Današnja številka obsega C stran).
il. leto.
^elja v L<jubljami
K 56*-28*-U—
5*-
«*lo leto . t*c>l leta , **trt ]«ta . *» mesec;.
jpo posti»
** celo leto uajitej	g	qo*-
P°> 'eta	„	„	30*.
* 2etn	.>	„	15*-
** en mesec	s.
5-50
€£86P*jgR
m
V"'o
I
i
•A
'M
i'V
€ v v:*
• .*»
Sa pismene usiročbe bre* poBiljatro denarja go ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo
naročnino mr po nakaznici. 'IBag
Oglasi se računajo po po-'bljcnem prostoru in ai-visok ter 63 ram & L-.	za	enkrat
Ji
apust
•	ie Hh Starem trgu štev. 1!>. Telefon
—	•	^60. UpravnlBtvo je na Marijinem trga
===— gtev. 3. Telefon Stev. H.
Izhaja vsak
I’t fsam e/, it a števil k a
zjutraj.
SO vinavjov.
Vprašanjem glede Inscratov i. dr.	pri-
loži za odgovor dopisnica ali znamka. — ./opisi naj se franki, ruj o. — Rokopisi se no vračajo.
Blokada v Adriji odpravljena. —
Eniška ofenziva na Koroškem ponesrečena. — vsega proletarijata. — Nemiri v Italiji.
Bolgari mobilizirajo.
Hrvatski socijalisti za združitev
Naša pot.
• es*' svojim načelom hodimo v°]° p0f ne ozjraje se ne na desno n ne na |ev^)< Blagor domovine je asa direktiva, vse drugo je za nas poljanskega pomena. Neodvisni od •bankarskega egoizma, ki v zadnjem casu vzdiguje zopet tako nevarno Svojo kačjo glavo, se borimo za popolno osvoboditev naše ogrožene domovine, za očiščenje našega javnega življenja, katero zastrupljajo še vedno kužni bacili avstrijskega sistema.
Naši najlepši obmejni kraji so v nevarnosti, da jih izgubimo vsaj začasno. Gospodje na mirovni konferenci delajo račun/brez nas in v našo škodo. Resni so dnevi, v katerih živimo, i 'av?® tesnejši pridejo. Treba bo *diužiti vse svoje najboljše moči, da Pokažemo v bratski edinosti naš odpor naprarn sovražni pohlepnosti, ki hote omejiti naše ujedinjenje v skupni državi Srbov Hrvatov in Slovencev. Zato je strankarstvo naravnost smrten greh, ki bo imel za neizogibno posle-d co novo sužnjost posameznih delov našega troedinega naroda. Zato obsojamo v imenu našega ljudstva, ki je v ogromni večini za nami, vsak strankarski poskus po hegemoniji ene ali diuge zlranke. Proč s strankarstvom, proč s strankarskimi demagogi in naj bodo ti tega ali onega svetovnega naziranja.
Naše javno življenje se mora očistiti od zgoraj navzdol Zato je treba,
. 'zginejo iz naših državnih in drtt-8jh javnih uradov vsi bivši avstrijski vs1P£'.\ VuC neznačajne dvoživke in rrkt„ a,enb ostudni nameni so v disko h!” nasProtlu z našo jugoslovan-- “ to,°- 1» 'eh je pri nas Se toliko,
/VAlilMJ« LEVSTIK.
da bi lahko napravili iz njih habs-burgovci celo armado!
Naše politično življenje je btez vsake ustavne, podlage. V Narodnem predstavništvu sedijo ljudje, katere so poslale v Belgrad posamezne stranke, ne pa volja našega naroda. Naši narodni ..predstavniki" nikakor ne zastopajo dejanskega političnega razmerja, ki je nastalo teko n vojne in še posebno po državnem prevratu. Predvojne politične razmere pa vendar ne morejo biti merodajne za sedanji dejanski položaj. To tem manj, ker je sedaj naš edini centrum Belgrad, ne pa Zagreb ali Ljubljana. Vsak deželni zbor, ki ni izvoljen diiektno iz ljudstva, bi bil v teh razmerah le tribuna te ali one stranke, ki bi uporabila to priložnost, da spregovorijo njeni pristaši takoiekoč s stališča avtoritete v prilog svojih strankarskih interesov.
Neustrašeno hočemo hocjiti. tudi v bodoče po edino pravi poti, ki nam jo je začrtala dolžnost svobodnega jugoslovanskega državljana na-pram skupni domovini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dobro nam je znano, mogoče boljše nego mislijo prizadeti, da se kuje med posameznimi strankami, katerih politični cilj ni skupnost celega jugoslovanskega naroda, --kompromisna zveza v dosego njihovih separatističnih teženj. Zato se hočemo boriti še z večjo silo proti vsem ostankom in odpadkom avstrijskega režima, ki kakor trakulja brez glave še vedno krožijo v našem narodnem telesu. Proč z izdajicami narodne skupnosti, proč z vsemi, ka erih politično središče ni naš jugoslovanski Belgrad!
Slovenci, Jugoslovani! Nabirajte za jugoslovanski obrambni sklad!
Naša severna meja z Nem. Avstrijo.
Ekspoze našega mirovnega delegata dr. Iv. Ž o iger ja na mirovni konferenci v Parizu, dne 18. februarja t. I.
(Konec.)
Popis meje.
Po gori navedenih principih teče nova meja od stare avstrijsko-italijanske meje zapadno od .Pomablja obsegajoč sodne okraje Trbiž in Šmohor, iz katerih se izločijo nemške občine Rat-tendoif, S. Lorenzen, Weidegg, Weiss-briach, Mitschig, Guggenbeig, Trop-polach, trg Šmohor in zapadni del občine MOschach. Ostali del teh okrajev pripada naši državi, kjer prebiva na njem ricer mešano, toda po večini slovensko ljudstvo.
Sodni okraj Podklošter ima tudi več kot dvetretinjsko slovensko večino.
Mesto Beljak, ležeče na jezikovni meji, je res močno germanizirano. Kljub temu je je treba priklopiti države Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker tvori bistveni del slovenskega ozemlja in tudi radi tega, ker je ekonomsko središče in križišče za vse prometne zveze zapadnega dela slovenske Koroške. Vse ceste in železnice, ki vodijo od slovenskega za-pada, juga in vzhoda, — to so Kanalska, Zdska in Rožna dolina — in one, ki tečejo vzdolž ob Vrbskem jezeru, se združijo v tem mestu. Te popolnoma jugoslovanske pokrajine morajo spadati k naši državi. Sicer pa je Be'jak eno izmed onih mest, kjer je bil slovenski jezik izključen iz javnega življenja šele koncem zadnjega stoletja. L. 1857 se je poučevala tam slovenščina Še v vseh šolah. V cerkvah seše danas pro-poveduje v slovenskem jeziku.
Dalje prereže meja Osojsko jezero in pridruži državi Srbov, Hrvatov in Slovencev mesto Celovec in zgodovinsko Gosposvetsko polje.
Celovec, glavno mesto Koroške, je ekonomsko središče južnega, to je slovenskega dela te province. Zatorej se ju ne more ločiti, brez velikih ne-prilik za oba. Železnice iz slovenskih pokrajin Koroške vodijo v to mesto.
V narodnostnem oziru je bil Celovec Še v sredi preteklega stoletja središče slovenskega narodnega življenja in po večini slovensko mesto. (Po Fickerju: 6000 Slovencev in samo 3419 Nemcev). A ravno v Celovcu in njegovi okolici se je vpeljal z največjo brezobraznostjo najskrajneši germani-zatorični sistem.
Najhuje pa boli Slovence, ko vidijo, kako se bolj in bolj širi nemški jezik na zgodovinskem Gosposvetskem polju, ravno tam, kjer se se knez) slovenskega naroda svečano ustoličevali, tudi ko so bili nekateri med temi Nemci. Zadnji knez, ki se je dal ustoličiti, po tej stari slovenski demokratični šegi, je bil Ernest Habsburški leta 1414.
Slovenci torej vežejo na to historično zemljo neizbrisni spomini. Kar je Kosovo za Srbe, to je Gospa sveta 2a Slovence: narodna relikvija in spomin na njihovo starodavno veličino in njihovo neodvisnost.
”1 o slavno polje ne sme pasti v nemške roke. Z vstajenjem na novo izvojevane svobode, morata duh in jezik slovanski kraljevati, ravno tako na Gosposvetskem, kakor na Kosovem polju.
Meja pridružuje Jugoslaviji dalje slovenski (južm) del občine Sv. Janez na Mostiču, ki spada v okraj Svinec, in obsega okrajno glavarstvo Veli-
59 nadaljevanja
.sva repatica.
,	'*e	oddaleč	se
hrepenenja je viri*i	2v‘^a naproti; predmet
Bogata Židana nhl/U	•• nestrpno čakala nanj'
a " je pristojala slabo in raz-več mikroskopičnih čarov;
odevala namestovkne* J' Je Prist°jala sIabo
8,1 grof je Dr ;a tem več mikroskopični!
“iC pS nasmešek’ ki ^ sili:
ea dnevi je bila povedala, da ne
nobenega pos7a;V
n' videl	nasmešek, ki ga je silil. Dore
sPrcjme
zdavnaj nAAAP Poslai vse take odvisnosti so tudi upala d- ^	^	?jen' samosvoji naturi. Morda je
sama ž	niinP	■	'zve.n paviljonov laglje kak hipec
hlepela no m’<77°	glavno,	zakaj oba sta
grof izpran i °inem Pr'znanju* V misli nanjo je na tej ves l' •*)lv0 ,Ca^° >na zdravje najlepše dame svoje ter n-*k'.* ’ ,,^'na ga je seveda razumela po *akrat nn • a ru ,.a °rožje za veliko ofenzivo. Prav k šamn->nf*e na ‘'a truma, ki je videla grofa zaviti suknie -i;	• VS tiščal, da bi se priteknil njegove
kakor v* a/Tu Zaduhal njegov parfum. Zijali so vanj na	n .~0	,zver! dosti milih pogledov je padlo
°hraz Ir- u’ u- nosljal za žive in mrtve ter pačil °d solni— °-r £C k’* žolča napil. Smučiklas, potan Ptavem ^ m ^ovorancij, je stopil mednje baš o keznivr.	aSU-’	8 krvavečim srcem, kako ljubili - v Sf	poklonil	Grabunčevim: prišli so
k' ea °, me.^ern». klora v preprostem belem odelu, ni krasilo nič razen žive vsebine.
S tovariško neprisiljenostjo je dala grofu roko; vsi gledalci so ji zamerili, ker ni pokazala niti zadrege niti navdušenja. Njiju oči so se ujele v potuhnjenem blisku; toda zdelo se je, da ne bo srečnejša od Nine: Pohlin, ki je bil zapravil z instruiranjem svojih dam obilo časa, je treščil brez sape vmes, naravnost k visokorodju, ter ga popadel za rokav, kakor bi zgrabil izgubljeno lastnino. Grof je obsu! humanista s prijaznostjo, Smufiiklasje takisto, škripaje natihem z zobmi. Ženo in Vido je bil zaupal Križaju; okrenil se je, da bi skočil po njiju, toda grofu se je samemu hotelo odtod.
»Nisem cesar, da bi hodile dame za mano!« je protestiral v simpatični skromnosti.
Odvetniku ni kazalo drugega kakor čakati boljše minute; v potolažbo vesti je mignil Egonu z očmi na Doro: bedak, ki se hvališ z uspehi, ona pa vodi Košmelja s seboj! Sinu sta bila zlezla šampanjec in fina družba v lase; bojaželjno je krenil na Dorino desno stran, ne da bi pri tem izpustil grofa, ki ga ni mikalo gledati tekme dveh drugih za lastni plen. Košmelj je vlekel devojko proč, toda Egon se ni izneveril, v zabavo Dori, ki je stresala svoj hladni, srebrni smeh.
S težavo se je grof iztrgal in skril za kup ljudi; zasopel je svobodneje ter jo ubral na lastno pest. Množica je rinila brez cilja ; vinske pare so se mešale s parfumi in potnim vonjem teles; obrazi so bili razgreti, oči svetle od nejasnih pričakovanj; pred nekaterimi paviljoni so že kričali in mahali z rokami.
S pevskega odra je bučalo »morje adrijansko«, drugje je vriskal »regiment« in dalje tam je živel neizogibni »starček v vinskih gorah«; vse skupaj se je zlivalo v posebno, glušečo himno narodne veselice, ki je vzlic menjavi besedil povsod in vselej enaka...
V solncu, ki je rajalo na pestro vznemirjenih človeških valovih, se je zdajci zasvetila glava blondinke s polnim jerbasorn rož; grof je spoznal Pohli-novo Vido in njenega varuha suplenta. Po dolgem ugibanju je bil humanist uvidel, da bi vloga cvetli-čarice še najbolj pristojala hčeri; gospa Ana jo je morala vriniti v krog sodelujočih dam ter obleči brez ozira na troške. Cel teden dni je učil siroto, kako naj se vede in reče to, ako je grof pobara ono: tudi zdaj mu je bil šinil za petami, da bi nadziral nedvojbeni roman. Vida, ki svoj živ dan ni imela toliko svobode, je žarela od radosti in delala sijajne kupčije, le misel na grde očetove nauke je včasih mračila njen poluotroški obraŽ. Videč grofa, je poškrlatela in v hipnem strahu prijela suplenta za suknjo; toda bavbav je ni kanil pojesti. Ne meneč se za njeno zadrego in Milanov mrkli pogled je izbral najlepšo rožo ter plačal z rumenim cekinom.
»Komu naj jo poklonim? je vprašal nato, vrteč cvetlico med prsti.
»Vsaka jo bo vesela!« je rekki Vida skoraj hudobno.
----------------------- (Dalje.)
kovec. Razven občine Pustrica mora spadati ves ta okraj, v katerem je % prebivalstva slovenskega, k državi Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V	sodnem okraju sv. Pavel se priklopijo naši državi poleg slovenske občine Ojstrica občine Dolnji Dravograd in Lab ud, ki se morajo smatrati za mešane.
Potem prestopi meja na Štajersko in objame celo okrajno glavarstvo Slovenji Gradec, čegar prebivalstvo je najmanj 85% slovensko. Od okrajnih glavarstev Lipnica in Radgona pušča meja naši državi samo slovenske op-čine ali one, ki so bile tekom zadnjih let na pol germanizirane. Tu tvori reka Mura od Špilja do Obrajne naravno mejo. Pri Obrajni prekorači nova meja Muro in doseže pri vasi Grujzla ob Kučnici sedanjo mejo med Avstrijo in Ogrsko.
Na vsem ozemlju južno tu gori popisane Črte prebiva slovensko ljudstvo kompaktno. Samo v središčih, kjer imajo sedež upravne in sodne oblasti, srečamo tudi Nemce, ki tvorijo po uradni Statistiki večino v Mariboru in Celju.
Kdo so ti „Nemci„? Stvar ti postane jasnejša, ako vprašaš uradno Statistiko, ki pravi, da izvira 70% prebivalstva v teh mestih iz slovenskih občin, da so torej očevidno slovenske krvi. Vladni pritisk jih je pretvoril v „Nemce“, a kakor hitro poneha ta j pritisk, se bodo popolnoma naravno j vrnili k svoji prvotni to je slovenski 1 narodnosti.
Sicer se ta mesta ne dajo ločiti ! od njihove slovenske okolice, ker niso j teritorijalno nepretrgano zvezane z j Nemško Avstrijo in ker ne morejo ! obstojati brez pomoči njihove nepo- j sredne okolice.
Prekmurje.	I
Ime Prekmurje se nanaša na oni j del Ogrske, ki leži med Muro, Kuč- S nico in Rabo in se razteza proti se- i veru do Monoštra, sv. Gotharda in j proti vzhodu skoro do Krke.
Po narodnostnem principu pripadajo prebivalci te pokrajine državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, kajti po veliki večini so Slovenci i po rodu i po jeziku.
Etnografična meja zahodne strani Prekmurja bi mogla služiti za politično mejo napram Nemški Avstriji, in sicer tako, da bi ne bila v tem obsežena dolina Doiberbach, v kateri prebivajo Nemci. Na severu bi meja sledila od Doljnega Sanoka naprej reki Rabe do Haromhas a, tu bi se obrnila proti jugu, dosegla pri Dama-foldu reko Krko in pri Kercsi Malo Krko in od tu sledila razvodju med Krko in Lendavo.
Prebivalci Prekmurja so zadnji zastopniki panonskih Slovencev, ki so prebivali pred invazijo Madjarov po skoraj vsej srednji in zapadni Ogrski in bili tam organizirani v lastni državi; koji je načeloval knez Kocel. Glavno mesto te države je ležalo ob Blatnem jezeru. Danes šteje slovensko prebivalstvo Prekmurja 92000 duš. Napisalo se je več del v njihovem narečju in anglikanska bibliska družba je objavila v tem narečju popolno prestavo sv. pisma.
Na Ogrskem ni imel slovenski jezik nobene pravice. Bil je isključen iz šol in ni eksistiral kot uradni jezik. Kljub temu so tamošnji Slovenci ohranili svojo narodnost in narodno zavednost. Z navdušenjem so pozdravili jugoslovanske čete, ki so prišle po razpadu avstro-ogrske monarhije, da jih osvobode madjarskega jarma. Eno-dušno žele videti svoj teritorij za večino združen z državo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Na slovensko Prekmurje se na slanja na jugo-zapadu ozemlje Vel. Kaniže na katerem prebivajo izključno Hrvatje iz levega brega Mure tvoreč kompaktno enoto s svojimi brati v Medjimurju.
Obnovite naročnino pravočasno, da sc Vam pošiljanje lista ne ustavi!
Jugoslavija.
Maribor in Celovec.
Zagreb, 31. marca. „Jutarnji list" javlja iz Sarajeva: Dr. J e 1 a v i č, ki se je vrnil iz Pariza, je k sebi pozval časnikarje in je med drugim izjavil, da je naš položaj na mirovni konferenci zelo težaven. Kakor stvari sedaj stoje, ima Trst in zapadna Istrn nesporno pripasti Italiji. Maribor in Celovec sta za Slovenijo izgubljena. Baranjo naj bi dobili Romuni in tudi Temešvar ne pripade Jugoslaviji. — Dr. Jelavič se je nadalje izrazil, da nam zelo škoduje v sporu proti Italiji pisanje nekaterih hrvatskih listov.
Dubrovnik — Wilsonu. j
LDU Dubrovnik, 30. marca. DKU Dubrovniška mestna občina je j poslala predsedniku Wilsonu nastopno j brzojavko v Pariz:
Dubrovnik, v preteklosti naj- j starejša republika v Evropi, tekmec ! Benetk iz slovenskega sveta, mesto, j ki s svojo dolgo zgodovino najbolje j dokazuje, da je jedno kultura, a drugo j narodnost, ker daje pesnike, ki so bili i ovenčani z lovorom na rimskem ka- j pitolu, in v isti dobi zamišlja skozi j usta svojih pesnikov in zgodovinarjev ; ujedinjenje vseh Slovanov v edinstveno ] državo, ko niso niti male državice \ Italije došle do te misli, mesto izum, j diplomacije, matematike in zgodovine, j čegar mornarji spremljajo Kolumba na j potu za odkritjem Amerike in čigar ; sin, astronom in znani matematik j Boskovič je užival prijateljstvo Benja- I mina Franklina, Dubrovnik, osvobojen j naposled po polomu Avstrije iz sto- ; letnega suženjstva, v tem težkem času, 1 ko se v pričakovanju odločbe mirov- j nega posveta o usodi Dalmacije, Istre, : Reke in Gorice, internira in deportira j po italijanski okupacijski oblasti iz i Zadra, Šibenika, vse gornje Dalmacije, : dalmatinskih otokov. Istre in Gorice, j najboljši cvet slovenske inteligence, a vsem prebivalstvu onemogočuje svoboda in sestanek s predstavniki velikih vlasti z namenom, da more peščica italijanskih renegatov prikriti pravi značaj dežele, smatra za svojo naj svetejšo dolžnost, da kakor s kulturo, zgodovino in staro svobodo oplemen-jeni element dvigne svoj glas k velikemu predsedniku Zedinjenih držav in da v imenu svojih tlačenih bratov, protestira proti nezakonitosti, ki je nedostojna velikih civiliziranih vlasti, ter da ga vroče zaprosi, da kot predstavnik najbolj demokiatičnega naroda napravi konec tej veliki krivici od strani Italije, ki postopa še sedaj v omenjenih krajih kakor ni niti Avstrija postopala v Bosni in H.r-cegovini za aneksije, in da osvobodi Dalmacija, nenarodnega in protinaravnega prisvajanja njene otoke, Istro, Gorico in Reko, kjer so povsod posejani že izza časa pred beneškim gospodstvom sledovi kraljev slovenske krvi, in jih združi v edinstveno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ustvarjajoč tako principe svobode narodov ter onemogočujoč nevarnosti novih vojn, antentatov proti nasilnemu imperijalizmu, za katerega se zavzema peščica plačanih renegatov, ki pa ni upravičena niti po pri-rodnih niti po ljudskih zakonih. Edina nada hrabrega slovanskega živjja iz omenjenih krajev, kar je ogromna večina prebivalstva, kateremu pa Italija zapira usta, se polaga v pravično sodbo velikega sina svobodne Amerike.
Ponovni boji na Koroškem.
.* —r -. ■ •navora**--	uar-vr****«
Nemška ofenziva ponesrečila. — fBogat plen naših čet.
LDU Ljubljana, 30. marca. (Uradno). V velikovškem odseku je di.e 29. marca zvečer in ponoči bilo nekaj strelov iz pušk, strojnic in topov. Nemška artiljerija je streljala zvečer na most južno od Velikovca. Dne 30. marca do devetih zjutraj je bilo mirno.
LDU Ljubljana, 31. marca. (Uradno.) Zadnje tri dni so Nemci po nekolikokrat obstreljevali naše postojanke pri Velikovcu, mesto Velikovec in most čez Dravo. Na večjem delu te fronte so se vršili manjši napadi
pehote s streljanjem iz pušk in strojnic. Po dospelih poročilih 'ti morali Nemci danes zjutraj napasti Sv. Nežo. Ob petih zjutraj pa so naše čete prehitele napad s protinapadom v smeri proti' Dobravi in razpršile sovražnikove oddelke v številu 400 do 500 mož, ki so se pripravljali za napad. Ko so niši zasedli črto točke 550 — Dobrava, so zasedli Vovbro in so potem vrnili na svojo črto. V Dobravi smo zaplenili en top in dve strojnici ter zajeli dvanajst vjet-nikov, v Vovbrah pa dve strojnici in pet vjetuikov. Med vjetniki so nahajajo tudi Slovenci, ki so bi.i prisiljeni, da se bojujejo. Naše izgube znašajo dva težko in sedem lahko ranjenih.
Politični pregled.
p Sestanek emigrantov iz Istre.
(Prod dr. Laginji radi zaščite Radiča) Na sestanku, ki ga je sklical dr. Orlič v Zagrebu, je 150 istrskih beguncev odločno protestiralo, da je istrski poslanec dr. Laginja v svojem govoru v narodnem predstavništvu vzel v zaščito največje sovražnike našega popolnega ujedinjanja, narodne veleizdajalce Stjepana Radiča, Prebega in Pazmana. Sprejeli in podpisali so enoglasno naslednjo resolucijo, ki se je poslala dr. Laginji v Belgrad. Skupščina emigrantov iz Istre, 28 marca 1919. v hotelu „Royal“ v Zagrebu: 1.) Obsoja pristop dr. M. La gin j e in prof. V. Spinčiča h grupi, kine zastopa edinstveno urejenje kraljestva SHS, ker njihovo dejanje ne odgovarja želji našega istrskega prebivalstva, kakor sami dobro vedo in bi vedeti morali. 2 ) Obsoja z zgražanjem govor poslanca dr. M. Laginje od 26. t. m. v narodnem predstavništvu v Belgradu, v koliko jemlje v zaščito izdajalca Stjepana Radiča, Prebega in Pazmana, t. j. ljudi, ki barantajo z našimi starimi neprijatelji, ki hočejo izločiti Istro iz celotnega kraljestva SHS. 3.) Poživljajo dr. M. Laginjo, ker ne odgovarja njegovo delovanje interesom in želji našega istrskega ljudstva, da izvaja konsekvence ter odloži svoj mandat.
p Altrochč austriacanti! Eden glavnih argumentov, ki ga uporabljajo Italijani proti nam, je, da nam očitajo avstrijanstvo. Osobito na Hrvate je navadno italijanska psovka Austro-Croata. Sedaj pa objavlja dalmatinska pokrajinska vlada vrsto dokumentov bivših avstrijskih vojaških oblasti, iz katerih je razvidno, koliko preglavice so delali avstrijskim oblastvim Jugoslovani in predvsem Dalmatinci, ki so bili prožeti vseskozi jugoslovanskega duha. Armadni poveljnik Konrad von HOtzendorf priobčuje v dopisu k številki 2407 1, dne 11. novembra 1916 ministru za notranje stvari, princu Ho-henlohe na Dunaju nastopne podatke: Podpisano poveljstvo je dognalo, deloma s pomočjo konfidentov, deloma službenim potom, da je na Kvarnerskih otokih vsa inteligenca in polin-teligenca otrovaua z velikosrbsko idejo. Središče te propagande se nahaja na Krku, a na čelu ji stoji škof Mahnič in pop dr. Grlič s celokupnim duhovništvom. Posebno se odiikujeio samostanski očetje na otoku Košljunu. Vsi omenjeni so že pred mobilizacijo na prav nevzdržen način odkrito izražali svoje simpatije za Srbe in so bili v neposredni dotiki z inteligenco, ki misli ravnotako kakor oni. Čisto naravno je, da stoji tudi priprosto ljudstvo pod njihovim vplivom. Enak, da, še bolj škodljiv vpliv imajo v tem oziru učitelji, ki zastrupljajo otroke že v naj-nežnejših letih z narodno in politično vzgojo. Niti vojska sama ni mogla spremeniti ničesar na tem položaju, kajti žal so tudi uradniki in sodniki okuženi z velikosrbsko propagando. Vse izjemne odredbe se izvršujejo Jemu primerno. Hujskači uživajo vso zaščito. Orožništvu se onemoguje izvrševanje službe, a vse aretacije izvršene začetkom vojne so postale čisto iluzorne, kajti sodišča so izpustila na svobodo skoro vse zaprte veleizdajnike in politične osumljence. V takem položaju ni nikako čudo, da duhovniki s tem
da ščujejo vojake k uhajanju in da odvračajo ljudstvo od podpisovanja vojnega posoj la. — Ob priliki pri- 1 občimo daljše poročilo o delovanju j vojaške cenzurne oblasti in raznih ■ „Kundschaftstell“, ki so zasledovale Jugoslovane na podlagi anonimnih de-nuncijacij in sicer na povelje generala Boroeviča.
p Cehi in Jugoslovani. „Na- 1 rodni Listy“ so hoteli v nekaterih noticah ter v enem uvodnem članku, kot odgovor na pisanje jugoslovanskega časopisja, ublažiti slabo mnenje jugo-slovanskega naroda o češkem prija-, teljstvu, povdarjajoč vse simpatije, ki jih goje napram nam. „Le rapport j Quolidien* češki list, ki izhaja v Pragj I v francoskem jeziku, se dotika tudi k *spora“ z Jugoslovani in izjavlja, da je Čehom jugoslovanska stvar za | češko najbližja in da ostanejo vedno f zvesti Jugoslovanom, trdno upajoč, V povoljno rešitev jugoslovansko-itall-janskega vprašanja. Besede, same besede!
p „Popolo d’Italia“ o jugoslovanskem iredentizmu. Guido Pod-recca, znani beneški renegaf, polemizira v „Popolo d’Italia“ proti zmer- : nejšim italijanskim listom, „Corriere delta Sera" i. p., ki ne odobravajo aneksije Dalmacije, ker bi si s tem ustvarili Italijani irendentizem v lastni deželi. V svojem vse drugo kot duhovitem članku navaja kot glavni princip, da ne sme in ne more vladati kulturno manj razvit narod nad Itali- J jani s svojo večtisočletno kulturo. Ju- , goslovani in posebno Hrvatje v Dalmaciji so, kakor pravi Podrecca, su- i; rov, neizobražen, brutalen in nasilen narod; v celem zadnjem tisočletju se ne mora najti niti sledu o kaki umetnosti, poeziji ali književnosti. V takem smislu besedači in čveka ta „italijan-ski“ časnikar, ki niti o italijanski literaturi nima pojma, kamoli o jugoslo- | vanski; Ivana Guuduliča n. pr. ima j za pristnega Italijana „Giovanui Cort-dola“ (!) To kar imajo Italijani za irendedzem, ni nič drugega kot spekulacija propalih odvetnikov in duhovnikov, katerih prototipa sla TrumuC’*' in Korošec. Rezijanski Slovenci so sedaj najboljši Italijani in tudi goriškl in Istrski Slovenci že komaj čakajo, da jih sprejme „mati Italija" v svoje okrilje: oni molče za sedaj samo rad* tega, ker se boje onih jugoslovanskih divjakov onostran demarkacijske Črte, ki jih hočejo prisiliti, da se izrečejo za Jugoslavijo. Renegat Podrecca bi se moral osebno informirati pri go-riških Slovencih in bi kmalu zvedel, zakaj molče sedaj, seveda bi mu odgovor ne bil prijeten._________________|
Pokrajinske vesti. J
kr Zopet korito! Ponovno se čita v naših dnevnikih, da se višja , mesta v državnih službah oddajajo pod roko, mesta slug se pa razpisujejo. Koritarstvo cvete tako kot nikdar preje in to posebno pri ravnateljstvu drž. || železnic. Na vodilna mesta so se P°“S stavili sami mladi uradniki, klanjali se na vse strani tuliko časa, da so si utrdili svoje mehke stolčke, sedaj pa že kažejo zobe in delijo mesta ne po zaslugah ampak po osebnih simpatijah. Zgoditi se hoče zopet drastičen slučaj,
o	katerem ni mogoče molčati. Deželna vlada hoče ustanoviti v Celju obratno vodstvo za železnico Celje—Spodnji Dravograd. Za obratnega vodjo pa je baje že imenovan brez razpisa tega mesta načelnik iz Kranja nadzornik ' | Kokalj. Ni več načelnik v Kranju, ampak bil je, sedaj pa je že dalje časa odstavljen, ker leži pri ravnateljstvu kakih sto pritožb o njegovem delovanju v Kranju. Ni nam na tem, da bi naštevali grehe tega narodnega kameleona, a odločno zahtevamo, da se na taka cksponirana mesta nastavijo zanesljivi uradniki ne, pa taki, ki so menjali svojo narodnost tolikokrat, kolikorkrat je to zahtevala njihova osebna korist.	,
Opozarjamo deželno vlado, da
naj ne razsipa državnega denarja bre
potrebe, ampak naj ga porabi tam» kjer je potrebno, Najtnlajši urjl ic pri ravnateljstvu drž. žel. ve, da J
mesto obratnega vodje v Celju po Protekciji ustvarjena sinekvira za moža, K' nikjer drugod ni mogoč. h... Protesti zoper to imenovanje so brezuspešni, zato ne preostaja Pnzadelim druzega kot samopomoč. ™to so se tega znamenitega gospoda Kranjci znebili, upamo, da tudi Celjani spravijo svojo dolžnost.
dJ&K»k0 PMačal ranjki ra-ovIjiSki glavar tri šustercij;>nske upane za njih avstrofilsko delo-
irnt ‘>y Preiepem našem gorenjskem DaxJ’. . !e?.« Gorje—Bohinjska Bela, iuuto	^uPani) stebrički nemško-
v br * j e Zveze. Delovali so vedno todi n ** triie,zato se iih ie moglo vani v ®no nagraditi. Razen odliko-bnii« •!. obi,i tudi nagrade kot hrabri Cioor.nii . P°toni jim oddanih lovišč. Prvn” MatJaž je storil to tako-le: žunaJ,0 ,P°skusil in podaljšal belškemu
kal malo°V,a nekai kronic ~ P°ča‘
Sljeni,. ’. *fak vspeh naredi to v mi isto talfn- ‘nskih očetov ter poskusil se mu ii Pri bleiskern lovu. Oboje do davil« i ? d°bro obneslo na ško-Šl° takoi	eva'cev. V Gorjah mu ni
ki se io „ *a,to Ie daI lov na licitacijo, g. zunan ? tako hitro, da razen nika n Oziroma njegovega namest-tako c J .mogel nihče do besede in svoj* Q°bili tudi oča župan lov v
_ v. * roke. Vrp tri nhpinf* c n Htlp
letn^ yane za najmanj 15 0> Koliko koruze bi se 1 *in°i za ta denar za prepotrebne obeske reveže. Mi smo mnenja, da *aor ima čas hoditi na'lov, naj tudi istega pošteno plača. Vlado pa naprošamo, da se o tej stvari informira pri zaupnikih (pa ne pri občinskih, ker ti že davno nimajo več zaupanja) ter razpiše kar čimpreje javno dražbo omenjenih lovišč.
kr V Cerknici in okolici se je
začelo zadnje čase nesramno veriženje 'n tudi odiranje z vinom. Nekateri gostilničarji prodajajo najslabša vina, *ar jih je dobiti, in še celo z vodo "a P0 10 — 12 K. Ljudstvo in acuuki so radi tega početja grozno azjarjenl, zlasti ker morajo zraven ga delavce grozno visoko plačevati, ker ti se izgovarjajo, glejte ničvredna vina moram plačati po 10—12 kron Zdravstveni svet, okrajno sodišče iti glavarstvo ter orožništvo v Cerknici prosimo, da tem razmeram naredi takoj konec.
kr Na kokrski pošti so še vedno mnenja, da se nahaja Kokra kje v Nemški Avstriji. Tu se prodajajo namreč še vedno nemške dopisnice
1	prilepljeno jugoslovansko znamko! Zanikernost prve vrste, če ne kaj "ujšega!
. kr Škoda na Barju vsled za-Pr?/*i!Ce v Grubarjevem kanalu. Špuo3 • Vu*' .smo’ da nam Ponese osu-setninJe ia VSem batpnom in po-v resn^ na -bariu odrešenje in korist kakoršn* Pa !mamo le občutno škodo,
bile včasih re> ni§mo irneli' »
ZoPet izpini?OVOdni’ ki so Pa kmalu S116,’	pa	se	nam dela
barjeverti kanai» zatvornica v Gru-vedno zaprta sta*!3 nexrazurnljiv način zatvornica zaprta koda- Ker ie sk. jarki z vodo ’ ° napolnleni stra"‘
lovaZtiTio* n^ogočeSiemehča’ iarki lovdti, ker se voz ;! -•Je Svet obde-
5tala nam je v ' .z,v,na udira. Naftna	škoda	kat« ^ ® let'h	ob"
voljni trpeti 'zat^ gotovo nismo tista korist ’ k; c vPrašamo: Kje je
osuševalne’akciie? s*'!! !e ,obetala od Prispevke za	+	Sedaj plačujemo ie
le8a imamo mL°Sliševanie in vrhu J« kar oče viri nTS on.sH škodo- ki konec " ariani tega mora
—	zganimo se!
Pradcuf'pri s,ovenjem
leznic	na d	te,lstvo državnih	že-
hlagovoii ienrkeni ozem,iu naj si na železnici • rl? nt£oIlko vozr>' red ,n Uvidelo JCh aV0grad-Meža vlaka, ki vn ^ n,mata 0Sebna ?°bene nmup V Drav°grad-Mežo
11 ^ n- KnrT nc proti Mariboru treba	čakati	’ marvfeč. da	je
vbku celo ‘ xna zvezo P” večernem Ur- Čemu P-' doP°*dnevnem pa u nam le železnica, ki nam
foke. Vse tri občine so bile 000 kron lahko ku-
ne nudi nobenih ugodnosti? Po celi mislinjski dolini godrnjajo ljudje radi tega. Naj se torej uvedejo vlaki tako, da bomo imeli v Dravogradu—Meži zvezo na obe imenovani smeri. Hkrati prosimo, naj vsak vlak vsaj pol minute postoji na našem postajališču. — Šmarčani.
Zadoščenje!
Uradno poročilo o zaloškem in ljubljanskem dogodku.
Potom ljubljanskega dopisnega urada objavlja predsedrištvo deželne vlade za Slovenijo o zaloškem in ljubljanskem dogodku nastopno uradno poročilo:
Medzavezniška komisija, ki je prišla v Ljubljano po nalogu vrhovnega vojnega sveta v Parizu, da preišče takozvane dogodke v Zalogu z dne 12. februarja iri v Ljubljani z dne 20. febiuarja, je zaključila svojo preiskavo z naslednjim uspehom:
Zaloškega dogodka ni bilo. Iz Ljubljane odstranjena italijanska komisija za kontrolo izvršitve premirja se bo zamenila z m^dzavezniško komisijo, katere član je tudi srbski častnik, in ki ima nalogo repatriacije, izdajanja potnih listov ter olajšanja železniškega prometa. Italijanske, francoske ter angleške člane te komisije predstavijo dne 3. aprila generali Segre, Savy in Gordon ljubljanskim oblastim, poveljnik Dravske divizije kraljevine SHS v Ljubljani general Smiljanič pa imenuje našega člana te komisije.
Ljubljanska porota.
Plodonosna vladna akcija za revne šolske otroke.
Elegantno oblečen mladenič sedi na zatožni klopi. V levici klobuk in dežnik, v desnici — če se ne motimo
—	še rokavice. Manjkal mu je samo še nemški znak v gumbnici in vsakdo bi lahko takoj spoznal, da ima pred seboj tip pravega kazinota in seveda tudi prvovrstnega avstrijskega patri jota.
Bruno Klauer je bil po dovršenih realčnih študijah radi svojih gori navedenih lastnosti seveda takoj sprejet kot uradnik deželne vlade. Narodna vlada ga je radi njegove prevelike ljubezni do našega naroda seveda takoj odslovila in prišla vrh tega še na sled nekemu čudnemu, jako „plodonos-nemu“ njegovemu delovanju v korist naši siromašni deci. Znani bivši šolski nadzornik Albin Belar je namreč za časa vojne ustanovil pri dež. šolskem svetu akcijo za nabavo čevljev za revne soiske otroke na Kranjskem in poveril tostvarne posle rač. oficijalu Bruno Klauerju. Njegova naloga je bila torej jako patrijotična in je vrhtega vsebovala morda še ugodnost, da sl bil varen pred vojaščino. Ko je Belar nenadoma obolel in odšel na dopust je postal Klauer neomejen gospodar denarja, ki so ga pošiljala posamezna šolska vodstva za imenovano akcijo. Sprejemal, vlagal in dvigal je denar brez vsakega nadzorstva. Zahajal je tudi prav pridno v gostilne.^ Stroški mu niso delali preglavic, saj je ime) bogate denarne vire. Slovenski šolski otroci revčki so lahko tudi brez čevljev. Tako je avstrijski patrijot polagi/na poneveril svoto okoli 15.000 kron in čakal, da ga iz škripcev izvleče razredna loterija. Ker le ni bilo pomoči, je hotel izvršiti samomor, a manjkalo mu je poguma.
Obtoženec je priznal krivdo in se zagovarjal deloma s slabimi gmotnimi razmerami.
Bit je obsojen na 15 jueseccv težke j<‘če.
Navzoči poslušalci so vzeli obsodbo s precejšnjo osuplostjo na znanje. Obravnava sama je bila v slovenskem jeziku, ki se ga je posluževal tudi obtoženec.
Naročite takoj: brošuro dr. Bo~ gumil Vošnjak: Poglavje o stari slovenski demokraciji. Razširjajte jo med ljudstvo. Narod naš dokaze hrani, spoznajmo jih, zavedajmo se svojih pravic!
Prošnja.
P. n. naročnike, katerim poteče 1. aprila naročnina, uljtidno in nujno prosimo, da jo obnovijo takoj. Naročnino vpošljite po poštnih nakaznicah, ker žal položnic še nismo sprejeli. Plača se pa lahko naročnina tudi osebno pri našem upravništvu v Ljubljani in pri naših podružnicah v Mariboru (Koroška ul. 21), v Ptuju (glavni trg, poleg Senčarjeve trgovine), v Celju (Nova ulica 14) in v Novem mestu. Tudi naročniki z dežele lahko osebno plačajo naročnino pri naših podružnicah, ko pridejo po opravkih v mesto. — Obnovite naročnino takoj in razširjajte neodvisen radikalen dnevnik Jugoslavijo11.
dn Ustanovni obč. zbor ,,Društva jugoslovanskih časnikarjev"
se je vršil v nedeljo, 30. marca ob 10. uri dopoldne v restavraciji hotela „Union“. V imenu pripravljalnega odbora je pozdravil navzoče g. E. Vodeb, ki je v kratkih potezah očrtal namen društva in olje, ki ga bo ta strogo stanovska organizacija zasledovala. Prečitala so se nato pravila, ki so bila soglasno sprejeta. — Pri volitvah je bil izvoljen odbor, ki se je po obč. zboru konstituiral sledeče: predsednik g. Rasto Pustoslemšek (Sl. Nar.), podpredsednik g. Viktor Cenčič (Več. list), tajnik g. Josip Dolanec (L. D. U.), blagajnik g. Andrej Munih (Jugoslavija) in g. I. Golouh (Naprej). Namestnika g. Fran Puc (L. D. U) in g. Božidar Vodeb (Slov Nar.), preglednika računov g. Robert Pohar (L. D. U.) in g. Ivan Debevec (Jugoslavija). V razsodišče so bili izvoljeni g. Franc Kremžar (Slovenec), g. Ivan Podržaj (Jugoslavija) in g. Emil Vodeb (Sl. Nar.). Vpisnina za redne Člane se je določila na pet dinarjev, članarina na štiri dinarje mesečno. DruStvo bo stopilo čitnprej v stik s hrvatskimi in srbskimi časnikarji, da se osnuje zveza in poglobe vezi ined posameznimi deli naše domovine. Zveza bo potem pristopila Mednarodni časnikarski zvezi.
dn ,,V imenu deželne vlade za Slovenijo*1 izdaja ljubljansko policijsko ravnateljstvo potne liste „v kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev". Potem pa naj še kdo dvomi, da s no v Jugoslaviji!
dti Poštni urad Dob se imenuje odslej Dob pri Domžalah.
dn Našla se je srebrna damska ura. Dobi se v našem upravništvu.
dn Podiiljšaoje policijske ure.
S	1. aprilom t I. se podaljša policijska
ura za kavarne do 11. (enajste) ure
zvečer s pridržkom, da se po 9. uri
zvečer ne sme točiti nobenih alkoholn.h pijač. Za gostilne ostanejo dosedanji
predpisi v veljavi.
dn „Za prvi april* bo lahko marsikdo potegnjen — ne bo pa potegnjen, kdor si kupi „Kurenta“. Pač pa bo zvedel, kako je bil potegnjen naš znanec gosp. Ko k o tar, ki je bil povabljen na dva randevO, in je tudi na oba šel — seveda zaman. Tudi povest o Pohlinu ni aprilska potegavščina — ampak vkljub aprilski neverjetnosti resnica. Poleg tega vas bo zanimala „N o e tova barka" in izvirna poročila od prvega aprila. Torej, kupite.
dn Nemškutarenje v naš! armadi. Kot. begunec sem imel priložnost opazovati in slišati naše vojaštvo v različnih garnizijah v zaledju. Ušesa so me bolela, ko sem slišal častnike v jugoslovanski uniformi žvrgoleti z damami v blaženi nemščini in ko so se vojaki pred vojašnico še vedno oglašali z „TagŠ3rš“, govorili o „Be-fehlu“ itd. V pogovoru z vojaki sem zapazil, da se za njihovo vzgojo In
izobrazbo z ozirom na naš novi drž. položaj prav malo briga. Kje so lepe besede in ideje polkovnika Pribičev:ča, ki jih je spregovoril ravno slovenskim oficirjem? Že ranjka Avstrija je posebno gledala na to, da potom oficirjev dvigne moralno zavednost vojaštva. Kje so naši poklicani faktorji.
dn Vodstvo stvarne demobilizacije razglaša, da bodo od 1. aprila naprej sprejemni dnevi za stranke v svrho informacij le vsaki torek in petek od 10. do 12. ure opoldne. Vloge za dodelitev demobilizacijskega materijala morajo biti vložene in rešene pismeno, vsled česar povzročajo osebne intervencije Ie zamudo časa in zavlačujejo reševanje vlog.
dn Proučevanje gmotnega položaja javnih nastavljencev. „Tu-kajšnje poverjeništvo ministrstva financ je z odlokom z dne 24. t. m. obvestilo vsa podrejena oblastva in urade, da glasom brzojavne obvestitve notranjega ministrstva v Belgradu osrednja vlada proučuje vprašanje, kako se naj najhitreje zboljša gmotno stanje državnih uslužbencev. Zajedno se opozarja, da je odveč pošiljati k osrednji vladi deputacije ter prirejati shode v svrho sklepanja resolucij, ker se daje na znanje v svrho nadaljnega ravnanja."
—	Iz navedenega torej sledi, da se kljub vladajoči neznosni bedi dosedaj za takojšnjo odpomoč še ni ničesar ukrenilo, pač pa se to pereče vpra-še vedno le proučuje. Praksa pa uči, da je od proučevanja do činov navadno precej dolga pot. S proučevanjem po neznosnem stanju še ni odpoina-gano; na mestu je le takojšnja odpomoč. Priporočali bi ministrstvu, da naj zadevo raje manj proučuje, a jo čimpreje reši, kajti draginja in glad pritiskata in se jih stalno nameščeni brez hitre odpomoči ne more ubraniti. Čemu proučevanje, ko je vendar faktum, da so državni uslužbenci v Srbiji glede plač za 200—400% na boljšem nego njih tovariši v drugih pokrajinah naše skupne Jugoslavije. Ali nismo vsi enaki državljani in ali niso naše draginjske razmere še mnogo slabše, kot v agrarni Srbiji? Za isto delo menda upravičeno zahtevajo tudi enako plačilo. Državni nastavljenci na Srbskem imajo po 6 do 16 dinarjev dnevne doklade, kar pač odgovaija po uradnem kurzu dnevnemu poboljšku 15 do 44 K, katere svote daleko ne dosegajo celokupni prejemki nastavljencev v ostali Jugoslaviji. Poleg dnevnic ima srbski nastavljencc še svojo plačo, ki se mu izplačuje v dinarjih t. j. v dvainpol-kiatni vrednosti naših revnih krone. Ali ne vidi vlada to brezdano razliko v odškodovanju la> tnih uslužbencev ? Ali je res potreba, da se muči s tolikim proučevanjem neodložljive zadeve, dočim bi bila na mestu le kratka odredba, da vsi njeni uslužbenci dobe tudi enako visoko mezdo? Manj proučevanj, a čim hitreja odpomoč je na mestu!
dn Brezplačna zdravniška ordinacija za ubožne se vrši od 1. IV. 1.1. dalje kakor pred vojno zopet samo na rešilni postaji v Mestnem domu vsaki delavn>k ob 10. uri di polne. Izkazati se je treba z ubožmm listom mestnega magistrata.
dn Službena pragmatika za oficijante in oficijantinje. Vsi v smislu naredbe vsega ministrstva z dne 25. januarja 1914, drž zak št. 21, nastavljeni pisarniški oficijanti in pisarniške oficijantinje se imenujejo za pisarniške nradnike skupine E službene pragmatike z dne 25. januarja 1914, drž. zak. št. 15 in sicer nad številom za to kategorijo v posameznih resortih sistemiziranih mest, ako imajo najmanj za odmero prejemkov vračunljivih let in ako so najmanj dobro opisani. Pisarniškim oficijantoin (oficijantinjam), ki so usposobljenost za opravljanje u-radniške službe dokazali s posebnim, v posameznih strokah za to predpisanim izpitom nadalje pisarniškim oficijantom (ofcijantinjam), katerim so se z ozirom na njih višjo kvalificirano službo priznali višji prejemki, z ev. § 1. te na-reube navedena službena doba 12 let skrajša na 10 let, onim pa, ki imajo dva izpita na 8 let. Na tak način imenovani se pomaknejo v prejemke one
plačilne stopnje XI. oziroma višjega činovnega razreda, ki po § 52. službene pragmatike odgovarja rijili 12 let oziroma v slučaju § 2. te naredbe njih 10 oziroma 8 let presegajoči vračun-ljivi službeni dobi. V višje činovne razrede jih sme za imenovanje pisarniških uradnikov poklicano državno oblastvo še le tedal imenovati, ako so to v dotični stroki na. sistemiziranih mestih nastavljeni pisarniški uradniki z enakimi prejemki vobče že povišali v višje činovne razrede. — Za ofici-jantinje se odpravlja dosedanji pogoj namestitve, da so samske ali vdove brez otrok. Vdovam, ki imaio vdovi.no, se pušča ta vdovnina poleg ofici-jantskih prejemkov.
dn Kako sije treba pomagati? Namesto lepila pri znamkah, ki ne drži, bi svetovali poklicani oblasti, da od-pomore temu nedostatku tako, kot si je nekdo pomagal sam; prišil si je znamko na razglednico z dragocenim sukancem.
dn Revolucionarno gibanje v Trstu. Poročilo o revolucionarnem gibanju v Trstu je treba v toliko popraviti da je nam d o šlo z Reke, pomotoma se je stavila „Ljubljana" itd.
Društvene vesti.
dr Splošno slov .žen. društvo naznanja, da nadaljuje g. dr. Ivan Pinta! svoje predavanje o mod rai in higijenični kosnietiki v sredo, 2. aprila, ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Vstopnina 1 K. Vstop vsakomur dovoljen.
dr Splošno društvo jugoslovanskih vpokojencev vabi na ustanovni občni zbor, dne 3. aprila ob 2. uri pop. v Mestni dom. Vabljeni so tudi še vsi nastavljenci, ker bo to društvo zanje velikega pomena z ozirom na njihovo bodočnost.
Vozni red.
Z dnem 1. aprila se izpremeni vozni r d osebnih vlakov na progah Ljubljana - Maribor , Ljubljana - Sisak, Maribor- Špiije. S lem se odpravi po možnosti ponočno potovanje in izpopolni vožnja vlakov tako, da dobi potujoče občinstvo med Ljubjano in Mariborom v vsaki smeri tri os- bue vlake s praktičnimi zvezami proti Zagrebu (Sisku) in Velikovcu-Sinče vasi. Mi d Ljubljano in Zagrebom vozi odslej v vsaki smeri le po en direktni vlak (40/508 in 511/45); vendar je promet tudi na tej progi izboljšan, kakor sledi iz sledečega. Tudi promet med Mariborom iri Ljutomerom se je temeljito preuredil tamošnjim potrebam.
V	nastopnem podajamo celotni vozni red, kakor je v veljavi od 1. aprila:
a) Proga Ljubtjaua-Maribor: Vlak 37: Odhod iz Maribora 5.35 zjutraj, prihod v Ljubljano ob 10.15 zjutraj; vlak ima na Pragerskem zvezo iz Ptuja (odhod 5.43 zjutraj) na Zidanem mostu zvezo iz Zagreba (odh.
4	55 zj.). — Vlak 35 a: Odhod iz Maribora ob 10 13 zjutraj, piihod v Ljubljano 2.51 popoldne. Ta vlak prihaja iz Dunaja in Gradca ter ima v Mariboru zvezo iz Ljutomera (odhod
6.22	zj) in Velikovca-Sinče vasi (odh. 6.10 zj); na Zidanem mostu zvezo iz Siska (odh. 6.43 zi.) in Zagreba (odh.
8.55	zj.). — Vlak 39: Odhod iz Maribora 4.30 popoldne, prihod v Ljubljano 8.5i zvečer; na Pragerskem zveza iz Čakovca (odh 2.20 pop) Vlak 39: Odhod iz Maribora 4 30 pop. prihod v Ljubljano 8.54 zvečer; na Pragerskem zveza iz Čakovca (odhod 2.20 pop.). — Vlak 36: Odhod iz Ljubljane 4.43 zjutraj, prihod v Maribor 9.11 dopoldne. — Vlak 36 a: Odhod iz Ljubljane 10.41 dopolene, prihod v Maribor 3.04 popoldne; zveza na Zidanem mostu na Zagreb (prih.
3.38 pop.) in Sisak prihod 7.33 pop) in iz Siska (odh. 2.20 (p.) in iz Zagreba (odh. 8.55 dop.); vlak 36 a odpelje ob 6.39 popoldne iz Maribora v Spilje in Nemško Avstrijo). — Vlak 42: Odhod iz Ljubljane 5.55 popoldne, prihod v Maribor 10 31 popoldne.
b) Proga Ljubljana - Zagreb (Sisak): Vlak 40/508: Odhod iz Ljubljane 5.52 zjutraj; piihod v Zagreb 1.05 dopoldne; v Sisak 11.35 dop.
—	Vlak 36 a/502: Odhod iz Ljub Ijarie 10.41 dopoldne, prihod v Zagreb
3.38 popoldne, v Sisak 7.23 popoldne; na Zidanem mostu zveza iz Maribora (odh. 10.13 dopoldne), Ljutomera (odh.
6.22	zj.) in Velikovca Sinče vasi (odh.
6	10 zj.). — Vlak 42/510: Odhod iz Ljubljane 5 55 pon., prihod v Zagreb 9.59 popoldne — Vlak 50 /37: Odhod iz Zagreba 4 55 dopoldne, piihod v Ljubljano 10.15 dopoldne — Vlak 509/35 a: Ohod iz Siska 6,43 dop., iz Zagreba 8 55 dopoldne, prihod v Ljubljano 2 51 popoldne. — Vlak 511/45; Odhod iz Siska 3.15 popoldne, iz Zagreba 6 05 popoldne; piihod v Ljubljano 10 58 zvečer.
c) Proga Maribor-Ljutomer : Vlak 50/1801: Ouhod iz Maribora
5	33 zjutraj, prihod v Ljutomer 8 46 zjutraj. Vlak 52/1803: Odhod iz Maribora 4 47 popoldne, prihod v Ljutomer 7.52 popoldne; zveza v Mariboru iz Ljubljane (odh. 10 41 dop.) in Zagreba (odh. 8.55 dop.) — Vlak 1082/51: Odhod iz Lj.tomera 6 22 dop., prihod v Maiibor 9.30 dopoldne; v Mariboru takojšnja zveza v Ljubljano (prih. 2 51 pop.) in Zagreb (prih. 3 38 pop). —■ Vlak 1826/53: Odhod iz Ljutomera 5.31 popoldne; prihod v Maribor 8.46 popoldne.
č) Proga Maribor-Velikovec-Sinča vas: V 1 a k 415: Odhod iz Maribora 5.05 zjutraj, prihod v Velikovec Sinča vas 9.30 dopoldne. — Vlak 419: Odhod iz Maribora 3 29 pop., prihod v Velikovec ob 6 44 zvečer; ta vlak ima v Mariboru zvezo iz Ljubljane (odh. 1041 dop.) in Zagreba (odh. 8.55 dop). — Vlak 416: 6.10 dop. prihod v Maribor 904 dop; vlak ima tukaj zvezo na Ljubljno (piihod 2.51 pop.) in Zagreb (prih. 3 38 pop.).
— Vlak 414: Odhod iz Velikovca Sinča vas 3 16 pop. piihod v Maribor 6.14. popoldne.
d) Proga Maribor-Ptuj-Cako-vac: Vlak 35 b/205; OJhod iz Maribora 8 33 dopoldne, prihod v Čakovec 11.16 dopoldne; na Pragerskem zveza iz Ljubljane (odh. 4 43 zjutraj).
— Vlak 229: Oiihod iz Maribora
6.55	zvečer; piihod v Ptuj ob 8.17 popoldne. — Vlak 207; Odhod iz Pragerskega 8 30 popoldne; prihod v Čakovac 10.23 popoldne — Vlak 203: Odhod iz Čakovca 632 dop , prihod na Pragersko 8.30 dopoldne; zveza na Mar bor (prih. 9.11 dop.), Ljubljano (prih. 2.51 pop.) m Zagreb (prih. 3.28 pop). — Vlak 224: Odhod iz Ptuja 5 45 dop oldne, prihod v Maribor 6 59 dopoldne; z v e .'a na Pragerskem na Ljubljano (prih 10.15 dop.).
— Vlak 228 b: Odhod iz Čakovca 2 20 popoldne, prihod v Maribor 5 32 popoldne na Pragerskem zveza na Ljubljano (prih. 8 54 pop ) in Zagreb (prih. 9 59 pop ).
Narodno gledišče.
Dramsko gledališče.
Vsak dan ob pol 8. zvečer:
1. aprila „Veriga", izven abonementa
2. aprila, „Veriga“. za B abonement.
3. aprila, ostane gledališče zapito.
4 aprila „Heliy Rozier*, za 44. A abon.
5. aprila, dijaška predstava, ob pol 3. uri pop., „Straho.i“, izven abonementa.
6. aprila „Španska muha", za 45 C ab.
7. aprila, „Neily Rozior", za 44 B abon.
8. „Veriga“, za 43 C aboneiuent.
Operno gledališče.
1. aprila, ostane gledišče zaprto,
2. aprila, „Boheme“, za 4?. A abon.
3. aprila, „Slovaška princeska", za 41. C.
4. aprila, ostane gledišče zaprto.
5. aprila, „Mamzell Nitouche“, izven ab.
G. aprila. »Slovaška princeska", izv. ab.
7. aprila, ostane gledališče zaprto.
Kulturni pregled.
ki Slovenska Mat ca. Knjige za 1918. leto izidejo tekom meseca aprila. Odbor je sklenil na zadnji seji dodati rednim publikacijam za lansko leto še tretjo knjigo in sicer dr. K. Oivalda času primeren spis „Smernice novega življenja1'. Odtod zamuda. Člani, ki se še niso prijavili za 1918. leto, to še lahko store, toda naj se požmijo.
ki Spored koncerta slov. pevskega društva ,.Ljubljanski Zvon;< v Ljubljani, v petek dne 4. aprila t. 1. točno ob polosmih veliki dvorani Uniona: 1. a. Dr. B. Ipavic: Ilirija oživljena, (v spomin stoletnice Vodnikove smrti), b. O. Dev: Dober
večarluba dakle (koroška narodna), moška zbora. 2.a. A. Lajovic: Vodica čista se vila . . . peteroglaseti mešan zbor, b. dr. Cj. Krek: Vabilo, mešan zbor. 3. a. A.Laiovic: O da, deklič ...
b. A. Lajovic: Mesec v izbi,
c. A. Dobronič : Majskim cvije-č e ra , č. M. Milojevič: Jap a n, samospevi. Poje g. Josip Rijavec. 4. a. A. Foerster: Razbita čaša, (v spomin skladateljeve osemdesetletnice),
b. E. Adamič: Kregata se baba in d e v o j k a, moška zbora. O d m o r. 5. a. P. I. Čajkovski: Arija Lenskega iz opere: J e v g e ni j Onjegin, b. V. Novak: Hej zapadaj slniečko,
c. V. Novak: Dievča (slovaški narodni), č. P. Konjovič: Pod pen d-žeri (srbska narodna), samospevi. Poje g. Josip Rijavec. 6. a. E. Adamič: Zapuščena, mešan zbor s sopranskim solom (gdč. Tončka Šuštarjeva), b. St. Mokr njac: Kozar (srbski šesteroglasni mešan zbor), c. F. Juvanec: Izgubljeni cvet, mešan zbor. — Samospeve spremlja na klavirju g. Janko Ravni k, zbore vodi društveni pevovodja br. Zorko Pre-lovcc. — Vstopnice se že dobe v predprodaji v trafiki v Prešernovi ul. št. 54.
ki Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov je izšla v samozaložbi pisatelja Matije Pirca, profesorja v Mariboru. Cena 1 K, po pošti 1 20 K. Knjižica podaja na 94 straneh kratek in plastičen pregled zgodovine Jugoslovanov od najstarejših časov pa do današnjega dne, je tiskana na dobrem papirju in ima lično obliko. Ob ujedinjenju SHS. je vsakemu Slovencu potrebno, da pozna vsaj v glavnih potezah zgodovino tro-imenskega naroda; zato knjižico prav toplo priporočamo. Dobi se jo v vsi li knjigarnah in pri samozaložniku. Pri naročbi posameznih iztisov naj se vpošije denar pod naslovom Matija Pirc, prof. v Mariboru, obenem z naročbo.
ki Organizacij jugoslovanskih umetnikov. Iz Splita poročajo, da
je bila tamkaj v nedeljo ustanovna Skupščina organizacije jug .slovanskih umetnike/. N I gi organizacije je izboljšanje gmomega položaia umetni kov, osredotočenje umetniškega delovanja in organizacija umetnikov kot močnega socialnega stanu, ki bo zastopan v vseh meščanskih in državnih institucijah. Ta namen bo organizacija dosegla s svojimi javnimi nastopi, na shodih in s primerno agitacijo v časopisju. Predsednikom je bil izvoljen Martin T a r t a g 1 i a. Organi zac ja bo pričela takoj svoje delovanje. Nieni delegati bodo odpotovali v vsa naša kulturna središča, da razširijo kolikor mogoče njen delokrog.
ki Drugi letnik „Demokracije“, socijalistične revije izide začetkom aprila. Prva številka izide kot številka zasedenega ozemlja z bogato vsebino. Opozarjamo že danes na to številko. Naročila za novi letnik sprejema upravništ^o »Demokracije" v Ljubljani, poštni predal 91. Celoletna naročnina K 20. Kdor si hoče še nabaviti prvi letnik, naj to stori kmalu, ker v zalogi je še samo malo iztisov. V zadnjem času so izšle tudi Bezručeve pesmi, vezan izvod K 7-—. Dobi se jih v vseh knjigarnah v Ljubljani. Izmed številk lanskega letnika priporočamo zlasfi Tržaško številko po K 2 70, Jugoslovansko številko po K 210 in Cankarjevo številko s Cankarjevo sliko po K 2' 10. Poleg teh je izšla številka z Wilsonovo sliko po K 2.70 s poštnino vred.
Gospodarstvo.
g Trgovci in verižništvo, Pišejo nam:	„Slovenec“ je prnesel proti
navijalcem cen uvodni članek, ki je izšel gotovo iz peresa veletrgovca. Res je verižništvo grda navada, ali da bi teli ne bilo, bi nas veletrgovci še bolj drli. Na pr.: Jaz sem kupi! klot štev. 2 od reveža, ki nima doma, a mora zaslužiti, ker njegov dom so mu posuli Avstrijci in sedaj zasedli Itali-hjani, po 28 K meter, v veletrgovini pa so mi isto marko in isto kvaliteto
s
cenili 52 K. Sukance sem kupil p®
6	K, veletrgovec je imel enakega nakopičenega tudi od prenašalcev kup' Ijenegn, po 10 oziroma 12 K Navesti bi mogel še veliko, veliko izgiedoVl Veletrgovci bodo morali kreniti sami, liajpoprej na pota realne kupčije in s tem budo več storili proti verižniŠtm kakor v.si klici po policajih in žafl-darjih. Gospodje veletrgovci, krenit® na drugo pot, privabite z o o c t odje* malce k sebi in vzemite v službo trgovske pomočnike in s lem končal verižništvo!
g Povišanje žel. tarifa. Iz Sarajeva, 31. marca, javljajo: Uprav«
bosansko-hercegovinskih 'železnic po visa s 1. aprilom t. 1. železniški tarif za 100 °/„.
g Cene bosanskega tobaka. It
Sarajeva, 31. marca, javljajo: ~ ‘ ~ režija poviša s 1. aprilom cene bosanskemu tobaku.
g Davek na vojne B e Igr a d, 29. matca. (Izv. konska predloga o davku dobičke je izgotovljena.
g Češko prijateljstvo v dejanjih. Češki finančni minister je odredil za tuj pjp rnat denar sledeče kurze: Srbski dinari 100 K. marka
Tobačna za 50 %
dobičke.
por.) Žana vojne
!
u.uom uman IVU	indriM*
157 K, rumunski levi 150 K, bolgarski levi 100 K, švicarski franki 320 kron,
le
italijanske Ure 240 K, angleški funt šterling 270 K, francoski franki 280 ^ro1.1 !td-. — Češki finančni minister ceni torej srbske dinare enako kronam, a leve falitue romunske države celo 50% višje ! Da to ni nikakor utemeljeno v dejanskih razmerah, lezi ria dlani. Bržkone nam hočejo Čehi na ta način pokazati, kako oni razu-mejo v praksi tako slovesno proglašeno geslo: ..Zvestoba za zvestobo*-Po eni strani nas nadlegujejo s svojimi brzojavkami in nam zagotavljajo I svoje prijateljstvo, a po drugi strani f njih državniki obrekujejo našo držalo v Parizu ter nam mečejo pod noge polena. — Toda če mislijo Čehi, da bomo mi mirno posrebali vsako juho, ki nam jo bodo oni skuhali, 3e zel' motijo. Pride čas, ko nam bo mogo/. da poplačamo vsakemu po zasluženjul
g Za jugoslovansko Reko IH Trst. Belgrajska »Pravda" se bavi S primorskim vprašanjem in razlaga, da Split ne bi mogel nadomestiti izgube Reke in Trsta. Ako vržemo oogled na naša iadranska mesta — pravi bel-grajski list —- moremo trditi, da razu« Reke in Trs<a nimamo na celem Jadranu ni ene druge luke, ki bi odgovarjala našim gospodarskim in trgov-skim potrebam. Res je: Split se sčasoma spremeni v večjo trgovsko luko, ali da bi Split mogel postati ono, kar sta bili Avstro-Ogiski Reka in Trst, bi trebalo preje odpraviti eno neod-stranljivo težkočo: neprimernost spliH skega zaledja. Pa tudi v slučaju, da se sčasoma zgrade železniške proge, ki bi Split, kot naše trgovsko središče spajale z notranjostjo države SHS. bi Split ne mogel niti od daleč odgovarjati našim gospodarsko trgovskim potrebam. Da niti ne govorimo, da bi za moderno uieditev splitskega pristanišča trebalo najmanj 20—30 let, kar bi za nas značilo miijarde in miljarde izgube v narodnem gospodarstvu.
g Rast kurza češke krone. „Narodni L.isly:‘ pišejo: Dne 26. t, niše je na ctiriški borzi povišalo notl-ranje devize za Prago od 27 00 na 28-50 frankov, dočim je padla deviza na Dunaj od 21-50 na 20 50. Razlika v vrednosti čeho- slovaške in nemško-avsirijske krone je torej znašala za 100 K 8 frankov. Agio čehoslovaške krone znaša napram nemško-avstrijski kroni sedaj 39%.
g Semenski oves za one stranke iz mesta Ljubljane, katere so se do 29. t. m. priglasile na magistratu, se bod oddajal od ponedeljka t. j. 31-marca naprej v dopoldanskih urah ^ skladišču I. Knez, Mar. Ter. cesta 3* Oddajne listke dobijo stranke v pO" nedeljek 31. marca in v torek 1. aprila dopoldan v Žitnem zavodu (oddeleK za žito).	7
g Se pomanjkanje kvasa, ozirom na članek 18. t. m. št. 69
k v Jugostaviji z o pomanjkanju kvasa,
Prosim, da priobčite sledeče: Gosp. vet ko v: Č, ravnatelj tovarne za kvas v
««»!?? pi^e’ da se mara vsakdo legi-_ Mirati, kdor hoče, da dobi kvas. V stiici se mu je tudi marsikdo izkazal
tri?i listom in z občinskim po-oitom, kvasa pa vseeno ni dobil. , di se norčuje iz strank, ki hodijo spm v *ovarno, čež ravno danes _!? vVam °dposial po pošti, a v res-. 1 se mislil rii na to, ampak gledal
1	samo, da se je stranke odkrižal, ortHr -Pa ni’ da trgovci, ki so bolj Os i zamudijo cel dan popolnoma nrim ^ko §a Pa kdo le bolj trdo hn « 5*11 §0SP- Cvetkovič obljubi, da
trikrat	vsak teden po dva do
c,m nied tem pa odpošlje mogoče iz.. er-krat par kg in potem nič več. xj . s™ešen je g. Cvetkovič v svojem 2o ‘i?u j*co Pravi, da je oddaja 10 do velik? . sa en* osebi na enkrat pre-E.	aemogoča,	kaj	pa	porečete
oseba t. k temu, ko neka privatna
vore, da je grof Karo!y poslednje dni na dunajski borzi precej igra! na baisse in da je baje priigral tri milijone kron, za katere si je s posredovanjem svojih francoskih prijateljev kupil na Francoskem posestva. Boljše-viška vlada nabira pridno vojake, ki jim obljublja hribe in doline. V prvi vrsti nabira bivše ruske ujetnike, katerim obljubljajo agenti, da bodo lahko plenili, Bančni ravnatelji in lastniki industrijskih podjetij dobivajo, dva ao 3000 kron na mesec, za delavce pa je določena najnižja mezda mesečnih 1500 kron. Toda za denarni mogoče skoraj ničesar dobiti.
eni san,?Statal1 P° 30 do 40 kS kvasa
v tovirn-°,Sebi? Marsikdo, kine dobi Dri -r ut -kvasa. Sa dobi v trgovini 20 K	V kačjem, seveda kg po
dno,,' „ Pa dobi dotični trgovec dok- koliko kvasa? Mogoče ga zato iva' ker na slovenska vprašanja nafp?i nxemako odgovarja? Gosp. rav-vat be eno vprašanje. Aii se priba oseba v Račjem tudi legitimira Va? V,as z' °bHnini listom, ki ponuja fpa s P° 30 kron in sicer na Pen po 10 kg? Gospodu okrajnemu Siavarju v Mariboru bi svetovali, naj £• ravnatelju Cvetkoviču bolj na prste j? t’ 8*CCr Se ’3odo napravili drugi koraki, da pride kvas v roke naravnost trgovcem ne pa drugim prekup-cem, ki delajo s tem samo draginjo.
Več prizadetih trgovcev.
Dogodki na Madžarskem.
V	madžarskem boljševiškem raju. /*TlIrDu- Bratislava, 28. marca. Rr »i ^anes dopoldne je prispela v atislavo druga ekspedicija Čehoslo-
ata«»L!,z Budimpešte pod vodstvom ašeja dr. Krna. Dr. Krnu se je po več-
liur^?meLer8-Čn^ Posred°vanju pri ljudskem komisarju za zunanje posle
madžarske komunistične republike, Bel, Kunu posrečilo, dobiti za Čehe ki so se pri njem javili, popotne gitimaciie. Pr. teh pogajanjih se je Bela Kun zelo zanimal za ministra Srobarja, s katerim je bil svojčas radi čianka v madžarskem socijali-sticncm listu „Napazava“ v zaporu. Dr. Krno je ministru Šrobarju takoj referiral o dogodkih na Ogrskem. Francoska misija s poveljnikom podpolkovnikom Vixoin je dne 18 t. m. odpotovala proti Subotici in Belgradu.
omisiji prideljeni vojaki so bili raz-tra r ni' komunisti so častnikom od-V«, ;astniške znake. Podpolkovniku garda	»ičesar.	Rdeča
Madžarski/ahn?«a "j^ovo stanovanje.
80 d™ 24. t. m.
ententni častnici S° .blh nastanjeni ^Bjevali boi?« i? Vojaki- m so jim §ku§ali So tudfl!?ke letake in spise’ Častniki »o Se f g lrat‘ ined moštvom, jogoče do	Upira»	in bi prišlo
fz B„Vest’ da so po’ Do ° ne bi do‘
Belgrada trije Lni x,n.avi prispeli
sn kS° lad*e Piule mim monitorji, so komunisti streljal? nT °toka Caepla,
enangieškega ča I* ^ Usmrtili so v°jaka. Prehu i in ranili doma potrto B'vii vo ie P°Pol-sedmk dr. Wek'rt* m,nistrski pred-tanjskeni osredji S° nahal’a v peš-tako tudi bivši vi n zaPor_u> ravno jjhki, katerih i-n» madžarski po-ilh oblasti skrbno3 pa niso znana, ker *lan°v vlade ie oa Fr'knvai°- Od 30 Zari' 1 Nemec in i 1	?v*	4 so Mad'
Prid'gaio rdSi J0gr.ski Rusin* Dasi ernacijonalizem8a ' nePrestano in-Vražao mo t; nT' s®.venda'- vedejo so-m® govo!i n?,Hrn-a Zlarom- Kd»r javno Njihova narnla iPZarSi t ga naPadajo. govori	na^ kruh, torej
in dahovn^ft* Cerkve 50 zaPr*
smej* nrik-,ar r»a .ces*ak niti ne ^ak dan h h A- - Prevratom je 3500	, , hndimpestanski trg nrišlo
300 df^^e živine, seda! ^aie
•	V Budimpešti javno go-
vesti.
Blokada v Adriji odpravljena.
LDU Rim, 31. marca. (Dun. KU) Agenzia Stefani poroča: Po nalogu vrhovnega poveljnika italijanske mornarice je bila z dne 30. marca opolnoči razveljavljena blokada v Adriji.
Bolgari mobilizirajo ob srbski meji.
LDU. Amsterdam, 31. marca! (ČTU.) „Daily Chronicle" poroča iz Pariza: Srbska delegacija na mirovni konferenci je dobila obvestilo, da mobilizirajo Bolgari ob srbski meji.
Hrvatski socijalisti za ujedinjenje proletarijata,
Zagreb, 31. marca. (Izv. por.) Včeraj je bila velikanska skupščina sncijalisličnih političnih organizacij Sprva je vlada prepovedala javno zborovanje na Vseučiliškem trgu, na kar je bilo zborovanje pri zaprtih vratih. Sprejeta je bila krepka resolucija, ki poživlja vse mogočne armeje socialističnega proletarij -»ta, da začno boj za osvobojenje in nastopijo solidarno v internacijonalnem razrednem boju. Resolucija pozdravlja vse tovariše, ki so se otresli spon vojne psihoze in nacijonalnega šovinizma ter jim kilče: »Proletarci vseli dežela! Združite se!44
Resolucija pozdravlja novo nastalo madžarsko sovjetsko republiko. Vsi proletarci se morajo združiti proti skupnemu neprijatelju Resolucija pravi dalje: ..Protestiramo proti vsakemu poskusu, da se podvzemo koraki proti bratskemu proletarijatu v Madžarski ter objavljamo v tem slučaju boj pod geslom: „Vojna proti vojni! Doli z buržoazfjo !'• Naj zmaga ir.ter-nacijonalni, zavedni proletarijat!
Zagreb, 31. marca. (Izv. por.) Zagrebški socijalisti so za včeraj sklicali vehko javno zborovanje na Vseučiliškem trgu. Policija je zborovanje na prostem prepovedala, zato so se zbrali zborovalci v dvorani hrvatskega „Sokola“. Udeležnikov je bilo nad 4000. Zborovanje je otvoril predsednik Bru d in j a k, ki je apeliral na navzoče, naj nastopijo dostojno, med burnim odobravanjem izjavljajoč, da bo za red skrbelo 200 dobro organiziranih rdečih gardistov. — Dr. Ra-doševič je referiral o mednarodnem položaju ter preciziral stališče soci-jalnih demokratov do njega. Ostali govorniki so izražali svoje simpatije do madžarske sovjetske republike in do ruskih boljševiških strank. Sprejeta resolucija poudarja zmago zavednega proletarijata z doseldnim razrednim bojem ter omenja zmago proletarijata v Rusiji in na Madžarskem.
Hrvatski veleposestniki spletkarijo.
Zagreb, 31. marca. (Izv. por.) Hrvatski veleposestniki so si osnovali organizacijo, ki naj bi branila njih interese proti nameravani agrarni reformi. Ker dobro vedo, da bi ne mogii računati na simpatije javnosti, če bi nastopili z odkritim vezirjem, so se skrili za finno „sp!ošne agrarne zveze“ in radi lepšega res tudi pritegnili nekaj manjših posestnikov. Ker pa vedo, da kljub temu ne bi hotela nobena politična stranka nastopati v njih interesu, so obenem sklenili, da stopi njih organizacija na politična tla in nastopi že pri prihodnjih volitvah v konstitu-anto kot samostojna politična stranka.
Razdelitev veleposestev.
Zagreb, 31. marca. (Izv. por.) Pri banu se je mudila deputacija se-
!
ljakov in seljakinj iz zagrebške okolice. Deputacija je zahtevala razdelitev vseh v zagrebški okolici se nahajajočih veleposestev, ker kmetu posebno v teh krajih primanjkuje zemlje, Ban se je razgovarjal nad dve uri in obljubil energično pomoč vlade, tako da je odšla deputacija od njega prav zadovoljna.
Zagrebška tehnika.
Zagreb, 31. marca. (Izv. por.) Zemaljska vlada razglaša, da so vesti o nasprotju med Zagrebom inBelgia-dom zaradi ustanovitve tehnične visoke šole v Zagrebu na lepem izmišljene. Zagrebška tehnika bo otvorjena v najkrajšem času.
Nova naredba.
LDU Bel grad, 30. marca. JDU Na predlog ministra za sodstvo je bil podpisan ukaz, da se mora izrekati sodba na vsem teritoriju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v imenu njegovega veličanstva kralja.
Nemiri v Italiji?
LDU Berlin, 31. marca. ČTU „Lokalanzeiger" javija s švicarske meje: Pressinformation poroča iz Pariza, da je že nekaj dni pretrgan brzojavni in telefonski promet z Rimom. Zapora meje se izvaja zelo strogo. Potnikom ne dovoljujejo potovanja v Francijo. Sklepa se, da so ti uk. epi v zvezi z cenzuro. Domneva se, da so v Italiji izbruhnili pol tični nemiri, o čemer se ne sme ničesar poročati.
Vprašanje spornih mej med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo.
C uri h, 31. marca. Kakor se javlja iz Pariza, se je povrnila amerikanska komisija, ki je bila odposlana, da na licu mesta prouči sporne meje med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo ter poroča o pravem stanju stvari. Komisija je podala obširno poročilo. Rezultat še ni uradno objavljen. Po zasebnih informacijah je njeno poročilo zelo nepovoljiio zn Jugoslavijo. Določena je baje že nova demarkacijska črta, za katere se naj povlečejo jugoslovanske čete. (Op. ur.: Brzojavno poročilo govori o Mariboru! Kar pa moramo sprejeti z vso rezervo. Pripomniti moramo, da so ravno curiške vesti zelo nemško pobarvane, ker prihajajo od časnikarske agenture, s katero so v tesnih stikih razni visoki aristokrati bivše Avstrije!)
1200 železničarjev izgnanih iz zasedenega ozemlja.
LDU. B e I g r a d, 30. marca. (JDU) „Epoha“ javija, da je bilo 1200 železničarjev izgnanih z ozemlja, okupiranega po haiijanih. Sedaj se nahajajo v našem kraljestvu brez posla, medtem ko Madžari oskrbujejo promet na progah v Hrvatski in Slavoniji.
Listnica uredništva.
xvJuSoslovenski Korotan". Ob za-kljucku današnje številke nam je prišla Vaša 11- številka v roke. Odgovorimo jutri.
Aprovizacija.
ca. 5 M.eso na rdeie Izkaznice B štev. oUl do konca se ne razdeljuje danes, kakor je pomotoma objavljeno, ampak v sredo, 'i. aprila, po že objavljenem redu. Oddaja se zakasni radi prepozne dobave goveje živine aprovizaciji.
izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska „Zvezna iiskarna" v Ljubljani.
Proda se:	3
Moderna spalnica ‘dl”orS“'“„5ro
do tl. Selenburgova ulica 3, H. nadstropje, stopnice levo.	117	2—1
Pes volčje pasme,
ruh in izvrstno dober hišni stražar, se proda. Naslov kje pove iz prijaznosti upravništvo našega lista.	125
Službe:
Konceptno moč gaTi“lVr1S:
Barle vKozjem Prosi pismenih ponudb. 1:08-1
jonn Ap prodajalka, vešča mešane trgo-IdOu Oti vine, zmožna tudi knjigovodstva in korespondence. Ponudbena J. & F Kenda, Bled, Triglav.	172	2—1
C|||7hn ičšfi kot zastopnik več tvrdk, ulUzUl! lOiju 43 let star samec, trgovski poslovodja z večletnim spričevalom, vešč trgovine raznega blaga ter znan z mnogim trgovcem pod naslov „F. Š. pošten št 26“ poštnoležeče Poljčane.	127
IffjnpiniiOnt 8 supstitucijsko pravico išče i\ullUpljclll mesta. Ponudbe s pogoji na upravništvo lista pod št 200-1V.	118
KOPITI služb0 kuharja, najraje v častniški louulll kuhinji. Ponudbe p..d šifro „24*. 76
IČAprn dobro idočo gostilno, večjo restaA-lobDIII racijo ali kavarno v najem. Ponudbe pod „Začetnik“.	77
Moblirano sobo Ljubljani. Ponudbe pod
„Visokošolec-uradnik“ na upravništvo.
|/f|nK inl more dati kake podatke o vlo-fkUul milclh, kateri so v noči od 80. do 31. marca iz stanovanja na Sv. Petra cesti, šj. 53, pokradli: 2 suknji (1 črno in l ruja-vo), 2 klobuka (črni in plišast), 1 črne hlače,
2	krili (1 sivo, 1 črno) ter 2 otroški pelerini (1 sivo in 1 zeleno) naj se zglasi v stanovanju ge. Albine Samec, oni. Lavtar, Sv. Petra cesta 53. Za tozadevna pojasnila dam dobro nagrado.	129	2—1
U Ljubljanu putujučem
se preporuča Restavracija u Prešernovo] ulici 9.
50,000 kron sli nt posodo v svrho
oživljenja svoje industrije, ki je med vojno spala. Privatni izposojevalci naj blagovolijo vprašati pod .Kreditna hipoteka K 50 030“ na I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Bezeljak & Rožanc, Erančevo nabrežje štev. 5.	3—1
§§ Dopisovanje in §§ ^ ženitne ponudbe
samostojen, na lastno zahtevo ločen IlliuU) mož, želi znanje z neodvisno gospodično do 30 let. Cenjeni dopisi pod „Bo-dočnosf" na upravo lista.	126
Trgovski lokal
obstoječ iz 2 prostorov v sredini mesta ali pa na zelo prometnem kraju
.. ■: se išče --
Ponudbe »lokal,, na 852 3—1
I. Jugoslovanski anončni in informačni
zavod
Beseljak & Rožanc, Ljubljana,
Frančevo nabrežje 5.
^ Kupi se:
Klini cimet cel in čal- Cenjene ponudbe 1»« 00 z navedbo najnižje cene na tvrdko J. Menart, Domžale.	131	3—1
odvetnik
v ZAGREBU
Petrinjska ulica štev. 73 telefon 15—85
otvoril je svojo lastno pisarno. 818
»Narodna knjižnica".
Snopič 1 in 2.
DaMna Hodnika izbrani spisi.
Cena 3 krone.
Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani.
Proslavimo spomin Valentina Vodnika s tem, da ga spoznamo l Naročite takoj I
Skladiščnik
želi vstopiti r službo v kakšnem večjem podjetju v mestu ali tudi na deželi. Zmožen sem slovenskega, hrvat-ekega, srbskega, Italijanskega in nemškega je/.ika.
Ponudbe pod npravništvu „Jugo-slavije“ in podružnice „Jugoslavije11 v Ptuju.
Velikonočni pra/niki niso več daleč, pa bi prosil gg trgovce, da takoj pošljejo naročila za »Adria*
pecilni prašek in vaniljin sladkor
da zatnorem naročila izvršiti pravočasno in vsem udovoljiti.	800	1
Nadalje priporočam:
pravi škrob, čaj, „Adria“-kavo s sladkorjem, testenine itd.
Naročila so izvrSujejo takoj in točno !
„Adria“-izdeiki
F. ŠIBENIK
Ljubljana, Gosposka ulica 16.
Ne naročajte tujili znamk, ko imate dobro in po ceni blago doma; domači izdelki naj zavzemajo vedno prvo mesto.
1917
Mlekarna, J. Vranešič, | Zahtevajte „ Jugoslavijo14 po vseh
Sun j a,
priporoča:
čajno maslo . . 40*— K kuhano maslo . 88*— „ llptavski sir . . 12*— „
skuta................9*—	„
ab Suuja. Pri naročilu se prosi vposlati aro.
Cene so neobvezne.	823
Kupim vsako množino
jabolčnika
kakor tudi
jabolčnega kisa.
Ponudilo z navedbo množino in n a j -nižje ccuo ua Ljubljana l., poštni predal štev. 1(53.	420	30	5
2 bencinmotorja
1 elektromotor
2 lokomobili (Lanz),
17 ozir. 45 H P
pocinjena žična mreža več 100 kg ovsa 100 kg trčanega medu 1 pisalni stroj
MT se proda
v Kolodvorski ulici štev. 31
(gostilna Port Artur).
9S
a
o • ja o
CL
O
GU
849 3—1
ima na razpolago kletarstvo
Franca Ruti!»na
MARIBOR, Vila „Alois“.
Prazne vreče in suhe gobe
kupuje vedno in vsaki množini ter plačuje najbolje	843
Firma J. Kušlan
Kranj (Gorenjsko).
: Anončna: ekspedicija
Ljubljana
Odvetnik
Dr.Tone Gosak
naznanja, da je prevzel osebno posle svoje pisarne
V Ptuju.
Kongresni Irg 3.
Pojasnila o prodaji vojnili posolil. Proda se:
Kouvcrzacijskl leksikon spopol-njen do leta 1901, cena K 170*—. Sukuucc na debelo A 400 jardov, i Sedlarski sukanec v špulah. j Kontrabas.
I Telefon.
j 3 veli kili ojjledal za krojače in brivce. Koža za čevlje (Bohshalf).
Kupi se:
Ročni voziček.
Velika amerlkanska pisal, inizn.
dobro ohranjen.
Cenjene ponudbe pod naslovnimi šiframi na gornjo ekspedicijo.
859
Pisalni stroj,
Pridobivate novih naročnikov l
gostilnah, kavarnah in brivnicah)
Javna dražbi
00
suknenega blaga.
Dne 3. aprila ob 10. uri dopoldne se vrši v skladiščili „Balkana“ na Dunajski cesti, javna dražba raznega blaga (črnega), hlačevine (črne), še-viota (Mode R) in štrihtuha.
Pohištvo
Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroei, oto-mane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umi- j valniki ter vse vrste lesenega, železnega J in tapeciranega pohišitva v vsakem slog* i od proste do najfinejše izvršitve po jak* nizkih eenah 854 10—t J pri tvrdki za pohištvo
KAREL PREIS
Maribor, Stolni trg 6.
Svoboden ogled!	Ceniki	zastonj!
VINO
belo, letnik 1918, 70 močno..................K	6’5t)	za	liter,
rudeče »	1918, 8°	»	..................k	7 60	»	»
temnorudeče 1917, 9 80 »	...................k	9‘ »	»
iz kleti v Šiški odnosno kolodvor Ljubljana. — Trgovina vina Milko Jesih, Ljubljana, Fiorijanska ulica št. 36.	858	0-1	!
I# p#®?- m m i s* razP°ši|ia na usgons
V	po najnižji ceni, takoj
MF* Dragotin Pertiimč, Sisak. (Telefon int. 105.)
Vprašujte za cen« takoj brzojavno ali pismeno in trn naročite, ker  .................. Z	cene	naraščajo.	   -r
EE-
Priporoča sc tvrdka;
JOS. PETEEINC
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7
ob Ljubljanici.
Zaloga šivalnih strojev in njih posameznih delov, igel in olju, ter drugega galanterijskega blaga. Istojarn se proda: Steklo za izložben^ omare (belgijsko steklo) kompletno z valjčnimi zastori, mera I35V184, 63X184, 20	59X184	in	eno	rabljeno	90X162.	13
Naročajte »Kurenta*1
ki je edini slovenski in brez dvoma najboljši jugoslovanski satirično-humoristični list. Prinaša humoreske naših najboljših pisateljev ter je bogato opremljen z risbami in karikaturami prvovrstnih slovenskih umetnikov. „Kurent“ izhaja dvakrat na mesec ter stane za celo leto 24 K, za pol Seta 12 K, za četrt leta 6 K.
Naroča se v upravništvu,Kurenta, v IJubijaui, Marijin trg štev. 8.
*8*WHaBeeemiro«*8sssammiKa«i8sMaa»aeHaaBBaaB$mBiK!aaBi8iBl
\
m
staro in novo,	860	1
slivovko, rum i. t. d.,
nadira po najnižjih cenah.
Kupujem suhe gobe, dobre vreče in želod.
M. Rant, Kranj.
Približna 900 kg
čiste svinjske masti
in 1000 kg	2—1
suhega Špeha
»e odda ab Zidanmost.
Pojasnila daje I. Jugoslovanski anončnl in infor-mačni za« od Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.
: Propagandna brošura : za mirovno konferenco! 1
a
Dr. Bogumil Vošnjak:
Poglavje o stari slovenski demokraciji
Z epilogom dr. N. Županiča. — Iz angleščine preložil ing. V. Zupanc.
V Ljubljani 1919. — Natisnila in založila „Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
: Cena 2 kroni.	=
Dr. Vošnjak, ki je živel ves čas vojske v inozemstvu, je informiral s tem spisom entento o našem koroškem vprašanju in pokazal, da smo bili Slovenci že od nekdaj demokratičen narod, ki si je sam volil svoje kneze. — Brošuro razširjajte med ljudstvo, v vsako slovensko družino, v vsako slovensko hišo. Šole, društva i. dr., ki naroče več izvodov, dobe na vsakih 10 izvodov po 1 izvod brezplačno. Koroška je bila naša že od nekdaj in mora biti tudi v bodoče!
: Propagandna brošura : za mirovno konferenco!