 kilogramov. V zadnjih letih se je koledar nekoliko po obliki povečal, vsled tega je vseh 50.000 društvenikov tudi natisnenih na 7 pdlah; in p61a tehta 12 gramov, torej je teža odvišnega pridevka = 84 gramov in za ves natis 50.000 X 84 gramov = 4920 ktr. Tokom 14 let se je uničilo 40960 kgr. papirja, ki bi danes imel še veliko veljavo v našem slovstvu, ko bi bil počrnjen z ukovitimi spisi.
Konečno bodi še omenjeno, da storimo z odpravo imenika človekoljuben čin. Le pomislimo, kako duhomorno delo je za stavce skladanje iu razmetavanje imenika. Čudno bi ne bilo, če bi se stavcu začelo »mešati".
Kakošna muka je za korektorja! Kako drag je tak droban stavek I Kako zoperno je čitatelju pregledovanje tega črkastega morja, po katerem go-mazi in miglje toliko tisoč in tisoč znamenj, ki pa vse skupaj nič ne povedo, nič čutov ne vzbujajo, niČ ne blaže, marveč I« pričajo, da svoja srce obešamo na n»čimurnost in nji na ljubo žrtvujemo velik del o.^rodnega Msgra.
S. St. Večleten ud družbe sv. Mohora.
Ths*iervdlkl«hi, aber si« machen ee trotzdem aus-gercichnet."
O igri sami kaj.
Tukaj mi je težko pisati; rečem le, treba le videti. Vendar bodem v nekaterih potezah načrtal vsaj vnanjost.
Igrišče je vrejeno nekako po vzgledu starega grškega gledališča. V sredini spredaj je pravo prizorišče, zagrneno s prekrasnim zastorom. Na desni strani gledalca je Anova, na levi Pilatova hiša, vmes dvojne ulice, skozi katere se vidi mesto jeruzalemsko; za imenovanima hišama je hodišče, s katerega pride kor med lepim stebrovjem. Pred tem ja velik prostor za kor in tudi igralce, objet od obeh stranij od imenovanega stebrovja. Prostor za kor ni pokrit, ravno tako ne prvi trije prostori za gledalce, po jeden, tri in pet mark. Prostori po šest, osem in deset mark so pokriti. Najcenejši prostor je preveč ob straneh, zato se ne vidi dobro; na drugem in tretjem se jako dobro vidi in sliši, — toda dež ali pekoče solnce prenašati skozi 8 do 9 ur, je prehudo.
Igra ima mnogo dejanj. Pred vsakim nastopi kor skozi slopovje od obeh stranij, — petindvajset moških in ženskih v prekrasnih oblekah. Ustavijo se v polukrogu. Voditelj koru razlaga v besedi, kaj se bode vršilo; kor isto popeva, deloma posamezne osebe, deloma skupno, primerjajo dogodke starega zakona, — predpodvbe, — dotičnemu dejanja v življenju Jezusovem. Kor se na sredi razdeli, tako.
prekrasna živa podoba iz starega zakona, — pred-podoba Jezusova tako dovršena, da nehote vprašaš, je H to naslikana, izklesana ali živa podoba? Cul sem tako govoriti izobražene gospode.
Zagrinjalo se strne, kor zopet sklene v polu-, krog ter vpleta med petje premišljevanja, nauke, ■ — zlasti pa opomine grešnikom!
Pride dejanje. Prvo je slovesni vhod Gospodov v Jeruzalem. Nepopisen pogled. Stotine (do 500 oseb) ljudij ti gre čez prizorišče v prelepih vzhodnih oblekah, spredaj in zadej pozdravljajo Gospoda. Scenerija je prekrasna, vtis za vsakega nepopisen. In tako se vrši dalje. Čas ne pripušča, da bi popi-saval natančneje. Igrajo res kot mojstri na igrišču, dejal bi, od prvega do zadnjega — vsi. Zlasti pa se odlikujejo Jezus, Kajfa, Pilat, Juda in mnogi drugi.
Vrši sa tako lepo in dostojno, posamezni prizori so tako ganljivi, da tudi trdemu možu privabijo solzo iz očij.
To je vzrok, da prihaja semkaj toliko ljudij od vseh krajev, — samo jeden Oberammergau je! Tretjega avgusta sem videl gori Slovenca, Bošnjaka, Italijana, Madjara, Nemca, Poljaka, Rusa, Angleža, Francoza, Američana, — in Bog vedi koga še. Tu-sem prihajajo ljudje vseh narodov in ver, tu se slišijo vsi olikani jeziki.
Sklenem. Ako komu pripuščajo čas in denarne razmere, pojdi v Oberammergau; ne bodeš se kesal, kakor se ne kesa pisatelj teh vrstic. Doddm le še to-le: Da bodeš gotovo dobil vstopnico in prenočišče, pi.^i vsaj teden do deset duij prej županu Langu v Oberammergau in pridi gori že pet«k zvečer. Precej drago je tu, ali tako grozno tudi ne, kakor se je upilo. Od Oberau-a in nazaj imaš popolnoma dovolj 20—25 mark.
I Dnevne novice.
I
(Iz Maribora) smo dobili naslednji telegram: Vdeležba pevskega koncerta je bila velikanska; vdeležencev je bilo do 2000jpev-kinj in pevcev blizu 2S0. Nemci so preplašeni zapuščali mesto ter nam prepuščali slovensko zemljo.
(Dvorni svetovalec Heinricher,) predsednik okrožnemu sodišču v Celju, je že dlje časa nevarno bolan za vodenico, čudno je to, da ima deželno nadsodišče tako malo ozira do g Heinricherja, da mora ležeč v postelji voditi posle okrožnega sodišča, namesto da bi mu imenovalo začasnega namestnika. Nismo sicer prijatelji politiškemu prepričanju nevarno bolnega g. Heinricherja, pa iz človekoljubnosti želimo, da bi mu olajšali skrbi.
(Častnim tržanom) je izvolil enoglasno občinski zastop v Gorenjem Gradu v svoji seji dne 8. t. m. preč. g. dekana Lovra Potočnika.
(Umrl) je nocoj v Stari Loki umirovljeni župnik č. g. Janez Zeller, ki je bil rojen 18. februvarija 1816 in daroval zlato sv. mašo dne 29. julija t. I. N. v m. p.!
(Poročena) je bila danes v eerkvi sv. Jakoba gospodičina Minka Ničmanova, hči poznatega knjigoprodajalca, bukvoveza in vrlega rodoljuba v Ljubljani gosp. Henrika Ničmana, z gosp. dr. J. J a C o b i j e m.
(Triaiki namestnik vitez Rinaldini) je minoli teden potoval po Krasu, obiskal Tomaj, Dutovlje, Skopo, Koprivo, Štanjel, Kobdil, Šmarje, Ajdovščino, Sv. Križ, Cesto, Skrilje, Kamnje, Selo, Dornberg, Rifenberg, Komen in Sežano. Povsod so kolikor moči okrasili hiše, postaviU slavoloke in navdušeno sprejemali cesarskega namestnika. Naj bo to potovanje imelo dobre nasledke za slovensko prebivalstvo !
(Župnijski izpit) je delal 5. in 6. dn^ t. m. beneficijat v Podragi na Vipavskem čast. gosp. Fr. P1 e š k o.
(Vstrajiost.) Poroča se nam, da je vieraj f nunski cerkvi v Skofji Loki prvič v lepem slovenskem jeziku propovedaval č. gosp. Vit L o i n g e r, član Jezusove družbe, rodom Nemec, ki še prav dve leti ne biva med nami. Gospodu čestitamo na njegovi vstrajnosti.
(Trgovska in obrtnijska zbornica) ima jatri (v torek) ob 4. nri popoldne redno sejo s tem dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnja seje. 2. Trgovska in obrtnijska zbornica v Gradca prMi za pokoro vloge, da bi se tabačne in loterijske štacune v ne-
deljah io praznilcih ob 12. nri opoldne zapirale. S. Izrečenje o vršbi tiskarne „J. Blaznikovi nasledniki". 4. Izrečenje o vršbi tiskarne ,Klein & Kovai".
5.	Izrečenje o vršbi tiskarne „Narodna Tiskarna".
6.	Izrečenje o vršbi tiskarne ^Ljudmila Milic". 7. Izrečenje o vršbi tiskarne ^Katoliška Tiskarna". 8. Izrečenje o vršbi delovanja kamenine „B1. Scbnabl". 9. Poročilo, ali je zobne tehnike uvrstiti med dopuščene obrt«. 10. Solnograška zbornica prosi, da bi se zbornica potegnila za to, da bi vsaka zbornica imela svojega zastopnika v državnem železniškem svetu. 11. Nasvet o reformi brzojavne besedne tarife. 12. Vloga zbornice v Inomostu, da bi država prevzela komercijelni poduk v oskrbo. 13. Postavno varstvo za tovarniške in kupčijske tajnosti. 14. Prošnja za semnje na Rakeku. 15. Reforma statistiških poročil. 16. Volitev člana in namestnika v državni železniški svet. 17. Poročilo o obravnavah zaradi železniške črte Divača-Loka-Celovec, katere so se na vabilo deželnega odbora koroškega vršile v Celovcu.
(Dolgotrajen prepir) je bil zaradi pitne vode iz studenca v Kronbergu med mestnim zastopom in grofom Alfredom Coroninijem. Ker se je grof še vedno ustavljal orožnikom, odpeljali so ga v petek v zapor.
(Xov delavski list.) Kakor čitamo v dunajskem .Vor^-arts" -u, glasilu avstrijskih tiskarjev in črko-stavcev, počel bode s 14. dnem t. m. v Ljubljani izhajati nov delavski list v slovenskem jeziku za slovenski govoreče delavce.
(Neredi.) Kakor smo sporočili, dogovorili so se goriški prodajalci manufakturnega in drobnega blaga, da bodo ob nedeljah in praznikih prodajalnice zaprte. Nekaj trgovcev se vendar ni držalo dogovora, in vsled tega so nastali poulični neredi.
Telegrami.
Dunaj, 11. avgusta. Železnični tir pri Blovici je popravljen in pričel se je zopet redni promet med Dunajem in Hebom.
Solnograd, 10. avgusta. Danes se je vršilo slovesno umeščenje knezonadškofa dr. Hallerja. Navzoči so bili škofje Zwerger, Napotnik, Kahn. Valussi in Aichner.
Bern, 10. avgusta. Švicarski živinozdravniki na nemški in avstrijski meji so dobili povelje, da zabranjajo prevažanje v Francijo namenjene goveje živine, ovac in prešičev.
Berolin, 10. avgu.sta. Helgoland je prešel včeraj v nemško posest. Danes dopoldne je prišel cesar Viljem na svoje novo ozemlje ter je priredil v zdravniški dvorani pojedino. Začasno prevzame upravo državni komisar.
Helgoland, 11. avgusta. Razglašenje Bot-ticherjevo povdarja, da goji cesar nadeje, da botlo prebivalci helgolandskega otoka ostali zvesti cesarju in domovini, (."esar obeta, da jim bo pustil njih pravice in navade, kolikor bo mogoče. Sedanji rod bo prost vojaščine. Carinska tarifa ostane še mnogo let neizpremenjena. Vlada bo varovala vero, cerkev in šolo. Nagovor cesarjev omenja proti mornarjem, da spaja ta otok z Nemčijo kot poslednji kos nemške zemlje. Otok ima namen, biti trdnjava nemških mornarjev proti vsakemu sovražniku.
London, 11. avgusta. Kraljica je povabila častnike avstrijskega brodovja v Osborne na pojedino.
Carjigrad, 10. avgusta. Armenci v Ar-djanem blizu Bajazida so prestopili k pravoslavni ruski cerkvi, da so so odtegnili turškemu preganjanju.
TrcmenMko sporočilo.
a ' Q!	Stanje		Veter	Vreme	>
opazovanja	inkoiiiara T ram	toplomtn po Ctliijn			Is i "S
j 7. u. zjut. 9j 2. u. pop. 9. u. zveč.	734 4 733-6 733-8	164 26o 19-6	si. svzh. si. szapad si. zap.	oblačno jasno »	0-00
17. u. zjut. 10 2. u. pop. 9. u.zvec.	736 0 734-8 735 5	206 27-4 208	ll. zap. brezv. »»	jasno rt rt	0 00
Srednja temperatura obeh dni ŽO-S", in 22 1°, za l O" in 3'2'' pod normalom.
l>una|8ka borza.
(Telegrafično poročilo.) 11. avgusta.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16* davka) 88 gld. 40 Srebrna „ 5',. „ 100 „ „ 16* 5% avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosU .... Akcije avstr.-ogerske bank« ....
Kreditne akeije........
London ...........
Srebro ...........
Francoski napoleond.......
Cesarski cekini .........
Nemške marke ........
89	n	60	
108		85	ti
101 0C9	rt	25	
VoZ 308	n	_	n
llb		75	n
9	P n	18	n
5		49	^
56	n	45	n
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nam j« Uog vsemogočni preljubega očeta, oziroma tasta, deda in svaka, gospuda
Avgusta Maršalek-a,
meSjIana iu krojača,
prcvidenega s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi, mučni bolezni, v soboto, dne 9. avgusta, ob 8'/^ uri zvečer v 69. letu njegove starosti poklical na oni boljši svet
Truplo predragega pokojnika se bode v ponedeljek, dne 11. avgusta, popoldne ob -5'', uri v hiši št. 11 v Kravji dolini blagoslovilo in potem na pokopališče pri sv. Krštofu preneslo.
Sv. maše zadušnice darovale se bodo v raznih cerkvah.
Nepozabni pokojnik bodi priporočen v blag spomin in molitev.
V LJUIJLJANI, dne 10. avgusta 1890.
(1)	Žalujoči sorodniki.
Posebna naznanila se ne izdajajo.
Ravnokar je izišla knjiga:
TAXIL:
Izpovedanja
bivšega ^prostomisleca. |
I
o
eii
18 pol 8».
Cena 60 kr., po pošti 65 Dobiva se
V Katoliški Jiukv(tt'ni v ZiJnblJani.
m V
Srečke dunajske
2
glavna dobitka
vrednosti.
Sreeka je veljavna
za obojno žrebanje.
Drnfjo žrebanje
_	J 1 T	«1«!»^ sc pri (20-18)
recke po | gld. C.C.IVlayer-ju v Ljubljani.

OIiJMATI! BARVB
V
kopltariiklli puiiiieali po pol in Jeileii kilo
I>i«ipoi-o^a Iiajeeiieje tovarna oljnatih barv, laka in firneža	(68)
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6. m9mwwm9w9w9www9ww9m999wmmmmmmmmm\dww\3mmww\9ysmmy