.'■v' ■'-/ •"	‘
m M 1 «1 f-M KI iS mi
; f H	p :■ ■ ■ ^ kte'^ f; Isv-:'5-..v .V A
ll	km i - ‘ 1 ^
mmjM
LIST DELAVCEV V UCNO-VZGOJNIH USTANOVAH SLOVENIJE
I^M
LJUBLJANA,
30. DECEMBRA 1904
LETO XV.
ST. 22
Ob začetku novega leta
Uredniški odbor bralcem Prosvetnega delavca
Družbeno-ekonomski položaj >zgojno-izobraževalnih ustanov je bil v zadnjih letih, zlasti pa v preteklem letu, osrednje vprašanje, kateremu so vsi družbeno aktivni prosvetni delavci posvečali veliko pozornost. Lahko tudi trdimo, da še nikoli doslej najširša družbena skupnost ni tako živo in intenzivno posegla v reševanje problematike šolstva kot prav v zadnjem času. Vse to kaže, da se vzgojno-izobraževalnim ustanovam obeta lepša prihodnost ir. nas navdaja z optimizmom. Laš cilj, h kateremu težimo, je ustvariti za vzgojno-izobraževalno o.'javnost take pogoje, v katerih bomo lahko nudili mladini sodob-rio izobrazbo, družbeni skupnosti Vi zagotovili sposobne strokovnjake.
Čeprav se vsi, prosvetni delavci in najširša družbena skupnost, prizadevamo za uresničitev istega cilja, moramo žal ugotoviti, da je na tej poti mnogo ovir, katere bi morali dosledneje in hitreje reševati. Zato menimo, da bo tudi v prihodnjem obdobju le vedno nujno temu vprašanju posvetiti vso pozornost.
Uredniški odbor si je v preteklem letu prizadeval, čim več pripomoči k razjasnjevanju problemov in aktiviranju samoupravnih organov v šolstvu za reševanje nalog, ki jih pred njih postavlja družbena skupnost. Glede na to smo največ pozornosti posvetili razjasnjevanju družbenega položaja šol in pojasnjevanju njihovega materialnega položaja, s čimer smo želeli aktivirati ne samo prosvetne delavce, pač pa tudi najširšo družbeno skupnost. Na ta način smo pomagali pri reševanju najbolj perečega problema, to je materialnega položaja šol in osebnih dohodkov prosvetnih delavcev.
Koliko srno pri tem uspeli, naj presodijo bralci sami. Kar zadeva uredniški odbor, je prepričan, da bi bilo potrebno storiti še mnogo več. Se vedno je mnogo vprašanj in problemov nepojasnjenih. Mnogo je odprtih vprašanj, na katere iščejo odgovora prosvetni delavci in samoupravni organi. Dostikrat se znajdejo pred »-nerešljivimi-" problemi, kar je vzrok za stagnacijo in malodušnost. Prepričani smo, da glede načel, na katerih se gradijo odnosi med družbo in delovno organizacijo, ki opravlja vzgojno-izobraževalno dejavnost, ni nikakršnega razloga za pesimizem. Žal pa moramo ugotoviti, da so konkretne rešitve dostikrat v diametralnem nasprotju z družbenimi načeli. To pa je tudi osnovni razlog, ki ustvarja neraz-položenje do marsikdaj zelo pozitivnih in naprednih rešitev.
Uredniški odbor je že doslej čutil pomanjkanje informacij iz kolektivov o konkretnih rešitvah in predlogih za reševanje problema:. Pomanjkljive so informacije iz življenja in dela samoupravnih organov, o njihovih uspehih in težavah. Vse to bo v bodoče še bolj nepogrešljiv material, ker ni Več potrebe po načelnih stališčih in smernicah. Načelno je vse več ali manj jasno in nesporno, zato Pa je toliko bolj potrebno konkretno uvajati v prakso vsa pozitivna načelna stališča.
Jasno nam je, da ni družbe-tio-ekonomskega osamosvajanja vzgojno - izobraževalnih ustanov mimo samostojnega programiranja in vrednotenja programa dela * strani kolektivov. Z drugimi be-
l!!lli!illlll!!l!!lll!l!l
Nerednim naročnikom!
Zadnji številki Prosvetnega delavca za leto 1964 smo priložili položnice. Prosimo naroč-nike, ki sami plačujejo naročnino, naj nam to čimprej nakažejo vsaj v dveh obrokih po 3*19 dinarjev. Naročnike, ki nakazujejo naročnino kolek-‘»vno, pa prosimo, naj polož-n*ce izroče svojim poverjenikom.
Ker ima uprava vsako leto 0Sromno dela in stroškov z razpošiljanjem opominov, prosimo naročnike, ki še niso poravnali naročnine za prejšnja Jela, naj to nemudoma store. ~ novim letom bomo prene-hali pošiljati časopis vsem ti-stim naročnikom, ki niso po-ra.vnali naročnine vsaj še za ‘eto 1883.
sedami, sredstva delovne organizacije se morajo formirati po njeni dejavnosti, ne pa da se prilagajajo razpoložljivim sredstvom v komuni. To je neobhodno uresničiti, če želimo razvijati samoupravljanje v vzgojno-izobraže-valnih ustanovah in na ta način uresničiti ustavna načela in sklepe VIII. kongresa ZKJ.
Vse to pa še bolj kot doslej kliče k aktivizaciji in sodelovanju prosvetne in druge družbene delavce, samoupravne organe in strokovne službe, da pomagajo realizirati družbena načela.
V praksi se moram.o še bolj dosledno boriti za hitrejše uresničevanje naprednih stališč, sicer nam še tako napredna stališča ostanejo samo na papirju.
Glede na to je največja želja uredniškega odbora Prosvetnega delavca: čim tesneje biti povezan s prakso in dejavnostjo kolektivov, z njihovimi težavami in pozitivnimi izkušnjami. K temu te-
Le poglobljeno pedagoško delo lahko da šolani potreben ngied
Delovni razgovor gimnazijskih direktorjev v Podvinu
Od 21. do 23. decembra letos je bil v izobraževalnem centru v Podvinu prvi seminar direktorjev slovenskih gimnazij, ki ga je organizirala skupnost gimnazij v sodelovanju z Zavodom za napredek šolstva. Izredna poglobljenost obravnavanja aktualnih problemov dela in življenja gimnazij (prisotni so bili tudi direktorji učiteljišč, ki »preraščajo« v pedagoške gimnazije) in pa zavzetost za čimprejšnji, na-glejši napredek izobraževalnega in vzgojnega dela v teh ustanovah so dale poseben pečat temu delovnemu razgovoru.
Program seminarja je obsegal problematiko verificiranja gimnazij (pogovor o tem je vodil svetnik Miro Lužnik), dalje razgovor o organizaciji modernega pouka (Tone Goleer), o pedagoški vlogi direktorja šole (dr. Iva Šegula), o delovnih programih in financiranju šol (Geza Čahuk), o splošni problematiki šolstva v SR Sloveniji (Boris Lipužič), o moralni podobi današnje srednješolske mladine (Jovria Podgornik) in pa vprašanja upravnega odbora poslovanja šolskih ustanov (svetnik Ciril Rus).
izvajanju nalog, ki jim jih je zaupala družba. Tesno je s tern vprašanjem povezan tudi nadaljnji razvoj samoupravljanja v naših ustanovah, o čemer je bilo že kar dovolj povedanega in napisanega.
Šolam je potreben
DIREKTOR -PEDAGOŠKI VODJA!
Danes že lahko ugotavljamo, da je imel proces verificiranja gimnazij za te zavode pozitivne posledice in to predvsem v od-
ima okrnjen predmetnik, ker je 13 učnih moči odšlo, niso pa uspeli za vse dobiti novih. Tudi gimnazija v Murski Soboti nima še
previjanju materialnih pomanj- primernih prostorov, deloma
klj-ivosti; majati se je začelo na-
is
lll!l!llll!!ll!i!ll!t!!!!lliililil!l!l!!!l!lll!!ll!i[lj!
delovni pogoji ne ustrezajo tudi na gimnaziji v Brežicah.
Položaj glede učnega kadra je bistveno boljši, kot je bil lani. V lanskem šolskem letu je poučevalo na gimnazijah še 88 nestrokovno kvalificiranih učiteljev, letos je takih le še 48. Tega vprašanja pa ni mogoče hitreje reševati zaradi stanovanj za prosvetne delavce. Vsekakor bodo morale dobiti tiste gimnazije, ki delajo v nerazvitih področjih (Brežice, Črnomelj, Murska Sobota, Postojna) možnost za nabavo kreditov za izboljšanje pogojev svojega dela.
Nastaja pa znova problem tistih gimnazij, ki so že verificirane: nekatere občinske skupščine so začele zanemarjati te zavode, tako na primer je slučaj z gimnazijo II. v Mariboru pa v Ptuju, enako tudi v Idriji in v Novem mestu!
Spremembe v vsebinskem delu gimnazij so stvar zavodov za prosvetno pedagoško službo, le-ti pa doslej, tako se na splošno ugotavlja, še niso uspeli najti pravega sodelovanja z njimi. Pri delu gimnazijskih učiteljev je čutiti, da niso dovolj seznanjeni z učnimi načrti osnovnih šol. Če naj gimnazija uspešno opravlja svojo nalogo, bi bil že čas* da se začno njeni učitelji zanimati tudi za naloge, ki jih v našem šolskem sistemu ima osnovna šola (in da vedo za njene težave). Tako bi se prenehala že enkrat valiti krivda za neuspehe z enega na drugega!
Po vsem povedanem pa je le treba reči, da so naše gimnazije — nekatere bolj, druge manj
Udeležence seminarja so zlasti pritegnila zanimiva izvajanja dr. Ive Šegula. O pedagoški vlogi direktorja šole je v zadnjem času slišati precej — namreč o potrebnosti pedagoškega vodenja učnega kolektiva in celotne vzgojno-izobraževalne ustanove. Zanimivo pa je, da so ob teh razpravah najbolj skeptični prav direktorji sami. To pa ne zato, ker bi ne čutili nujnosti pedagoške vloge svojega službenega mesta (to čutijo vsi), pač pa zato, ker jih dan za dnem vsakodnevni posli pri vodenju ustanove naravnost trgajo od te njihove naloge. Boj za kolikor toliko neovirano delo šole (denar! denar! denar!) jih meče v vrtnice našega družbenega življenja in to ne kot predstavnike vzgojnih in izo-pomanjkanja braževainih ustanov v naši družbi, temveč vse bolj kot ene izmed tistih vseh vrst direktorjev raznih ustanov, zavodov in podjetij, ki morajo za obstoj svoje ustanove neprestano samo prositi, zahtevati, prepričevati... Takšna naloga naših šolskih direktorjev je njim samim že zdavnaj presedla. Odtrgani od resničnega smotra dejavnosti svojega zavoda ne morejo v svojem delovnem kolektivu opravljati tiste vloge, ki je sicer po svoji zahtevnosti pa tudi pomembnosti daleč pred vsemi drugimi: biti pedagoški vodja šole.
Čeprav je položaj, šolskih direktorjev (ne samo gimnazijskih!) pri nas še vedno tak, kot smo ga pravkar omenili, pa vsi čutimo, da je prišel čas, ko zahteva vodenje vzgojno-izobraževalne ustanove celega — ne le človeka, temveč tudi celega pedagoga, vzgojitelja med vzgojitelji, katerim je zaupana mladina, da nekaj na-rede iz nje ...
Stabilizacija finančnega položaja naših šol bo brez dvoma ugodno vplivala tudi na službo direktorja v teh ustanovah, da se bo lahko ves posvetiT pedagoškemu vodenju svojega kolektiva, da bo dajal pri kolegih v učnem zboru pobudo za razvijanje novih pedagoških prizadevanj, da bo
zlasti v zadnjih letih napredeva- prenašal svoja pedagoška spoznale ne le v pogledu materialne opremljenosti, marveč tudi v intenzivnosti svojega vzgojno-izo-braževalnega dela z uvajanjem novih učnih metod in učil, skratka, da so stvari krenile naprej.
Vsaka nestrpnost in neučakanost pa v tem pogledu ne bi bila na mestu, ker bi se površnost maščevala.
BRALCEM LISTA, SODELAVCEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO V NOVEM LETU 1965 USPEHOV PRI DELU IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA!
Uredništvo ^Prosvetnega delavca« Republiški odbor sindikata družbenih dejavnosti
Uprava »Prosvetnega delavca«
žimo in bomo za uresničitev tega vložili vse, kar bo v naši moči. Prav tako pa pozivamo bralce — prosvetne delavce in samoupravne organe, da nam pri tej nalogi nudijo konkretno pomoč, ki bo koristila njim samim.
Poleg posredovanja in pojasnjevanja stališč in rešitev v zvezi z družb eno-ekonomskim osamosvajanjem vzgojno-izobraževalnih ustanov ne želimo zanemariti tudi ožje strokovne pedagoške tematike. Hkrati ko rešujemo materialne probleme šol, moramo imeti pred očmi tudi modernizacijo in znanstveni napredek stroke. Samo reševanje celovite šolske problematike nas lahko hitreje pripelje h končnemu cilju.
pačno pojmovanje o teh šolah, češ da ne potrebujejo izdatnejše družbene pomoči ipd.
Seveda bi pa bilo narobe pričakovati, da bodo vsi problemi okrog izgradnje potrebnih prostorov, učilnic, kabinetov, telovadnic pa glede učnih načrtov in predmetnikov rešeni kar v dveh, treh letih. Vprašanja modernizacije pouka na teh šolah druge stopnje le niso tako preprosta, zato je razumljivo, da jih bo treba urediti postopoma. Nekatere gimnazije bodo morale podaljšati rok za verifikacijo, ker ne bodo do določenega časa izpolnile vseh pogojev. Takšna je npr. gimnazija v Postojni, ki je tudi edina, ki
PROGRAMIRANJE IN VREDNOTENJE PROGRAMOV -EDINA POT NAPREJ
Po vseh burnih diskusijah glede položaja šolstva v naši družbi in njegove materialne osnove, ki smo jim bili priče v letošnjem letu, pa se moramo danes — po izvedenih skromnih spremembah v delitvi družbenih sredstev — znova vpraševati, kaj zdaj, ker vprašanje financiranja vzgojno-izobraževalnih ustanov še vedno ni rešeno. Edina pot, da se zagotovi šolam zadovoljiva sredstva, je zdaj ta, da šole s temeljitimi prikazi svoje dejavnosti (s programi dela) in svojih potreb dajo občinskim skupščinam v roke zadostne argumente, da bodo le-te lahko zahtevale sredstva in izvajale družbeni pritisk navzgor. Na osnovi enotne metodologije in vrednotenja (toda vsak delovni kolektiv mora za sebe ovrednotiti program svoje dejavnosti!) naj šole pripravijo te argumente, kajti problem financiranja vzgojno-izobraževalne dejavnosti v naši družbi je zdaj načet in ga ne smemo več pustiti ob strani, dokler se dokončno ne uredi tako, da ne bo ovira, temveč podpora šolam ob
nja na sodelavce, le-ti pa naprej na mladino. Skratka: v pedagoškem procesu na šoli bo moral postati njen direktor osrednji živec, s tem bo pa tudi šola laže izpolnjevala zaupane ji naloge in bo pridobila na svojem ugledu. In na ugledu bo pridobila tudi sama funkcija šolskega direktorja!
URADNIŠKA MISELNOST - ŠE VEDNO OVIRA...
Prav na te misli o pedagoški vlogi šolkega direktorja bi lahko navezali izvajanja republiškega sekretarja Borisa Lipužiča, ki se je zavzel za to, da bi naše šole prenehale biti tako boječe nasproti družbenim predstavnikom, občinam itd. Se vedno prevelika uklenjenost v razne predpise in zakone, v sam birokratski aparat, ki jih je tako močno vezal nekoč, so dostikrat ovira, da šole (njeni predstavniki) odločneje ne zahtevajo svoje pravice, potrebna sredstva za svojo dejavnost, za uresničevanje delovnih programov! Morali bi se že znebiti tiste-
ga uradniškega odnosa, ki je bil nekoč tako značilen za naše šolnike ■ •. (In je še dane'?) Pod splošnim družbenim pritiskom se morajo danes občine odpovedati investicijam, ki jim požro tolikšna sredstva in so dostikrat nesmotrne; temeljna dolžnost občin je zdaj: zagotoviti sredstva za nemoteno delo družbenih dejavnosti. Pri tem morajo vzgojno-izobraževalne institucije nastopati seveda z jasnimi zahtevami, z izdelanimi delovnimi programi in ovrednotenjem teh programov ter zahtevati svoje.
Glede vsebinskega dela šol je tov. Lipužič poudaril, da v šolah druge stopnje zdaj ne smemo zanemarjati splošne vzgoje — močan poudarek temu vprašanju najdemo danes povsod po svetu (ZSSR itd.), kjer so kljub povečanem zanimanju za tehnične in naravoslovne vede začeli posvečati predmetom splošne izobrazbe vse večjo pozornost. V naših gimnazijah se ne vrši v dovolj-nem obsegu selekcija dijakov — premalo gledamo na njihovo posebno nadarjenost, jih smotrno ne usmerjamo v nadaljnji študij in v poklice. Že pri sprejemnih izpitih bi morali zaostriti kriterije, ker le tako se nam bo posrečilo dvigniti raven teh šol.
Na gimnazijah je med vsemi šolami druge stopnje med dijaki tudi največ idejno negativnih pojavov, kar je dokaz, da smo doslej preveč zanemarjali idejno-vzgojno vlogo svojega poklica. Taki pojavi prihajajo do izraza v šolskih glasilih, ki jih izdajajo dijaki, pa tudi v življenju izven šole. Na ta pomembna vprašanja ne bi smeli pozabljati pri oblikovanju mladega človeka v socialističnega državljana, član» naše družbene skupnosti.
NAPOSLED LE: PEDAGOŠKI INSTITUT!
Ob koncu razgovora o nekaterih aktualnih vprašanjih našega šolstva je tov. Lipužič odgovarjal na vprašanja udeležncev seminarja. Med drugim je dal sledeča pojasnila.
Vse analize stanja osnovnega šolstva pri nas kažejo na to, da zdaj ne bi bilo pametno podaljševati osnovno šolanje preko osmih let. Najprej je namreč potrebno ustvariti stabilen položaj obstoječega 8-letnega osnovnega šolstva, šele potem bomo lahko razmišljali naprej.
Vprašanje glede ustanovitve pedagoškega instituta, kot je to priporočila republiška skupščina, je že v reševanju. Zdaj iščejo primerne prostore in sredstva za njegovo delovanje, kadre pa bodo poslali »na specializacijo«. v tujino, kjer delujejo pedagoški instituti. Torej bomo v kratkem le dobili slovenski pedagoški institut, od katerega si — po pravici — precej obetamo.
Prav podobno, kot je v svojili zanimivih izvajanjih priporočila dr. Šegulova, ko je govorila o smotrni organizaciji šolskih konferenc — naj ho cilj teh konferenc ne diskusija, temveč akcija —, podobno lahko rečemo o podvinskem seminarju; direktorji gimnazij so se pomenili o vrsti zelo aktualnih vprašanj (vseh v tem našem poročilu ni mogoče obravnavati) in to z namenom, da bodo koristne ugotovitve in misli uresničili vsak na svojem delovnem mestu. Skupnost gimnazij Slovenije opravlja s takimi »delovnimi dogovori«, kot je bil nedavni podvinski, zelo koristno nalogo, ki bi n,e bilo napačno, če bi jo posnemale tudi skupnosti ostalih šol.
D. H.
VSEM PEDAGOŠKIM DELAVCEM ŽELIMO SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1965!
ZVEZA PEDAGOŠKIH DRUŠTEV SLOVENIJE
L.
Delovni program ^a leto MUS
Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije
Društva prijateljev mladine pomagajo šolam
Na seji predsedstva Republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije dne 21. XII. 1964 je predsedstvo sprejelo okvirni delovni program za leto 1SS5.
Ta program predstavlja nadaljevanje dela Republiškega odbora v tej mandatni dobi. Program sledi stališčem V. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije in VIII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. V okviru dejavnosti sindikata in v skladu s statutom dela Republiški odbor pri sprejemanju stališč in sklepov na svojih plenumih in sejah predsedstva. Člas/i plenuma delajo kot sindikalni aktivisti tudi v sindikalnih podružnicah in občinskih odborih našega sindikata.
Republiški odbor predvideva v letu 1935 v svojem programu 9 sej predsedstva in 3 plenarne seje; poleg tega po potrebi še posvetovanja po področjih družbenih služb in organizacije sindikalne dejavnosti.
PLENUMI
1)	Materialni in družbeni položaj zaposlenih na področju socialnega varstva:
— Z ozirom na pereč materialni položaj zaposlenih na tem področju pripravlja Republiški odbor gradivo, na podlagi katerega bo lahko plenum zavzel stališča, ki naj pripomorejo k hitrejšemu reševanju teh problemov, predvsem pa k realizaciji ustavnega načela o družbeno-ekonomskem izenačenju delovnih ljudi.
2)	Realizacija stališč sprejetih na skupnem plenumu Glavnega odbora SZDL Slovenije in Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o komuni in šolstvu;
— V komunah je v teku realizacija teh stališč. Potrebno bo v mesecu maju 1965 preveriti dosežene rezultate. Ta plenum naj tudi obravnava notranjo delitev dohodka in osebnih dohodkov v šolstvu..
3)	Pregled triletne dejavnosti:
— Ta plenum, ki naj bi bil
decembra 1965 ali februarja 1966, naj bi dal prerez in analizo do-takratne aktivnosti Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije.
SEJE PREDSEDSTEV A
1) Državna uprava:
— V zvezi s sprejetimi zakoni o samoupravljanju in sredstvih
Umrl je Jože Zakovšek
Pred nedavnim Je umrl ravna-teij zavoda za slušno In govorno prizadeto mladino Jože Zakovšek.
Na ta zavod je prišel pred sedemindvajsetimi leti, ko je tudi začel študirati surdopedagogiko. Izpit iz te stroke je napravil v Beogradu, nato pa je dosegal velike uspehe pri vzgoji in izobraževanju slušno prizadete mladine.
Zaradi dejavnosti proti okupatorju so ga Italijani izgnali v Gonars, Nemci pa, po razpadu fašizma — v Dachau. Po vrnitvi v domovino Je prevzel odgovorno mesto na takratnem ministrstvu za socialno varstvo, poleg tega pa je opravljal še druge politične funkcije. L. 1951 je postal ravnatelj zavoda in se tako spet vrnil v pedagoško okolje. Z veliko prizadevnostjo se Je lotil dela za napredek Izobrazbe gluhe mladine, obenem pa nadaljeval akcijo za razširitev oziroma graditev novega zavoda in učnih delavnic, ki jih Je ustanovila uprava takoj po osvoboditvi. Tako je vzrasla za Bežigradom nova, modema stavba, v katero so se v začetku letošnjega leta vselile vse delavnice razen šiviljske (tl-
Ikarna, knjigoveznica, litografija in galanterija). Njegova velika zasluga je, da je dosegel kljub velikim oviram odobritev načrtov in kreditov za gradnjo novega zavoda za gluho mladino, ki se je začela 1. 1963 in je potekala vzporedno z gradnjo zavoda za Bežigradom.
Na njegovo pobudo so na VPS ponovno odprlli oddelek za defektologijo in oddelek za surdopedagogiko, kjer je Jože Zakovšek predaval zgodovino razvoja te vede.
Dve internaciji in nenehni napori so omajali njegovo fizično zmogljivost. Ob njegovi smrti se zavedamo, da bo spomin na osebnost Jožeta Zakovška — surdope-dagoga, političnega delavca, orga-Bizatorja in človeka ostal trajen.
O.
za delo državnih organov je potrebno spremljati uzakonitev delitve dohodka in samoupravljanja v državnih organih, pravosodnih organih in ostalih upravnih organih.
— Akcija naj bi bila pripravljena tako, da neposredno mobilizira vse delavce na tem področju, da se aktivno vključijo v priprave za sprejem pravilnika, pri čemer naj poda določena stališča o samoupravljanju, delitvi dohodka in osebnih dohodkov, delovnih razmerij in organizacije dela. Poseben poudarek je potreben obdelavi problemov nagrajevanja in meril za ocenjevanje obsega in kvalitete dela.
— Ker je predviden rok za sprejem pravilnikov 30. VI. 1965, bi moral Republiški odbor pripraviti gradivo v februarju 1965 (seja predsedstva bo v marcu 1965, to bo razširjena seja predsedstva).
2)	Analiza samoupravljanja in delitve ter statutov v kulturnih zavodih:
— Na podlagi gradiva, ki ga pripravlja komisija Republiškega odbora, imenovana na zadnji seji predsedstva, bo razširjena seja predsedstva s to problematiko v januarju 1965.
3)	Analiza statutov zdravstva:
— Ta naloga je ostala iz leta
1964. Gradivo se pripravlja na osnovi analiz statutov 70 delovnih organizacij zdravstva, skupno s Komisijo za družbeno upravljanje pri Republiškem svetu Zveze Sindikatov Slovenije. Gradivo bi se obravnavalo na posvetu z udeležbo določenega števila delavcev iz teh zavodov v januarju 1965.
4)	Problemi financiranja šol druge stopnje:
— V tej smeri pripravi Republiški odbor gradivo za sejo predsedstva v februarju 1965. Tu bi se analiziralo dosedanje stanje in nakazale rešitve.
5)	Samoupravni organi in sindikat :
— Seja predsedstva s to temo
bi bila februarja 1965 v Celju.
Občinski odbor sindikata družbenih dejavnosti Celje pripravi ustrezno gradivo.
6)	Delovna razmerja v družbenih službah:
— Po sprejetju Zakona o delovnih razmerjih naj bi na seji predsedstva v maju 1965 obravnavali temo: pravilniki o delovnih razmerjih v delovnih organizacijah družbenih služb.
7)	Aktivnost sindikalnih podružnic in občinskih odborov sindikata družbenih dejavnosti:
— Analiza te aktivnosti bi temeljila na pregledu aktivnosti podružnic po občnih zborih in sklepih plenuma Centralnega odbora.
— Razširjena seja predsedstva s predsedniki občinskih odborov našega sindikata je predvidena v marcu 1965.
V organizaciji RK je danes včlanjenih 232.000 otrok in 57.000 mladine, kar živo narekuje potrebo po razpravljanju o vsebini in metodah dela v organizacijah PRK in MRK. Število mladine v organizaciji je naraščalo hitro, morda celo prehitro, tako da je bilo vodstvo RKS pred dejstvom, kako zaposliti mladino in izrabiti ves njen mladostni polet.
GO RKS je v aprilu letos razpisal tekmovanje »Akcija PRK in MRK v krajevni skupnosti«. V akciji je sodelovalo okoli 40.000 otrok in mladine RK. Program je obsegal:
—	urejanje vasi, naselij, poti, igrišč, telovadišč;
—	vse oblike pomoči bolnim, starejšim in invalidom;
—	pomoč v otroškem varstvu;
—	realizacija zaključkov pred-
Za ostale seje predsedstva še
niso predvidene teme, ker bo potrebno vključiti v program aktualne naloge zaradi novih predpisov, ki se usklajajo z ustavo, kakor tudi ostale aktualnosti, katerih ni mogoče vnaprej predvidevati.
V organizacijskem pogledu bo Republiški odbor v sodelovanju z občinskimi odbori sindikata družbenih dejavnosti in občinskimi sindikalnimi sveti pripravil tekom leta bazenska posvetovanja članov plenuma, občinskih odborov in nekaterih podružnic.
Poleg tega bodo člani plenuma, kot je že rečeno, neposredno sodelovali v sindikalni aktivnosti v komuni, za kar bo Republiški odbor v sodelovanju z občinskimi odbori predvideval konkretne zadolžitve.
kongresnih konferenc mladine RK (— skrb za prehrano, prostori za vozače, higiensko-varstvena zaščita mladih delavcev in vajencev);
—	zbiranje zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev;
—	prirejanje razstav in širjenje vzgojno-zdravstvene literature.
Ta navodila GO RKS nam sicer v kratkih oblikah kažejo glavne naloge, ne morejo pa še prikazati celotne vrednosti akcije, ki ni potekala samo v namenu tekmovanja, temveč je prerasla v živo dejavnost RRK in MRK širom Slovenije. Drobne, a humane akcije so vršili pionirji in mladinci od Goriške do Prekmurja.
Kar 1963 krajevnih organizacij je delalo v času od 15. aprila do 15. oktobra. Akcija je zaklju-
Pred kratkim so bili v vseh večjih krajih velenjske občine občni zbori društev prijateljev mladine. Obisk je bil vsepovsod lep in starši so se živo zanimali za življenje in delo svojih otrok.
V Topolščici pri Šoštanju so ustanovili tako društvo šele letos. Tudi v tej občini narašča število družin, v katerih sta zaposlena oba starša, zato je vedno bolj glasna zahteva po otroškem varstvu ne le v predšolskih ustanovah, temveč tudi v šolah.
Razveseljivo je, da je vedno več staršev, ki so pripravljeni pomagati vzgojiteljem in učiteljem. Društva prijateljev mladine postajajo prijetna oblika skupnega dela. zato naj bi zaživela na vseh večjih šolah. Cim širši bo krog ljubiteljev otrok in čim
čena, nagrade so razdeljene, toda člani PRK in MRK še vedno delajo. To daje misliti na ponovno potrebo po proučevanju in organiziranju konkretnih oblik dela otrok in mladine v krajevni skupnosti. Na zadnji seji GO RKS smo lahko culi, da so velik delež doprinesli tudi prosvetni delavci, prosvetni delavci od najmanjše vasi do velikega mesta. Tudi v prihodnje bodo ostali mentorji, vendar mentorji, ki spodbujajo, a prepuščajo vodstvo mladini, ki jo delo veseli. Akcija ni pokazala samo mladostnega elana naše mladine, pokazala je, da je prav mladina tista, ki zna tudi sama delati in pomagati tam, kjer je pomoč potrebna. Mladina je preko svojih organizacij obogatila dejavnost RK.
Kako je potekalo dosedanje delo? Iz poročila tov. Ivice Žnidaršičeve, predsednice za PRK in MRK, je razvidno naslednje: delo mladine in podmladka poteka pretežno pod vodstvom komisij pri GO in okrajnih ter občinskih odborih. V 54 komisijah po občinah clela nad 300 mentorjev: 60 % prosvetnih delavcev, 13 % zdravstvenih delavcev, 20 % mladine, 2 % socialnih delavcev in 5 % družbenih delavcev.
Naloge so velike in tudi v prihodnje se jih bo treba lotiti z načrtnim delom. Leto 1965 bo leto podmladka in mladine RK. Zdravstvena vzgoja v predšolski dobi sicer ni predpisana, je pa nujno potrebna in jo bo treba prilagoditi stopnji otroka. In kako je z zdravstveno vzgojo v šoli? Nekateri se potegujejo za poseben predmet, vendar je zdravstvena vzgoja kompleksna dejavnost ne ene učne ure, temveč celotnega pouka. Več kot 95 % otrok ima pouk v dveh izmenah, večina je neredno zdravniško pregledana; zastarelo pohištvo, neprimerni prostori, manjše število otrok, ki prejemajo šolsko malico (višje cene), preobremenjenost v šoli in podobno priča o pomembnosti in novih nalogah zdravstvene vzgoje in programov RK. Miloš Djukič
Podmladkarji Rdečega križa so obiskali starčke, jih obdarovali in jim zapeli
IŠČEMO NOVE OBLIKE DELA PODMLADKA IN MLADINE RK
bolj bodo le-ti angažirani pri izpolnjevanju vsakodnevnih nalog, tem bolj bo naše delo kvalitetno in — kar želimo prav gotovo vsi — bolj enotno bo vzgojno delo.
Menim, da naše delo brez roditeljskih in razrednih roditeljskih sestankov ne more biti stoodstotno, zato bi bilo prav, da bi še ustanavljali DFM, ki bi lahko opravljala tisto delo, ki še danes marsikje obremenjuje učitelja. Vendar bi bilo zgrešeno, če bi ustanavljali društva samo zato. Kadar govorimo o družbeni skrbi za vzgojo mladine, potem moramo sami iskati take oblike dela, ki bodo povečevale skrb za vzgojo otrok.
Samo primer: v neki vasi je delikventen otrok in zanj ne skrbi nihče razen socialnega delavca. Toda v tej vasi je pet staršev — članov DPM, ki skušajo rešiti ta problem vsak po svoje in zato nenehno opozarjajo nanj občino. Ali bodo uspeli? Vprašanje, ki je hkrati že odgovor: ker pomaga pet staršev, smo prepričani, da bo zadeva prej rešena.
Nič manj pomembna od skrbi za vso našo doraščajočo mladino ni tudi skrb za tiste otroke, ki žive v nemogočih razmerah in jim je dom sovražen in tuj. Socialni delavci ne morejo rešiti sami vseh takih primerov, temveč morajo imeti močno oporo v ljudeh samih, ki hočejo zavestno pomagati mladim.
Vsekakor je prav, da tako naglo rastejo nova društva prijateljev mladine in da je vedno več tistih, ki darujejo marsikakšno uro za zdrav in pravilen razvoj otrok.
AV tečaj
ZAVOD ZA TEHNIČNO IZOBRAŽEVANJE LJUBLJANA razpisuje 45-urnl intenzivni teCaj avdiovizualnih sredstev. TeCaj ho od 18. do vklj. 23. januarja ms na učiteljišču, Resljeva 12, Ljubljana. začetek tečaja 18. januarja ob 8 url.
Stroški tečaja znašajo 15,9»«.— din. Prijave sprejema Zavod, Lepi pot 6, tel. 22-278 do 9. Januarja. Za kandidate, ki jih prijavlja delovna organizacija, naj prijava vsebuje sledeče podatke:
1.	Ime in priimek prljavljenca
2.	Naslov in delovno mesto pri-javljenca
3.	Izobrazba
4.	Naslov organizacije, ki prijavlja kandidata, z zavezo plačila
5.	Ali naj Zavod rezervira stanovanje.
Ob prijavi je nakazati tečajni-no na tekoči račun Zavoda pri NB 698-18-693-84.
Razpis
Osnovna šola Radomlje razpisuje 2 mesti učiteljev — vzgojiteljev za varstveni oddelek. Osebni dohodek po pravilniku. Stanovanja ni. Nastop službe takoj.
S študijskega potovanja po Sovjetski zvezi
Sistem diferenjrjsnega pouka in vpralanjo povezave peuka s proizvodnim delom v sovjetskih srednjih šolali
V	Sovjetski 2rvezi preizkušajo v posebnih eksperimentalnih srednjih šolah s proizvodnim poukom sistem diferenciranega pouka, ki sloni na posebnih interesih in nagnjenjih učencev, na potrebi po razvijanju posebnih sposobnosti učencev in na potrebah politično-teritorialnih enot po posameznih profilnih kadrov. Eden izmed osnovnih namenov eksperimenta je ugotoviti, na kakšen način bi bilo treba povezati pouk s proizvodnim delom, da bi dosegli ustrezno poklicno usposobljenost hkrati s sred j o splošno in politehnično izobrazbo.
V	sistemu diferenciranega pouka na srednjih šolah s proizvodnim delom gre za razne smeri proizvodnega usposabljanja učencev, kot so npr. fizikalno-tehnična, kemijsko-tehnična, prirodoslovno- agronomska, humanistična, uporabno-maitemaitična itd., ki se ne razlikujejo med seboj le po vsebini specialnih predmetov, proizvodnega pouka in proizvodne prakse, temveč tudi po vsebini in obsegu nekaterih drugih predmetov, ki so za posamezen poklic posebno važni. Pri tem pa ne gre za tako imenovano polifurkacijo, temveč dobijo učenci vseh smeri temeljno splošno in politehnično izobrazbo, ki
jo določa predmetnik ministrstva prosvete.
Razen sistema diferenciranega pouka pa preizkušajo v številnih srednjih šolah s proizvodnim poukom tudi pouk nekaterih predmetov v tujem jeziku.
Eksperimentalno delo na srednjih šolah s proizvodnim poukom vodijo posamezne univerze ali pa akademija pedagoških ved, ki rezultate eksperimentov tudi objavljajo.
Predmetniki šol z diferenciranim poukom.
Osnova predmetnikov so temeljni predmetniki, ki jih je predpisalo ministrstvo prosvete RSFSR. Nekatere spremembe so v zvezi z okrepitvijo za poklic najpomembnejših predmetov. Pri tem pa niso porušili sestava temeljnih predmetnikov niti razmerja med posameznimi učnimi predmeti.
Povečanje števila učnih ur za predmete, ki so pomembni za posamezne smeri, so realizirali v mejah celotnega števila učnih ur v šolskem letu in običajne tedenske obremenitve učencev. Dodatne učne ure so pridobili z novo delitvijo celoletnega časovnega fonda na posamezne dele predmetnika, na cikluse učnih pred-
metov in na posamezne predmete. Pri vsem tem pa je ostalo razmerje med osnovami znanosti in proizvodnim poukom takšno, kakor ga določajo temeljni predmetniki (2:1).
V	siatemu diferenciranega pouka so zastopani vsi učni predmeti srednje šole v osnovi v istem obsegu kot v običajnih srednjih šolah s proizvodnim poukom. Minimalno zmanjšanje števila učnih ur nekaterih predmetov ne more vplivati na obseg in kvaliteto znanja učencev zlasti če upoštevamo, da je neznatno skrčenje števila učnih ur možno nadoknaditi z metodično boljšim in učinkovitejšim poukom.
V	vseh smereh razen v bioli-ško-agronomski se začne pouk 1. septembra in konča 25. junija; torej traja 39 tednov. V tem času opravljajo učenci IX. in X. razreda nepretrgoma tritedensko proizvodno prakso. V XI. razredu pa so tedni določeni za zaključne izpite.
Fizikalno-tehnična smer
Oddelki te smeri izobražujejo radiomonterje. Za ta profil je najpomembnejši učni nredr>--+ fizika, specialna predmeta pa sta elektrotehnika in radiotehidka.
Fizika ima 83 učnih ur več, kot jih določa predmetnik mi-
nistrstva za prosveto RSFSR. Del teh učnih ur porabijo v začetku IX. razreda, da ponove poglavje o elektriki iz 8. razreda osemletne ne šole. Ostale učne ure pa porabijo v X. razredu za poglavje o elektriki in optiki.
V	prvem polletju 9. razreda delajo učenci v kabinetu za liziko in radiotebniko, sistematično pa delajo tudi 4-5 ur na tejlen v učnem oddelku tovarne, kjer si pridobe osnovna znanja in delovne navade s področja eletromon-teirskih operacij. V drugem polletju pa že izpolnjujejo proizvodne naloge podjetja, delajo v učnem oddelku tovarne, ob zaključku pa je še 3-todenska neprekinjena praksa v tovarni.
V	10. razredu je proizvodno delo v tovarni dvakrat po 12-14 dni, ob koncu šolokega leta pa še tritedenska praksa.
V	XI. razredu delajo učenci samostojno v podjetju in sicer trikrat po 4 ure na teden, ali dvakrat po 6 ur na teden. Dve uri na teden pa porabijo za teoretično izpopolnjevanje v radio-tehniki.
Kemijsko-tehnična smer
V	kemijsko-tehnična smeri srednjih šol s proizvodnim poukom se učenci usposabljajo za laborante v kemijski industriji. Glavni predmet je kemija, ki ima v celoti 75 učnih ur več kot v temeljnih predmetnikih, ki jih je predpisalo ministrstvo za prosveto RSFSR. Pomembna predmeta sta tudi fizika in deloma matematika,
Pri proizvodnem pouku v IX. razredu učenci v prvem polletju n-opravljajo laboratorijsko kemij--ko opremo, proučujejo podrobnosti kemijskih strojev in istru-
mentov in dobe pri tem prvi pouk o njihovi sestavi. Vzporedno s tem osvajajo učenci v šolskih laboratorijih tehniko laboratorijskega dela in se pripravljajo za proizvodno prakso, ki je ob koncu drugega polletja. V drugem polletju proučujejo elemente kvantitativne in kvalitativne analize, ob koncu šolskega leta pa opravljajo neprekinjeno proizvodno prakso v podjetju.
V X. razredu delajo učenci sistematično v tovarniškem oddelku za {»pravilo kontrolnih merilnih instrumentov in proučujejo osnove kemijskih tehnoloških procesov. Proizvodna praksa je dvakrat na leto po 12-14 dni in 3 tedne ob koncu šolskega leta.
Pri pouku kemije v 9. in 10. razredu obravnavajo anorgansko in organsko kemijo. V 11. razredu ponavljajo predelano učno snov in proučujejo nekatera dodatna vprašanja v zvezi s proizvodnim poukom.
Prirodoslovno-* gronomska smer
Za to smer najpomembnejši predmet je biologija. V začetku ponove učno snov o življenju rastlin in živali, sistematično obravnavajo fiziologijo rastlin in živali, ob zaključku pa obravnavajo temelje darvinizma z elementi genetike in selekcije. Specialni predmeti so splošno kmetijstvo, poljedelstvo in živinoreja, teoretično in praktično sezna-n/anje s kmetijskimi stroji in instrumenti, elektrotehnika in elektrifikacija kmetijskega gospodarstva.
Proizvodno delo učencev organizirajo po obdobjih kmetijskega dela ali pa sistematično v vsem

Kako je z glasbenim poukom v naši reformirani šoli?
»Ne glede na zapletenost in težavnost splošnih in podrob-
nejših glasbeno-vzgojnih problemov, ne glede na izredno
pestrost različnih mnenj, gledanj, tez, antitez...« (Iz uvod-
nega referata.)
Plenarni sestanek glasbenih pedagogov osnovnih šol Slovenije, ki 'ga je 16. decembra 1.1. sklicalo Društvo glasbenih pedagogov, je v svojih treh referatih (prof. Miran Hasl s koprskega učiteljišča, Branko Rojster, prosvetni svetovalec za glasbeni pouk iz Ptuja, in Vlado Golob, direktor mariborskega centra za glasbeni pouk), prav tako pa tudi v diskusiji potrdil omenjeno tezo O izredni zapletenosti in pestrosti problematike na področju glasbene vzgoje naše osnovnošolske mladine.“V referatu z naslovom »Kako je z glasbenim poukom v okviru naše reformirane šole«, se je tov. Hasl zadržal pri nekaterih bistvenih vprašanjih glasbene vzgoje. Na osnovi analize, ki jo je uspel narediti s pomočjo nekaterih zavodov za prosvetno pedagoško službo in glasbenih .pedagogov s 116 šol, je' nanizal problematiko, ki se lahko — kljub razmeroma majhnemu številu analiziranih šol — posploši kot prikaz stanja glasbene vzgoje na osnovnih šolah v Sloveniji. (Analizirane so bile:
telji (69 %). Prav zato jim dela resne preglavice zlasti pouk v višjih razredih, kjer bi morali — po besedah tov. Hasla —, če bi hoteli upoštevati vse pripombe učiteljev glede učnega načrta, črtati brez pretiravanja skoraj vse ... Težavam zaradi strokovne nesposobnosti se pridružuje seveda še pomanjkanje ustreznih učbenikov, ena cela ura tedensko, itd. »Mislim,« je rekel prof. Hasl, »da bomo morali čimprej izdelati profile kadrov, ki jih potrebujemo za glasbeni pouk na srednji stopnji; potrebno bo dalje odgovoriti na vprašanje: kaj mora določen tip glasbenega pedagoga obvladati — razen splošne strokovne izobrazbe predvsem glasbene pedagogike in metodike in to predvsem praktično, od 1. do 8. razreda, še en instrument, verjetno klavir ter dodatne ljudske ali otroške instrumente, vodenje zbora, sposobnost za mentorstvo itd.
Toda brez načrtne politike štipendiranja, brez skrbi za stanovanja glasbenih učiteljev in brez
ta — klavirja, čeprav bi ga lahko kupili pod zelo ugodnimi pogoji.«)
Prav razveseljivo je število radijskih sprejemnikov, televizorjev, gramofonov. (Radio ima od 116 112 šol, televizor 76, gramofon 90, magnetofon 93 šol!) Preseneča pa spričo tega slaba založenost s ploščami in posnetimi trakovi! Ni npr. povsem razumljivo, da ima šola gramofon ali magnetofon, pa niti ene plošče alf magnetofonskega posnetka. Zato bi bilo zanimivo ugotoviti, koliko so vsi ti navedeni učni pripomočki sploh v rabi...
. Zelo redke so posebne sobe za glasbeni pouk. (Od 116 le 6 uporabnih glasbenih sob!) Zahteva pri gradnji novih šolskih poslopij, da mora biti tam tudi — poleg telovadnice, delavnic... še pevska soba, se le redko uveljavi.
Odgovori na vprašanje: koliko finančnih sredstev je šola namenila za glasbeni pouk v zadnjih letih? so zelo različni. (Od 1000 do 500.000 din.) Pri tem imajo seveda odločilno vlogo činitelji, kot so: splošno finančno stanje šole, odnos ravnatelja in učiteljskega zbora do tega področja vzgoje itd.
VSAK PO SVOJI UČNI metodi...
Še najbolj pestra situacija pa se je^ pokazala pri pregledu organizacije učno-vzgolnega procesa. (Iz odgovorov: »Poučujem po so-
nčnih pripomočkov, sama oseb-ost glasbenega pedagoga, njegova splošna in strokovno-pedagoška izobrazba, njegova kulturna razgledanost ter zavzetost in volja do dela in pa dokončna razčišče-nost vprašanja, čemu služi in kaj hočemo z glasbenim poukom v osnovni šoli... Vzgojimo otroka v osnovni šoli tako, da bo dober poslušalec, da bo znal vrednotiti dobro glasbo! Otrok naj glasbo doživlja, naj želi muzicirati, naj rad posluša in vrednoti glasbene stvaritve! Osnovna šola naj otroka predvsem vzgaja — izobražuje pa naj ga glasbena šola.«
PREDVSEM — RAZŠIRITI
KODCEPT: KAJ ŽELIMO?
Potem ko je podrobneje govoril še o nujni potrebi po učbenikih, priročnikih in pesmaricah, o razrednem pouku in o pevskih zborih na naših šolah, je prof. Hasl zaključil takole:
»V splošni kulturni situaciji, ki v zadnjih letih res ni bila najboljša, ter v situaciji našega splošnoizobraževalnega in strokovnega šolstva, ki je marsikje resna, če ne celo kritična, tudi glasbeni pouk ni ostal neprizadet, če ni bil celo bolj prizadet, ker smo pač morali reševati tkzv. »glavno dejavnost« in se brigati predvsem za tkzv. »glavne predmete«. Vendar so vsi znaki, predvsem pa dejstvo, da se na vseh mogočih področjih družbeno-političnega, go-
4 šole iz idrijske občine, 22 šol z območja zavoda za PPS Ptuj, 36 šol zavoda v Murski Soboti, 3 šole zavoda v Novem mestu, 4 šole zavoda v Celju, 24 šol mariborskega zavoda, 23 šol koprskega zavoda skupno 116 šol s 1755 oddelki in okrog 51.000 učenci.)
NAJBOLJ BOLEČE VPRAŠANJE: KADRI!
Eno poglavitnih vprašanj, ki ga bo potrebno rešiti, če hočemo spraviti pouk glasbene vzgoje na zeleno vejo, je vsekakor problem kadrov. V tem pogledu je slika današnjega stanja na osnovnih šolah zelo zaskrbljujoča, saj v Več kot polovici analiziranih šol Poučujejo predmet glasbene vzgoje strokovno neusposobljeni uči-
njihovega ustreznega nagrajevanja se stvari ne bodo premaknile! V anketi je nekdo zapisal: »Analize bodo brezpredmetne, dokler ne bo ljudi, ki bi bili sposobni dvigniti pouk tega predmeta na stopnjo, ki jo zahteva učni načrt!«
KOMU KORISTIJO MAGNETOFONI IN GRAMOFONI —
BREZ TRAKU IN PLOšC?
V pogledu oskrbljenosti šol z instrumenti stanje ni slabo — tako kaže analiza. Šole imajo lepo število klavirjev (od 116 kar 84). Poodba pa se močno spremeni, če vemo, v kakšnem stanju so ti instrumenti ... (V anketi beremo: »Nimamo finančnih sredstev za nabavo najnujnejšega instrumen-
dobni metodi«, »po običajni metodi«, »predpisovanje metod je anahronizem«, »izbira metod mora biti stvar vsakega posameznika, ker nimamo nobenih izdelanih metodik razen Potočnikove«...) Ker so v analiziranih šolah v večini nekvalificirane učne moči, le-te tudi žele točno odrejen način dela, ker bi jim to bilo v pomoč, strokovno kvalificirane moči pa so v glavnem mnenja, da je metoda stvar vsakega posameznika ... Prof. Hasl: »Mislim, da so bolj kot določena metodika važni rezultati, da pa je popolna odsotnost neke sistematike dela skoraj nemogoča in celo škodljiva. Res pa je tudi, da je najvažnejša stvar, važnejša od metodik, sistemov in popolnih ali nepopolnih
spodarskega in kulturno-prosvet-nega življenja vedno več razpravlja o stanju našega šolstva, o stanju naše kulture (resno je o tem spregovoril tudi VIII. kongres ZKJ), da se bodo mnoge stvari . morale popraviti. y vsem tem tudi glasbeniki ne smemo ostati izven splošnih prizadevanj za boljše mesto pod soncem. Pri tem bo golo ugotavljanje, tarnanje, brezplodno zaletavanje in čakanje, da se bodo stvari same izboljšale, kaj malo pomagalo.
Kvalitetno delo, temeljite analize, stvarni in pretehtani predlogi, izdelani programi dela, predvsem pa razčiščen koncept, kaj želimo, to je orožje za boj, to bo prineslo tudi zaželene rezultate.«
D. H.
Decembrsko srečanje
Med svetlobo in senco
V četrtem nadstropju v Jesenkovi ulici 6 v Ljubljani je redkokdaj čisto tiho: zdaj se oglasi zvonec na vežnih vratih zdaj telefon.
Profesorica Biserka Ercego-govac.
Kako lepo je, če greš takole po, Ljubljani in srečuješ mlade ljudi, ki te pozdravijo z nasmehom in nagovorijo s prijazno besedo. »Od tega živim«, pravi. »Zelo lepo mi je, saj čutim, da nisem osamljena«
Decembrski dan je mokroten in dolgočasen, v sobi pa je prijetno toplo. Radio igra popevke »za srečno pot«, na mizi pred nama pa zapeljivo diši črna kava.
Moj poklic je radovednost, njen pa seveda čisto drugačen: profesorica srbohrvaščine je (sedaj poučuje na II. osnovni šoli na Viču) in pomožni pedagoški svetovalec na ZPPS Ljubljana-Vič.
Kot učiteljica je stopila prvikrat na kateder 1. 1922 v meščanski šoli v svojem rojstnem kraju Glina na Hrvatskem, kjer je ostala dve leti, dokler_ se ni vpisala na štiriletno VPŠ v Zagrebu (filološko-zgodovinska skupina). Po diplomi 1. 1928 je prišla službovat v Karlovac, naslednje leto pa v Ljubljano. Službovanje na ljubljanskem učiteljišču je povezano s spomini na Anico Čer-nejevo, ki ji je bila, kot pravi, druga sestra. Takoj 1. 1941 sta se obe vključili v OF, 1943. pa so ju Nemci odgnali v Ravenns-briick, kjer je Anica umrla.
Zvrstila so se službovanja: na VPŠ v Ljubljani, na poljanski gimnaziji, na večerni oficirski gimnaziji, pedagoško svetovalstvo in vrsta dolžnosti, za katere je bilo treba poprijeti.
»Peti december rezervirajte za nas, prosim!« Takole so se je spomnili njeni, (sedaj že zelo zelo odrasli) nekdanji učenci pred petimi leti, ko je praznovala 30-letnico, zdaj ob 35. obletnici njenega bivanja na Slovenskem pa spet. Pripravili so ji prisrčno slavje: večer, ki ga je preživela v njihovi družbi, v prijetni sobi z okrašenimi stenami.
So šolarji danes drugačni, kot so bili tedaj, ko ste začeli poučevati vi?
Otrok je vedno isti. Zdi se le, da imajo današnji otroci več svo-. bede. Tista nagajivost, želja po novem in zanimivem pa je ostala.
Kdaj ste se najbolj od srca nasmejali v razredu?
Nekoč, ko smo obravnavali ep o kraljeviču Marku. Cisto tiho jedilo v razredu. Naenkrat zaslišim enakomerno trkanje po klopi. »Kdo trka?« vprašam. Nekje iz zadnjih klopi se je oglasilo: »Kraljevič Marko...«
Kaj menite, kakšen naj bo prosvetni delavec?
Razumljivo, da mora biti strokovnjak in dober pedagog, najvažnejše pa je, da čutijo ljudje v tebi človeka. To je vse, kar me vodi skozi življenje.
»Naši Biserki ob 35-letnici bivanja na Slovenskem!« Svetleče črke in mnogo številk 35, posejanih po stenah. 35 let in prav toliko rdečih nageljnov.
Vprašanja imajo, več obrazov.
Ce bi mogli izbirati še enkrat — mar bi se spet odločili za prosvetni poklic?
Bi, zakaj ne!?
V čem je njegova mikavnost?
Prav gotovo v otrocih, v razredu. Rada imam tiste nagajive oči, njihovo prisrčnost. Dostikrat bi najraje koga objela, a kaj ... poskušam bita resna z otroki, toda vedno ne gre. Pred prvo letošnjo konferenco me je ustavil takle »škrat« na hodniku, me pobožal po roki in vprašal: »Tovari-šička, ali bom res imel opomin?«
In s »tovarišičko«, ki ne more skriti svoje dobrodušnosti, se smejeva iz srca.
Njeno razvedrilo so srečanja z učenci — sedanjimi in včerajšnjimi. Nekateinh ne spozna več.
V	čem je bistvo svetovalske službe?
V	svetovanju samem. Pomoč mlademu človeku, pa tudi nestrokovnjaku, posebno tistemu, ki opravlja svoj poklic daleč od mestnega središča in v težkih pogojih. Mislim, da kritika sama še ni dovolj. Če prosvetni delavec to želi, mu je treba pokazati tudi način dela; vse seveda razumevajoče in dobronamerno, a ne pokroviteljsko.
Kateri pregovor vam je najljubši?	J
Njegošev:
»Času meda još niko ne popi, što je čošom žuči ne zagrči; čaša žuči, iste času meda smiješane najlakše se piju.
Zakaj?
Ker je življenjski. Če bi bili svetloba in senca enakomerno porazdeljeni, bi bilo dostikrat laže živeti. — Pa saj je tudi tako.
Marjana Kunej

šolskem letu. Sistem in organizacijske oblike proizvodnega dela učencev so odvisne od profilov, za- katere usposabljajo učence. Učenci, ki se usposabljajo za sadjarje in zelenjadarje, imajo v 9- razredu proizvodno delo v ^veh obdobjih: v jeseni delajo 3 tedne neprekinjeno v šolskem sa-dovnjaku in učno-eksperimental-nerh šolskem oddelku, spomladi Pa opravljajo šesttedensko prak-so v sovhozu. Proizvodno delo dcencei^ v živinorejskih gospodarstvih je sistematično vse le-t0' Proizvodno delo v 9. in 10. razredu ne presega 9 tednov, v razredu pa 5 tednov. Eksperiment je pokazal, da bi bilo treba v vaških šolah razši-?-.ti pouk biologije, razen tega pa b1 kazalo uvesti osnove geologi-in pedologije.
Humanistična smer
Humanistična smer je prvi po-®kus v sistemu srednje šole s Proizvodnim poukom. Ta smer Pspo&ablja učenc^ za delo v kul-nrnih ustanovah in v aparatu rzavnih ustanov. Učence pri-Pravlja za sekretarje, ki znajo se-tavljati in oblikovati listine, ki Pvladajo daktilografijo in stenografijo in arhivsko delo,i za bi-lotekarje, ki so sposobni za sa-bstojno delo v manjših biblio-dkah klubskega in šolskega ti-> in korektorje za tiskarne in bdakcije.
Za vsako od teh specialnosti ,. vodilni predmeti ruski jezik, eratura, zgodovina in tuji je-. K' Struktura specialnih predme-.v je odvisna od poklicne usme-tve učencev; za bibliotekarje so Pomembni naslednji predmeti: bi-hotekarstvo, popravilo in veza-a knjig, daktilografija; bodoči
korektorji se uče naslednjih predmetov: korigiranje knjig, revij in časopisov ter daktiilografi-ja in stilistika. Za sekretarje so osnovni specialni predmeti: teorija in praksa dokumentiranja, daktilografija in stenografija. Družbeno koristno delo učencev organizirajo v ustreznih ustanovah — v bibliotekah, redakcijah itd.
Učenci, ki se pripravljajo za bibliotekarje, se v 9. in io. razredu seznanjajo z organizacijo knjižnic in funkcijami posameznih oddelkov, sodelujejo pri izdajanju in razpostavljanju knjig itd. V 11. razredu delajo učenci samostojno v organizaciji, oblikovanju in vodenju šolske knjižnice in knjižnic sosednjih osemletnih šol. Učenci, ki se pripravljajo za korektorje imajo praktično delo v tiskarski dejavnosti. Bodoči sekretarji uporabljajo znanje, ki so si ga pridobili v šoli, v aparatu različnih ustanov.
Matematična smer
V	oddelku matematične smeri posvečajo posebno pozornost matematiki.
V	9. razredu je 12 ur matematičnega pouka, dodatne ure pa ima tudi fizika. V 10. razredu imajo učenci namesito proizvodnega dela prakso na računskih strojih v šoli, v 11. razredu pa gredo v prakso na institute in računske centre.
Za vpis v. oddelke matematične smeri niso predpisani sprejemni izpiti. 2e pred vpisnini rokom seznanjajo starše o različnih smereh na šoli. Dvakrat na leto si starši in otroci lahko ogledajo šolo (»odprta vrata«). Prijave za vpis v oddelke matematične sme-
ri pregleda posebna komisija, ki jo sestavljajo: direktor šole, njegov namestnik, predstavnik tovarne, ki ima nad šolo patronat, zdravnik in zastopnik staršev. Ce je prijav več, kot je mest, izbere komisija izmed kandidatov tiste, ki imajo najboljše ocene iz matematike v vseh razredih osemletne šole. Razen tega pa se direktor šole posebej pogovori z vsakim kandidatom, zakaj se je odločil za matematično smer.
Učenci, M so precenili svoje sposobnosti, lahko po 2 ali 3 mesecih prestopijo v oddelek druge smeri. Tudi v 10. razredu je prestop še možen, vendar mora učenec opravljati diferencialni iz-. pit.
Učenci, ki obiskujejo oddelke matematične smeri, uporabljajo razen običajnih matematičnih učbenikov tudi priročnike in učbenike višje matematike.
Absolventi matematične smeri se vpisujejo na matematično in tehnične fakultete.
Rezultati diferenciranega pouka
Sistem diferenciranega pouka omogoča upoštevanje interesov in nagnjenosti učencev. Učence pred vpisom seznanjajo s smermi, ki so v šoli, organizirajo zanje ekskurzije v proizvodne baze, imajo z njimi pogovore in slično. V treh letih eksperimentalnega dela so imeli samo posamezne primere nepravilne Izbire poklica.
Upoštevanje interesov je imelo za posledico večjo kvaliteto vzgojnoizobraževalnega dela in boljše učne uspehe. Povprečni uspeh učencev 9.-11. razreda je 95 odstotkov.
Učenci dobe v 9. in 10. razre-
du zadostno teoretično in praktično profesionalno usposobljenost za nadaljnje samostojno delo.
Zelo dobro se je obnesla ne-pi’ekinjena praksa v podjetjih. Učenci se bolj seznanijo z delovnim kolektivom podjetja, spoznavajo njegovo življenje in vidijo primere komunističnega odnosa do dela. Neprekinjena praksa je izboljšala tudi discipliniranost učencev.
K uspešnosti sistema diferenciranega pouka so veliko prispevale tudi vzgojno-izobraževalne metode, zlasti tiste, ki vzpodbujajo k aktivnosti in samostojnemu delu učencev.
Tudi v 10-letnem šolanju, ki ga uvajajo v Sovjetski zvezi, bo pouk v 9. in 10. razredu diferenciran. Desetletna šola s proizvodnim poukom bo dajala splošno in poklicno izobrazbo, čeprav se bo fond ur za proisvodni pouk in proizvodno prakso zmanjšal za polovico.
Značilnost predmetnika je tudi v tem, da sta dve uri na teden predvideni za izbirni pouk. Učenci si izbirajo posamezne kurze, kjer razširjajo ali poglabljajo znanje posameznih predmetov. Kurzi trajajo pol šolskega leta ali pa tudi manj. Tudi izbirni pouk bodo ohranili v 10-letni šoli.
Eksperimentalne srednje šole s poukom vrste predmetov v tujem jeziku.
V Leningradu smo obiskali dve šoli s poukom nekaterih predmetov v tujem jeziku; 24. šola ima pouk nekaterih predmetov v angleščini, 392. šola pa v francoščini.
Obe šoli sta, slično kot druge vrste, srednji šoli s proizvodnim
poukom. Od drugih srednjih šol se razlikujeta predvsem po tem, da poučujejo nekatere predmete v tujem jeziku in da imajo znatno večji fond ur tujega jezika.
Vse šole s poukom nekaterih predmetov v tujem jeziku imajo oddelke od I. do XI. razreda. Že od drugega razreda dalje se učenci uče tujega jezika, in sicer v 2., 3. in 4. po 4 ure tedensko, 5., 6. in 7. po 6 ur tedensko, v 8. razredu 7 ur tedensko, v 9., 10. razredu po 6 ur tedensko, v 11. razredu 7 ur tedensko.
V	24. šoli s poukom vrste predmetov v angleškem jeziku poučujejo od 9. razreda dalje angleško literaturo v angleškem jeziku, razen tega pa se učenci uče angleškega jezika že od 2. razreda dalje. Drugih predmetov ne poučujejo v angleščini, ker nimajo na razpolago ustreznih strokovnjakov, ki bi odlično obvladali angleščino.
V	392. šoli s poukom vrste predmetov v francoskem jeziku poučujejo od 9. razreda dalje francosko literaturo in zgodovino v francoskem jeziku, razen tega pa se učenci uče francoskega jezika že od 2. razreda dalje.
Obe šoli uporabljata pr; pouku tujih jezikov sodobne metode in vsa sodobna tehnična sredstva; magnetofon, gramofon, kinoprojektor, diaprojektor itd. Obe šoli imata tudi fonetični kabinet.
Pri pouku tujih jezikov se vsak oddelek deli na tri skupine po 10 učencev. Poglabljanju znanja tujega jezika pa so namenjeni še posebni krožki v okviru svobodnih dejavnosti učencev.
Tudi pri pouku zgodovine v francoskem jeziku se učenci dele na dve skupini. Posebno skrb posvečajo tehnični terminologiji,
v 9. razredu, razen tega pa učenci lahko uporabijo za tuj jezik še dve uri na teden, ki sta namenjeni fakultativnemu pouku.
Za pouk zgodovine v francoščini uporabljajo francoski prevod ruskega zgodovinskega učbenika, posebne zgodovinske tekste v francoskem jeziku, zgodovinske karte s francoskimi napisi itd.
Zgodovino poučujejo zgodovinarji, ki pa so diplomirali tudi iz francoskega jezika. Ker kadra za pouk posameznih predmetov v tujem jeziku zelo primanjkuje, stimulirajo posamezne strokovnjake, da študirajo na univerzi tuje jezike, tako da bi imeli dve fakulteti.
Učenci, ki se uče tujega jezika že od drugega razreda dalje, so seveda zelo močno obremenjeni, ker imajo razen običajnega predmetnika še dodatne ure tujega jezika. Tako znaša tedenska obremenitev učencev v 2. razredu 28 ur, prav toliko v 3. in 4. razredu, v 5. razredu 32 ur, v 6. 34 ur, v 7. razredu 35 ur, v 8. razredu 36 ur itd. Zaradi tega sprejmejo v te oddelke le učence, ki so dovolj razviti in zdravi. O tem določa zdravniška komisija.
Srednje šole s poukom vrste predmetov v tujem jeziku so eksperimentalne šole. Eksperiment traja šele nekaj let, zato nam še ne morejo posredovati rezultatov. Poleg pozitivnih ocen smo slišali tudi različne pomisleke zlasti z naslednjih vidikov: ali te šole ne postajajo šole priviligi-rancev, ali so za take usmeritve učenci dovolj zreli itd. Zanimivo je, da posamezni rajoni, tovarne itd. zahtevajo ustanovitev takih šol, ker nočejo zaostajati za drugimi.	Dušan Kompar«
St. 22
Srečno, dragi prosvetarji!
(Novoletna pravljica)
tarski otrok od starojugoslovan- zakaj prosvetarji tretje skupine skega kapitalizma krepko tepena, bodo prej ali slej izbrisani z obda je med vojno tvegala tudi živ- ličja rodne grude, ker le resnično Ijenje, ko je prenašala pošto in izobražen človek sme izobraževati Prispelo je vabilo, svetlo in hrbtih in plačah, danes pa nas hrano našim borcem, da je člo- našega mladega državljana. Ne, vabljivo, besede so zvenele do- razumejo, vedo, da smo si bratje veh, hi je hotela po vojni na ne, saj se ne bo nič zgodilo, naj-mače in prijazno so mežikale in med brati; plesali smo in urni redno šolanje, pa so rekle pro- manj pa krivica, tu je družba, tu sijale so toplo, kakor sije samo strežaji so tekali in točili sladko svetne oblasti, da nujno potrebu- so vsi njeni činitelji, ki vedo, kaj nebeško sonce in govorile: Pri- kapljico. Podal sem direktorici jejo toliko in toliko učiteljev, pa je za nami in zato te čaka samo di, tovariš učitelj, pridi in se po- roko, se dvakrat ali trikrat zmo- je šla v tečaj in se predala izgrad- še priznanje; pijmo in bodimo veseli z nami. Pridi, da ti bo laže til in jo' oslovil z ravnateljico, nji socializma; zdaj, ko bi rada odkrito veseli in v srcu imejmo pri srcu, da boš z lahkoto stopil njena roka pa je bila mehka in prilezla v sam vrh pedagoške iz- zapisano: Bratje vsi enaki smo! v.novo leto, v čas, ko boš postal dišača, pomaknil sem jo pod želj- obrazbe, pa ji je diploma zasta-priznan delavec, ki soustvarja na- na usta in najine oči so dobile vila pot in ljudje in predpisi, ki šo družbo, enakovreden državlja- dvojni odsev; sklonil sem se in jo ne cenijo človeka, temveč popisan nom v industriji in. gospodarskih poljubil na stisnjene ustnice, ki in z žigom overovljen papir. Ah, organizacijah. Pridi, ne pozabi so v rahli strasti nežno trepetale; ne, nikar otožnosti v srce, zadnje obveznosti v tem letu. tn v trepetu je bilo čutiti opravi- In v sladkem napoju mi na-Pridi, zagotovo pridi, vabi oče gho, da ne bo nikdar več posta- zdravi tovariš — ojej! — nebodi
In spet smo namočili grla, spet zaorila pesem in zavrteli smo se v ritmu novoletnih poskočnic; z nami so plesali tudi upokojeni prosvetarji, z dvignjeno glavo, in bili so ponosni, ker niso .pozabljeni in ker je v
župan, vabijo predsedniki in se- jaia pred vrati in prisluškovala gatreba, človek, ki je življenje njih prsih zavest, da so prav oni kretarji, vabijo direktorji in go- pouku v razredu in da se bo tudi posvetil študiju, mož, ki je z	^	1:~
spodarji situacije v komuni!
Prižel sem vabilo na prsi, se zasukal na peti, zavriskal, da je odmevalo od pustih šolskih sten, zapel, da je zaorilo v globino prašnih kabinetov in srce je bilo srečno, tiktakalo je z dvojno močjo, v vrat, v senca je stopilo, skočilo v možgane in misel je bila jasna, tako svetla in čista, kakor je čisto nebo po hudi nevihti.
Okopal sem se v čisti studenčnici, nadel na čisto telo brezmadežno perilo, oblekel sem najlepšo obleko in pod vratom zavezal najlepšo kravato, vso obsuto z umetnimi biseri, ki so.se lesketali, kakor leskeče milijone zvezda na modrem večernem nebu; obul sem še nove špičake, vse temne in svetle v svojem odlesku, lahke kot gosje pero in take brez žebljev; čevlje, v katerih se pleše, kakor plešejo drobne snežinke izpod zimskega neba; odišavil sem se z vsemi dišavami, s takimi, ki dišijo po vrtnicah in imajo opoj modrih vijolic, s kakršnim cvetke lovijo srebrne metulje; in zadnjikrat sem stopil pred ogledalo in žena je pristopila k meni, obrnila sva se dvakrat na levo, trikrat na desno in ženin dekolte se je zajedal pregloboko v še kar vabljive prsi; pa nisem v sreči nesreče opazil, zazibala sva se v bokih, se dvakrat ali trikrat radostno poljubila in srce je reklo: Pojdiva!
Stopila sva v zimski večer, pogledala v nebo in poiskala Veliki voz na njem, ga otožno poprosila, naj se potrudi in skloni na Zemljo, naloži na grbo razvalino, ki ji pravimo Šola, zakaj od daljnega Vzhoda že piha Veter, ki prinaša nove cilje, nove smernice, novo življenje; in Veliki voz se je sklonil na Zemljo, naložil na pleča sivo in od časa razjedeno gmoto, jo odložil na umito nebo in zvezde so močneje zasijale, viharji so zavili okoli oglov in popihali vso zastarelo prašino; in
odslej odrekla nagradam, ki so menoj vštric prikorakal iz šole, namenjene članom kolektiva; ver- pa si je na samem začetku zadal: jel sem ji in žmiril v tajnika, ki naprej, do samega vrha izobraz-
je plesal z mojo ženo in ji gledal be! Listal je po knjigah, jaz pa v dišeče prsi, se nanje v prepo- sem pisal zapisnike; delal je izpi-skočnem ritmu rahlo naslanjal in te, jaz pa sem kontrahiral in de-
položili temelje šole, ki je v nenehnem razvoju in je zdaj, ko je prišla še Reforma, zadobila nekaj krepkih udarcev na račun reformirane malhe, ki je bila že od samega .rojstva tako rekoč prazna in prav nič dopadljiva; in veseli smo vsi, čeprav je pred vrati oče Zakon, ki bo podaljšal plemenito delovno dobo in skrajšal pot od delovnega mesta do večnega počitka; zakaj človek le v delu nekaj velja, le z delom prinaša' dobrine, ki se bodo zdaj, v dobi korenite stimulacije temeljito obrestovale. Na zdravje naših upokojencev1 Ne ne, nikar ne mislite na slabe trenutke življenja; dihajmo toploto, ki jo daje velika občinska dvorana; sitimo se z~dobrinami, ki jih ponujajo preobložene mize; zakaj iz vsega tega- sije- razumevanje velikih občinskih mož, predsednikov in sekretarjev, direktorjev in gospodarstvenikov, ki so nas povabili, da se porazveselimo in stopimo s prešernimi prsi v novo leto 1965.
Godba je še divje zaigrala in stotine podplatov je bliskalo po loščenem parketu; oče župan pa je- vzel vrečo, neizmerno v svoji globini in njo so direktorji velikih podjetij napolnili z denarjem, z zlatimi novci velikih sproščenih sredstev in nič niso zardeli, zakaj vedeli so, da-je v njih del našega ustvarjanja, našega dela, ki se delavcu ob stroju čestokrat tako drago obrestuje. Nihče ni godrnjal, niti oni; ki nimajo popolne osemletke — in še ta jim je delala preglavice —, smrtno sovraštvo je uničeno z energijo razuma; in mi prosvetarji smo divji v svojem zanosu, dvigamo polne čaše in kličemo iz o-glušenih grl: Živela občina, živeli sekretarji in predsedniki, živeli direktorji in gospodarstveniki! Živeli naši družbeni bratje! Oče župan pa dvigne vrečo, vso težko in žvenketajočo, prenapeto od pretirane sitosti in zakliče
je va-
3IRIL KOSMAČ:
Ta svet je lep!
ODLOMEK IZ NOVELE »OČKA f)REL«
... Govoril sem sam zase. Prav- je to samo napisano, kakor je na-zaprav sem samo glasno mislil in pisanih toliko lepih stvari, v res-bilo mi je neprijetno, ker se je niči pa take domovine nikjfer teta oglasila. Včasih mi ni všeč, ni... Že res, da so pridigali o do-če mi ljudje gledajo v srce. Zato movini. Toda ždsj vem, da so bili sem teto najbrž pogledal bolj ne- ljudje, ki so tako jpridigali, po-jevoljno kakor začudeno, kajti dobni Modrijanu, ki je sredi svo-okrenila se je in se zamaknila po jega širokega traunika razlagal dolini:	Kozjekarju, da je sLet lep. Kozje-
»Tafco,« sem rekel. »Ti tega ne kar je dolgo misltl, nato pa jš razumeš. Najbrž ne razumeš,« sem zmajal z glavo, se prijel ža svojo naglo popravil zelo dobrodušno, muho in potegnil ustnico navzdol da je ne bi žalil. »Ko sil doma, si in preudarno rekel: ,Tuoj svet je na trdih tleh in niti ne veš, lep,‘ in nato krenil s svojim oprt-kako te na tujem premetava. S nikom v hrib, kjer grize kolena trudnim korakom drsiš po plač- po strmih lazih ...« niku in pod pločnikom kar votlo Ozrl serti se v hrib, kjer je v bobni. Zdi se ti, da hodiš po le- strmem pobočju visela Kozjekar-deni plošči, po tenki in krhki le- jeva bajtarija. Pomlad' je pnha-deni plošči, pod katero ni nikjer jala kasno na visoko _ prisojno dna, nikjer nič stanovitnega, nič. stran; Kozjekarjev svet še ni o^e-trdnega: kamna ni, zemlje ni, sa- lenel. _
ma votlina, praznina, brezno brez »Da,« je nadaljevala teta, »zdaj dna, v katerega se boš nekoč pa je bila domovina, domovina iz zrušil. V srcu pa ti razsaja, in te lepih knjig, naenkrat pred nami. razgreba strašen občutek zapušče- In svet je bil res čudovit. Za nas nosti: odtrgan si od vsega živega, vse. Tudi za Kozjekarja,« se je Morje živih ljudi, ki so vsi nekam nasmehnila. _ »Saj drugače se ne namenjeni; neukrotljive sanje jih bi tepel zanj.« ženejo'za srečo. Tebe pa so celo »Čudovit!« sem ji naglo pn-sanje zapustile; in sanje so ven- trdil ter spet objel s pogledom vso dar najtrdovratnejša in najzVe- dolino, ki se je polnila z mrakom, stojša stvar. Med temi ljudmi ni »Je!« je pribila z' glavo. »No, nikjer oči, ki bi te iskale, nikjer takrat smo še precej^ časa mol-srca, ki bi hrepenelo po tebi in čali, potem pa je naš rekel, da trepetalo zate, nikjer rok, ki bi te svet ni bil zmeraj tak. Obrekar se pričakovale, da, celo nikjer ni člo- je zamislil, potem pa je počasi re-veka, ki bi te sovražil, zmerjal kel: ,Ne vem. Mislim, da je bil. ali vsaj kriižem, premeril. Kakor Samo videli Ja nismo ... Kako bi težko in nerodno breme nosiš sa- to povedal... kadar je tvoj otrok mega sebe po cesti — in zdi se ti, v smrtni nevarnosti, tedah šele da ljudje s prstom kažejo z-a tabo, vidiš, kako je tvoj... in tudi ka-češ ta človek ni živi duši potre- ko je lep!‘ Kar pogledali smo ga.
Sola je postala zvezda, sicer tem- njegove oči so izražale ugodje de- batiral in solil pamet drugim na y dvorano: Prosvetarji, tu nejša kot druge, a vendar toliko vetih nebes; o, sreča v nesreči! plodnih in neplodnih sestankih; sa letna nagrada. In predstavni svetla v svoji dostojanstvenosti, Tudi svetovalci so bili prešer- nazdravil mi je fant, ki je bil pri da jo je bilo videti širom rodne no razpoloženi, z obrazov je si- oblasti, predsednikih, županih in grude in oznanjala je čas, ki ga jalo toplo oproščen je, tisto,, ki ve- sekretarjih vedno slabo zapisap, po šolsko omenjamo — Preteklost. Ija otrokom v osmem razredu in ker se ni in ni hotel vključiti in Sprejela naju je velika občin- pri tem ne zardijo: nikoli več mo- delati aktivno v povojni situaciji; ska dvorana, vsa svetla in topla, raliziranja, ne suhega naštevanja jaz pa sem prejemal priznanja sprejeli so naju tovariši iz Naše prastarih pedagoških resnic, dla- m pohvale, ki jih hranim uokvir-komune, aktivni in penzionisti, kocepstvo naj ostane za devetimi jene v sprejemnici mojega stano-vsi vedri in otroško razpoloženi, gorami; vzniknila je nova smer, Vanja in nemo govore: tako je kakor da se je vanje naselila dru- vzklila je kal, vsa svetla in čista, i^j-e-nana tvoja nesebična požrtvo-ga mladost; sprejeli so naju sna- pogojena z resnično močjo nasve- valnost, tvoje razdajanje: kolega
1 a* £	4* Jv« 11*-*^	v	- 4- #-\ ri L-vm 4-1	r7^*tT^%C*\7 Q , .	«	J'	J
ti nazdravlja kot profesor zgodo-
žilci in snažilke, hišniki in hišni- ta, s kritiko, ki ne žre živcev, s ce, tu je bila ravnateljica s taj- človeško toplino in ne soljo pre-nikom, ki ji je pestoval ljubko modrega Modrijana; ne strah,
levico, in roko so nama stiskali zbudila se je želja videti in po- je dejst in smehlja ker spoštovani občinski možje, sekre- govoriti se s človekom, svetoval- da £e m. maj tla d ami tarji in predsedniki, župan m di- cem; na zdravje, tovariši sveto-
vine, tisjs vede, ki O' socialistični izgradnji največ govori in potrju-
ki občine, predsedniki in sekretarji, direktorji in gospodarstveniki vstanejo, dvignejo čaše in nazdravijo: Srečno v novo leto!
Razhajali smo se in petelini so peli jutranjico in naša srca so pokala od same prešerne radosti; še enkrat smo se bratsko poljubili, zaplesali lepo slovensko kolo in peli: Mi se imamo radi.
Prišla sva domov in Veliki voz je odložil novo, v duhu časa lesketajočo se šolo; legla sva in v objemu zasanjala v svetlo in čisto novoletno jutro.
n. Igor Heško) Drago Kumer
ben. No, pa kaj bi govoril...«
Saj, kaj bi govoril!« se je oglasila teta. »Saj sam vem. No
In zdi se mi, da je bil vesel, ker je tako lepo povedal. Nasmehnil se je in spet začel: ,V nevarnosti
rektorji velikih podjetij in vse je dihalo in govorilo: Pozdravljeni, dragi naši prosvetarji! In oče župan, velik in spoštovan s svoji veličini, je dvignil najlepšo čašo vinca, dvignil jo je nad pleše in čudovite kodre, dvignil skoraj pod strop, s katerega je sijalo stotine toplih luči, in nazdravil:	Na
'zdravje naših prosvetarjev! Vsi smo dvignili čaše in jih ponesli k ustom, v« smo izpili do dna in radostne oči so odgovorile: Na zdravje naših gostiteljev!
Žena je tekla k prijatelju izza mladih dni in ga mehko poljubila, jaz sem poiskal simpatijo iz mlečnih učiteljskih let in jo prižel na prsi, kakor privije dobra mati lastnega otroka; pili smo najslajše vince, jedli najimenitnejšo pečenko in plesali na viže, ki jih je izvabljal najboljši ansambel v komuni. O, to je bilo radosti! Postali smo resnični tovariši, zakaj vedeli smo, da nas častijo ljudje, Sij so še včeraj tolkli po naših
valci!
Pijem, pojem, plešem in vriskam in srce mi poje v sreči; pa v vrtincu nepopisne sreče srečam tovarišico, s tečajniško diplomo v rokah, njo, ki ji je nek upravitelj, sedanji direktor, pravo, klasično srednješolsko izobrazbo pod nos metal in ji napačno pripognil diplomo, s katero je hotela naravnost na univerzo, pa so jo zavrnili, da takih diplom na univerzi ne poznajo, tem manj pa priznajo, čeprav je tovarišica ena najzaslužnejših učiteljic v Naši komuni, ki je prejela nešteto pohval in priznanj kot izredno dobra učna moč, ki je noči in noči presedela pri knjigah in se izobraževala, ki je sestavila desetine predavanj in ta predavanja so slišali tudi ljudje z univerzo in dali ustno priznanje, da je imenitno povedala; pa njena tečajniška diploma ni vredna sprejema na univerzo, ker na nji ni zabeleženo, da je bila kot reven prole-

:
In vse je kakor en sam pomladni dan . . .
... Tukaj se lomi resnična pisateljska osebnost, nemara da se tega doslej niti nismo dovolj zavedali, ker je bil Ciril Kosmač razmetan po raznih revijah; lomi se v svojem času in v kraju, kjer mu je bilo usojeno roditi se in preživeti najbolj občutljiva, najbolj dojemljiva leta suo-jega življenja: v ozki dolini, med grapami in vrhovi ob Idrijci, med ljudmi, ki se pehajo za svoj vsakdanji kruh.
Širše dimenzije? Seveda, današnji bralec zahteva od pripovednika, da razgrne pred njim vprašanja življenja in smrti v širših dimenzijah, da se ljudje, o katerih piše, sučejo v resnični,
vadi prav nič sončne... In ta-: ko je njegovo pisanje kakor svetal mozaik nekih podob, kot so živele v resničnosti, ali pa so presukane v pisateljevi domišljiji — v vsakem primeru dragocena obogatitev slovenskega duhovnega obzorja.
*
(To je le nekaj misli, zapisanih na rob štirim knjigam izbranega dela Cirila Kosmača, ki ga je pravkar — s spremnim esejem Mitje Mejaka o pisatelje-žejo kakor svetal žarek sonca vem življenju in delu — izdala čevski originalnosti... Tam, kjer izza oblakov; vse njegovo pripo- Cankarjeva založba; nekaj misli, hoče biti modernejši, tako v teh- vedovanje je prežarjeno z neko kakor so se pač porodile v glavi niki samega pripovedovanja, svetlo lučjo — čeprav usode, ki ob branju Kosmačevih svetlih, kakor v izbiri snovi (Balada o se ustvarja z njimi, niso pona- sončnih zgodb.)	dh
enkratni, globinski razsežnosti glede na človekovo bivanje v dani stvarnosti. Naš čas ni primeren za opisovanje vaške idilike (katere sploh več nikjer ni). Nemara je nekje v Kosmačevem pisanju res nekaj tistega, kar nas tu in tam spominja na starega, dobrega Jurčiča; toda vse to ima pri njem čisto drugačen okus. Zdi se celo, da je v svojem pripovedovanju in prikazovanju ljudi in dogodkov najmočnejši prav v teh zgodbah, ki od daleč diše po jurči-
trobenti in oblaku, Pomladni dan), tam ni tako domač, prepričljiv, preprost in dober, kakor je dober domač kruh, kot ga morda še kje na vasi pečejo ... (Tantadruj, Sreča, Kruh, Očka Orel. Smrt nedolžnega velikana, Človek na zemlji.. ■) Spričo vse te temne vode, ki jo predstavljajo nekateri sodobni (mlajši) pripovedniki, ki hočejo po vsej sili riti po nedognanih globinah človekove psihe, se nam Kosmačeve zgodbe prika-
in takrat si rečeš ali pa samo mi- pa je. Pravzaprav, bil je v nevar-sliš: domov bi šel.«	nosti. Zdaj ga vsi rešujejo. Da...
»Kako pa to veš?« sem rekel ljudje so šli iz dolin v hribe ter naglo in verjetno tudi nekoliko so se razgledali po svojem svetu. trcja	Začutili so, da je ves njihov. In
»Zakaj pa ne bi smela veleti?« da je lep.1 — .Lep že, lep,‘ je reje užaljeno rekla teta. »Seveda, kel naš, .ampak reven? — .Reven, kaj pa naj taka ženska ve!« je seveda je reven? se je. nasmehnil dodala po kratkem molku. »Nekaj Obrekar, ,toda zdaj ga branimo, pa le ve... ali pa občuti.« Spet je Najprej ga moramo rešiti. In ko pomolčala. Nato pa je začela go- ga bomo sami rešili,-ga bomo tudi voriti s čistim glasicm, v katerem sami uredili. O, nikar se ne boj, ni bilo niti trohice užaljenosti: da ne mislijo o tem. Saj smo go-»Vidiš, prav na tej polici smo se- vorili, saj smo premlevali o-- nadeli, ko smo... kako bi le rekla... šem življenju. Vzemimo našo vas. no, ko smo začutili domovino. Sedemsto duš se peha v tej grapi Bilo je še pred razpadom Italije, sam bog ve koliko strašnih let. Onstran so se po cesti podili vo- Ko. pade kramp iz roke, ga zgrabi jaški avtomobili. .Vidiš? je rekel sin, in ko očetu oprtnik zdrkne Obrekar, .vidiš, kako drvijo. Svo- z ramen, ga sin zadene in nese jemu polomu ne bodo ušli. Kmalu naprej. Zakaj? Da opoldne pojč se bodo zdrobili!1 Potem je za- kos polente, zvečer krompir v mahnil z roko, kakor je bila nje-, oblicah ali jalov močnik, dve žlici gova navada, in vsi smo umolk- fižola in skledo sirotke. Cernu tanili. Včasih že tako. pride, da ka vas pravzaprav služi? Kje je ljudje obsedijo na travi in mol- dobiček vsega tega garanja? Da se čijo. Takrat navadno vsi eno in Modrijan zaredi in zredi? Ne sa-isto misel meljejo. Dolgo smo ta- mo, da to ni prav, tudi če bi bilo ko molčali. Potem se je oglasil prav, je en sam Modrijan premaj-Obrekar. ,Ali ni naš svet čudo- ben uspeh našega dela. Ljudje ga-vit?‘ je rekel. Vsi smo ga začude- ramo, garamo in garamo, ker smo no pogledali, kajti vsi smo nekako živi in ker moramo do smrti namislili o tem, ko smo molčali in kako živeti. Tako je bilo urejeno, gledali po dolini na Baški hrib, da smo bili v naši lastni hiši kana Črno prst in na Krn ... Meni kor jetniki v kaznilnici... Saj je bilo tako čudno, da me je nekaj naši dobro vedo,- 'Ja taksne bo kar grabilo tu notri,« je rekla teta šlo. In tudi ne bo. Drugače bo. ter se s koščeno roko krčevito Nekaj mora teh sedemsto ljudi zgrabila za predpasnik na srcu. pridelati. Nekaj za vse. Zato bodo »Vidiš, sem si rekla, to mora biti zgradili tovarne. In kmet bo dobil tista domovina, o kateri tako lepo stroje... in takile bajtarji, kakor pišejo pesniki in pisatelji. Saj, ko sva_ midva in Kozjekar, bomo sem brala o domovini, me je prav lepše živeli, delali kaj pametnej-tako stiskalo pri srcu, toda po šega*...« pravici povedano, mislila sem, da Teta je umolknila.
■«u»a«»»aBBaiBBBBaaBa«oaBBBBaaaBiaaaaBBB!
aBgaBBBBBBBBBBBBBBBH*®®®* ®	®	® ® * * BBB1BBBBB B BB B .'i ■ B ■ BBBBII Bd BM1 ■ B BJ B ■ MB B B B J B BBB BBBBBBBBBBB BBBB BBBBB 1BBBB B BBBBBBB B BBBBBBBBBBB BBBBBBBBBBBBBBBBBB BBBBi H1BBBBBBBBBBBBBB BBBK®
J
DVE URI V MLADINSKEM GLEDALIŠČU
»Čudežni pisalni stroj ček«
Avdiovizualna sredstva pri pouku slovenskega jezika
»Čudežni pisalni strojček«, pravljična igra z aktualno idejo: mir vsemu svetu. Pisatelj si je odkrito prizadeval osmešiti tiste, ki žele vojno. General Paradnik (Miro Veber), posut s številnimi medaljami sploh ni »junak«, kljub togi drži in hrupnemu nastopu. »Navadni« vojak Pešak (Vinko Hrastelj) je samo človek, ki je po sili razmer prišel na obzidje, pa je kljub svojim protivojnim izpovedim preveč teatraličen, da bi mogli simpatizirati z njim. Glavno zlo je pravzaprav minister Škribar, ki s svojo »diplomacijo« v obliki pisem izdatno poglablja sovraštvo med kraljema dveh sosednjih dežel, ki se pravzaprav še nikdar nista srečala. (V igri ga je učinkovito upodobil Janko Hočevar, ki nosi zastavo humorja.) Kralja Bum in Bumbum. Dodobra se nam predstavi samo kralj Bum (Pavle Kovič), ki je komično intoniran in posrečen v svoji pristno slovenski izdaji: dobrodušnež, ki ima rad zabeljene žgance, kislo mleko in sirove štruklje. Simpatičen je in mnogo pametnejši od svojega generala in ministra, saj si da kmalu dopovedati, da sta mir in prijateljstvo vrednoti, ki ju ne gre zamenjati z brezumnim bojevanjem. To pravzaprav ni prava vojna: ne zahteva človeških žrtev, ampak poraja težke oblake dima, ki legajo nad-mesto in dušijo meščane. Granate uničujejo drevesa v gozdu, preženejo iz njega živali in izsuše mlake.
Za uvodni del igrice lahko rečemo, da ni bil — kljub režiserjevim ublažitvam — le premalo razgiban, temveč celo razvlečen, zato pa je drugi del uglašen povsem drugače.
najdljivega Lojzka (Kristijan Muck), ki izumi čudežni pisalni strojček, bi bila pravljica ob srečen konec in torej sploh ne bi bila pravljica. Tako pa spremeni čudežni pisalni strojček vse grde besede v lepe, sovražne v prijateljske in poprej sovražni deželi se zbližata, kralja pa spoprijateljita. Kraljevič sreča lepo kraljičino Mojco (Milena Grm), ki zapoje pesmico o miru (podobno prepevata tudi Bam in Lojzek), njene družice pa zaplešejo tako lepo, da razgibajo še kralja, Pa-radnika in Škribarja. Kralja skleneta opustiti vojno. Streljala bosta le še s slepimi granatami, zemljo, ki so jo doslej trgali drobci granat, pa spremenila v rodovitno.
Ce ne bi potrebovala gospodinja Spela soproga, bi pesnika Kožico (ki ga je sicer spodobno odigral Janez Albreht), v igri zlahka pogrešili. Tako pa v miroljubni deželi še naprej sklada svoje solatne pesmi (Ti čudovita temnozelena, ... kot cvet razcvetena in
zaželena ...) v ne preveliko navdušenje mladine v dvorani.
Sicer pa je splošna ugotovitev o igrici, da so bile vloge srečno porazdeljene, da so igralci ustvarili ne le pravo vzdušje pravljičnosti, ampak so se tudi znali spretno približati občinstvu v dvorani. (Posebno v trenutku, ko morajo otroci skriti pisalni strojček in ga potem seveda predajo v prave roke.) Skratka: igrica je domiselna, predstavljena tekoče in spretno. Otrok ne pušča neprizadetih in jih neprisiljeno pritegne k sodelovanju.
Režija je delo Rosande Sajkove, kostumi Anje Dolenčeve, za sceno je poskrbel Uroš Vagaja, za glasbo pa Urban Koder.
O Mladinskem gledališču pa tole: to, kar nam je prikazalo doslej, ni le dokaz prizadevanj na poti do dobrega, domačega gledališkega teksta, namenjenega mladini, temveč tudi zagotovilo, da bo v tej dvorani v prihodnje vse manj praznih sedežev in da v nji ne bo prostora za dolgčas. M. K.
Staro merilo dobrega učitelja je količina porabljene krede. Počasi se oblikuje še en lik uspešnega šolnika-učitelja, ki zna s pridom uvajati nove oblike pouka s pomočjo A V sredstev.
Ti moderni tehnični pripomočki imajo v učnovzgojnem procesu vsekakor velik pomen. V svetu niso več nobena novost, umikajo se vedno bolj izpopolnjenim oblikam in preraščajo verbalni pouk. Dajejo širšo možnost izobrazbe, aktivirajo učenčevo pozornost, utirajo vtise po svoji avdiovizualni poti v zavest, krepijo estetsko doživetje ipd. V času vsestranskega tehničnega razvoja postajajo nujnost in resnična potreba.
Menda tudi pri nas n; več učitelja, ki se A V sredstev ne bi posluževal v tej ali oni obliki. Tudi slavist lahko seže po njih, le žal, da ne zadovoljujejo njegovih širokih potreb. Dobrodošla bi mu bila predvsem obsežna zbirka gramofonskih plošč.
Mladinska knjiga je v letoš-
izvedbi Mladinskega gledališča
pri obravnavanju pravljičnih motivov, našteli pa bi jim lahko mnogo širšo uporabnost. Uporaba AV sredstev nam narekuje tudi važno vprašanje, kako in kdaj ta sredstva metodično in psihološko najuspešneje posredujemo. Prenagljenost in nepremišljenost sta nam tudi v tem primeru v škodo. Upam, da smem vsaj nekoliko posplošiti izkušnjo iz lastne prakse: pravljice na ploščah s0 z navdušenjem sprejeli učenci 4., 5. in 6. razreda, v 1. in 2. razredu pa popolnoma pasivno. Pri šo-larju-začetniku je to tehnično sredstvo odpovedalo, kar sem tudi predvidevala, saj malemu otroku gibanja in živega stika s človekom ne more vedno nadomestiti neko umetniško izbrano besedilo. To pa pomeni, da moramo AV sredstva uporabljati premišljeno. Svoja zahteve narekujejo tudi sestavljalcu, ki naj bi zbrani material metodično in psihološko prilagodil posamezni razvojni stopnji primerno. Morda bi to misel laže ilustriral ob uporabi diafilmov. Teh ima tudi predavatelj slovenskega jezika že nekaj na razpolago, pa se prav ob njih lahko ugotavlja, koliko zmore isti diafilm služiti namenu na različni razvojni stopnji učencev. Nujno bi namreč potrebovali več primernih diafilmov za isto literarno osebnost, ki naj bi odgovarjali zahtevam posameznega razreda. Učitelj, ki bi učencem v nižjih razredih osnovne šole rad tudi z diafilmom osvetlil npr. Prešerna, Aškerca ali Cankarja, se mora poslužiti edinega primerka, ki zahteva ponekod še za 8. razred preširoka pojasnila. Ako pa bi imeli o književnikih po tri ali štiri diafilme ali zbirke diapozitivov, ki bi bili snovno in metodično prilagojeni posameznim razredom, bi bil uspeh teh AV sredstev neprimerno večji.
Diafilme in diapozitive naj bi kot dobrodošla vizualna sredstva dopolnjevale številne tehtno pripravljene plošče. Vsak slavist bi pozdravil ploščo, ki bi posredovala osnovne dialekte (sam lahko posreduje le svojega in učenci svojega!), ljudske epske in lirske pesmi v recitativu in melodiji, domačo in tujo poezijo, razvrščeno po avtorjih ali tematiki, odlomke odrskih del in še in še. Gotovo da ne moremo vsega priča-
Nasprotje zgovornega kralja, hrupnega generala in jezikavega Škribarja je tenkočutni kraljevič Bam (Boris Juh). Pred vsemi neprijetnostmi ga varuje dvorna go-•podinja Spela (Minca Jerajeva), oborožena s tabletami zoper gripo, alabost, oslovski kašelj itd. Zaradi dezertiranja z obzidja (Bam ne mara vojne) dobi kraljevič ka-zensko nalogo: povečano število Vojaških vaj in prepisovanje Skri-
barjevih pisem. Ce ne bi bilo iz- Prizor iz drugega dejanja pravljične igre »Čudežni pisalni strojček«
Knjige Prešernove družbe za 1965
Novost letošnje serije knjig Pre- sprejela surovo in odklanjajoče - res- Zelo dobrodošla pa je poljudna	S<^ ?Pre^eli 2 naV‘?U,‘ dia. diariropa, episkopa in TV
lernove družbe je nova oblika in vse-	niča tedanje dobe je zbodla meščan-	knjižica Cirila Cvetka »Pogled v glas-	Senjem in So	dober	pripomoček	spada V redni	učni načrt in lahko
bina koledarja. V želji, da bi izbolj-	stvo, danes pa je »Thereza Raquin« že	beno umetnost«. C.	Cvetko je prepro-
»aii staro obliko koledana, je ured-	klasično delo, po mnenju posameznih	sto predočil neke osnove glasbenega
ništvo zmanjšalo format, ohranilo	sodobnih francoskih kriitkov že kar	življenja z željo, da bi postala glas-
predvsem koledarski značaj ter po-	antikvarno klasično. V romanu je	bena umetnost dostopnejša čim šir-
fctreglo s praktičnimi nasveti.	Zdi	pa	Zola proučeval človeško naravo — se-	šemu	krogu. Zato	je odbiral iz glasbe, da je taka	zasnova z	drobnim	ti-	veda s perspektive dednostnih in mi-	bene	kulture take	primere, ki bi bili
*k6m še dosti bolj neprikladna kot	ijejskih determinant. S tem, da je	Čim bolj ilustrativni, zanimivi. Morda
prejšnja. Zelo	prikupne	pa	so ilu-	neprikrito, brez sramežljivosti, s kro-	bi se	dalo izogniti	nekaterim histori-
»tracije Jožeta	Ciuhe.	nografsko objektivnostjo prikazoval	cizmom. Pohvalno	je tudi to, da je	_	^	____ ___________________ _______
Med leposlovnimi deli Je izbrano	življenje tako, kot je v resnici, je	vključil raznorodno glasbo, kot jo sre-	dagogike (7-8)	začenja sestavek	sko ooeziin za	katero ueotavlia
eno domače delo in dva prevoda,	tudi v »Therezi Raguin« izrazil resni-	čujemo v vsakdanjem življenju, po	v * L	a A;	.P0621!0* ,za	Kater° ugotavlja,
Anton Ingolič je v povesti »Enajsto-	co neke dobe in družbe. Roman je	radiu ipd. Kljub mnogim strokovnim	rla“ca StrmcniKa	AJlTtimsnativ-	da je v njej (kljub	Levstikovim
Mea živih« posegel v medvojni čas,	prevedel Silvester Škerl.	glasbenim knjigam	pa smo doslej po-	ne kazni V naši Šoli. V prvem	nagradam)	le	še premalo revolu-
dogajanje pa je vokvlrll okoli nogo- Egon Ervin Klsch je svetovno zna-	grešali prav tako	knjgo, ki naj bi	delu sestavka	avtor	podrobneje	cionamesa	novesa «odobnesa
metne enajsterice. Pripovedno vse- ni reporter, doma iz Prage. Čeprav bila most do glasbene umetnosti.	____ _ ’	,	6, ’.. .
blno v južnaškem ambientu tokrat po- njegove knjige slovijo po vsem svetu, za praktično knjigo je letos po- , n .!“ir.a uclnko itost m neučin- značilnega za današnji Čas. Kljub daja v mozaičnem zaporedju v slogu	jih pri nas začuda malo srečujemo,	skrbel Dušan Ogrin. Skrbno priprav-	kovitost prvih	dveh zvrsti admi-	temu pa meni,	da	ima noezija
T0^erbejše tehnike. Dogodki, kot jih	Tokrat je Miroslav Ravbar prevedel	ijeno gradivo za »Zelenje v našem	nistrativnih kazni,	to Sta vpis V	prav danes še večjo	vlogo in podoživljajo posamezne osebe, so pre- Klschova »Odkritja v Mehiki«. Mehiko	j o r
pleteni z aktualno, a vendar osebno	je Klsch dodobra spoznal, saj je kot
Obarvano tematiko in problematiko,	emigrant preživel v tej državi leta 1940
i i ,	v.. . .	,	kovati čez noč, nujno pa moramo
njem letu izdala štiri Andersene- obstoječa AV sredstva popestriti, ve pravljice na ploščah, ki so na- sjcer se jjh lahko naveličata uči menjene tudi kot dopolnilo pouka teli in učenec na stopnji osnovne šole. Mladi poslušalci so jih sprejeli z navdu-
Tudi uporaba magnetofona, ra-
Sodobna pedagogika št. 7-8
Dvojno Številko Sodobne pe- tačno oceni tudi sodobno mladin-
Za Irtgoliča svojska ravnomerna pri- do 1946. V zanimivi knjigi o Mehiki povedna ubranost pa je tudi pri je opisal gospodarsko, politično in »Enajsterici živih« pričujoča.	družbeno prepletanje današnje Me-
Cez dve leti bo poteklo sto let, kar hike. Dobro poznavanje razmer je r?.*ifranc° i naturalistieni bard Emil Klschu omogočilo zanimivo, včasih na-hapisai roman »Therese Raquin«. peto podano reportažno študijo o tem. Tedanja kntika je Zolajev roman kako žive Mehikanci.
Ekskurzija v Osijek
Malo pred iztekom sončnega jajc, oljarno (s predelavo 800 valeta je Zavod za prosv. pedago- gonov sončnic letno), predeloval-ško službo Ljubljana I pri- nico konoplje, zelenjadarski, vi-Pravil geografolm medobčinske- nogradniški, gradbeni obrat itd. Sa področja dvodnevni ogled In- Za 5500 stalnih in 4000 sezonskih dustrijsko poljedelskega kombi- delavcev pod vodstvom 200 inže^
bata v Osijeku.
nirjev in tehnikov imajo lasten
Večina udeležencev (20 geo- center za šolanje kadrov, njiho-grafov in nekaj učiteljev 5. raz- va razvojna perspektiva pa je redov) je imela pred to ekskur- nadaljnje ustvarjanje vertikalne 2'io nedvomno za seboj že vrsto integracije od pridelovanja suro-Po^obnih, toda celotna skupina vin do finalnih proizvodov, vendarle meni, da je ta prav in nato so nas tehniki vodili sPričo neugodnih vremenskih skozi delovne dvorane: številčni razmer po zaslugi odlične orga- podatki so se v naši zavesti pre-bizacije vredna vsega priznanja tapljali v globoke impresije pri-Prireditelju, predvsem vodji eks- spevanih naporov. Neposredni "Urzije pedag. svetovalcu tov. pogovori z delavci so do kraja "anku Regvatu. Vsa pričakova- izpolnili presledke med številka-n3a so se v polni meri izpolnila, mi.
slanstvo pri razvijanju pozitivnih človekovih lastnosti kot kdajkoli poprej.
Za praktike bosta zanimiva naslednja sestavka:	Aktivna
filmska metoda v sistemu pouka tujih jezikov — Vladimirja Be-haka, drugi pa je sestavek Ivana Rutarja, ki poziva k izboljšanju pouka matematike v prvem razredu z uporabo barvnega računala.
To številko časopisa zaključuje članek Marjana Pavčiča Pedagoški delavci in defektologi, ki je objavljen v rubriki Doma in po svetu.
»Fedccicg!|ci« - 3
Izšla Je 3. številka PEDAGOGI JE — leto 1S84 — časopisa Zveze pedagoških društev Jugoslavije z naslednjimi prispevki:
Stanko Gogala:	Navajanje in
vzgoja,
B. G. Ananjev: Pedagoška uporaba sodobne psihologije,
Vladimir Mužič: Učinkovitost učnih lističev pri dodatnem delu,
Milan Eakovljev: Bistvo program-miranega pouka in vprašanje potrebe in možnosti njegovega proučevanja pri nas,
Divna Lebl: Mnenje učiteljišč c programu in dolžini trajanja pedagoške prakse,
Milivoj Gahelica: Pomembna stoletnica (»Bosiljak« — list za mla-
V meglenem jutru nas je po Obšli smo še tovarno čokola- ilustracija iz knjige, ki je pravkar izšla pri Mladinski knjigi: Gotz 'lino.' ro»T0du pred osiješkim kolodvo- de in kanditov, tovarno mes- Richter »Rižojedec Savi« — dogodivščine črnskega dečka. (Preve-	pedagoški pregled
r/rm že čakal avtobus IP Kom- nih izdelkov in oljarno, za na-	^ei Rudolf Kresal)
binata, ki nam je bil brez- meček izven programa pa še mo-
plačno na voljo do večera. Glav-	derno	urejeno Saponio.	S	te-	okoUu« je razvrstil po modernih prin-	dnevnik in	ukor, medtem ko	bo	,
točka naše pozornosti je bila	mena	tovarniške stolpnice	smo	i^^inogTprlkuenf^asvettrifkušnS	spregovoril	o	ostalih zvrsteh	v	tu	didaktike
*®varna sladkorja na robu me- se ozirali v dimenzije slavonske- bodo koristni tistim, ki goje ljubezen naslednji številki.	sekcija
*ta. Tu nas je sprejel gen. di- ga mesta ob Dravi, ki se razra- do zelenega okolja.	2e pred easom gmo igh^o pustega časa
®ktOr in nam V Zgoščenem re- šča V pomembno gospodarsko pri Prešernovi družbi je izšel tudi brali V tem časopisu sestavek Sekcija za zgodovino pedagogike. r®ratu obrazložil strukturo kom-	središče s pogledom proti	mogoč-	turistični vodnik »Slovenija« izpod pe-	Ivana Berceta	o organizaciii ka-	Problemi	razvoja zgodovine pedago-
“inata. Vzlic svojemu komaj pet-	resa Franceta Planine. Preko 130	-
letnemu obstoju je le-ta dosegel ^ izreden organizacijski in go-
ni Donavi.
Jons Sandven: Spremembe v šolskem sistemu na Norveškem PEDAGOŠKA KRONIKA Sekcija za didaktike: O predme-
pedagogiko prostega Časa: Osnovni problemi pedagogike
icsea f*£iiu;eLa Dianine. je-tcko mu	^ i	•	» i • Sike
..	strani obsegajoči vodnik z zemljevi- ocetnega pouka v osnovni šoli sekcija za predšolsko pedagogi-
Povsod SO nas prijazno Spre- dom Slovenije je urejen po abeced- Toneta Čufarja. Zdaj, ko nada- ko: Osnovni problemi in načrt dela jemali in povsod SO govorile ro- nem redu. Bržčas pa je v obsegu knii- ljuje s svojim razmišljanjem no- sekcije za predšolsko pedagogiko .	, .	.	.	ee že odmerlena tiirii nhee*nr»st h*-	.	l.	.	. .J •'	’ *	t.i k.: XV. mednarodni kongres
ic psihologije
J.: Posvetovanje učiteljev vi-na sokošolskih ustanov za izobraževanje
11zk?rišča ke delavcev .ob brnečih strojih: feedifae ^posamezne*	udarja Prednosti kabinetnega po- Up0^i,„c
*buu	hektarov	obdelovalnih	po-	vse to se ni tisto, kar želimo	očitno, da bi turistično kar lepo raz-	uka na višji stopnji osnovne šole z. j.:
rsin,	od tega	4000 hektarov	za	doseči, toda prav tista volja, s	yita Slovenija lahko dobila dosti za-	in njegove pozitivne vplive na	sokošoisk
hmenien siadkorne jf.fjf ,Raz,en kater,° premagujemo težave od	'na^najboi? osnovne vzgojo osebnosti učenca.	def^ktoripov
“jGne tovarne obsega kombi- ure do ure, nam bo prinesla tu- podatke, pogrešan pa bomo vsaj ne- Zanimiv in aktualen je sesta- Lanskoletne številke časopisa so tri poljedelslce obrate	(na	di ono, to povejte svojim učen-	ko^iiko^nadrobjiejše^informacije in raz-	vek Milene Batičeve Vpliv sodob-	razprodane.	Komplete za i.	do-
Bogatejši za množico lepih,	Ce je ta turistični vodnik nekaka	Avtorica pripoveduje O svojih iz-	ustanove pa	2030	din.
se vra- osnova, potem b bilo vzpodbudno, ko kušniah Dri delu z otroki o nii- Naročnino pošljite na naš tekoči M avtor loto oO«a<r,ao>	»o o, .	. J ^ J	‘	u “J-1 rafun 101-U2-60S-402.
Časopis pošljemo po prejemu naročnine.
7nnft	poijedeiske ooraie ina cu ono, to povejte svojim u
uoo hektarih), govedorejski in cem, ko se vrnete mednje.. no^3ere^sk' °krat (s prirejo Bogatejši za množice -000 Igva letno), farmo gosi in dragocenih spoznanj smo Puranov, eksportno klavnico, hla- čali proti domu.
»Unico, predelovalnico mleka in
nadrobnega 'turis^enega8 vodnik*5 po hovi dovzetnosti za mladinsko
Janez Lampič Sloveniji — pa čeprav v več knjigah, poezijo in vplivu le-te nanje. Kri-
sredstva s pridom uporabljamo. Vsi omenjeni tehnični pripomočki pa terjajo tudi širšo analizo. AV sredstva ne smejo postati zgolj moda in lažna legitimacija za sodobni pouk. Ob njih stoji in mora stati učitelj-pedagog, ki gradi z živo besedo most od človeka do človeka in se mora ob še tako odlični izbiri tehničnih sredstev vedno znova pripravljati na vsako učno uro. Berta Golob
Ernest Majer 70-letiiik
Ernest Majer je praznoval letos dvojni jubilej: 50-letnico službovanja In 70 let življenja.
Njegova življenjska pot se je začela v Gorici, kjer je 1. 1915 maturiral na učiteljišču. Nato je služboval v Pradah pri Kopru, 1915 (ko se je Avstrija vključla v vojno z Italijo) je služil vojaški rok v Radgoni, nato pa je moral na Tirolsko na italijansko fronto. Po vojni je odšel kot prostovoljec na Koroško, od koder se je vrnil 1920. Zatem je služboval nekaj let v Slovenskih Konjicah in v Laškem, kjer je ostal do začetka druge svetovne vojne. Nemci so ga izgnali v Srbijo, pozneje pa je prišel v Ljubljano. Tu se je vključil v OF, po osvoboditvi pa je bil nameščen kot strokovnjak v šolski administraciji na pokrajinskem poverjeništvu v Ajdovščini. Po priključitvi Slovenskega Primorja k Jugoslaviji je služboval na ministrstvu za prosveto v Ljubljani, po upokojitvi pa kot honorarec pri republiškem sekretariatu za šolstvo in zavodu za napredek šolstva.
Ob njegovem jubileju mu žele vsi kolegi in znanci še mnogo uspeha pri delu in vrsto zdravih let!
Višje in visoko šolstvo na Angleškem
Oktobra 1963 so objavili na An-gleskem poročilo komisije, ki jo je imenoval predsednik vlaae z nalogo, naj prouči sistem šolanja na višji stopnji in (gleae na potrebe in možnosti) izoDiikuje načeia, na ka-terin je treoa zasnovati dolgoročni razvoj visokega solstva.
Smotri visokošolskega izobraževanja morajo biti po mnenju te komisije naslednji:	usposabljanje za
pokne, razvijanje splošnih intelektualnih moči, napredek znanosti in doseganje splosne kulture. Komisija tudi zanteva, naj bo Šolanje na višji stopnji dostopno vsem, ki so za to sposobni, ki imajo uspen in si tega želijo.
Komisija je ugotovila, da se je povečalo število študentov v zadnjih 60 letih za osemkrat in da se je 1. 1962 vpisalo 15 odstotkov generacije, goane za študij, na visoke šole — od tega 8 odstotkov kot redni študentje. V šolskem letu 1962 -63 je blo 216.000 študentov. Glede na porast prebivalstva ter družbeni, ekonomski in tehnični razvoj, bi bilo treba zagotoviti do šolskega leta 1973-74 mesta za 390.000 študentov v 1. 1980-81 pa za 560.000.
Komisija je priporočila vladi, naj sprejme poleg izoeiave dolgoročnin pianov tudi nagle ukrepe za reševanje krize, ki grozi in zagotovi za solsko leto 1966-67 nova mesta za ID.uoo — leto kasneje pa za 25.000 študentov. Univerze morajo zagotoviti — poleg rednega pouka — tudi večerno solo in uvesti dopisne tečaje.
Ko so proučevali ukrepe, ki so jih v zvezi s tem izvedli v ZDA, v SSSK in v nekateuh državah Co-mmonwealtha, so ugotovili, da le-ti daleč presegajo Anglijo. V Angliji, je omejen vpis na univerze, v wsje tehnične koieaze in koledze za izobraževanje učiteljev, toda število ti-stin, ki dokončajo študije, je v oa-stotkin večje kot v drugin državan. Razmerje med številom študentov in predavateljev je v Angliji manjše (osem proti enaj kot v arugin državah. (V ZSSR in na SvedSKem je 12:11, v ZDA lo:l v Holandiji 14:1. v Franciji 3u:l). Število študentov, Ki stanujejo v umverzitetnin koleažin, je večje kot v drugih državah.
PROTI PODALJŠEVANJU ŠTUDIJA
O tem, kakšni so programi za prvo stopnjo študija, je oaia komisija naslednje pripombe; pienatipam &o in preveč specializiram. Meni celo, da je dobro, aa se omoži odločitev o izboru strok na umveizi za Konec prvega leta študija. Šolski sistem, v Katerem so to pieižKusaii, je aal namreč ugodne rezultate.
Komisija tudi ne sogiasa s podaljšanjem štuuija prve stopnje od tren na štiri leta. Ožje specializirane stuuije naj se opravljajo na podiplomskem nivoju.
V zvezi z izobraževanjem učiteljev, naj bi se podaljšal študij od treh na štiri leta, tovrstni koiedzi pa naj se povežejo z univeižarni in njihovimi pedagoškimi katedrami.
Komisija se v svojih poročilih zavzema za detajlno planiranje bodočega izobraževanja in raziskovalnega dela v znanosti in tehniki, poi-ebio na podiplomskem nivoju. Višje tehniške koledze, ki že obstajajo, da bi bilo treba spiemeniti v teiiniške univei ze. Posebno poudarjajo potrebnost tesnejšega sodelovanja univerzitetnih ustanov in ustanovami za znanstveno in raziskovalno delo in z industrijo.
KDO NAJ BO PRISTOJEN ZA
visoko solstvo
L. 1980 morajo sprejeti nove univerze 10 odstotkov (t. j. 30.000 od celotnega števila učencev).
Ena redkih revolucionarnih zahtev v tem poročilu je izenačevanje plač univerzitetnih predavateljev po načelu: enaka plača za enak položaj, kar ostro nasprotuje privilegijem. ki so jih uživali doslej predavatelji Oxforda in Cambridgea. Poročilo govori tudi o tem. da ie na angleških univerzah premalo podi-plomantov: od 1.181.000 študentov je jih le 64.000. Pod podiplomskimi študijami so na angleških univerzah mišljene tiste študije, ki se nadaljujejo po dokončanih študijah v koledžu.
Ce bodo sprejeti ti načrti, se bodo morali povečati letni izdatki za visoko in višje šolstvo od 206 milijonov (kolikor so znašali 1. 1962-63) na 742 milijonov funtov (1. 1981). Predlagajo, naj se povečajo viri financiranja tudi tako. da se bo zvišala šolnina, v skladu s tem pa tudi štipendije za študente. Direktnih posojil študentom ne priporočajo.
Komisija predlaga naj se formira novo posebno ministrstvo, ki bi prevzelo upravljanje in koordinacijo dela ustanov za višje in visoke šole.
(►‘Revija školstva i prosvetna dokumentacija«)
STRAN fi
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
Dcpisni šoli v Ljubljcmi
PARMOVA 39
PiAZPISUJE naslednja delovna mesta za:
— PEDAGOŠKEGA SVETOVALCA
fakultetna izobrazba in zaželena šolska praksa
— KNJIGOVEZA
kvalifikacija in nekaj prakse
— POMOŽNEGA LABORANTA
osnovna šola, smisel za delo v kopirnici
— RAZMNOŽEVALCA
mlajša nekvalificirana moč
— ADMINISTRATIVNO MOC
osnovna šola in znanje strojepisja
Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Prijave s kratkim življenjepisom, pošljite na gornji naslov. Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest.
Razpis
učbenikov
Na podlagi uredbe o potrjevanju šolskih učbenikov in priročnikov (Ur. 1, SRS, št 18-85/58) in na predlog komisije za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu za šolstvo SRS
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA SOLSTVO SRS
razpisuje
naslednje učbenike za splošno-izobraževalne predmete na poklicnih šolah:
1.	Slovenska jezikovna vadnica
2.	Estetska vzgoja
3.	Zgodovina delavskega in socialističnega gibanja
4.	Družbeno ekonomska in politična ureditev Jugoslavije
5.	Gospodarski zemljepis
6.	Ekonomika podjetij
Razpisani učbeniki morajo zajeti učno snov, ki je predpisana v minimalnem učnem načrtu za splošno-izobraževalne predmete na poklicnih šolah (Objave republiškega sekretariata za šolstvo št. 1-IV, 64).
Pisci, ki se hočejo udeležiti natečaja, se naj prijavijo pismeno najkasneje do 31. decembra t. 1. komisiji za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu za šolstvo SRS. Rokopise razpisanih učbenikov je treba predložiti v treh izvodih komisiji za učbenike pri republiškem sekretariatu za šolstvo SRS do 10. januarja 1965.
Republiški sekretariat za šolstvo SRS razpisuje za vsak posamezni učbenik nagrade v višini 200.000 do 300.000 din. Razen ene izmed nagrad prejme pisec učbenika, ki bo potrjen za natis, avtorski honorar.
Republiški sekretariat za šolstvo SRS bo na predlog komisije za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu za šolstvo SRS odločil, kateri izmed rokopisov se nagradi s katero izmed razpisanih nagrad in katere bo odobril za natis.
Nagrado za razpisani učbenik podeli republiški sekretariat za šolstvo SRS na predlog komisije lahko tudi za učbenik, ki sicer ne bo edobren za natis.
Ljubljana, dne 20. decembra 1964
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA SOLSTVO SRS
Sztčtio .
NOVO LETO/
Novi diafilmi
Sava film je ustvaril v letu 1961 naslednje diafilme za osemletke in deloma za višjo stopnjo (diafilme s področja književnosti in zemljepisa smo objavili v zadnji številki PD):
ZGODOVINA
405 Gradovi

02/ 102	Doba praskupnosti, barven
221	Življenje in delo Toneta Tomšiča, črno-bel (čb)
244	Pomurje v NOB, čb
225	Slovenski narodni heroji, čb
403	Gradovi na Slovenskem — Primorska, Notranjska, bar-
	ven
404	Gradovi na Slovenskem — Gorenjska, barven
408
03/ 302 205
06/ lil 114 505
07/ 707
719
723
na Slovenskem Dolenjska, barven Kmečki upori na Slovenskem, čb
Od podobopisa do abecede, čb
LIKOVNA VZGOJA Starogrška umetnost, barven Narodna galerija v Ljubljani, barven
FIZIKA
Optični inštrumenti, barven Magnetizem, barven a, b Zemlja kot nebesno telo, 1. n 2. del, barven
KEMIJA
a, b Razvoj kemije, 1. in 2. del, barven Milo. čb
Premazna sredstva, barven
»PROSVETNI DELAVEC«
List 1/da’ia republiški odboi Si .dl-kata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom - Urejuj* uredniški odboi	Odgovorni
urednik Drago Ham — Našlo' uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2. telefon 33-722 int 363 — Naslov uprave:	Ljubljana. Na/orjeva l.
telefon 22-2X4	- Poštni predal
355-VII - l etna naročnina 6»>0 din, za šole in ustanove 1200 din - Site U računa 600-14 «08-16	- Tiska
CZP -Ljudska pravica*
CENE so enotne barvni diafilmi po 1500 din, črnobeli po SCO din.
NAROČILNICE pošljite na naslov: Sava film, Grošljeva 4, Ljubljana.
SAVA FILM LJUBLJANA
Založba
mladinska
knjiga
ŽELI VSEM PROSVETNIM DELAVCEM IN VSEM SVOJIM SODELAVCEM SREČNO IN USPEHOV POLNO LETO 1965
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA
Voščilo
Vsem Šolam, kulturno-prosvet-lim organizacijam, pedagoškim de-'avcem in vsem ostalim sodelavcem žeii mnogo delovnih uspehov v letu 1965
S A V A F I L M LJUBLJANA
Veletrgovina
ercator
Ljubljana, Aškerčeva 3
S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI: »EMONA« Ljubljana, Borštnikov trg 3 »GRMADA« Ljubljana, Celovška 43 »GRADIŠČE« Trebnje »HRANA« Ljubljana, Gerbičeva 7 »JELKA« Gornji grad »LITIJA« Litija, Valvazorjev trg 10 »LOGATEC« Dolenji Logatec 27 »METLIKA« Metlika »POLJE« Polje 70 »ROŽNIK« Ljubljana, Aškerčeva 3 »STANDARD« Novo mesto, Glavni trg 3 »STRAŽA« Straža pri Novem mestu »ŠPECERIJA« Ljubljana, Prisojna 7 »TRŽAN« Mokronog
čestita cenjenim potrošnikom in poslovnim prijateljem, ter želi srečno in uspehov polno novo leto 1965
s
i«
«5
«0
I
.§
sa.
5
ta
"nri
G)
B
M
s
O
N
a
.2
s
mmt
•m*
>u
o
6
S5
V
i
I I i
i
II!
!;! s ,!P
p S d “
:	urj ^ C -
I s IlL
i i
I I
~
i
'S
Cl
1	I	1
I	;
a	-	«
o	2	^
CL
S 3 “o
•š-S*
. c*
¥ ?*sl
p šil«
•2 ■“'S =
..1 lil!
a- c SiuS
I
E
Znamka za 15 din
čersepisno podjetje
Kmečki glas
Ljubljana,
Miklošičeva 4/1 p. p. 47/L
:
i
i
• __
:
t
•
VSEM SVOJIM CENJENIM POTROŠNIKOM — PROSVETNIM DELAVCEM ŽELI SREČNO, USPEŠNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1965
Veleblagovnica
UMUiMI
Ljubljana
S
•••••••••••••••••••••••»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a*
trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt
LJUBLJANA, Mestni trg 24
čestita k novemu letu 1965 vsem delovnim ljudem Jugoslavije ter jim želi še mnogo delovnih uspehov.
V SVOJIH POSLOVALNICAH:
— CANKARJEVA CESTA — TITOVA CESTA — GOSPOSVETSKA CESTA — MESTNI TRG — »LECTARIJA«
—»NA TRGU«
je potrošnikom na razpolago bogat asortiman izdelkov domače in umetne obrti, igrač in galanterije
Ščetkajte svoje zobe in dlesni pravilno in to že po zajtrku, po vsakem obroku in zadnjič pred spanjem. Pri tem uporabljajte »GIBBS zobno kremo FLUOR!«
Državna
založba
Slovenije
OPOZARJA NA NASLEDNJE PUBLIKACIJE:
IZBMNfl POGUMA IZ PEDAGOGIKE
Obravnava vseh pomembnejših poglavij iz pedagogike. Napisali so jih dr. Stanko Gogala, dr. Vlado Schmidt, dr. Leon Žlebnik, Marica Dekleva, Gustav Šilih, Vladimir Cvetko in drugi. — Cena 1900 din
JOSIP DEMARIN:
POUK ZGODOVINE V OSNOVNI ŠOLI
Prvo delo te vrste, sistematična obravnava vseh vprašanj, ki zadevajo poučevanje zgodovine. — Cena 1600 din
LUKA KRAMOLC:
MLADINA POJE - H. del
Pesmi so namenjene učencem višjih razredov osnovnih šol. Zbirka obsega nad 130 pesmi po obsegu od sedem do deset tednov. Uporabna za šolsko delo in za mladinske zbore. — Cena 700 din VELIMIR BATIČ:
SKUPNOSTI UČENCEV V OSNOVNI ŠOU
Pedagoška analiza dosedanjega dela skupnosti, razglabljanje o prihodnjem delu na temelju dosedanjih izkušenj. — Cena 300 din DR. VLADO SCHMIDT:
ZGODOVINA ŠOLSTVA IN PEDAGOGIKE NA SLOVENSKEM - II. del
Kart. izdaja 3000 din, polplatno 3400 din Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri
DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE
LJUBLJANA, MESTNI TRG 26
INDUSTRIJA KONFEKCIJE
„Modna oblačila“
LJUBLJANA, Titova cesta- 43
želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto 1965.
V novo leto v novi obleki.
PRODAJALNE:
LJUBLJANA
KRANJ
CELJE
ŽALEC
ŽIRI
—	.Titova cesta 43
Trg OF — nasproti kolodvora Šmartinska 24
—	Cesta JLA 2
—	Prešernova 6
Se priporoča
INDUSTRIJA KONFEKCIJE
MODNA OBLAČILA

IZREDNA UGODNOST ZA SOLSKO MLADINO!
KOMPASOVI
zimski izleti po izredno znižanih cenah!
Pester program KOMPASOVIH izletov za šolsko mladino. 18 različnih in zanimivih programov izletov. Cene izletov od 200 dinarjev navzgor. Vsi izleti z ogrevanimi turističnimi avtobusi.
Posebna KOMPASOVA nagrada za šolo, ki bo prijavila največje število učencev na zimskih izletih!
Programe šolskih izletov zahtevajte pri KOMPASU, ki sprejema tudi prijave in daje dodatna pojasnila!