Štev. 88.
V	Ljubljani, četrtek dne 28. marca 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
#DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10’—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	:n
'v	Telefon	številka	118.	:::
• •• • ••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
•••
•••
Posamezna številka 6 vinarjev.
:s	Uredništvo in upravništvo:	m:	.
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.1
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma j se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust.	—	Za	odgovor je priložiti znamko.
:::	Telefon	številka 118.	r.i
Vseučiliško vprašanje.
Znano je, da je rektor Steil na graškem Vseučilišču naznanil svoja predavanja samo za slušatelje nemške narodnosti. To je proti pravilom univerz, kjer je svoboda pouka postavno zajamčena in morajo biti vsa predavanja vsem dostopna.
Proti takemu postopanju na graški univerzi so se združili slušatelji vseh nenemških narodnosti in so podali na rektorat svoj protest. Zadeva je prišla tudi v parlament. ^
Poslanec Biankini in tovariši so vložili ostro interpelacijo na naučnega ministra dr. Hussareka zaradi dogodkov na graškem vseučilišču odnosno zaradi izjave rektorjeve v zadevi vprašanja o omejitvi posečanja predavanj. Interpelantje zahtevajo, da naučni minister takoj popravi zadevni odlok graškega rektorata, ki dovoljuje samo nemškim slušateljem pose-čati takozvane govorniške vaje in ki izključuje slušatelje ostalih narodnosti, ter skrbi, da se jamči Jugoslovanom dokler nimajo svoje lastne univerze, saj prost in svoboden študij na ostalih avstrijskih univerzah.
Ob enem s temi dogodki se je razburilo nemško časopisje zaradi tega, ker se je habi-letiral pred kratkim na zagrebški univerzi slovenski docent dr. Bog. Vošnjak. Pisali so graški nemški listi, da bo zagrebško vseučilišče, ako pridejo tja tudi Slovenci le tovarna za uradnike. Že dalje časa se vleče in ponavlja v javnosti vprašanje o tem, da naj skušnje na zagrebški univerzi veljajo tudi za naše dežele, saj je na jugu vse polno uradov, ki zahtevajo od uradnikov znanje slovenščine in hrvaščine. Nemci tega seveda ne marajo, ker skrbe za svoje uradnike. Zanimivo je, kaj so o tem vprašanju rekli na Dunaju.
Dalmatinski poslanec Juraj Biankini je imel z ministrskim predsednikom grofom Sturgkhom daljše konference o vprašanju reci-procitete zagrebškega vseučilišča. Ministrski predsednik je poslancu izjavil, da je avstrijska vlada že dalj časa vodila s hrvaško vlado pogajanja glede sestave izpraševalnih komisij na zagrebškem vseučilišču, da pa zagrebška vlada ne daje rednih in točnih odgovorov.
Izgovor je dober. Videli bomo, kaj bo potem, ko bodo iz Zagreba prišli redni in točni odgovori.
Sedaj pa še eno. Včeraj prinaša graški »Tagblatt« daljši članek proti ustanovitvi novih univerz, posebno proti ustanavljanju pravnih fakultet. Članek pravi:	Dasi se skri-
vajo zahteve po novih univerzah pod krinko kulturnih in šolskih potreb, vendar izhajajo iz politične sfere in iz krogov nebrzdanega sovraštva proti nemštvu in proti nemškim univerzam, ki tem (namreč nenemškim) narodnostim nudijo svobodno svoje darove duha ( n. pr. Gradec! Op. por.) Še bolj značilno je, da se zahteva ona fakulteta, pri kateri pride politika najbolj v poštev — pravna fakulteta. Tu se vidi. od kod veter veje. Skupna vez v kompleksu protinemških vseučiliških Planov — je boj proti nemštvu, boj proti nemškim univerzam, katerih pomen za nemško stvar vsak instinktivno čuti. Nemškemu duševnemu življenju hočejo izpodkopati tla. ki si ie je pridobila nemška znanost z velikanskim delom, s tem da se bolj in bolj omejujejo sredstva za razvoj nemških univerzi, da bi se s tem pripravil njih propad. (Podčrtal člankar). Tako se torej člankar p$]\ za nemške univerze in pravi, da je stvar resna. Mi pravimo: 1. Kul-
 'illn. J j-.-.-:.-,--.,-,- •!....--___ !—.....-------
turno delo nemških univerz so pospeševali vsi, ki so bili na njih — profesorji in študentje med tem tudi nenemci oz. Slovani. — 2. Sredstva za nemške univerze gredo iz skupne blagajne zakaj bi služila samo Nemcem! — 3. Ako se boji člankar, da bi z ustanovitvijo novih univerz trpele nemške univerze je to dokaz, da so nenemške narodnosti njih trdna opora; zakaj se jim torej ne da enakih pravic? — 4. Graška univerza je bila ustanovljena za vse južne dežele; in vendar se na nji ne more habilitirati slovenski docent; poleg tega se hoče tudi študentom dati čutiti, da so »gostje«. Zato je naravno, da si žele nenemške narodnosti svoje fakultete, mi pa stojimo na stališču, da potrebujemo za svoj kulturni razvoj prav tako svoje univerze, kakor jih potrebujejo Nemci. Čehi so se šele z univerzo kulturno osamosvojili.
Vemo, da bi Nemcem posebno univerze na jugu ne bile ljube, ker imajo sedaj na to stran prosto pot. Mi pa moramo tem bolj vedeti, kaj je naša dolžnost.	M.
Zlet slovanskega Sokolstva.
O praških pripravah za zlet slovanskega sokolstva smo že poročali. Delo narašča od dne do dne, priglašajo se nove skupine. »Unija francoskih gimnastov« se je odzvala vabilu in je oznanila, da se udeleži sokolskega zleta 250 francoskih gimnastov. Dne 28. junija odide poseben vlak iz Pariza.
V	Jekaterinoslavu na Ruskem se je ustanovil sokol pred dvema letoma. Priglasilo se je od tam 70 telovadcev.
Amerikanci (2000 po številu) pridejo skupno v Prago in jih bo sprejel poseben odbor, ki mu stoji na čelu češki Narodni svet. Za proste vaje je sedaj priglašenih 13.000 telovadcev in 5000 telovadk. Število tekmovalcev je od zadnjega zleta vzrastlo za 3091 in je prirastek razmeroma mnogo večji nego prirastek telovadcev.
Za tekmo v Zvezi slovanskega sokolstva je doslej priglašenih 56 Sokolov, 355 šestčlen-skih društev nižje vrste in 37 društev višje vrste.
Prosta tekma obsega: skok, tek, dviganje, kroglomet in proste vaje. Priglašenih je 268
tekmovalcev. Za posebne tekme, pri katerih je vsakemu dovoljeno poljubno tekmovati v predpisani vaji, je priglašenih 399 tekmovalcev.
K javnim vajam, ki se vrše pred zletom, se je priglasilo iz Prage in okolice 1897 dijakov, za igre in proste vaje 2218 dijakov. Tekem na orodju se udeleži nad 1000 naraščaja. Za tekme na konju se je priglasilo šest jezdnih oddelkov.
Vežbališče je toliko gotovo, da se že vidi, kako bo izgledalo v celoti. V areni bo prostora za 110.000 ljudij, ne da bi bila gnječa. Stavba hitro raste. Vežbališče bo okrašeno s kipi. Razpisala se je konkurenca. 25 čeških kiparjev je predložilo 60 različnih načrtov in modelov. Sestavi se posebna porota, ki bo 30. t. m. odločila, katerega dela se sprejmejo.
Železniško ministrstvo je dovolilo vsem članom sokola na poti v Prago in nazaj, za osebne in brzovlake. za 33% znižano vožnjo. Južna železnica ni ugodila prošnji. Slavnostni odbor se je zahvalil enotnemu češkemu klubu za njegovo posredovanje. Najbrže bi se sokolstvu ne dovolila niti toliko znižana vožnja,
ako bi se ne bila Turnerjem za zlet v Gradcu dovolila polovična vožnja (torej 50%) istota-ko je dovolila železniško ministrstvo polovično vožnjo esperantistom in udeležnikom evharističnega kongresa na Dunaju; ako primerjamo število teh s 30.000 Sokolov, potem se vidi. da je vlada naklonila za zlet onih 10.000 kron samo zato, da bi mogla enako svoto dati za zbankrotirano nemško kopalšče.
Državne železnice že danes pripravljajo načrt po katerem se bodo zvrstili vlaki, da ne bo nereda in zmežnjave. Zato je v sokolskem odboru za promet udeležencev tudi član železniškega ravnateljstva, da more ravnateljstvo vse potrebno ukreniti.
Jubilejnih legitimacij je bilo izdanih
100.000	in so že razprodane, izda se jih še
25.000.
Izdajo se posebni odznaki za članstvo in za goste (brone, po 7 K).
Dne 28. junija zvečer bo velikanski sprejemni večer na otokih Vltave, kjer bo koncert pevskih društev.
Slavnostni sprejem ozdravljenega Šahin agi-ča v Sarajevu.
Šahin agič. ki je bil ustreljen v Sarajevu ob priliki dijaških demonstracij, je kmalu ozdravel in dne 28. t. m. je zapustil bolnico. Pred bolnico so ga čakale velike množice ljudstva; prišli so ponj s kočijo, v^katero je bilo vpreženih par konj. Ko se je Šahin agič pojavil na vratih, je zaoril nad množicami navdušen »Živio«. Šahin agič je bil v narodni noši in je imel čez prsa hrvaško trobojnico. Na vratih ga je pozdravila zastopnica ženstva in mu je izročila šopek. Šahin agič je stopil v kočijo in se je v navdušenih besedah zahvalil množici. Bil je presenečen. Potem se je začela kočija pomikati in na vsaki strani so ga spremljale gospodične in neštete množice ljudstva. Ko so prišli na trg, kjer je bil ranjen je zapela vsa množica himno »Liepa naša domovina«. Šahin agič je pogledal proti onemu kraju, kjer je bil padel. Vse ga je pozdravljalo. Tu so mu izročili dar senjskih Hrvatic, srebrn lovorov venec z napisom: »Tvoja kri bo rodila sad, diven sad hrvatske svobode«. Tako ga je spremljala množica prav do njegovega doma, kjer je Šahin agič prejel razne čestitke. Tako znajo ceniti in slaviti žrtve tam, kjer imajo še smisel za narodno svobodo. Pri nas pa so nekaj dnij po težkih dogodkih domači ljudje šli ovadit domače ljudi in še danes iščejo dokazov, da bi koga naznanili. Žrtve pa so sramotili.
Francoska oborožuje vzduh.
Velike nemške vojne priprave, ki zahtevajo da se zviša armada za 29.000 mož in da se zgradi 3. aktiv, bojno ladjevje, so vznemirile Francoze, da se resno pripravljajo za vsak resen slučaj. Nemčija bo izdala za vojne potrebe 1. 1912. 97 milijonov mark, 1. 1913. pa celo 125 milijonov mark. Tako kali Nemčija svetovni mir s svojimi vojnimi pripravami. S tem je prisiljena Anglija, da se oborožuje na morju. Francija pa oborožuje ozračje. Za zračno ladjevje, ki bo obstojalo iz vojnih aero-planov, rabi Francija velike svote. Za načrt se zanima cela francoska družba in začelo se je pobirati povsod prispevke za zračno ladjevje. Do predvčerajšnjim so nabrali čez dva milijona frankov.
Mož (ki je prišel pijan domov in je zagledal dve ženi): »O jej, to je pa huda kazen. Prej je ropotala ena nad menoj, sedaj bodeta pa kar dve.«
Ali bo vojna?
Japonski častnik Otojiro Kavakami. član japonskega generalnega štaba je izdal knjigo: Evropska vojna 1. 1913. V knjigi popisuje, kako se bo vojna razvila. Glavna borba bo med Nemčijo in Francijo pod pokroviteljstvom Anglije. Avstrija in Italija se bodeta spopadli ker bo ugodna prilika. Nemčija in Francija se bor deta bojevali zaradi afriških vprašanj itd. Graški »Tagblatt« pridevlje k poročilu o tej negotovi vojni:	Dolžnost nas Avstrijcev pa bo
Nemčiji pri njenem, boju s Francijo povrniti nibelunško zvestobo, ki jo je doslej nam izkazovala.
DNEVNI PREGLED.
NAŠIM NAROČNIKOM. S koncem meseca poteče naročnina za marec. Zato vljudno prosimo vse cenjene naročnike, da nam nakažejo naročnino. Listi se plačujejo vsi naprej, zato se z desetim aprilom ustavi list vsakomur brez Izjeme, kdor ne poravna naročnine. To pa povemo že zdaj. da ne bo kake zamere. Obenem pa pozivljeino svoje prijatelje, da nam preskrbe novih naročnikov ter razširjajo list po vseh slovenskih krajih.
Vprašanje ljubljanske realke. Kranjska hranilnica je po pogodbi za 1. 1913. odpovedala prostore sedanji ljubljanski realki in s tem se je sprožilo vprašanje kaj bo z realko. Vsak pameten človek bo priznal, da pri nas potrebujemo najmanj utrakvistično slovensko-nem-ško realko, ako vlada po vseh številkah, ki kažejo, kako raste število slovenskih dijakov, neče priti do prepričanja, da je nam Slovencem potreba v Ljubljani slovenske realke. Vlada stoji na stališču, da bodi realka nemška. V, pondeljek bo seja, na kateri se bo o tem odločevalo. Vprašanje zasluži pozornost cele naše javnosti.
Delo pri belokranjski železnici. Iz Novega Mesta se nam poroča: V zadnjem času so napolnili naše mesto razni delavci od vseh strani, posebno mnogo je Italijanov. Ljudje so brez dela in brez sredstev, tako da nadlegujejo s prosjačenjem mesto in okolico. Mnogo je tudi ciganov; torej je treba opozoriti ljudi, da s prvo lopato še ni začeto vse delo in da se bo delo odprlo šele Po veliki noči.
»Turnverein« za telovadnice v šolskih poslopjih. Kakor je pri nas prepovedal deželni šolski svet. v katerem vlada klerikalna večina,
-01) >
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
Ognjanov mu je hitel naznaniti, da je pro-ganjan in čemu.
»Culi smo, čuli o tem,« reče baj Canko; »nu, ker bivamo tako Bogu za hrbtom, si mar misliš, da ne vemo ničesar, kaj se godi po svetu?«
»Ne skrbi za to, pravim ti; glej. da si danes večer izbereš kako deklico, ki ti bo nosila Prapor,« se je šalil Canko; »skozi to okence si boš lahko ogledal vse kot nekaki car ...«
Ognjanov se je znašel v mali. nemotni sobi. Skozi leseno okence se je videlo v veliko sobo, kjer se je vršila preja (bile so se sešle najodličnejša dekleta in ženske, da so pomagale presti in šivati balo Cankovi hčerki Donki.) Ogenj je veselo plapolal ter osvetljeval vse stene, ozalšane le zgolj s sliko sv. Ivana Rilskega obenem z različno porcelanasto posodo na policah. Izmed pohištva je tu bila kakor v y^aki premožnejši hiši, posoda za vodo, velike Skrinje in vsakovrstna kuhinjska posoda. Na t*eh, pokritih s preprogo iz kozje volne, so sedeli gostje in delajoče deklice. Razun svetlobe 2 ognjišča sta jim svetili še dve petrolejevi •vetilki — izobilje tega večera.
Ognjanov že dolgo ni bil navzoč pri tako ®*nim>vem shodu — ta običaj se je zvesto °nranH v narodu. Skrit v tepwi sobi, je z na-
peto pozornostjo opazoval prostodušne prizore prvotnega vaškega življenja. Duri so se odprle in k njemu je stopila bulka Cankova pohajajoča takisto iz Klisure, kaj spretna in zgovorna botra. Pristopivši k Ognjanovu, jela mu je z znamenji kazati zalša dekleta.
»Vidiš tam ono debelo z rdečim licem? To je Stajka Čoninova. — Le glej, kako otožno jo gleda Ivan Borimeček. Ta, kadar jo hoče pripraviti v smeh. laja kakor ovčarski pes... Ta je zelo delavna, brhka in vrla deklica. Samo da redi se preveč, toda vsaj shujša, ko se omoži. Ona tam, ki sedi na njeni levi strani, je Cveta Prodanova; ta goji ljubezen do onega, ki mu tako brke stoje, da izgledajo kakor sveder... Kako je razbrzdana, kako strelja z očmi na vse strani. Sicer pa je kaj dobra deklica. Poleg Cvete stoji Draganova Cveta in poleg te Rajka popova... Te jaz ne dam za dvajset plovdiv-skih »hanumk« (turških gospej). Ali vidiš, kako imajo bele vratove slično račicam. Naš Cankov je enkrat dejal, da ko bi mu katera pustila, da bi jo ugriznil v grlo, dal bi ji vinsko trto z mu-skatovim grozdom na Mal-Tepe, na kar sem jaz nesrečneža oplazila s kuhalnico. A vidiš tu ^n0' prv? P°*eg debele Stajke? To je hči Kara-Velja največja čorbadžijka... Že pet odličnih mladeničev je prosilo za njo. toda oče je ne da... Dam si pa odrezati jezik, ako mu jo Nedelkov Ivan ne odnese. A tam je tudi Milkina Rado; ta ti prepeva kakor slavček na naši slivi, sicer pa je lena in torej jo pustimo na miru. Bolje mi ugaja Todorova Dimka, ki stoji poleg klopi; le poglej, kakšna krasotica je; ko bi bila jaz mladenič, pa bi jo kar vzela. Veš kaj, omožimo jo s teboj. Njtene oči so prekrasne. — Poleg naše Done stoji hčerka Vejeva. Tudi ta je brhka in delavna in ak« naj povem resnico: tudi ta ni nič slabša od naše DoH&e. Tudi ta ima
glas kakor Milkina Rada, smeji se pa tako kakor lastavica, le poslušaj...«
Tako stoječa v temi poleg Bojča, te je Cankovica spominjala prizora iz »Božanstve-ne komedije«, kjer je Beatrica drugega za drugim kazala Danteju prebivalce pekla ter mu pravila o njih preteklosti
Ognjanov je le malo slišal od neskončnega ropotanja »bulke«; bil je ves zatopljen v sliko, a ne v pojasnilo o njej. Drznejše deklice so zbijale šale z mladeniči, se zaganjale vanje ter se spustile v veseli smeh. Njim je odgovarajal gromovit »hihot« od moške strani odkoder so se spuščale pšice proti gostobesednemu spolu. Zbadljice, dovtipi in šale so se sipale kakor dež; hrupen smeh je spremljal dvosmiselne zbadljivke, pri katerih je zalivala rdečica celo najbolj otrpla dekličja lica. Cankov sam se je udeležil razveseljevanja, med ko se je »bulka« Cankovica vrtela ter pripravljala gostijo. Donka je neprenehoma vstajala pa zopet sedla.
»Nu, sedaj ste se že dovolj nasmejali, sedaj sl morete katero zapeti« je zaklicala veselo go* spodinja. pustivši Bojča, da je šla odkrit lonec poleg ognja, kjer se je kuhala jed za goste. — Rada. Stanka, zapojta katero in osramotita mladeniče — naši mladeniči pri moji veri niso vredni počenega groša ... nočejo peti...«
Rada in Stanka se nista dali dvakrat priganjati; za njima so začela peti tudi ostala dekleta. razdelivši se na dva zbora; ko je eden odpel kitico, je umolknil, na to pa je jel peti drugi. Prvi zbor. v katerem so bile najboljše pevke, je pel z visokim, drugi pa z nižjim glasom. Peli so:
»Dobro le dva se mlada, dobro se zaljubila, Dobr® le sta se ljubila, dobro že od mladih nog. Dobro le srečala se, dobro lo včeraj večer, Debro le na ulici, dobr« le o mraka
Dobro le in sedela, dobro le »hutorila...« Dobro le rog meseca, dobro je prikazal se. Dobro le zvezde nebo, dobro so posipale. Dobro le, a mlada dva, dobro sta še sedela. Dobro le še sedela, dobro le besedvala.
Dobro le. nje vode se, dobro srež se je prijel, Dobro le, a z kobilke,* dobro je javor zrastel, Dobro le. a mlada dva, dobro sta še sedela...«
Ko so dekleta končala, čula se je pohvala od mladeničev, katerim je ugajala pesem že rad tega, ker si je slehrni mislil, da to pojejo o njem. Ivan Burimeček je izbulil oči na Stajko Čoninovo, kakor bi jo hotel pojesti ter ni nehal dobrikati se ji.
»To pesem boste ponovile, mi pa poskočimo pri njej!« je zaklical z gromečim glasom.
Vse deklice so se nasmejale, potuhneno po-mežikujoč na Borimečka.
Bil je to fant kakor gora, po rasti Golijat, močan kakor Herkul, koščenega, vraskavega in nabuhlega lica. Razun tega je kaj rad pel; imel je namreč tudi glas primeren svoji postavi. Rad je zbijal šale. Molče se je umaknil in čez trenutek zalajal nad njihovimi glavami kot nekak ovčarski pes — dekleta so preplašena zavriskala, potem pa se nasmejala. Pa so ga jele še huje dražiti. Ena mu je zapela:
»Ivan. prižasti golob,
Ivan, vitka topola.«
Smeh.
Druga je dejala:
»Iran divji medved,
Ivan veliki tepec.. .•
* Pregaaen drot. ki se nosi na rami, te» ima na koncu obešeno posodo za vodo. mlek# in #Kgo.
vporabo šolskih telovadnic vsem sokolskim društvom, tako se je sedaj v mnogih nemških deželah zgodilo tudi »Turnvereinu«. To je »Turrvereinovce« silno razburilo. Zatekli so se takoj k nemškemu »Nationalverbandu«. ki namerava sedaj pri naučni upravi podvzeti naj-energičnejše korake proti temu. da se odtegujejo »Turnvereinu« telovadnice v šolskih poslopjih. Svoj korak bo »Nationalverband« utemeljil s tem. da je naravnost sveta dolžnost naučne uprave, da društva, ki goje telovadbo, ne-le moralno ampak tudi gmotno podpira. ,To je tudi edino pravo stališče. Po vseh državah se društva, ki delujejo na tem, da ostane mladina sveža in čila na duhu in telesu, z vsemi sredstvi podpira, le pri nas se ta vzgojna društva še zatira. Posebno naš klerikalni deželni šolski svet se še vedno neprestano trudi, na kak način bi še bolj otežkočil delovanje sokolskih društev, ki tako blagodejno vplivajo na ljudstvo. Smo pač še zelo malenkostni, ker pri nas odločuje pri vsaki stvari le politična strast.
Grad Mokronog v nemških rokah. V torek je bil v Mokronogu na javni sodni dražbi prodan mokronoški grad, ki je bil dosedaj last gosp. Janez Smrekarja iz Ljubljane, za svoto
47.000 K. Kupil ga je ljubljanski nemški odvetnik dr. Wallentschag. Za blejskim gradom je prešel sedaj v nemško last še grad Mokronog. Seveda, Slovenci nimamo zmožnosti, da bi čuvali svoje znamenitosti.
»Narodni učitelj«. Hrvatsko učiteljstvo je začelo izdajati nov list »Narodni učitelj«. Program dela mu bo 1. Stanovska organizacija. 2. Ureditev učiteljskih plač. 3. Ureditev pravnih razmer do učiteljstva. 4. Nepremestljivost učiteljstva. 5. Popolna avtonomija šole. in ločitev od druge javne uprave. List je proti pasivni fcesistenci in vabi vse, ki trpe preganjanje. da se mu javijo. Kot prvi slučaj prinaša suspendiranje učitelja Steve Torbice, ki ga je vlada odstavila.
Subvencije nemških mest za gledališča. Nemška mesta čedalje bolj uvidevajo in spoznavajo dolžnosti, ki jih vežejo do gledališča. Te dolžnosti se najjasnejše kažejo v velikih Subvencijah, ki jih dovoljujejo mestne uprave gledališčem. Naj navedemo samo par številk. Za gledališče v Mannheimu daje mesto 541.000 mark. Diisseldorf 464.000 mark. Strassburg
449.000 mark, Chemnitz 332.000 mark, Lipsko
329.000,	Koln 326.000, Freiburg 318.000, Frankfurt na Meni 270.000, Vratislava 200.000. Dortmund 132.000, Mainz 181.000. Barmen 125.000, Halle 108.000. Regensburg 84.000 mark. Vrhu tega dobivajo vsaka gledališča tudi državne podpore. Tako delajo v Nemčiji, kjer se umeva kulturni pomen gledališč, a pri nas! Naj prebe-ro merodajni faktorji te številke in črpajo iz njih svoje nauke!
Smrt papeškega kapelnika. Iz Rima poročajo. da je tamkaj umrl v starosti 81 let vatikanski kapelnik Mustafa. Umrli je bil zadnji živeč član vatikanskega zbora skopljencev, kateri so si ohranili tudi do starosti svoje visoke sopranske glasove. Mustafa je bil tudi priznan glasbenik, ter je za pevski zbor sikstinske kapele napisal več uspelih zborov.
Maksim Gorkij. Ruski pisatelj Bunin se je mudil delj čas va inozemstvu ter obiskal tudi na otoku Capri pregnanega ruskega pisatelja Maksima Gorkega. O svojem obisku pripoveduje Bunin: Gorkij pridno dopisuje s svojimi prijatelji iz domovine in zasleduje vse dogodke z največjim zanimanjem. Večino dnevnega dela pa posveča literarni produkciji. Letošnjo zimo je napisal več manjših stvari in pa daljšo novelo »Trije dnevi«. Napisal pa je tudi zbirko ruskih pravljic s tako satiričnimi poantami na razna aktualna vprašanja ruskega naroda, da ni misliti, da bi mogle iziti pod sedanjo cenzuro v, Rusiji. Ko se je mudil Bunin pri Gorkem je prišel tjakaj tudi znani operni basist Šaljapin, prijatelj izgnanega pesnika, iz mladih let, ko sta kot vojaka prepotovala Rusijo. Šaljapin in Gorkij nameravata sestaviti veliko rusko narodno opero na temelju narodnih pravljic in narodnih melodij. Gorkij bo napisal tekst, Šaljapin pa na-značil narodne motive in melodije, znani komponist, ravnatelj peterburškega konservatorija Glazounov pa oskrbi na podlagi teh podatkov muzikalni part. Glazouna pride te dni na Capri, da se dogovori s pesnikom in pevcem.
Zagrebška opera v prihodnji sezlji se, kar se tiče osobja ne izpremeni v veliko. Odide samo koloraturna pevka Maja markiza Stroz-zijeva, ki je angaževana na gledišče v Magdeburgu. Nadaljni kontrakti so sklenjeni že s primadono Koroščevo, tenoristom Lowzcyuskim, baritonistoma Vuškovičem in Oufednikoin in tenorjem Jastrzebskim. Na novo je angaževan mladi baritonist Oskar Doležal, učenec Vuš-kovičev.
t Peter Ivanovič Turgenjev. V Parizu je umrl priznani ruski kipar Peter Ivanovič Turgenjev. sin znanega slovitega ruskega pisatelja Ivana Turgenjeva.
Ljubezniva brata. Brata Babnik iz Dobrave sta se pred kratkim doma hudo sprla. Mihael, ki je zidarski pomočnik, je bil radi tega tako razburjen, da se je sklenil nad svojim mlajšim bratom maščevati. Ko sta prišla zopet skupaj, je hotel Mihael svojega mlajšega brata napasti, toda ta ga je vrgel ob tla in toliko časa pretepaval. da je zadobil več poškodb.
Otrok zgorel. Pretečeni teden je posestnica Frančiška Šolar iz Rovt pri Selcah pulila na travniku plevel. Trava in bičevje je vedno sežigala sproti. Pri tem delu ji je pomagala njena 61etna hčerka. Ker se je deklica po nesreči preveč približala ognju, se ji je zapalila obleka. V trenutku je bila nesrečnica vsa v ognju. Prestrašena mati je prihitela takoj svojemu otroku na pomoč in skušala ogenj pogasiti, toda vse zaman. Nedolžno dekle je bilo že tako opečeno, da je čez par ur umrlo za opeklinami.
Roparski napad na avtomobil in na banko. Iz Pariza se je te dni poročalo o predrznem napadu neke banditske družbe. Šest banditov je napadlo pri Montgeronu avtomobil, ustrelili so šoferja in potnika, ki je sedel v avto-
mobilu. Vsedli so se v avtomobil in so se odpeljali. Ob pol enajstih je dospel v Chantilly avtomobil, v katerem je sedelo šest oseb. Štirje od teh so vdrli v filijalko »Generale«, ustriliil so blagajnika in nekega uradnika nekega tretjega uradnika pa so ranili. Banditi so potem oropali banko in odnesli 40.000 frankov. Druga dva roparja sta zunaj stražila. Ropot in krik je privabil skupaj ljudi, toda roparji so začeli nanje streljati, vsedli so se hitro v avtomobil in so se odpeljali. Sklepa se da je bila to neka banda, ki je napad že dalje časa pripravljala. Banditi so se odpeljali proti Parizu. Iz Lilly je prišlo poročilo, da jih je policija že prijela.
Zvit tat. Gustav Fuchs, zastopnik neke firme v Kadenu, se je peljal v nedeljo s kočijo iz Holešovic v neki praški hotel. V kovčegu je imel razne dragocenosti v vrednosti 10.000 kron in tudi nekaj denarja. Ko se je pripeljal do hotela, je kočijaž vzel njegov kovček in ga je izročil portirju. Fuchs je na to odšel v svojo sobo in potem je odšel ven. Cez nekaj časa se je ustavil pred hotelom drug* izvošček, ki je rekel portirju naj mu izroči oni kovčeg, ker mu je naročil njegov gospod, da naj ga pre-pelja v Karlin na kolodvor. Portir ni imel pomislekov in je izvoščeku kovčeg izročil. Ko pa se je Fuchs vrnil v hotel in je zahteval svoj kovčeg, je portir spoznal, da ga je nekdo prevaril. Naznanil je celo zadevo policiji, ki je začela takoj preiskovati, kdo je bil oni izvošček, ki je odpeljal kovčeg. Našli so ga kmalu in so ga prijeli. Izvošček se je čudil, kaj mu hočejo, ker je bil pri celi stvari nedolžen njemu je namreč neki neznan gospod pred drž. kolodvorom naročil, naj gre v hotel in naj mu pripelje oni kvočeg, ki ga je tam pustil Fuchs. Ker mu je portir kovčeg mirno izročil, izvošček ni vedel, da je v službi sleparja. Odpeljal je kovčeg najprej v Holesovice, tam pa tnu je oni gospod naročil, naj vozi v Selce. Tam je kovčeg oddal, kakor je imel naročeno. Detektivi so na to takoj hiteli v Selce in so tam izvedeli, da se je neznani gospod s kovčegom odpeljal v Ustje. Telegrafirali so takoj v Ustje, a tam sleparja še niso mogli zaslediti. Obveščene so bile tudi vse druge postaje. Kakor se vidi je slepar zelo zvit, ker je tako prekanjeno izpeljal svoj načrt.
Oh ta kranjska peresa. Sredi meseca januarja t. 1. sta došla v Sokličevo gostilno pred Konjušnico dva mesarska pomočnika s svojo družbo. Eden izmed njiju je imel krasna kranjska peresa, na katera so naši fantje vedno tako zelo ponosni. V bližini je sedela neka druga družba, v kateri se je nahajal delavec Avgust Marinko, katerega so kranjska peresa imenovanega mesarskega pomočnika najbrže silno bodla v oči. Beseda je dala besedo in v Marin-kotu je kmalu zavrela kri. Fantje so se ga v gostilni že vsi pošteno nalezli in odšli proti šentjakobskemu mostu. Družba, v kateri sta bila mesarska pomočnika, je šla naprej. Kar pride za njimi ostala četa fantov. Jakob Bole stopi k Marinkotu in ga hujska, naj mesarskemu pomočniku odvzame peresa. Marinko si v resnici ni dal dvakrat reči in peresa so v trenutku ležala na tleh, toda stanovski tovariš mesarskega pomočnika jih je takoj pobral in vrnil svojemu prijatelju. Ker je bil pa Marinko le preveč nadležen in je vedno silil v mesarska pomočnika, sta tudi ta dva imela zadosti. Potegnila sta za nože in Marinkota pošteno sklala, tako da je bil težko poškodovan in nad en mesec nesposoben za delo. Deželno sodišče je včeraj oba mesarska pomočnika za njiju junaštvo obsodilo na en mesec ječe in ju poučilo, da napravita v prihodnjič veliko pametneje, ako uporabita svoje nože raje za klanje živine, kakor za ljudi, kar pri nas hvala bogu dosedaj še ni v navadi.
Nesrečno žganje. Kranjski drvarji imajo večinoma vsi brez izjeme to lepo lastnost, da radi srkajo žganje in potem v pijanosti uganjajo vse mogoče neumnosti. Na večer dne 24. januarja t. 1. sta sedela drvarja Jernej Novak in Josip Košir v Mojstrani v hotelu Triglav skupno s svojim tovarišem Jernejem Kunčičem pri pijači. Ker je Kunčič pripovedoval, da ima »en ferkelc gajsta«, se je vsem trem zahotelo po njem. In res so kmalu odšli z gostilne in se napotili proti stanovanju gostaške Marije ^Rabič, kjer je hotel Kunčič napraviti žganje. Zenska jih je spustila v sobo, kjer so nato vsi trije za-vžili četrt litra žganja. Ker ga pa Kunčič ni hotel več dati na razplago, je Novaka to tako ujezilo. da se je sklenil nad njim maščevati. Zapustil je sobo in stopil k svojemu prijatelju Koširju. ki je že poprej odšel iz občinske barake in ga zaprosil za nož. Nato se je vrnil ž njim nazaj in pozval Kunčiča, naj pride malo ven. Ta pa nič hudega sluteč, uboga. Toda komaj stopi na hišni prag. ko ga Novak zgrabi in sune parkrat z nožem v prsa in levo rame. Ko je Košir zvedel, kaj je storil njegov prijatelj Novak, ga je naprosil, naj nikomur ne pove, da mu je posodil nož on, sicer zna še imeti sitnosti. Deželno sodišče je včeraj obsodilo Novaka radi težke telesne poškodbe na osem mesecev ječe. njegovega tovariša Koširja, ki mu je posodil nož pa na tri mesece težke ječe.
Razpisana srednješolska mesta. Od 17. do 24 marca so bili izdani sledeči razpisi: Klasična filologija: Dunaj V. (Eliz. g.. L. G. d.. 20. IV.), Trst (g. L. Sl. in L. I. z nem. in ital. ucniin jezikom, 20. IV.), Ustje (g., L. G. d., 24 IV.) -Moderna filologija: Kotor (navtična sola, D. v zvezi s katerikoli predmetom. 15. IV.), Dunaj VII (r Fr D 15 IV.). Svitava (dez. r.. Fr. E.. 15. V.) — Historična skupina:	Romerstadt
(dež. r., 30. IV.), Svitava (dež. r., 15. V.) — Prirodopisna skupina: Dunaj VI. (g., Ng. m. ni., 20. IV.). Ljubljana (uč., Ng. m. ni.. 16. IV.) — Kratice in znaki kakor navadno.
Za kratek čas. Pri pogrebu rajnega pl. Globočnika je govoril na grobu tudi kamniški dekan Lavrenčič. Prisvojem govoru je bil zelo glasen. Neki otrok, ki je stal tam blizu poleg svoje matere, je rekel: »Mama. ali bodo tega pokopali, ki tako kriči?«
Loterijske srečke. Praga: 30. 89, 28, 81. 77.
Idrija.
Idrijska podružnica »Slov. Plan. Društva«
priredi v Gorico velikonočni izlet po temle vzporedu: Velikonočna nedelja, dne 7. aprila: Odhod z avtomobilom iz Idrije ob 6.30 uri zjutraj. Zbirališče pred trgovino g. Valentina Lapajneta. — Odhod iz Sv. Lucije z brzovlakom ob 9.02 uri zjutraj. Prihod v Gorico ob 9.42 uri zjutraj. Skupni zajtrk pri »Zlatem Jelenu«, potem obisk muzeja, Kostanjevice, koncerta na mestnem vrtu; ali pa obisk Gradu, stolne cerkve in na to koncerta na mestnem vrtu. — Ob 1. uri popoldne skupno kosilo pri »Zlatem Jelenu«, potem izlet Sv. Katarina-Kornberg. Ob slabem vremenu izlet Solkan (Novi most) -Šmaver. Skupna večerja v hotelu »Siidbahn« (posebna soba). — Gledališka predstava v »Trgovskem domu«. (Gostovanje igralcev ljubljanskega deželnega gledališča). Prenočišče pri »Zlatem Jelenu«, oziroma v hotelu »Pri pošti«.
— Velikonočni pondeljek, dne 8. aprila: Ob pol 9. uri sestanek v kavarni »Central«. Izlet v go-riška Brda:	Gorica-Oslavje-Števerjan-Kojsko (kosilo)-Vrhovlje postaja Plave. Odhod iz Gorice ob 10. uri dopoldne. V oddihih poje planinski pevski zbor. — Odhod vlaka iz Plavij ob 5.55 uri popoldne. — Prihod v Sv. Lucijo ob 6.31 uri zvečer. Večerja v kolodvorski restavraciji. Ob 8. uri zvečer odhod v Idrijo z avtomobilom.
— Vodstvo p Gorici in okolici prevzame iz prijaznosti goriška podružnica S. P. D. Vožnja z avtomobilom k Sv. Luciji in nazaj stane za osebo 4 K. Odbor upa doseči za udeležnike plovič-no ceno za vožnjo po železnici. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. Na izlet so vabljeni tudi prijatelji društva!
Občni zbor društva za otroško varstvo in mladinsko skrb se je vršil na praznik ob 10 uri dopoldne v razpravni dvorani sodišča ob pičli udeležbi članov in članic. Občnemu zboru je predsedoval in ga vodil g. okrajni sodnik in predstojnik J. Antloga, ki je podal tudi poročilo namesto obolelega društvenega tajnika prof. dr. Lončarja. Predsednik je na kratko očrtal namen društva, ki ni samo izražen v podpiranju uboštva, temveč ki ima tudi vzgojno nalogo. Odbor se je začel baviti z mislijo, da bi se ustanovilo v Idriji zavetišče za mladino, kjer bi bili otroci čez dan, ako jih starši zaradi dela ne morejo nadzorovati doma. Zvečer bi šli pa otroci domov. Sploh je odbor tudi v preteklem letu razvijal živahno delavnost in je storil vse, kar je bilo ob danih razmerah mogoče storiti. Z ape-lomna pridobivanje novih članov je predsednik zaključil svoje poročilo. Ker je društvena blagajničarka, gdč. ravnateljica M. Kavčičeva, zbolela, je podal blgajniško poročilo njen namestnik, g. oficial B. Baebler. Društvo je imelo dohodkov 8925 K 12 vin., izdatkov 5777 K 16 vin., torej ima imetja 3147 K 96 vin., kateri znesek je plodonosno naložen. V imenu pregledovalcev računov je g. nadupravitelj A. Krapš predlagal odboru in blagajničarki absolutorij, kar je soglasno obveljalo. Končno je občni zbor odobril izpremembo § 13. društvenih pravil, ki določa v izpremenjeni obliki, da se sme ob neklepčnosti občnega zbora pol ure pozneje brez ozira na število navzočih sklicati drug občni zbor, in izpremembo § 9., ki določa sedaj, da se mora občni zbor vršiti vsaj enkrat v letu. — Ker se ni nihče oglasil k besedi, je predsednik zaključil občni zbor.
V	pondeljek je zopet vsa Idrija praznovala, ne zmeneč se za škofovo prepoved. Ker je bil lep solnčen dan. so Idrijčani iz večine pohiteli venkaj iz mesta. Posebno živahno je bilo na Kančovem rovtu (v hotelčku) in pri Premer-steinu v Ljubevču, kjer so prijazni ljudje in dobra postrežba.
Novo merjenje idrijske občine se izvrši na odredbo c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani. V to določeni organi začno z delom v kratkem času.
Štajersko.
Šaleška čitalnica v Šoštanju vabi na narodno igro s petjem v petih dejanjih: Deseti brat, katero priredi na cvetno nedeljo, 31. marca 1912, ob treh popoldne v gledališki dvorani hotela Avstrija v Šoštanju. Vstopnina: sedeži I. do III. vrste 1 K 20 vin., drugi sedeži 80 vin., stojišča v dvorani 40 vin., stojišča na galeriji 20 vin. Opozarjamo, da je zveza z vlaki za prihod in odhod gotovo zelo ugodna. »Deseti brat« ostane večno-lepa naša narodna pesem v srcu in čuvstvovanju preprostega ljudstva, pridite tedaj v Šoštanj poslušat jo!
Napačni denar. Iz Laškega nam poročajo: Ko je župnik Josip Groši iz Loke pri Zidanem mostu pred kratkim menjal večjo denarno svoto, je dobil pri zamenjavi tudi par ponarejenih kron. Ker je denar menjal pri več ljudeh, ni mogel konštatirati, kje je dobil falzifikate, ki so zelo ponesrečeni. Oblasti so mnenja, da so ponarejene krone spravili v promet hrvaški pona-rejalci denarja.
Življenja sit. 351etni čevljarski pomočnik Ivan Jager iz Gradca je živel radi ljubavnih razmer z neko žensko že dalje časa s svojim očetom v hudem sporu. V soboto je Jager nenadoma zapustil domačo hišo in pustil na mizi pismo, v katerem sporoča očetu, da bo izvršil samomor. Ker ga v resnici niti v nedeljo še ni bilo domov, je stariše pričelo skrbeti. Sestra je takoj odšla na orožniško postajo, kjer je sporočila vso zadevo. Ko so orožniki odšli Jagra iskat so ga našli v gozdu Hilmteich obešenega. Komisija ki je prišla takoj na lice mesta, je za-mogla konštatirati le smrt.
Uboj. Na Jožefovo je šel 201etni rudar Jo-sop Kokalj iz Zagorja proti domu. Ko je prišel v bližino gostilne Antona Kraglja v Toplicah pri Zagorju, stopi nenadoma pred njega steklarski slikar Ivan Ranzinger in ga brez vsakega povoda napade. Udaril ga je s tako silo z železnim drogom po glavi, da se je Kokalj na mestu nezavesten zgrudil na tla in obležal v krvi. Ranjenca so takoj odpeljali v delavsko bolnišnico v Zagorju, pred par dnevi pa v Ljubljano, kjer je sedaj za poškodbami umrl.
Trst in Primorje.
Velik javni shod pri sv. Jakobu. — Delavci tehničnih zavodov.
V nedeljo popoldne je NDO. priredila pri Sv. Jakobu naravnost impozanten javen shod, ki je bil namenjen predvsem delavcem tehničnih zavodov. Udeležba je bila jako velika, posebno delavci iz Sv. Andreja so prišli v zelo častnem številu.
Shodu je predsedoval tov. Hvastja, ki je v kratkih besedah omenil položaj delavcev v tehničnih zavodih.
Nato je referiral o razmerah slov. delvstva posebno onega pri Sv. Andreju. Strokovni tajnik tov. Brantner. Omenil je zadnjo stavko radi nečloveškega postopanja tovarniškega inže-nerja napram delavstvu ter poudarjal potrebo organizacije, da se v bodoče preprečijo podobni slučaji zatiranja in trpinčenja ubogega delavstva.
Predsednik NDO. tov. dr. Kisovec je temeljito pojasnil položaj slovenskega delavstva ter poudarjal predvsem potrebo organiziranja se tu, kjer Slovencu domačinu importiranec izpodjeda kruh in kjer socialni demokratje celo podpirajo in pospešujejo ta import kalabrežkih delavcev v škodo in proti domačemu prebivalstvu. Opozoril je tovariše na posamezne krivice, ki so se pripetile slovenskemu delavstvu in povsod se je pokazalo da te krivice podpira najbolj okolnost, da so sloveti, delavci premalo organizirani. Apeliral je na vse slovensko delavstvo tehničnih zavodov, da pridno pristopajo k svoji skupini NDO., da se bo ista mogla uspešnejše boriti za njihove koristi.
Tov. Škulin je istotako poživljal delavstvo, da se pridno organizira, ter opozoril na zadnji znani dogodek v mestni plinarni, kjer so morali dati italijanski obrekovalci pred sodiščem popolno zadoščenje slovenskemu delavstvu mestne plinarne.
Shod, ki je tekom 14 dni že drugi javni shod pri Sv. Jakobu, je krasno uspel in delavstvo se je razšlo navdušeno za NDO. ki je edina prava zastopnica interesov slovenskega delavstva v Trstu.
Plavži v Škednju. — Ogrski Slovenci. — Sužnji. — 18 ur dela.
Marsikomu bode znano, da se nahajajo v škedenjski vasi poleg Trsta velike železarne, ogromni plavži, pri katerih je zaposleno na stotine ljudi. Manj znano bo pa slovenski javnosti, da se zadnji čas ti plavži širijo in večajo, da so pri njih v delu večinoma Slovenci, ki morajo prenašati neznosne muke in trpljenja.
V škedenjskih plavžih je zaposlenih približno 800 delavcev. Od teh je najmanj 700 Slovencev. Čudil se bo vsak, da so to večinoma gotovo pa nad polovico ogrski Slovenci.
Da je tu tako število delavcev-Slovencev izhaja iz dejstva, da je tu delo jako težko in ga druge narodnosti niti opravljati nočejo, toda slovenska potrpežljiva raja pa dela in dela, trpi in mirno prenaša svojo usodo.
Niso pa to Slovenci-domačini, ampak so večinoma iz sosednjih dežela, ki prihajajo v Trst iskat dela in zaslužka. Ne poznajoč razmere so ti ubogi ljudje prisiljeni sprejeti vsako še tako težko delo, samo da se prežive in ne o-stanejo popolnoma na cesti.
Delo v plavžih je strašno naporno in težko in obenem naravnost nečloveško. Delodajalcem ne zadostuje, da delajo dan na dan po 12 lir, ne, ob praznikih in nedeljah morajo delati nepretrgoma 18 ur.
Ako to ni nečloveško, potem pa ne vemo, kako naj imenujemo tako postopanje.
N. D. O. se je zadnji čas zavzela tudi za te delavce ter ustanovila posebno skupino. Gotovo ima N. D. O. tu prevažno narodno in socialno nalogo, da ohrani to delavstvo slovenskemu narodu in ga obvaruje pred socialno propastjo.
Zatorej ne ostanimo ozksrčni, ozrimo se po domovini, pojdimo med delavstvo in mu skušajmo odpomoči in ne dopustimo, da se našega brata pred našimi očmi trpinči, zaničuje in naravnost ubija!
N. D. O. in socialni demokratje. Dejstvo, da N. D. O. sedaj zopet tako napreduje socialne demokrate strašno jezi. Zato so uprizorili agitacijo proti N. D. O. Posebno jih jezi da N. D. O. pridno plačuje bolniške redne in izredne podpore in da celo delo posveča izključno le strokovni organizaciji. Seveda N. D. O. to lahko dela, ker ni treba zbirati denar za volilne fonde in politične agitacije kakor pri socialnih demokratih, ampak se vsi prispevki zopet vrnejo članom nazaj v obliki podpor.
Narodno gibanje delavstva v Trstu. Vse novo življenje in gibanje je pričelo pod novim odborom v N. D. O. v Trstu. Od novega delovanja nam je pričakovati tako narodnega pro-bujenja, ki ga danes posebno lahko uniči v našem delavstvu gospodarski boj, kakor strokovne zavednosti, ki dovaja delavstvo do stanovskega organizovanja in discipline. Neštevilni shodi, ki jih prireja N. D. O. so priča, da pride N. D. O. zopet do one sile in moči, ki jo je imela v prvih letih svojega obstanka in prepričani smo, da tvori narodno slovensko delavstvo v Trstu oni močni faktor v slovenskem javnem življenju, s katerim mora vsakdo in vsak čas močno računati. Kakor se nam poročanaraščajo tisočere glave sloven. org. delavstva v Trstu od tedna do tedna do 50 članov. Le naprej: V organizaciji je moč in zmaga!
Člani ljubljanskega gledališča v Trstu.
V	drugi polovici meseca aprila pridejo v Trst člani slovenskega ljubljanskega deželnega gledališča, ki uprizore Funtkovo »Tekmo«. Predstava se bode vršila v »Narodnem domu« na o-dru tržaškega slovenskega gledališča. Ker je »Tekma« izvirno slovensko delo, zato najde v Trstu gotovo zelo hvaležna tla za uprizoritev.
Za dijake in ljudstvo v Trstu ima v kulturnem smislu mnogo ozira »Dramatično društvo«-Za revnejše sloje je uvedlo popoldanske ljudske predstave ob znižanih cenah. Za dijake ie pa odbor sklenil izdajati posebne dijaške vstop' nice po 40 vin. Te vstopnice se izdajajo le Pr0*1 legitimaciji.
V Trstu na gimnaziji je razpisano profesorsko mesto za slovenščino in latinščino (glavna predmeta) z nemškim in laškim učnim jezikom. Prošnje do 20. aprila t. 1.
Trst-London. S 1. majnikom pride v promet na bohinjski železnici direkten voz brzo-vlaka med Trstom in Londonom. Tja se bode rabilo 38 ur, nazaj pa 35 ur.
Tatvine v vilah. Tržaški tatovi so se začeli prav pridno gibati, in sicer največ v vilah. Ne vemo ali jih je iznajdba nekega inženirja v Tržiču preplašila, da si ne upajo več k blagajnam, ali so tako željni obleke in perila, ki je navadno v vilah. Pretekli teden so se oglasili ta-tje v dveh vilah na Opčinah. V prvi, last I. To-ressella iz Trsta, so pokradli več obleke in perila. Dva zvežnja so še pustili v veži, a se bržkone niso upali priti ponj. Tudi košaro finih steklenic so si pripravili, a jo je žendarmerija Še našla v vili. V drugo vilo, last trgovca Vidica, so prišli pa samo pogledat, kajti odnesli niso ničesar. Mogoče so kje kaj slišali, pa jih je strah odgnal. Žendarmerija in policija jih zasledujeta.
Tat streljal na financarja. V prosti luki je bilo pripravljenih več vagonov kave, ki so bili zaprti in nosili že običajno »plombo«. Okrog polnoči v pondeljek je prišel do teh voz finančni stražnik Lorenzutti Ivan. Začul je v bližini sumljiv šum ter začel kontrolirati vagone.^ Naenkrat zapazi, da je nek vagon odprt. Hoteč pogledati, čemu je to, skoči iz vagona nek moški. Stražnik ga hitro zgrabi, a ta potegne revolver in ustreli financarja v prsa. Krogla pa je zadela le v desno ramo ter obtičala nad ključno kostjo. Vsled bolečine je stražnik omahnil, a tat pa porabil to priliko in pobegnil. Vsled strela in na krik financarja so prihiteli še drugi ter zasledovali tatu, ki pa je izginil kakor kafra. Domneva se, da je poskočil v morje in plaval proti Barkoljam. Poklicali so telefonično ambulančni voz, ki je ranjenca prepeljal v bolnico. Danes mu odstranijo krogljo iz rane. — V vagonu ni manjkalo ničesar. Skoro gotovo je šele pripravljal, da bi odnesel par vreč kave.
Posledica sprehoda v sami srajci. Včeraj popoldne se je sprehajal na obrežju Ivan R., delavec iz Malega Lošinja, tako da je hlače nosil v rokah in hodil v srajci. Poleg tega je bil še pijan, ko kanon. Stražnik ga je odvedel v »hotel Tigor«, da se bo v osmih dneh navadil pošteno obleči.
Revež ali tat? Josip Mladnovič, brez posla star 20 let, se je predsinočnjem vtihotopil na neko jadrnico ob pomolu Teresa. Ko so ga zasačili, je trdil, da nima že več dni dela in zato tudi ne denarja, niti ene »flike«, da bi šel spat v ljud. prenočišče, zato je hotel na jadrnici počivati. Ker policijski uradnik ni verjel te trditve, :mu je določil brezplačno stanovanje in hrano v ulici Tigor.
Zastrupljenje. Kakor smo že poročali, se je vsled družinskih razmer zastrupila pri sv. Andreju E. B. Sinoči je v bolnici umrla.
Pod vagon je padel na državni železnici mehanik Valentin Mortl, ko je nekaj popravljal na vagonu. Pri tem se je poškodoval na desni nogi in se je tudi skoro zlomil nogo. Prvo pomoč mu je dal želez, zdravnik dr. Stuparich, nato pa so ga odpeljali v bolnico.
Se je vendar premislila. Na srčku bolana .201etna gdč. M. V. je sklenila, da se zastrupi ker niso bili starši zadovoljni z njeno ljubeznijo. Zaprla se je v sobo. Prestrašeni starši so poklicali hitro zdravnika z rešilne postaje. Ko je ta prišel na dom v ul. Monfort, so mu pa starši gospodične povedali — da si je premislila in ni izpila strupa.
Župan Jere pred sodiščem.
Dne 10. decembra 1. 1. so se vršile v Iški loki pri Ljubljani občinske volitve. Občina je bila do takrat v naprednih rokah, županoval pa ji je naprednjak Anton Jere. ki je bil klerikalcem sino v želodcu. Sklenili so ga pri novih volitvah vreči in to se jim je tudi posrečilo. A to jim še ni bilo dovolj. Jereta je treba na vsak način, bodisi že tako ali tako, tudi moralno uni" čiti. Kot plod tega sovraštva gotovih ljudi do bivšega župana je nastala ovadba, ki dolži Jereta kršenja volilnega zakona, kar je baje Jere zagrešil s tem. da je mnogim volilcem dostavil že popisane glasovnice. Jere se je moral radi tega včeraj zagovarjati pred dež. sodiščem.
Seveda, duša tega dela krščanskega usmiljenja je bil kaplan Golmajer. kovala pa se je ovadba v znani ljubljanski kovačnici ovadb, v kovačnici dr. Pegana. Ovadba navaja take stvari, da je sodišče že tekom obravnave prišlo do prepričanja, da v ovadbi kar mrgoli raznih izmišljotin in neresnic.
Kaplan Golmajer je takoj začetkom obravnave zmagonosno prikorakal v dvorano in se porogljivo smehljaje vsedel v klop. Mislil je, da že ovadba sama zadostuje in da je usoda bivšega župana Jereta že zapečatena. Ioda mož se je silno zmotil. Kljub temu. da obravnava včeraj še ni bila končana, je moral Golmajer priti do prepričanja, da ovadba sama brez dokazov nikakor še ne zadostuje in da se mu čisto lahko pripeti, da odide on z dolgim nosom iz dvorane. Tekom obravnave je namreč prišlo do tako velikih nasprotstev med izpovedbami prič in ovadbo samo, da je popolnoma jasno, da je Golmajerjeva ovadba čisto navadno politično intrigantsko delo brez vsakih dokazov.
Obtoženi bivši župan Jere je izjavil, da m brez dovoljenja volilcev popisal niti ene glasovnice niti dal za to komu drugemu kako navodilo. kar se^ mu očita. Priča Štrumbelj. Anton in Janez Žnidaršič, Ivan Zgonc, Janez Du-ščak, Martin Rozman in Matija Uršič so sicer izpovedale, da so dobile dan pred volitvijo že Popisane glasovnice, nikakor pa niso mogle dokazati, da je to dejanje zakrivil župan Jere. Nasprotno pa so priče Janez Kraljič, Smole, Tone ^iber, Likovič, Jakob in Frančiška Jere odločno izjavile, da župan Jere ni dal nikomur že Dopisane glasovnice, niti koga oviral pri izvrševanju volilne pravice.
Sploh je cela afera silno zamotana in zelo, zelo smrdi po denuncijantski maščevalnosti. Faktum je le to, da je pri oddaji glasovnic in legitimacij vladal precejšen nered, kar pa še ne izpričuje, da je bivši župan Jere izvršil kake sleparije oziroma volilna nasilstva.
Ker tudi sodišče samo še ni bilo prepričano o krivdi župana Jereta, je v svrho zaslišanja par novih prič obravnavo preložilo. Sicer je pa resnicoljubnost ovadbe najbolje ka-rakterizoval državni pravdnik sam, ki se je izjavil odločno proti temu, da bi se vsa prečitala.
PROSVETA.
Ljubimkanje. (Opera v treh dejanjih. Uglasbil Fr. Neumann. Tekst po drami A. Schnitzlerja. Prvič na slovenskem odru v sredo. 27. t. m.) »Vemo, da ni večnosti, živimo le trenutke, o katerih se nam zdi, da so blizu večnosti.« — to je podlaga ljubimkanja. Na tej podlagi je spisal Schnitzler svojo dramo, ki se je lani pri nas z uspehom igrala. Snov je pri-prosta; dva prijatelja Fric in Teodor imata vsak svojo ljubico, in se skupaj ljubčkajo, zabavajo in vesele življenja. Modistka Mici, stvari ne vzame resno in se s Teodorom prav dobro razumeta. Kristina, hči starega igralca pa Frica res ljubi — in v tem je tragika. Fric ima razmerje z neko gospo, njen mož ga pozove na dvoboj in Fric pade. Kristina pobegne v valove. Včerajšnja uprizoritev je delala čast naši operi. Neumannovo delo je nekaj posebnega, modernega, rafiniranega. Vse mu je lahko, enostavno in vendar zgrabi poslušalca in mu jasno izraža vso globokost trenutkov. S tem delom je naša opera krasno zaključila svojo sezono in morebiti je bilo marsikomu žal, ko je pomislil, da morebiti prihodnje leto ne bomo imeli užitkov, ki jih je nam nudila letošnja opera. Kapelniku Talichu gre menda prva zasluga, da je opera tako lepo uspela. Orkester je bil izboren. Pa tudi pevci so se izkazali. Naslovno ulogo je igral g. Krampera, kot Fric, pel je s priznano lahkoto in je bil posebno na koncu drugega dejanja na višku. Izboren je bil g. Novak kot Teodor: igra, maska in glas — v vsem se je zkazal. G. Bukšek je imel kratek nastop, zato pa je bil ta odličen. G. Križaj je pel starega igralca, uloga menda ni posebno hvaležna. Zenski glavni vlogi sta peli gdč. Šipankova in Thalerjeva, obe dobro, prva menda boljše, ker ji je uloga nudila pokazati vse svoje zmožnosti. Tudi gdč. Peršlova je svojo malo ulogo povolj-no rešila. Bili so tu in tam mali nedostatki, v celoti pa je opera napravila mogočen utis in se je izkazala kot delo posebne vrste. Gledališče je bilo skoraj razprodano, delo pa bi zaslužilo. da bi bilo nabito polno. In naša opera tudi.
Najnovejše vesti, telefonska
poročila.
OBSTRUKCIJA V DRAŠKEM OBČINSKEM SVETU.
Gradec, 27. marca. V danšnji seji graškega občinskega sveta so pričeli socialistični občinski svetniki zopet z obstrukcjo.
ZA »KOMENSKEGA« ŠOLE NA DUNAJU.
Dunaj. 27. marca Tekom današnje seje poslanske zbornice sta dve odločilni češki dami prodajal i češkim poslancem in časnikarjem cvetlice v korist čeških šol na Dunaju. Radi tega ju je neki nemški časnikar denunciral, nakar je predsednik zbornice prepovedal damam prodajo cvetlic. Toda obe dami sta med tem že prodali vse cvetlice in nato odšli na galerijo, kjer sta prisostvovali nadaljni seji zbornice.
Dunaj, 27. marca. Društvo »Komensky« na Dunaju je dobilo dovoljenje, da sme v Po-štorni pri Dunaju zgraditi češko ljudsko šolo.
KHUEN NA DUNAJU.
Budimpešta. 27. marca. Ogrski ministrski predsednik Khuen-Hedervary je odpotoval danes na Dunaj in bo jutri sprejet od cesarja v posebni avdijenci
VOLITVE V GRŠKO ZBORNICO.
Atene, 27. marca. Dosedaj je izvoljenh 151 pristašev ministrskega predsednika Venizelosa in 31 opozicijonalcev.
POSLANSKA ZBORNICA.
Dunaj, 27. marca. Tekom jutršnje seje pride najbrže do glasovanja o Koernerjevem nujnem predlogu, za kar vlada veliko zanimanje v vsej zbornici.
TURISTOVSKE NESREČE.
Dunaj, 27. marca. Iz vseh alpskih dežel prf hajajo neprestano nova poročila o raznih turi-stovskih nezgodah. Tekom zadnjih dveh praznikov je našlo v Alpah nad 50 ljudij smrt.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda & vlnarjer. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vpraSanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri mulih oglasih ni ni A popusta in se pla&ujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
-a>
-3
-3
C-
C-
e-
c-
Telovadno društvo .Sokol- v Ljubljani
priredi v soboto, dne 30. marca 1.1. v proslavo 25 letnice blagajništva br. Pavla Skaleta, častnega člana društva, sokolski večer v mali dvorani „Nar. doma". Začetek ob 8. uri zvečer. Sodelujeta iz prijaznosti bratsko pevsko društvo „Slavec“ in bratski orkester »Sokola I.*
Bratje Sokoli, udeležite se tega večera v častnem številu! Prijatelji Sokolstva dobrodošli!
Na zdar!	ODBOR.
Nogomet (FuBball) se ceno proda. Kje, pove »Prva anončna pisarna«.	260—1
Mlado dekle želi službe blagajničarke ali kaj sličnega v kaki prodajalni ali pisarni. Prijazne ponudbe pod »Marljiva« na »Prvo a-nončno pisarno«.
Spominjajte se dijaškega društva „Domovina"!
Sedlarja
ki je dobro izvežban v izdelovanju konjske oprave in v popravi strojnih jermenov, išče pivovarna „Union“ v Spodnji Šiški.	259
Šk.
i
4>
-----
Največja in najbogatejša tovarniška zaloga
precizijskih ur, zlatnine, srebrnine in briljantov.
Lastna tovarna ur v Švici.
Konkurenčne ure K 3 50, K 4-—, K 5*—.
FR. ČUDEN, Ljubljana
urar, trgovec in posestnik; delničar družbe „Union-Herlogere“.	258
T. MENCINGER, Ljubljana
Resljeva cesta št. 3 Sv. Petra cesta št. 37—42 Martinova cesta št. 18.
Špecerijska in delikatesna trgovina. Žgalnica za kavo z električnim obratom in vročim zrakom. TINAMA.
Največja Izbira velikonočnih gnjati (šunk) najboljše kakovosti In vseh velikosti.
Praške: 5—7 kg težke . . . . a K 260 Graške: 5 — 7 kg težke .... ^ K 240
4-5 „	   „	270	4-5	 „	„	250
3-4 „	................. 280	3-4	„	„	.... n m 2 60
2-3 „	................. 2 90	2-3	„	2-70
ksSS: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, "“so"
Stritarjeva ulica štev. žž, (lastna hiša)
Podružnice v Spijetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu. Gorici in Celju. Sprejema vlo&j na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
4V
0
— 244 —
XXVIII.
Vizije.
Na večer drugega dne se je napotil Pas-savant proti deseti uri v Hišo Saint-Pol...
Oblečen je bil v popolnoma novo obleko, ki se mu je prilegala, kakor ulita nanj.
Ko je odbilo deset, je bil pred vrati palače. Ni se mogel ubraniti drgeta pri spominu na dogodek pred dvanajstimi leti, ko je v spremstvu Redona koračil skozi težki oblok. Takrat je bil v spremstvu molčeče straže in Saitana! Ko ga je Redon prijel za roko. je strepetal in obstal.
— Kaj detale, je vprašal in si otrl čelo.
Ali že ga je Redon potegnil za sabo in sta vstopila na dvorišče, kjer je stalo polno straž. Prispela sta pred kraljevo palačo, katera okna so žarela v svetlem blišču v temno noč.
Passavant se je skoro znašel na širokem stopnišču, kjer se je drenjala množica smejočega plemstva. Vstopila staskozi široka odprta vrata v veliko dvorano, ki se je kopala v svitu neštetih sveč. Hardy se je okrenil in hotel povprašati vodnika — ali Bois Redon je bil izginil.
Zvoki tajne, počasne godbe, z vonjavami prepojeni vzduh, blesk ženskih toalet, gizda-vost moškega oblačila, nerazumljivo šepetanje, smehi, združevanje in odstopanje posameznih skupin, bogastvo veličastne dvorane — vse to je Passavanta v prvem hipu zmedlo do omotice. Ali premagal se je in s trdim korakom stopal po sredi skozi vso pričujočo množico in njegove oči so iskale princezo, ki ga je bila pozvala sem ...	.	,	;	...t
— 241	—
— Dobro se moramo držati, so si šepnili, sicer nam uide.
Passavant ni zapustil izbe. Le z zanimanjem je opazoval prizor, ki se je vršil pred vrati:
Strgana ženska je stala tam z malim otrokom v naročju in milo prosila krčmarja grižljaja kruha.
Thiband se je ravno hotel izmuzati v kuhinjo. ko ga doseže Hardyjev glas:
— Thiband, je zaklical, dajte jesti in piti tej ženski.
— Izgubljen sem, uničein sem. je zazeblo krčmarja in potne kaplje so mu stopile na čelo.
Stopil je k Mardyju in milo zajokal:
— Gospod, nismo niti Mauri niti Turki. Vsak petek napolnimo vrečo z ostanki za reveže. vsako soboto nas obiščejo dobri menihi in jim damo miloščine, vsako nedeljo nesemo voščenko v cerkev svetega Martina, vsak pondeljek dam za spreobrnjence, vsak torek napolnim nunam njih koše. in vsako sredo je pri »Obešeni svinji« glavna miloščina. Ali more kristjan storiti še več?
— Ne. je dejal Hardy. Ali pozabili ste na četrtek, mojster.
— Četrtek! Oh gospod, v četrtek počivamo, kakor sam gospod Bog.
— Četrtek imamo mojster in zdi se mi, da je Gospod počival v nedeljo. Kake paganske nazore imate vendar, krčmar Thiband!
Thiband je onemel.
— Dajte takoj jesti tej ženski. In da boste brez skrbi, vzemite...
— Vse skupaj na vaš račun!
Hiša Saint-Pol.	61
Založba knji
Muzikalije
Stereotipi ja
V	^Učiteljski tiskarni66 se tiskajo: Slovenski JSranfk, Dan, Učiteljski Tovariš, Slovenski llustrovani Tednik, ffiudar, Domače ognjišče, Zvonček, Popotnik,
ISfaša Sodočnost, Oasilec, Zarja, Tobačni delavec.
— Da. mojster.
— To je tiranija, nasilje! Usmiljenje, gospod! je ječal krčmar.
— Podvizajte se, sicer povabim celo ulico. In vse na moj račun!...
Thiband se je potrt izgubil v kuhinjo in lačna ženska je skoro dobila svoj del. Nato je začela pripovedovati svojo historijo, da je perica po poklicu, da jo je bolezen priklenila na postelj, da je izgubila moči za delo in da nima niti beliča, da bi se mogla popraviti, z otrokom vred.
Passavant je odprl mošnjo.
Trojici so se zableščale oči.
Thiband Poingre, je razklenil zaspane trepalnice in postal ginjen.
— Zadnje božjake ji da, moj bog, kaj ostane zame!
Hardy je vzel zlat in ga dal ubogi, ki se je topila od sreče.
Nato se je obrnil h krčmarju in rekel:
— Mojster, račun!
Krčmar je bil prodrl s pogledom na dno mošnje in videl tam še mnogo bleska...
— Gospod, je dejal in nakremžil obraz v tisoč gub izrazujočih brezmejno srečo. Gospod. osel sem.
— Račun, mojster. Pa poskusim še pri vašem sosedu!
Krčmarju je pošla skoro sapa. Zastavil je Hrdy-ju pot in urezal tako žalosten obraz, da se mu Passavant ni mogel zoperstavljati.
Med tem je bila vstala tudi trojica, pripravljena slediti mu. kamorkoli bi šel.
—	243 —
— Kaj je z vami, se je obrnil k njim Passavant. Spili ste. dobro. Sedaj, pa lepo odidite!
—Da bi odšli? Niti na misel nam ne pride!
— Tako dobro nam je tukaj!
Passavant je stopil proti steni:
— Ako vam je kaj na vašem življenju, je dejal s trdim glasom, vam svetujem, da se izgubite in nobene minute več ne potratite z ogle-duštvom! Tokrat vam odpuščam. Pojdite in povejte vojvodi Burgundskemu, da vam prepovedujem. da bi me zasledovali! Hodite!
Brancaillon je stisnil ogromne pesti, da so zapokale kosti v členkih. Bragaille je počasi izvlekel bodalo; Bruscaille pa ju je ustavil, obrnil se k Passavantu in dejal:
— Ukazano nam je, slediti vam. Tudi, da vam ne smemo skriviti lasu. Sicer bi že skusili, kaj se pravi nakopati si na glavo našo trojico. Z bogom, gospod. Gremo. Vendar, snidemo se še!
Plemič je skomiznil z rameni.
Trojica se je odstranila med glasnim preklinjanjem. Na ulici so se ustavili in si dopovedovali z opletajočimi gestami.
Passavant jih je opazoval skozi okno in šepnil:
— Ubogi vragi, mogel sem jih pustiti tu.
Na to se je zagledal v prazno, le v ušesih
mu je čudno zvenelo:
Hiša Saiat-Pol, Hiša Saint-Pol, Hiša Saint-Pol...
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem dnevniku ::
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
FR. KAPUS, LJUBLJANA
Marije Terezije cesta štev. XI, Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, a... ,.	|	podobe,	zrcala
otročje vozičke
itd. Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
Cene nizke!	Izdelki	solidni!
Namesto da veliko anonciram sem se odločil radi draginje otvorili separatni oddelek v souterainu z oblekami za gospode in dame od zadnje sezije z 75°lo znižano ceno, da prodajam do velikonočnih praznikov občinstvu, ki reflektira na ceni in dober nakup. Pošiljam na izbiro tudi na deželo.
Ogromna zaloga svežih najnovejših oblek in površnikov za gospode in dečke, ter konfekcije za dame in deklice po znižanih cenah.
V„Angleško skladišče oblek", O. Bernatovič,
Brez razprodaje 75% ceneje
r
Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine.
Vse tiskovine za knjižnice.
Uradne tiskovine za županstva.
Marolt:	Zgodo-
vinske učne slike. Cena 2 K.
Vizitke
Engelbert Gangl:
Beli rojaki.
Cena vezani knjigi K 3-—, broširani K 2 60.
Knjižnica Učiteljskega konvikta:	Julčka	Mišjakovega
zbrani spisi I., II. in III. zveze!. Cena a 1*50 R. — Rape: Mladini. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spisi. I. zvezek. Cena 1*50 R.
Kuverti; s ti
Kaj Izide zopet
9
Trgovske račune
Adamič: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 R. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin.
Mirovnikove narodne pesmi. I. in II. zvezek. Cena & 20 vin.
Bretl: Rako si o-hranimo zobe. Cena 20 vin.
Razni napisi na lepenkah za šole.
Novo! Popravljalna znamenja na tabelah.
Tabela o pravilnem mešanf ti umetnih gnojil.
Vse nafnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole.
UČITELJSKA TISKARNA
Telefon štev. 118.
v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8.
Telefon štev. 118.
Jan Legova knjižnica: Kape: Dane. Cena 1 K. Slapšak: Turki pri St. Tilnn, ilustrovana knjiga. Cena 120 K.
M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 1*50 K.
Stupar: O prvinah in spojinah, ilustrov. Cena 1*50 K.
Brnnet:	Telovadba.
Cena 4 K.
Mešiček: Beležke iz fizike in kemije. Cena 40 vin.