cd Tudi oblike sodelovanja s starši potrebujejo posodobitve ^ Saša CCadež M oš Škofja Loka-Mesto IS V procesu demokratizacije družbe so se praktiicno ccez nocc spremenili ^^ odnosi. Starši se v poplavi razlicnih sodobnih vzgojnih teorij težko znajdejo in se celo bojijo, da bi ravnali narobe, zato raje ne ukrepajo, kot bi ravnali narobe. Potrebujejo konkretno in individualno pomoc, da se v novih pogojih usposobijo za sodelovanje s šolo. Kot zdravnik strokovno skrbi za otrokovo zdravje, za vzgojo in izobraževanje šolarja skrbi učitelj. Starši potrebujejo uciteljevo strokovno podporo, konkretne nasvete pri reševanju težav, usmerjanje in vodenje pri otrokovi vzgoji in izobraževanju. Sodelovanje med šolo in starši še vedno poteka na formalnih in neformalnih srečanjih z učitelji, vse bolj pa se v praksi uveljavlja uporaba sodobne informacijske tehnologije: telefoni, elektronska sporocila, spletne učilnice, videokonference, tematske spletne strani, klepetalnice, blogi . . . V prispevku predstavljam, kako sodelujem s starši na srecanjih, imenovanih Sodelovalnice, preko spletne strani in bloga. Ključne besede: sodobne oblike sodelovanja s starši, spletna stran, Sodelovalnica, blog Uvod Živimo v uceci se družbi, ki se stalno spreminja. Nenehne spremembe zahtevajo stalno ucenje, hitro in udnkovito prilagajanje. Znanja in spretnosti, pridobljene med študijem, ki so na zacetku moje pedagoške poti ustrezale za kakovostno poucevanje in sodelovanje s starši, danes ne zadošcajo vec. Osebno menim, da se je v 20-letnem obdobju, z izjemo uvajanja iKT v izobraževalni proces (informatizacijo šolstva), največja sprememba pri poučevanju zgodila prav na področju odnosov med deležniki v šolskem prostoru. Odprt odnos in medsebojno sodelovanje z vsemi deležniki, torej stalna komunikacija s starši in njihovo aktivno vkljucevanje v vzgojo in izobraževanje otrok postaja vse bolj pomemben del udteljevega dela. Kadar starši poišcejo pomoc pri ucitelju, je to dober znak, saj kaže na to, da se zavedajo težav. Tako je vzpostavljen kakovosten odnos in zaupanje v uciteljevo strokovno znanje, s cimer pridobimo vsi: starši, ucitelji in predvsem otroci/ucenci. Dobra komu- voDENJE 1I2014: 101-115 nikacija in sodelovanje nam omogočata usklajeno delo v šolskem in domaCem okolju, kar zagotavlja optimalne rezultate. Takega sodelovanja med šolo in domom (še) nismo vajeni, starši in učitelji se ga preprosto moramo naučiti. V prispevku predstavljam, kako sem se lotila razvijanja novih za uCenje kljuCnih kompetenc in sodelovanja s starši z namenom, da v usposabljanje za drugaCne odnose vkljuCim veC staršev, kot je bilo to mogoCe z že uveljavljenimi formalnimi oblikami sodelovanja s starši. TeoretiCCne osnove za moje delo Dejstvo je, da zunanji nadzor v sodobni družbi ne deluje. Pozicijska avtoriteta je izgubila svojo moC, kar ne pomeni, da avtoritete ni veC, spremenila se je njena pojavna oblika. Avtoriteta se spreminja tudi v vzgoji in izobraževanju in ne Izginja, kot bi lahko zmotno pomislili. Dr. KrofliC, redni profesor na Oddelku za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki se ukvarja s teorijo avtoritete in njenim znanstvenim raziskovanjem, je sistema-tiCno analiziral njene pojavne oblike skozi Cas in jih predstavil v svojem delu Avtoriteta v vzgoji. Njegova analiza razliCnih modelov avtoritete v vzgojni teoriji in praksi skozi Cas nas vodi do pomembnih ugotovitev. »Avtoritete ni mogoCe ukiniti, kajti Ce to storimo, tvegamo, da bomo uCinke avtoritete zgolj potlaCili in jih s tem naredili še moCnejše in škodljive. UpraviCeni in hkrati dolžni smo iskati tisto obliko avtoritete, ki v vzgoji omogoCa najveCjo stopnjo svobode in hkrati nemoten razvoj posameznikove individualnosti in avtonomne morale.« (KrofliC 1997, 288) V današnji šoli avtoriteta uCitelju ni veC dana z naslova njegove poziCije, kot je bilo to samoumevno v preteklosti, zdaj jo moramo uCitelji znati vzpostaviti sami. Pedagogi moramo zato za izvajanje svojega pokliCa pridobiti in razviti nova znanja ter spretnosti (kompetenCe), da najdemo ustrezno obliko. »Slabitev avtoritete, vezane na družbeno vlogo, lahko pravzaprav opazujemo že nekaj Casa, toda šele v zadnjih desetih letih se je zaCela pedagogika teo-retiCno in praktiCno ukvarjati z vprašanjem, kako lahko razvijamo osebno avtoriteto in odnosno kompetenCo. Z najinega vidika mora imeti profesionalni vzgojitelj in uCitelj, Ce hoCe hoditi v korak z izzivi današnjega Casa, kompetenCe predvsem na treh podroCjih: pri navezovanju odnosov, dajanju smerniC in refleksiji.« (Jensen in Jensen 2011, 9) Pri razgovorih s starši ugotavljam, da je vse veC takih, ki obu- pano priznavajo, da so pri vzgoji in vodenju svojih otrok nemočni, zato iščejo kakršno koli in ne le strokovno pomoč. Povedo, da »jih otrok ne upošteva«, »ga ne obvladajo« in »mu nič ne morejo« ... Prične se že s prvošol či, pri starejših učen čih se pogostost takih izjav še pove čuje. Ko sem se pred leti prvič sre čala s takim priznanjem, me je resnično presenetilo, ker preprosto nisem mogla verjeti, da starši ne vedo, kako naj ravnajo z lastnim otrokom. Dolgo sem bila prepričana, da vsak starš vendarle ve, kako ukrepati, in zna delati s svojim otrokom, če le ho če. Zdaj že zmorem priznati, da predolgo enostavno nisem bila pripravljena sprejeti, da starši nimajo avtoritete pri svojih otro čih, ker sem verjela, da je starševska avtoriteta še vedno samoumevna. Šele ob vztrajnem razvijanju lastnih komunika čijskih in odnosnih kompetenč ter študiju strokovne literature sem to svoje zmotno mnenje lahko spremenila. Spremembe v družbi, predvsem tiste v odnosih, so razlog, da niti starševska avtoriteta ni ve č dana s starševstvom. Zato zdaj vnaprej ne predvidevam, kaj starši vedo in znajo, imajo avtoriteto ali je nimajo. V pogovoru z njimi preprosto preverim, kako oz. če obvladujejo svoje otroke, in jim svetujem, če to želijo in potrebujejo. Ugotavljam, da starši radi sprejmejo učiteljevo strokovno podporo in nasvete, če mu zaupajo. Potrebujejo zelo konkretna navodila in pomo č pri reševanju težav ter vodenju otroka skozi učno-vzgojni pro čes. Tako kot individualiziramo in diferenciramo pouk učencu, je za kakovostno sodelovanje s starši potrebno prilagajati obliko sodelovanja posameznim staršem in njihovim potrebam. Učitelji se moramo zavedati, da starši pogosto ne ukrepajo, vendar ne zato, ker nočejo, ampak ne vedo, kako. Starši so danes bolje informirani in vse bolj osveš čeni o tem, kako pomembno je spodbudno okolje za otrokov napredek. Vedo tudi, da je kaznovanje stvar preteklosti in je čelo z zakonom prepovedano. Ob poplavi na-sprotujo čih si sodobnih vzgojnih teorij, informa čij o najbolj pravi, najsodobnejši in popolni vzgoji, poleg nasvetov za popolne starše in še popolnejše odnose, s katerimi smo dnevno bombardirani v potrošniški družbi, žal ne zmorejo izluš čiti zanje uporabnih informa čij, ne najdejo tistega, kar je primerno zanje in njihove otroke, zato so zmedeni in čelo prestrašeni. Potrebujejo pomo č tistih, ki se profesionalno ukvarjamo z vzgojo in izobraževanjem, da jim pri tem svetujemo in jih usmerjamo. Dialog med starši in učitelji (vzgojitelji) je dialog med strokovnjakom in laikom, hkrati pa tudi odnos med odraslimi, zato učitelj ne nosi čelotne odgovornosti za kakovost odnosa. V dialog je dolžan vnesti potrebne vrednote. Elsebeth in Helle Jensen za pomembnejši vidik pedagogike izpostavljata sposobnost učiteljev (vzgojiteljev), da vstopajo v konstruktivne odnose z drugimi, in poudarjata, da mora učitelj poleg strokovnega pedagoškega znanja razvijati odnosno kompetenco. »V sodelovanju med učitelji, vzgojitelji in starši imajo pedagogi glavno odgovornost za njegovo kakovost. V prvi vrsti zagotavljajo, da ima sodelovanje vse tiste elemente in vrednote, ki jih je določila njihova pedagoška institucija. Vtem kontekstu ponavadi omenjamo vrednote, kot so enakovrednost, spoštovanje, zaupanje in odprtost. Toda ne glede na to, da imajo učitelji oziroma vzgojitelji glavno odgovornost, pa nosijo svoj del odgovornosti tudi starši. CCe hočemo ustvariti enakovreden odnos, morajo biti odprtost, spoštovanje in zaupanje vzajemni.« (Jensen in Jensen 2011, 166) Pri iskanju zame uporabnih strategij in novih poti sem med brskanjem po različnih strokovnih virih ugotovila, da mi je najbližja teorija izbire in realitetna terapija dr. Williama Glasserja. V svoje razmišljanje in ravnanja sem zato vključila aksiome teorije izbire (Glasser 2007), predvsem naslednje: • Edina oseba, katere vedenje lahko nadzorujemo, smo mi sami. Nadzoruješ lahko zgolj svoje življenje. • Vse, kar lahko ljudem damo ali od njih dobimo, je informa-čija. Kaj bomo ali bodo počeli s to informačijo, je naša oziroma njihova izbira. • Kar se je zgodilo v preteklosti in je bilo boleče, ima močno zvezo s tem, kakšni smo danes, vendar pa lahko obujanje boleče preteklosti kaj malo ali nič prispeva k temu, kar bi radi izvedeli - zatorej izboljšajte pomembne, sedanje odnose. • Žene nas pet genetskih potreb: preživetje, ljubezen in pripadnost, moč, svoboda in zabava. Te potrebe morajo biti zadovoljene. Lahko jih odlagamo, ne moremo jih zanikati. In le mi lahko določimo, kdaj so zadovoljene. • Te potrebe lahko zadovoljimo zgolj z uresničevanjem slike ali več slik iz svojega sveta kakovosti. Navedeni aksiomi so bili dobra osnova za spreminjanje mojih neučinkovitih ravnanj in razvijanje sodelovalnih spretnosti, pomembnih pogojev za ustvarjanje kakovostnih odnosov. Po kratkem preverjanju učinkovitosti teorije na sebi in v varnem zavetju družine sem pričela teorijo vzgoje brez zadržkov uporabljati tudi pri svojem delu. Ob upoštevanju sedmih navad (Glasser 1999), ki spodbujajo dobre odnose (sprejemanje, poslušanje, spodbujanje, spoštovanje, podpiranje, dogovarjanje, zaupanje), in ob zavestnem opuščanju sedmih slabih navad, ki dobre odnose zavirajo (obtoževanje, pritoževanje, grožnje, nerganje, podkupovanje, kritiziranje in kaznovanje), sem postala s svojim življenjem in delom bolj zadovoljna, kar je brez dvoma pozitivno vplivalo tudi na njuno kakovost. V veliko pomoč pri spreminjanju lastne prakse so mi bila tudi osnovna znanja sodelovalnega učenja, timskega dela in mediacije, s katerimi sem se seznanjala v okviru stalnega strokovnega izpopolnjevanja uCiteljev. Šolska in vrstniška mediacija se ukvarjata prav z odnosi in alternativnimi ukrepi, ki so uporabni v spremenjenih družbenih razmerah. Alternativni vzgojni ukrepi oz. pristopi pa v slovenskem prostoru niso nekaj povsem novega. »Popularizacija« alternativnih vzgojnih ukrepov, preventivnih dejavnosti, naCinov poravnave, restitucije itd. v šolah nekako sovpada z novostmi, ki so se zgodile pri obravnavanju mladoletnih prestopnikov v Sloveniji. Leta 1995 je zaCel namreC veljati kazenski zakonik, ki je prinesel nekaj novih ukrepov; bistveni vzgojni faktorji, ki so se pri tem poudarjali, pa so (Dekleva 1996): • odnosi (zanesljivost, pripadnost, odgovornost, zaupanje, varnost, iniciativa, samostojnost), • skupinske izkušnje, sodelovanje, socialna potrditev, solidarnost, • vzgoja in ucenje, • materialne okolišcine. Zgoraj naštete vzgojne faktorje izpolnjujeta ravno šolska in vrstniška mediacija. Mediacija je namrec proces spoznavanja, razvijanja sposobnosti aktivnega poslušanja, utrjevanje sodelovanja, razvijanje kulture novih odnosov, graditve zaupanja, iskanja rešitve, razvijanje spoštovanja in poglabljanja razumevanja (Prgic 2010, 11-12). Vsi ti ukrepi in spretnosti so univerzalno uporabni in delujejo v vseh družbenih okoljih, ne zgolj pri prestopnikih, zato jih lahko s pridom uporabljamo v vsakdanjem javnem in zasebnem življenju. Stereotipna prepricanja, da so konflikti praviloma negativni dejavniki za dobre odnose, sem s pomocjo usvojenih znanj uspešno odpravila. Poznavanje virov konfliktov in strategij odzivanja nanje pa je pripomoglo k njihovemu konstruktivnemu reševanju. Pridobljene komunikacijske spretnosti, ki jih zahteva mediacijski proces (aktivno poslušanje in vodenje razgovorov, ob katerih se zavedam, da ne morem rešiti problema namesto udeležencev konflikta, ampak jim le pomagam, da sami spoznajo svoj vir težav ter najdejo zadovoljivo rešitev), mi omogoCa grajenje dobrih odnosov tako v poklicnem kot tudi osebnem življenju. Z aktivnim poslušanjem (spremljanje, povzemanje, preokvirjanje, razjasnjevanje) in jaz stavki lahko zdaj hitreje in predvsem bolj uspešno vzpostavljam odnose, ki omogoCajo dobro izmenjavo informacij in kakovostno sodelovanje. Nova znanja so mi omogocila, da sem se skoraj v celoti otresla nekdaj stalno prisotnih, vecinoma lastnih, nerealnih pricakovanj in obcutkov nemoci ali celo krivde, ker nisem (z)mogla najti in ponuditi rešitev za tuje konfliktne situacije, s katerimi sem se srecevala in verjela, da bi jih morala rešiti jaz kot odrasla, uciteljica, strokovnjak ... Dr. Majda Pšunder opozarja, da je od uspešnosti družine v vzgojnem delovanju medsebojne komunikacije in sodelovanja s šolo in drugimi dejavniki vzgoje odvisen ustrezen razvoj otrok in mladostnikov, in izpostavlja, kako so pomembni kakovostni odnosi med ucitelji in starši. »Vzajemno delovanje staršev in uciteljev pa lahko prerase tudi v svetovanje in izobraževanje staršev pa tudi uciteljev, ko dobijo dopolnjeno predstavo o ucencu. Z vzgojo v družini in s sodelovanjem s starši lahko postane ucitelj bogatejši, ucinkovitejši in popolnejši.« (Pšunder 1998, 77) Glavni cilj usposabljanja staršev je seveda pomoc. Dr. Pšun-drova opredeljuje tri tematske sklope pomoci: za vzpostavitev pozitivnih odnosov med starši in otroki, pomoc neuspešnim staršem in usmerjanje staršev k drugim strokovnjakom. Kot pomemben del izobraževanja staršev izpostavlja pomoc staršem pri soocanju z neprimernim vedenjem otrok. Že uveljavljen nacin razvijanja vzgojnih kompetenc so predavanja za starše, kjer pa so starši zgolj pasivni poslušalci. Taka tematska predavanja so vsekakor boljša kot nikakršno izobraževanje, vendar imajo lahko neželen stranski ucinek, da pri starših vzbujajo nezaupanje v njihove starševske sposobnosti. Starši se zaradi slišanega lahko pocutijo ogrožene in se jim zdi, da predavatelj ali šola, ki ga je povabila, želi razvrednotiti njihovo delo in jim ocitati nesposobnosti. Ni dvoma, da bo izobraževanje staršev mnogo bolj ucinkovito, ce bodo starši v njem aktivni in bodo dopolnjevali svoje znanje ter prepoznavali svoje starševske sposobnosti. V to, kako pomembno je kakovostno sodelovanje vseh udeležencev v vzgojno-izobraževalnem procesu, nisem nikoli dvomila, kako tako sodelovanje v realnih okolišcinah doseci, pa je postal moj glavni izziv. Zacela sem iskati poti za vzpostavitev kakovostnega in zaupnega odnosa z ucenci in s starši, za kar se samoizo-braževanju navkljub vrsto let nisem poCutila usposobljena. Najpomembnejša spoznanja in izhodišica za moje delo -od teorije k praksi 1. S pomoCjo teorije izbire sem ugotovila, da starši želijo in potrebujejo informacije tudi o dogajanju v šoli, ker so se paC spremenili odnosi in naše vloge v družbi in ne zato, ker bi bilo z mojim delom kaj narobe, zato se ne poCutim ogroženo, Ce želijo vedeti kaj veC od ocen in splošnih dogodkov. 2. Spoznala sem, da starši kljub svoji starševski vlogi praviloma nimajo dovolj znanj, da bi lahko vzpostavili konstruktivne odnose z otrokom oz. uCiteljem, da sem kot strokovnjak dolžna ustvariti pogoje za kakovostno sodelovanje in jih preprosto (na)uCiti, kako lahko sodelujejo z otrokom in s šolo, zato jih spodbujam k aktivnemu sodelovanju. 3. Zavedala sem se, da lahko svoje strokovno znanje posredujem staršem tudi drugaCe kot na roditeljskih sestankih in govorilnih urah ter jih na tak naCin usposabljam za sodelovanje s šolo in jim pomagam pri razvijanju njihovih odnosnih kom-petenc, zato jih vabim k neformalnim oblikam sodelovanja. 4. Kot uCiteljica se poklicno ukvarjam z vzgojo in izobraževanjem, zato imam obCutno veC znanj o vzgoji, odnosih ter sodelovanju od veCine staršev, zato jim lahko pomagam pri delu z otroki tudi na podroCju vzgoje in odnosov. Tudi starši se med seboj lahko veliko nauCijo, prav tako se z vsako interakcijo tudi jaz uCim od njih. 5. Moje znanje in izkušnje lahko koristijo tudi mojim (mlajšim) kolegom, zato je prav, da jim pokažem, kako in kaj delam. Skladno s teorijo izbire sem se odloCila, da bom staršem in tudi uCiteljem posredovala Cim veC informacij, vendar jim ne bom ni-Cesar vsiljevala. Za ucCitelje in učiteljske zbore pišem in predstavljam prispevke iz prakse za prakso, pripravljam razliCne delavnice in predavanja o formativnem spremljanju uCenCevega napredka, drugaCnem sodelovanju s starši in o njihovem vkljuCevanju v uCno-vzgojni proCes. Staršem poleg formalnih oblik sodelovanja omogoCam tudi neformalne in jim na tak naCin skušam pomagati pri uCenju in raz- vijanju odnosnih kompetenc ter reševanju ucno-vzgojnih zadreg. Zanje pripravljam srecanja, ki sem jih poimenovala Sodeloval-nice, kasneje je nastala še spletna stran sos, ki tudi s svojim imenom ponazarja svoj temeljni namen - na pomoC. Gre za kratico, ki je nastala iz povedi Sodelovanje Obrodi Sadove). Spletna stran je prosto dostopna na spletu na http://scadez.weebly.com/ in se od nastanka ves cas posodablja in vsebinsko bogati. Posodobljene oblike sodelovanja s starši Poleg formalnih oblik sodelovanja s starši sodelujem tudi preko elektronske pošte, dodatnih srecanj - Sodelovalnic oz. šole za starše in spletne strani z blogom. V šolskem letu 2011/2012 sem se odlocila, da za starše ucencev, ki sem jih poucevala matematiko, pripravim predavanja in delavnice, kjer bi jim po svojih izkušnjah posredovala zanje pomembne vsebine, ki bi pripomogle k bolj kakovostnemu sodelovanju med njimi in udtelji, ter na tak nacin omogodla, da se o ucno-vzgojnih temah odprto pogovarjamo. Osnovna ideja Sodelovalnic je bila, da se imajo zainteresirani starši priložnost srecati ter se med seboj in z učitelji pogovarjati o konkretnih ucno-vzgojnih zadregah, s katerimi se srecujejo, za kar na formalnih oblikah srecanj praviloma ni casa. Nacrtovana srecanja sem poimenovala Sodelovalnice z željo, da bi že njihovo ime sporocalo njihov namen - sodelovanje med ucitelji (šolo) in starši. Sodelovalnice Pri oblikovanju Sodelovalnic in pripravljanju vsebine sem upoštevala naslednje: • vsebina mora biti za starše zanimiva in prakticno uporabna; • podajanje teoreticnih vsebin mora biti strokovno neopo-recno, vendar razumljivo tudi tistim staršem, ki niso zelo izobraženi; • smiselno je, da se vsebine dopolnjujejo, hkrati pa mora biti vsaka Sodelovalnica celota, da lahko starši, ki niso bili prisotni na predhodni, nemoteno sodelujejo. Sodelovalnice so bile organizirane v popoldanskem oz. vecer-nem casu na šoli, brezplacne in popolnoma neobvezne. Pripravila in izvedla sem tri Sodelovalnice, ki so se jih udeležili zainteresirani starši in nekaj mojih sodelavcev, cesar sem bila še posebej vesela. V prvi Sodelovalnici z naslovom Naši svetovi (vzgoja in ucenje s primesjo teorije izbire) sem staršem predstavila osnovne principe teorije izbire, Glasserjevih sedem navad za dobre odnose in pomen dobre komunikacije in sodelovanja za razumevanje razlik med našimi »svetovi«: svetom uciteljev, staršev in otrok. Na drugem srecanju z naslovom Kako se učimo? smo spoznali osnovne ucne tipe, njihove znacilnosti, ugotavljali, na kakšen na-cin se najlažje ucimo mi in naši otroci. Pogovarjali smo se o pomenu doslednosti in rutine pri dnevnih obveznostih, o pomenu urnikov, pripravi primernega ucnega okolja in ostalih dejavnikih uspešnega ucenja. Predstavila sem ucenje s pomocjo sodelovalnih kart in ucnih kartotek ter pokazala primere za razlicna predmetna podrocja. Na zadnji, tretji Sodelovalnici z naslovom Ucenje s pomočjo miselnih vzorčev smo si ogledali znacilnosti posameznih temperamentov in spoznavali v šolah pogosto rabljeno ucno strategijo -ucenje s pomocjo miselnih vzorcev. Po teoreticnem delu smo se v oblikovanju miselnih vzorcev tudi preizkusili. Na prvem srečanju so bili starši še precej zadržani in se niso vkljucevali v moje predavanje, na anketah, s pomocjo katerih sem želela od njih dobiti povratno informacijo, pa so bili odzivi zelo spodbudni, kar mi je dalo motivacijo za pripravo naslednje Sode-lovalnice. Vsi starši so na anketnem vprašalniku oznacili, da jim je bila vsebina všec, da je to to in da ne bi želeli zamuditi te So-delovalnice. Vecina je oznacila, da so izvedeli veliko novega, da je slišano uporabno zanje in bodo precej od tega, kar so slišali, uporabili pri vzgoji. Nihce ni izbral možnosti: ni mi bilo všec, neuporabno, nic novega, to ni to, da ne bodo mogli uporabiti nicesar ali da jim ni bilo všec. Na drugem srečanju so se starši že aktivneje vkljucevali v moje posredovanje. Pogumnejši so zastavljali vprašanja in predstavili svoja mnenja oz. dileme. Na zakljucku se je razvila debata, ki je potrdila, da se starši pocutijo dovolj varno, da si med seboj izmenjajo osebna mnenja in lastne izkušnje. Odzivi na Sodelovalnico so bili ponovno zelo spodbudni. Najbolj sem se razveselila, da so starši sami predlagali temo za tretjo Sodelovalnico. Tretja Sodelovalniča je na pobudo staršev vsebovala drobec teorije na temo temperamentov in ucenja s pomocjo miselnih vzorcev. Vecina srecanja je potekala v obliki delavnice, v kateri so nastajali miselni vzorci. Razvila se je debata, preko katere smo izmenjevali izkušnje o tem, kako se ucimo sami in kakšne pristope uporabljajo starši pri delu z otroki. Spoštovani starši! Iskreno upam, da vam ni žal, ker ste se udeležili današnjega sreCanja. Prosim vas za kratko povratno informaCijo o našem sreCanju. Ta mi bo v pomoC pri pripravi naslednje sodelovalniCe. Obkrožite trditev, ki najbolje opiše vaše obCutke po našem sreCanju. Vsebina mijebilavšeC še kar ni mi bilo všeC Uporabnost uporabno delno uporabno neuporabno Poznavanje veliko novega malo novega niC novega Skladnost s priCakovanji To je to! No, ja ... To ni to! Koliko slišanega boste lahko uporabili veCino preCej nekaj zelo malo niC Izvedba/naCin posredovanja mi je všeC znosno ni mi všeC Trajanje primerno predolgo prekratko Ura sreCanja primerna prezgodaj prepozno Vaša udeležba na sodelovalnicah v bodoCe ne bi želeli zamuditi Ce bo ravno Cas imam pametnejše delo cCe pa bi mi želeli sporoCiti še kaj veC, vas prosim, da to zapišete na zadnjo stran te mini ankete. Hvala! SLIKA 1 Anketni vprašalnik za starše Zadnja SodelovalniCa je bila tako glede na osnovni namen sre-Canj najbolj uspešna in je potrdila, da mora uCitelj pri starših najprej pridobiti zaupanje, vzpostaviti se mora tudi medsebojni zaupljiv odnos v skupini, saj so starši priCeli aktivno sodelovati šele, ko so se poCutili varne. SodelovalniCe je obiskalo od 12 do 18 staršev, od tega je bilo 8 stalnih, ostali pa so se izmenjevali. Spletna stran za sodelovanje s starši - SOS Starši so že po prvi SodelovalniCi izrazili željo, da bi bila gradiva in literatura, ki sem jih predstavljala, nekje dosegljiva, zato sem iskala v ta namen uporabno rešitev. Odkrila sem program za oblikovanje spletnih strani Weebly, ki omogoCa brezplaCno postavljanje spletnih strani in hkrati ne zahteva posebnega znanja s podroCja raCunalniškega programiranja, kar je bilo toCno to, kar sem potrebovala. Tako je nastala spletna stran sos - Sodelovanje Obrodi Sadove, spletna stran za sodelovanje s starši, ki se je v Casu izvajanja prvih SodelovalniC priCela oblikovati in se še zdaj dopolnjuje. Spletna stran je prosto dostopna na http://sCadez.weebly.Com, povezava nanjo pa je tudi na spletni strani oš Škofja Loka-Mesto na http://www.os-sl-mesto.si/. Sodelovanje Obrodi S adove - SPLETNA STRAN ZA SODELOVANJE S STARSI Lepo pozdravljeni na naši spietni strani, l