Politični ogled. —. Pi«dsediiJi§tvo drž. zbora prl cesarju. 6^ sar je sprejel dne 30. m. m. v posebni avdijenci predsednika in podpredsednika državne zbornioe, ki so se mu zahvalili za potrjenje volilne preosnove,za preosnove, napovedane v prestolnem govoru in mu obljubali, da bodo delali na to, da bo zbornica uspešno delala. Cesar se je zahvalil in izrazil željo, da bo zbornica plodonosno delovala za prospeh in blagor države ter vseh avstrijskih narodov. — SUka Iržarnega gospodarstva Avstrija ¦na letos 1071 milijonov čistega dohodka (odbitih je 9M *_rilijonov za stroške, katere ima dcržava, da te (ktfcftlke zasjuži in izterja). Vojažftro požre na leto 840 milijonov; od vsakega gld. davka se pobira za ¦»eiaStvo 32 krajcarjev! 372 milijonov. plačuje država ohresti državnih dolgov. Za politično upravo in praMBodje porabi država 193 milijonov. Za cesarski 'dvor plačuje 11 mihjonov; *za gospodarske namene, za Soio in znanost porabi država samo 143 milijonov* za Ijudsko šolstvo in učiteljišča 6 miliionov; pripom- ^Biti je treba, da nosijo ob&ne in de#ele skoro vsa bremena za ljudske šole. 55 milijonov stanejo vseufiiBgCa, znanstveni zavodi, srednje šole itd. 81 milijobot gre za narodno-gospodarske namene; tržaški Llp.vd, parobrodna družba,. dobi od teh' 2 nrilLjonoV. !Za obrtno nadzorniStvo; izda država 668.000 K, za Tarstvo izseljencev 130.000 K, za izobrazbo obrtnih yajencev 19.000 K. — Razdelitev mandatov v odseklh. V zbornici so se ustanovili razni odseki, v katerih so vse parlamentarne skupine primeruo zastopane. V večjih odsekih, ki bodo šteli 52 članov, dobe krščanski sooialci 10, socialni 'demokrati 9, jugoslovanski klub 2, sloTenski klub 2, rusini 3, poljsko kolo 6, poljska Ifudska stranka 2, nemška zveza 8, Cehi 8, Italijani 1, Rumuni 1 in divjaki 1 mandat. V manjših odsekih a 26 člani pa dobe: kršSanski socialci 5, socialni demokrati 4, jugoslovanski klub 1, slovenski klub 1, Rusini 1, Poljaki 3, poljski ljudovci 1, Cehi 4, nemSka zveza; 4, Italijani itn Rumuni 1 mandat. — Razmerje med Avstrljo in Ogrsko. Avstrija je naznanila Ogrski, da prispeva k skupnim stroškom 57.6 odstotkov, Ogrska pa 4.2U.4J odptotke i^ naj! ta pogodba velja do 31. decembra 1907. Ogri pa so predlagali, naj velfa pogodba do 1916 in bodo oni plaiBali 34.4 odstotkov, Avstrija pa 65.6. — Na Kranjskem snujejo sedaj pridno kme&ke sr-reze. Minolo nedeljo, se je vršil ustanovni shod ^Kmečke zveze" za ljubljainsko oknlioo. Govorila sta fcaioliško-narodna poslanca Povše in dr. Sušteršič. — Na Goriškem so se vršili minolo nedeljo trije Bstanovni shodi BKme6kih zvez". Vrli goriški kmetje so 8i netanovili »Kmečko zrezo" za goriško okolico, za ajdovski sodni okraj ia za tohninski okraj. — Na Goriškem tudi snujejo Kmefiko zvezo. [Povsod se je začel kmet združevati! — Crnogorski knez Nikita aa Dunajn. Minoli teden je bil črnogorski knez Nikita na Dnnaju. Listi iSčejo aedaj vzrokov za to potovanje. Pišejo, da se je knez Nikita sprl s svojim zetom italijanskim kraljem, vsled desar se hode sedaj okleniti Avstrije. — Občinske volitve v Pulii. V Pulji je dose<tej gospodovjala italijanska stranka, ki je grdo gospodarila. Zato so se pri zadnjib. občinskib. volitvah ¦ainoli teden zvezale vse treznomisleče stranke, v prˇi vrsti Hrvati, da spodrinejo te rzdajalske Italijane. rToda gospodujoči Italijani so delali z nasiljem in gpljufijo, da so sv zopet pridobili zmago. Zaradi tega se je naredila pritožba in bcklo bržkone volitve raz¦fftfiavljpne. Značilno je, da je potegnila socialdemokTatična stranka z Italijani. — Bazbnrjouje na Hrvaškem. Imenovanje Rakoflzava za hana je vzbudilo veliko ogorčenje. Bati se je izgrodov. Poslanci bodo nadaljevali brezob-zirno obstrukiciio. 'Minoli praznik in nedeljo so priredili torraški poslanci po svojih volilnih akrajiih shode. Povsod je ljudstvo odobravalo njih boj za narodne pravice.- Novi banRakodzay je hud madžaron in je bil za 6asa banovanja Khuena Hedervaryja njegovadesna roka pri zatiranjji Hrvatov. — Ogrska. V zbornioi se nadaljnje brvaška obstrak«ja proti železničarski predlogi. Ministrski predsednik dr. Weekerle upa, da bo državni zbor odgoden sredi jnlija in da zlomi hrvaško obštrnkcijo. Baron Banffy je na shodn t Szegedinu označil sedanji politični položaj na Ogrskem za teko nevaren kakor leta 1848. Bližamo se pol;tičnema in gospodarskemn polomn. — Ogrska vlada je v smislu prošenj ogrskih in hrvaških kmetov izjavila, da ne bo dopnstila izvoza klavne živine iz Balkana. Pri razpravi o železničarski predlogi je prišlo dne 2. t. m. v parlamentu do burnih prizorov med Madžari in Hrvati. Podpredsednik Rakovszkyje odtegnil besedo hrvaškemu poelancu dr Vinkovičn, češ, da njegov govor ne odgovarja določbam poslovnika. Nato je dr. Magdič zaklical: BTo je škandal!" Podpredsednik R a k o v s z k y: nKdo je to zaklical?-1 Dr. Magdič: BJaz!" Podpredsednik: »Radi tega klica Vas pokličem k redu!" Hrvaški poslanci so glasno ugovarjali proti temn. Ko je Rakovszky še vdrugič poklical Magdiča k redu, je nastalo med Hrvati viharao ogorčenje. V tem trenotku so Hrvate naskožili nekateri ogrski poslanci in skoro bi se bil vnel krrav pretep Končno se je posrečilo pomiriti razburjene duhove, ko je predsednik prekinil sejo. — Upor francoskib vinogradnikov. Francoski vinogradnike so se pomirili, vendar hočejo tiho nadaljevati odpor. Dne 28. m. m. so imeli Hjih zaupni možje shod, v katerem so sklenili še ostrejšo organizacijo, da ne plačajo davkov, da pozovejo žnpane na odstop in da zahtevajo, da se izpusto pri zadnjih nemirih zaprte osebe. — NesporazTamlienJe medJaponsko in Ameriko. Ker policija v San Francisku noče obnoviti nekuterim Japoncem koncesije za, posredovalnice za delo, so se razmere med Japonsko in severnoAmeriko zopet znatno poslabšale. Sedem japonskih trgovinskilh zbornic je poslalo ameriškemu predsedniku Rooseveltu in več ameriškim trgovinskim zbornicam adreso, kjer opozarjajo na *Teliko škodo, ki preti japonski in ameriški trgovini, i ako se nesporazumljenje med obema dfžavama ne odstrani. Razne novice. * Osebne vesti. Prestavljeni so gimnazijski profesorji: Kamilo Capilleri iz Celja na Dunaj, Matej Knrz iz Celja v Gradec, dr. Alojzij Maček iz Palja v Celje, realčni profeeor dr. Karol Schriefl iz Maribora v Gradec. * Iz politične Slnžbe. Prestavljeni so: Okrajni nadkomisar Franc Bouvard iz Ptnja v Maribor, okrajni komisar Ferdinand Zoffal iz Slovenjgradca v Celje, okrajni komisar L. vitez Schonhofer iz Maribora v Slovenjgradec, namestniški koncipist Franc Jokesch iz Brežic v Nemški Lonč. namestniška konceptna praktikanta dr. Alojz Groseauer v Brežice, dr. Maks Ringel iz Nemškega Lonča v Celje. Vodja ekspozitnre Snpančič v Mozirjn je stopil t pokoj. * Iz finančne slnžbe. Prestavljeni so: Finančni svetnik Furegg k'Maribora v Gradec, davčni oficijal Jakob Blazon iz Weiza v Slovenjgradec, davdni pristav Frane Šuža iz Konjic v Celje. * Iz poštne službe. Pomajmjena; sts v višji plačil^ii razred poštna olicijanta gg. Ad. Koser v Mariboru in Fr. Košiček na Pragjarskem. * ImenOTan je za davčnega pristava g. dr. Fr. Košar v Onnožu. * Vrhovni nadzornik avstrijske armade je postal podmaršal baron Albori, dosedaj načelnik Bosne in Heroegovine. * Vrhovni poveljnik domobranstva je postal nad?ojvoda Friderik. * Praznlk st. Cirila m Metoda se bliža. Ko boste začgali kresove po naših hribib, naj zaplamte tudi vaša srca dejanske ljubezni rodoljubja. Poletni čas je, čas veselja in dela. Pogosto so bile vs&ko Ieto veselice v korist idružbi sv. Cirila in Mefoda; njih število se ne sme letos škr&iti, temveC povečati. Družba ima vedno ve6 stroškov, imeti mora tudi re* loiiodkov. Prirejati veselice, ki pa nvij bojdo v zvezi z malimi stroški, da bo imela družba ve6 dohodkov. Castite narodne dame, prosimo vas potipore! Slavna narodna društva, storite svojo najsvetejšo dolžnost svojemu narodu. Dijaki, ki boste osnovali ob počitnicah veselice, ne pozabite rodoljubne naše družbe! * Družba sv. Cirila in Metoda prosi tem potom cenjene dopošiljatelje, da naj v.selej omenjajo, kateri zneski so se nabrali v nabiralniikih, da družba lahko natanko zabeleži in izprevidi, ali store nabiralniki svojo dolžnost, oziroma 6e se i^plača nafcupifi še novih nabiralnikov. Zneski nabiralnikov naj se pošiljajo mesečno na družbo. Kdor želi poštnohranilnih položnic, obrne naj se na družbo in dobi jih s povratno poi5to ve6 komadov. * Vodstvo drnžbe sv. Cirila in Metoda je določilo, da se vrši letošnja glavna skupščina dne 6. avgnsta t. 1. na Bohinjski Bistrici. * Za dijaško knhinjo v Mariboru so daroraU sledeoi p. n gg. dobrotniki in dobrotnice: Neimenovana na Slatini za kruh sv. Antona 5 K. Peter S k n h a 1 a za krnh sv. Antona 2 K, gostje na gostiji pri g. Turinu v Hrastovc« (nabral starešina Franjo Miheliči 9 K 47 v, Fr. Kotnikr nadnčitelj, za kruh av. Antona 20 K, .Stefan Rojnik, rač! revid. pri c. kr. namestniji v Gradcu 10 K, dr. Rosina, uspeh poravnave v kazenski zadevi Jurija Pišeka proti Antonn Faleš 30 K, posojilnica v Pišecah 10 K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stoteri Bog plati! * V skupen klub hočejo imeti liberalci aaše poslance. To se pravi, na Dunaju morajo naši poslanci zatajiti vsak razloček metd seboj in liberalci, tam se morajo hliniti, kakor da so si največji prijjatelji, le doma pred ubogim ljudstvom se smejo napadati, zmerjati ter drug proti drugemu delati. Toda poslanci Slov. kmečke zveze s svo-imi nazori resno mislijo, ker ne varajo Ijudstva s svojim programom, ker mislijo na Dunajti ravno tabo kakor doma, ker na Dunaju nočejo igrati hinavcev, za to klifiejo liberalci ogenj in žveplo na nje ter pravijo, jda na Dunaj« škodijo narodu! Kdor se na Dunaju hinavsko potuhjie ter zataji svoj program, koristi narodu, kdor ostane na Dunaju tak kakor je bil doma, pa Skodi narodu — to uČijo in morejo učiti pa6 samo liberalci! Ce strajnkarstvo šk-oduje narodu, zakaj pa at> celjski liberalci zafteli strankarstvo ? Mi imamo 6ist» roke! * Dvoumno ulogo je biaje igral dr. Ploj že med volilno borbo, toda žal, da za to nismo takrat zvedeli. Govori se, da je pisal nekemu nadučitetju y ormoškem okraju, naj ga le učitelji volijo, ker on nt» bode vstopil v isti klub, kjer bo voditelj katollško narodnih Slovencev, dr. Sušteršič. Torej je dr. Ploja gnalo k liberalcera v jugoslovanski klub osebno sovraštvo, qe pa oziri na narodov blagor. In res v ormoškem okraju ufiitelji niso posebno srdito nastopafi proti dr. Ploju! * Dr. Ploj blie resnico prav neusm|ljeno. T »Domovini" z dne 28. junija piše, da se je v seji KmeČke zveze dne lS.junija kot prva točka resoluoijt» sprejel njegov nasvet, naj se delfr v prvij vrsti oa to, da pride do ustanovitvre skupnega kluba<. Dali smo ši pokazati zappi^nik iste seje in poiztvedovali smo pri nekaterih odbornikih, toda nihče ne ve za oni del resolučije, o kateri govori dr,. Ploj. Dr. Ploj si je torej ta del resolcije celo prosto izmislil!!! Ker piše dr. Ploj o tej seji, da si je vse tudi sam zabiIježil, ztatrjuje se nam, da je cel čas pri seji kaldll i_ si ni delal bilježk! Pa6 pa je- res, da se ni držal družbe kmetov, ampak je takoj odšeli iz Kmečke zvez« v Narodni dom k tarakaj zbranim liberalcem ter jin pripovedoval o seji Kmečke zveze! Vse to še izvemo pač le sedaj! * Dr. Kukovec za Ploja v Ptuju. Dtne 30. jun. je skjicala' Narodna stranka zaupni shod v Narodni dom, da označi svoje stališče napram vstopu g. dr. Ploja v jugoslovanski' klub. Zborovanje, otvori pred- sednik pol. društva ,,Pozor", zdravnik g. dr. Gre- gorc, pozdravi zborovalce in predlaga predsednikom g. dr.j J(U(Tt<ela, kaleri odkloni, češ, d(a ni volilec v okraju, na ;car je bil soglasno izvoljen predsednikom zaupnik Kmečke zveze g. Miha Brenčič mlajši. Pred- sednik se -sahvali za, čast in opominja zborovalce, da stvarno in ne osebno govorijo o točkah dnevnega^ re- da. Pi-jvi se oglasi k besedi g. dr. Jurtela, kateri v kratkem pove v imenu poslanca g. dr. Ploja, '&& je g. poslanec pripravljen se zagovarjati na javnem sholdu volilcev, ne pa na nobenem strankars^em shodu. Na to govori g. dr. Kukovec v imenu Narodne stranke, da bi se vendar že danes pogovorili, o postopanju dr. Ploja. Kot vodja Narodjie stranke pravi, da se so glaša s postopanjem dr. Ploja in predlaga resolucijo, v kateri se časniška gonja zoper Ploja obsoja. Volilci Narodne stranke (kakifrlO—15) so glasovali za resolu- cijo, drugi se niso udeležili glasovanja. Zborovanje torej ni imelonobenega uspeha. Zborovalci/ so bili ogor- čeni, da se je ^saupni shod naznanil samo v nasprot- nih 6asnikih, našim časnikom pa nihče ni dal tega obvestila. Dr. Ploj je bil v Ptujti, a se ni udeležil zborovanja. * Nova družba, dr. Ploja. Dr. Ploj se zago varja v ,,S 1 o v. N a r o d u" ter naptada svoje tovariše poslance iz Kmečke zveze. V hinavsko-liberalni ,,D o m o v i n i" priobčuje celo članek ter očita udeležencem odborove seje Kmečke zvefee neresnično po ročanje, samo on baje govori resnico. ,,N a r o d n i L i s t" in ,,Slov. Narod" naznanjata prvo ,,njegove" shode v Ptuju in Ormožu in ,,Narod" je celo vedel povedati, da se jih Ploj gotovo udeleži. Na shodih je Ploja zagovarjal vodja celjskih liberalcev dr. K u k ojfec Dr. Ploj se sicer ni udeležil shodov, ker so ga treznejši^ pnjatelji pregovorili, da vendar ne gre, da bi nastopal kar skupno z dr. K/u,kovcem in si dal skleniti zaupnico od Narodne stranke, ki ga niti volila nk Kakor se vidi, je dr. Ploj že v pravi družbi! * Llberalci za Ploja v Ormožu. Za Ane 30. m. m. sklicaja je Narodna stranka v> Ormož zaupen shod. Samooblastnu jc podpisala na vabilih ,,Katol. poL društvo za ormoško okraj » Slogo", ki, kolikor nam znano. nima z Narodno stranjko nikakoršne zveze. Radovedni smemo biti, kako bo ,,Sloga" zoper to zlorabo s.vojega imena nastopila. Samoumevno ,,Sloga" tudi na shodu ni Mla zastopana in sta zborovanje vodila le generala liberaleev Spindler in dr. Kukovec. Podpis na vabiliih je povzročil, da je med navzoče' — vseh je bilo kakih 70 oseb — zašlo tudi nekaj županov in drugih odlifinih mož, ki niso pristaši mlade liberalne stranke. Večina teh, med njimi nekaj zvestih in uglednih pristašev Kmečke zjveze, so odšli, čim so zapazili prevaro in smešnost zborovanja. Shod se je v vsakem oziru brezpomembno završil. Brespomembnost v Plojev prilog skovane resolucije je tem večja, ker je ,,Narodni List" izreldel, da je pristop k temu shodu dovoljen le onim, kateri postiopanje Ploja odobravajo. * Ugled Južnih Slov^nov je sedaj dr. Ploju zelo pri srcu in on pravi, da je samo iz skrbi za ta ugled vstopil,kHrvatom in liberalcem v jugoslovanski klub. Mi ga vprašamo, ali bi ne bil ugled jugoslovanskih poslancev bolj zavarovan, ako bi ostali.izven kluba 4 liberalni poslanci, ne pa 16 katoliško-narodnih poslancev, kakor se je sedaj zgoftiilo? Skrb za ugled torej dr. Ploja ni gnala k liberalcem, ampak — ? Vsakdo si lahko da sam »odgovor na to! * Plačevanje davkov v III. četrtletiu 1907: I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski davek ter 5-odstotni davek od najemnine ojnith poslopij, ki so prosta h|šno-na.iemninskega davka in sicer: 7mese- | čni obrok dne 31. julija 1907, 8meseftni obrok1, d.ne 31. I avgusta, 9meseftni obrok dne 30. septembra. II. Ob čna pridob.nina in pridobnin^a podjetii, podvrženih javnenra 'iriajanj/li računov: 36etrtletni obrofc dne l.< julija 1907. Ako se navedpni datvki oziroma pripadle de<že!lnd doldlaJde. ne vplačajo na.iMnsn|B5e 14| fini', po preteku zgoraj omen.jenijh,'pla6ilnih rokov, tedaj morajo se ¦ plačaiii tudi zamndne' obresti in sicer ne samo od državnih davkov, ampak v smislu postave z dne 15. ja(niiar.ia 1904. 1. dež. zak. broj 17 tudi od deželnih doklad, fie skupna letna. dolžnosti na dotičnem državnem davka preseže znesek 100 K; zamudne obresti znašajo od vpakih 100 K dotične dolžnosti in za vsak zamujpn dan-1.3 v in se morajo izraCuniti ter z davki vred plafiati od d,*ne, ki sledi zgoraj našt|etim rokom do vštetega dne vplaCila zapadle dolžnosti. Ako se davčna dolžnost ne vplača v 4 tednih po preteku plafiilnega, roka, i/lirja se ista^ s prDpadlimi dokladami in z doteklimi zamudnimi obresti vrenJ potom predpisanega prisilnega postopanja. * Dedi« za milijone se iš6e.jo. D)ne 27. febr. 1907 jc umrl v Rook-Springs-Wyonningi v Severni Ameriki neki Janez (John) Kastner, rojen 1. 1854. Zapustil je 815.000 dolarjev hH 4,042.025 K premoženja, Sedaj se iščcio sorodniki umrlega. Kastner je baje doma nekje na Stajerskem. * Tržne vesti. Pretečeni teden nas ni presenetil z vpoStevanja vrednimi izpremembami Gene se vrste okoli^gofove visočine, ter znašajo spremembe le nokaj vinarjev ali navzgor ali navzdol, znatnega m tra.inegri promika ni. Sieer so se budimpeški špekulanti trudili z raznimi poročili pognati cene navzgor ali njihov trud ni imel vspebja in se njih delova^ije ni vpoštevaio. Poročila o stanju setvij se glase \igod' no> to je, položaj se ni poslabšal, prej zboljšal in računa se na dobro srediijo letino. Najslabše bo izpadla rž. Tudi Nemčija poroča ugodno in račima na dobro sredjo letino in treba je le ugodnegti vremena, da se bo blago lahko brez zaprek spravilo pod streho. Cena pšenice je neizpremenjena. Rž je imeia nekoliko večji promet in tudi cene so se nekoliko zvišale, to pa zaraldi tega, ker rž jie bo imela tako dobre žetye, k'akor pšenica. Oves popušča v cenaht Turšica zgubava v cehi. Pri svinjski masti je promet popolnoma obti 5al, vendar cene nikakor nočejo pasti, ker primanjkuje težke živine. Slanina dviga cene skokoma. Ve dno bolj se pa vdomačujejo rastlinske masti, ki so baje izborne in zdravju veliko bolj prikladne, ko pa živalske masti. Vrh tega so tudi znatno ceneje. Mariborski okraj. m Maribor. Tukaj je umrla dne 26. m. m. Treza Lorbek od Sv. Roperta v SIof. gor., ki je 21 let slnžila pri eni rodbini. ni Blagoslovljenje temeljnega kamena se je vršilo zadnjo sredo 26. m. m. pri čč. šolskih aestrah v Mariboru, ki zidajo veiiko, moderno šolsko poslopje. Syečane obrede je izvršil prevzvišeni g. knez in škof ob navzočnosti obilo odltčnih gostov. m Kam gremo v nedeljo? V nedeljo gremo vsi v Maribor v ^Narodni dom" ! Stari znanci in prijatelji, pridite iz celega BpodDjega Štajerja, da se razveselimo v veseli družbi. Vcselja je treba človekn, ker se potem tem lažje loti napornega dela. Koliko so pač vredne sladke nriee, ki jih preživimo v prijateljski drnžbi, iia pozabimo vsaj za trenutek moreče skrbi in razne nezgode. Na veselo svidecje! m Velika svečanost v Mariborn. Še enkrat opozarjamo posebno okolišk.o prebivalstvo mariborsko na to narodno vestilico, katera se vrši v nedeljo v nNarodnem domn''. Priprave so take, da že sedaj lahko trdimo, da bode slavno občinstvo povsem zadovoljno s prireditvijo. Knietje in kmetice iz bližnjih krajev, nikar ne zamadite te lepe prilike; pridite si ogledat male otročiče, kako se lepo uče v mili matericščini! Š« le tedaj, ^e bodete videli enkrat nastop otroškega vrica, bodete lahko pravilno sodili o pomenu velevažne družbe sv. Cirila in Metoda. m Ljndskošolske počitnice v mariborskem okraju so se dolofiile za das oi 1. septembra do 1 novembra. Izvzete so le šole v Stndeneih, Fobrežjn in Karčovini. m Nesreča na Dravi. Dne 30. janija ob 4. uri popoldne so se nameravali trije fantje prepeljati črez Dravo pri Šturmu, na meji ožbaltske in sevniške žnpnije. Prišli so v vrtinec, ladja se jim je zajela in so vsi trije utonili. Imena nesrečnih so: Anton Lamprecht, Jožef Trunkl in Franc Jurko. Trupel še dosedaj niso našli. m Nesreča. Posestnica Margareta Dobniker iz Pokoš je hotela zavreti kolo pri vozu s senom naloženim. Pri tem je prišla pod kolo in je dobila take poškodbe, da je bila pri priči mrtva. m Solnčna kap je zadela v petek dne 28. m. m. 141etnega Jožefa Gobec, ki je služil pri posestniku Stefanu Kodrič v Vaberčah pri Slov. Bistrici. Pri sušenju sena je padel naenkrat na tla; prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je pa 29. m. m. umrl. N. v. m. p.! m Čudna kokoš. Pri posestniku Pivecu v Hošnici je neka kokoš dolgo časa bulehala. Ko jo žena zakolje, najde, da ima kokoš čndno volika jetra; tehtala so a/4 klg., 6eravno je bila kokoš srednje velikosti. in Slivnica pri Mariborn. Bralno in izobraževalno društvo, katero se je tukaj pred par nieseci ustanovilo, se lepo lazvija in nismo pričakovali, da se bodo farani tako vrlo zanimali. Knjig imamo že nad 300 in mnogo političflih ter gospodarskih listov. Dne 30. jur.ija pc večernicah smo imeli v bralni sobi vesel dan. Po deklamaciji S. Gre gorčičeve nV pepelnični noči" je drž. poslanec F. Pišek poročal, zakaj niso poslanci ^Kmečke zveze" k jngoslovanskemn klnbn pristopili, potcm o gospodarskih zadevah, ter je obljubil, da hoče skrbeti, da se bodo pogostokrat vršili gospodarski podnki in naj bi le tudi gospodarji prav radi prihajali. Prišel je tndi g. Janez Potnik od Sv. Kungote na Pohorjn ter v podučnih besedah razložil pomen dobrega branja. Naši domači mladeniči so nam nprizorili veselo igro ^Čevljar", katera je povzročila mnogo smeha in prav veseli smo se razšli z nado, da se bomo z največjim veseljem oklenili našega društva. Kmet iz Slivnice. m Horje. Tnkaj so orožniki aretirali kočlarja Jurija Visočnik, ki je na snmn, da je zažgal hišo svojega 80seda. m Poljčane. PoStnega uradnika Šantl je nfrrirnil njegov pes, ki je stekel tr<;iiiti je nioral iia Dnu:<j v Panterjev zavod, psa pa je orožnik ustrelil. m Sv. Anton y Slov. gor. V nedeljo, dne 14. juHja, se bo vriilo okrašenjo veteranske zastave s krasnim trakom, katerega ro poklonile drnštvu žene odbornikov. Slovesno-^t se bo vršila v cerkvi pri poici službi božji. — Popoldne istega dne pa priredi veter. društvo veselico pri Satlerjn v Oagoni. Tombola in tambnraši. Vstopnina prosta. m Sv. Jakob v Slov. gor. Zvedel sem, dta je nek rniprerlnjak o meni nabral celo kopico obrekovanj in laži za ,,Stajerca", dasi sam kličo na pomoč vse svetnike, da zabrani povračilo: šilo za ognjilo. Torej samo nekaj odgovora, ailr- da bi se dbbroznanega dopisnna osebno dotaknil. Pot ik Novi cerkvi na binkoštni ponodeljek. je imela nameti, da sem ondi opravil svojo spoved. Naza.i grede sem v temi ki deževju zabredel in se zakasnil, kar je dfjo povod kriVi sodbi oni jeziftni ženskii pri cerkvi, da me je obrekovnla. Tzkrokan nisem bil, ker nisem pi.ianee in ne hodim v /slabo družbo, temvee sem že ob dolor-eni uri ob 546. maševal. Kar oni fant in tista žena o spovedi govorita, ni lepo, ker moram jaz o vsem strogo molčati. Ce mislita, da nisem prav izpraSeval. naj se obrneta na višjo dnhovno oblast. Da bi kdo hodil po družbine bukvice, ko bi jaz spal, ni ree, ker z družbo Marijino nimam iričesar opraviti, drnštveni knjižničar pa je nek fant, kar ie(znano vsem udom. Ker pa je .jezična ženska lažnjivo o meni govorila, sem jo itak mislil tožiti in so me le< višji od tega odvrnili, da sem jo samo iz službe odpustil, sicer pa prizanesel to pot. Plakatov nisem irabil nn cerkev, to tudi vsakdo ve, le oni naprednjak ne, ki se je pred leti norčeval iz božje poti, ,,FihposoviW deldet, in kateri smrtno sovraži vse duhovnei ter' laže o\ njih, ako ne more najti resničnih napak. Da pa ,,Stajerc" marsikaj tudi po svoje dostavi in surovo zabeli, pa so mi priznali sami njegovi takozvani bivši sotrudniki. Kaj s takim ravnanjem namerava doseči, je itak prozorno. Tudi življenje tistih naprednjakov kaže, zakaj da sovražijo duhovnike. Jakob Rabuza, kaplan. Ptujski okraj. p Ptnj. Podrli bodo hišo Alojzije Hlnbek in pa malo vojašnico, kakor je sklenil ptajski občinski svet. ZsmIjišče potrebnjejo, ker povečajo trg za sejme in odstopijo v najem nekaj zemljišča deželi, ki namerava prirediti vinogradoiško šolo. p Tatovi so pokradli v noči na 22. m. m. pri posestniku Filipu Jeričn v Logn pri Rogatcn vso obleko in perilo, vredno najmanj 700 kron. V isti noči so pokradli pri viničarju Janžeka obleko in perilo, vredno okoli 50 kron. Gorori se, da so to storili cigani. p V Janžovcih je zgorelo dne 28. m. m. po noči poslopje kovača Jožefa Fnks. Zgorel je tudi eden konj, več krav in volov. p Velikanedelja. V ,,Stajerčevem" dopisu od dne 26. maja je znani Stajerčev dopisnik lažnjivo in strajhovito napadal nekatere odjtičn-e foi spoštovanja vredne može zaradi držafvnozborske volitve. Ta lažnjivi in nemčurski1 kljukec se najraje zaletava v duhovščino, sploh pa mu je vse, karkoli je narodnega in krščanskega, zoprno in klerikalno, vse mu je trn v peti, le štajerčijansko in brezversko ter nemfiursko hvalisa. Zdaj se je še začel s posebno vnemo zaletavati v občinske predstojnike. Lažnjivo>napada miiovskega v ,,Narodnem Listu, v ,,Stajercu" pa lesnidkega, senežkega in tergoviškega, ter še%celo v drugo faro sega lažnjivi jezik tega človeke, j"a, še celo v Ameriko. Pometaj malo ti pred svojim pragom, potem še le imej druge za črnuhe. Pomisli malo, od koga si oboga^tel? Kaj ne, od črnosuknežev, ki so ti sedaj trn v peti ? Stikal si pred par leti okoli f arovžov, kiakor res lisjak okoli kurnikfa. Za zdaj, zadosti, 6e pa hočeš, še ti hočemo drugokrat tebi in tvojima dvema nemčurskima pristašema malo i»vedati. Mi pa stojimo trdno na narodnem kHverskem stališču in. smo vsi na straži proti vam! Ljutomerski okraj. 1 Iz Veržeja. Občinske volitve so se pri nas vršile v nedeljo 23. m. m. v popolnem znamenjn sovraštva, ki že več let vihamo pretresnje občino zaradi prepira za občno pažo. Vsled tega je precej zaslnžnih mož, ki je več let skrbno de!ov?Jo v odboru. svoje odborništro izgubilo, na njihovo mesto pa fo stopili drngi možje, veČinoma brez vsakega pomena; vrhunec te zaslepljenosti pa je izvolitev gostilničarja in mesarja, Fekonja. Kdo je ta mož in kaj pomeni za občino? Nič! Ničla za občino, povrh pa imeniten bračkijanec, kar je že opetovano pri volitvah dokazal. Narodnjakom drugega volilnega razreda, ki ga je z izvolitvijo v odbor tako visoko počislal, želimo k temu bračkijanstFU dober tek. Taki in euaki možje so toraj vredoi, da se jih izvoli v občinski oobor; toda drngi v stran. Tako n. pr. naš g. nadnčitelj, ki že čez 12 let s vsemi modmi deluje za napredek občine, sedaj kot predsednik treh drnšter: bralnega, kmetijskega in gasilnega, kot organist in pevovodja, kot prireditelj imenitnih veselic, povsod z besedo in dejaDJem caprej Oestokrat je že žrtvoval svoj dragi čas in mir za marsikogar, tudi za skupne koristi cele občine, a pri volittah p.e zanj ne ve. Občudujemo njegovo potrpežljivost in samozatajenje, da še kljnb vsemn temu v svojem deln ne omahne. Koncem pa naj še bo pribita uajvečja nenmnost, da ves tretji volilni razred poslnšno voli kandidate iz nrvega razreda. a ta zopct možc iznied svoje sredine, seveda v zahvalo. Ali nima tretji razred dovolj svojih sposobnih mož? O tem f?e bode v bodoče drngače govorilo. Več voliJoev. 1 Okoslavci. Ohč. odbor občine Okoslavci je vsled aklepa odborove sejc z dne 30. jnnija poslal predsedništFn poslanske zbornicc zahte.o. da se dajo Slovencem višje šole, osobito vseučilišče v Ljubljani. 1 Bralno drnštvo prl Kapeli priredi v nedeljo dne 7. julija 1907 po večernicah v nZidu" Gregortiče7O s'aTnost. VBpored bo ta-le: Sla?nostni govor, alegorija in deklamacija. Ztitim sledi uprizoritev igre »Krčmar prl zvitem rogu". Odmore izpolnnje kapelski mešani zbor in kapelski goslarsko-tambaražki klub. Za mnogobrojni obisk proa Odbor. Slovenjgraski okraj. s SIoveniKradee. V zadnji številki ,,Narodiiega Lista" pretaka nekdo krokodilove solze, d;i se Castita duhovšftna in pa tudi gospod načelnik okrajnega zastopa narodnih podjetij izogiblje.jo, in rajši k poiitič- nim nasprotnikom zahajajo. Da se o tukajšnjih razmerah ne bode napačno sodilo, kopštatujemo s tem in se sklicuijemo na trezno mislečje občinstvo, da zgornja predbacivanja niso opravičena ¦ in osnovana. Prizadeti gospodje se nikakor, n& izogibljejo narodiiih podjetij, nasp**otno. ista v popolni meri podpirajo, nočejo pa v flotiko priti z osebo, katera jih je brez vsakega povoda že mnogokrat napadbla in hotela osmešiti, vsled fcesar tudi^ v gostilno v Narodnem do mu navadno ne zahajajo. Ta oseba je s svojim nastopom in ravnainjem <y naših krogihl že veliko homatij povzrofiila, mnogo delavnih in vzglednih mož je edino le, radi tega izostalo, število teh se bo pa v do glednem času še pomnožilo, ako se razinere korenito ne zboljšajp in nasprotstva ne poravnajo — to polagamo načelstvu Citalnice in Posojilnice kot lastnice gostilne resno na srce. s.Nesreča na velenjski postaji prelfl sodiščem. Dne 13. septembra 1. 1. je sko&il iz tira na velenjski postaji železniški voz, ker je bil napačno postavljen premikaJnik. Voz je bil poškodov&in, dva potnika sta bila lahko, eden pa nevarno ranjen. Obtoženi so bili radi tega uostajenačelnik Jaklitsch, vlakotvoflja List in teprevodnik Wauko. Obfclolžeiicei' jje sodifcfip opro stilo. s Šmartin pri Slovenjgradcu. V zadnjem ^štajercu" eedemglavni grozni lintvar z dolgim repom, katerega namaka v slrupenem žrelu, smeši in popisuje našo Telovo pobožnost, grdi može, blati dekleta, ki so k slovesnosti pripomogla. To je pač po latrovo! Ganilo nas je, ko je bolan g. župnik nas spremil do prve postaje v procesiji in posolzili smo se, ko nas je pri zadnjem evangeliju že čakal in končal procesijo. Čast Bogu, hvala pa Vam! Ne ustrašimo se nŠtajerca" in BNarodne stranke"! s Smiklavž pri Slovenjgradcu. V 29. številki letošnjega ,,Naroduega Lista," si je neki resnicoljuben dopisnik v svo.ji razžarjeni domisliiji naslikal nekega ,,lažnjivega dopisuna" ,,Slov. Gospodarja'*, vsled česar hoee v svoji modri in plemeniti visokosti list in sotrudnike v nič zdrobiti. €% o.j, gospodine! Ce tudi' postavite svoje ime, oesnica je le, da si niste z resnico posebno prijateljski. Od^ kdaj pa ni res. da1 ste vsiljevali liste protikatolišklfc mož.?i Od kdaj pa je laž, da bi ne bili vsiljivo prišli rmetti jmirne svate na gostijo politikovat? Od kdaj pa je res, da se ta,k goreei gospod/'da prisililtTi hj ktakjemu l^jemu : .neljjubemu dejanju? Od kdaj pa je zlagano, da ste prišli nalašč radi svoje liberalne stranke? Menda¦ od tedaj, odkar ste hoteli marsikaj pozajbiti! Da vam nihče ni povedal v obraz kaj poštenega, vam verujemo, ker bi bila to preklicano velika in težka naloga. Pritrdimo, da je bil neki svat po glavi udarjen ter osuivan in ozmerjan . vsak, ki je bil s katoliško stranko,, proti kateri ste prišli delovat s svojim prijateljem. K&ko dolgo pa je že lažnjivo, da ste rse morali krilu, omiakniti? Kako dol(go že ni ve6 gola resnica, da so po štene ženske jokaje odšle z iste gostije vsled prepira, od vas prinešenega? Nik^kor pa vap ne zavidamo najboljšega prijateljskega razmerja s celo Naceljnovo hišo, kjer ,je bilo tudi gnezdo liberalnih nasprotnikov ob volilnem času in še ni nehalo biti, in k|amor prihaja toliko posebno zrelih ti6kov. Za koga pa naj bi ne bilo sramotno, morda za tistega, ki je kot ,,delujoč gospod" hodil z zaprtkovci razbijat, zmerjat in kakor volkovi tulit v Legen, Podgorje, Plešivec, St. Vid? Ne zavidamo ga, da se je celq s pijanimi šnopsarji bratil: Ali je še tudi n-eresnica, da ste bili pri znanem preprečenem šmiklavškem shodu, kakor učitelj in mojster, in ne kakor nedolžen u<čen6ek? Ali so vas vaši učitelji in predstpjniki kV temu navajali? Pojdite jih vprašat v Slovenjgradec! Potem pa kar napišite, kaj in koliko je resnice^ koliko laži, koliko obrekovanja, koliko nesramnosti — pa z vam privajenimi izrazi — in podpis zraven! Ni hudiman, da bi ne držalo, če tudi raed neprimernimi ljudmi! Videli botiete: ,,Slov. Gospodar" in vsi sotruliinikJ zlezejo pred yami kar v kozji rog! s Zavodnje. Ko je liberalna Narodna strfl^ka priredila predzadnjo nedeljo shod v Razborji in Zavodujein, se je od prirediteljev shoda tudi reklo, da ee je iz sto in sto prižnic in spovednic delalo ob volitvah zoper Ježovnika in agitiralo za Robiča, kakor sem to zvedel iz dopisa v zadnjem BGospodarjn1'. Podpisani protestnjem proti temu neresničnemn govorjenju. Vsi, ko se me poslnšali, so priča, da nisem celi čas volilnega boja nikdar v cerkvi izgovoril niti imena Ježovnik, niti Robič, niti sploh pridigoval o volitvah. Toraj dotični, ki ste to govorili, dokažite! — Ker se splošno govori, da sem jaz pisal dopise od tod, svarim, da bom sodnijsko postopal proti vsakemu, ki bi me še nada'je popolnoma neTitemeljeno imenoval pisca tnkajšnih dopisov. Veseli •me pa, da se je oglasil dopisnik v pošten list, ki bo menda tndi nadalje bičal počenjanje takajšnih narodovcev in štajer•Bijanoev, ki so dosedaj nemoteno nganjali svojo politiko. Janez Rožman, žnpnik. Konjiški okraj. k Za slovenske srednje šole in vseačilidče so vložile in odposlale prošnjo na predsestvo poRlannke zboroioe na Dnnaju občine: Spodnji Dolič, Paka, Ljuboica-Stenica in Brezen pri Vitanji. k Iz Konjic se nam piše, da dopis o g. Clariei ni odgovarjal popolnoma resnici. k Konjice. Ogled kobil in konj c. kr. drnžb? za deželno konjerejo bo v Konjicah dne 9. t. m. ob 8. uri zjutraj in sioer za okraje: Konjice, Šmarje, 6\ov. Bistrica ii- Slov. Gradec. Delila se bodo pri tej priliki tudi darila in sicer J.6 državnih v denarju ter 8 državnih svetirg, pctom v de- ' narjn še 8 dežehiih, 20 konjiškega. 10 šmarskega, 14 bistriškega in 6 slovenjgraškega okraja. j k Zreče. Strajkali so knapi v premogokopu za- i radi plače; kmalu so se mirnim potom pobotali z delo dajalci ter šli zopet v jame. —i Na praznik sv. Petra \ in Pavla so fant.je v" tepežm skoraj do eela pobili oženjenega tesarskega eomočnika Seliha. Nesrečni alkohol! j k Št. Jernej pri Ločab. Ze zopet so nekatere tirali pred sodišče v Celje zaradi plakath-a/nja pred volitvami. 'Ali je to res tak strašen zločin, da moramo sedaj v Celje hoditi, ko je največ dela na travnikih. Radjovedni smo tudi,, odkod ta razloček med obtoženimi prisfeši Kmečke zvezaL in Stajerčijtoske stranke, prvi so namreč dosledno kMcani v Celje z obi],nimi stroški in zamudo časa, dmgi! pa v bližnje Konjice. Nerazumljivo. Kmet. k Loče. Ko tako-le prebiram ljubega mi ,,Slov. Gospodarja", izvem, da tu pa zopet, tam po naši lepi slovenski Stajerski ustanavljajo posojilnice, bralna in izobraževalna društ!va in druge tak& koristne naprave "za slovenskega kmeta, mi >pribJaja na uiisel, zakaj bi le pri nas v Ločah ne bilo kaj takega mogoče. Oj. kako bi bilo eno ali drugo za rtas potrebno, ki zdihujemo pod jarmom nemškutarjev, da bi se ga mogli kmalu otresti. Žalibog, da nekateri nesrečnemu ..Stajercn" verjamejo bolj, kakor sv. evangeliju. Pa\ jaz mislim, da bi vkljub temu šlo, ko bi se le odločni pristašiKmefike zveze enkTat zbrali ter se združili v izobraževalnem drugtvu, kjer bi se poufievali in navduševali za dobro stvar. Upajmo, dat se ta želja kmalu uresniei. Celjski okraj. c Nevihta S točo je razsajala v sredo dopoldne v celjskem okrajn. e Dva dečka utonila. Dne 30. jnnija je pomagal posestnik Anton Škruba iz Ljubije pri Mozirja baron Knoblochovem logarjn loviti ribe v Savinji. Sinova imenovanega kmeta, 121etni Jaka in lOletni Matija sta zapnstila proti zapovedi matere bišo in sta jo krenila k Savinji, hoteč prebresti Savinjo na desni breg, pri tem pa sta ntonila. Njih trnpla je nesrečni oče potegnil pri Letnšn iz vode. c Gluhonema ženska se je nasla. V Mestinje je prišla dne 5. m. m. k posestniku Florijanu Pezdevšek glnhonema ženska, stara okoli 20 let. Ker je zbolela, oddala se bo v bolnišnico. Kdor ve, od kod je doma, naj naznani okrajnemu glavarstvn. c Z nžigalicami sta se igrali 30. m. m. 14 letna in 8 letna hčerkica delavea Dolenca v Celju, ko ste bili sami doma. Pri tem je starejša užgala mlajši obleko. Nesrečen otrok je dobil takšne opeklina, da je drugi dan v bolnišnici umrl. c Velika veselica v prid drnžbi sy. Cirila in Metoda se vrši dne 7. t. m. v Žalcu v dvorani g. Franc Hodnika. Na sporedn je: ,Tat v mlinu", veseloigra v treh dejanjih, tambnranje dij. tamb. zbora in prosta zabava itd. Vstopnina: I. sedež 1 K, II. sedež 80 v, III. sedež 60 v, stojišča 30 v. Začetek točno ob 8. uri zvečer Ker je čisti dobiček namenjen naši šolski dnižbi, se preplačila hvaležno spreiemajo. c Legar se je zopet pojavil v Dolu pri Hrastnika. Pravijo, da je prene^en iz Celja. Oblasti in zdravniki pridno delajo, da se bolezen ne r8zširi. c Nastavljanje koz v okolici Celje bode opravljal distriktni zdravnik g. dr. Anton Schwab dne 8. in 9. jnlija ob 9. nri dopoldne v okolici Celie, 7. julija ob 5. uri popoldne v Sretini, 6. julija ob 4. uri popoldne v Štorah, 11. juli.ia ob 9. uri zjntraj na Teharjih in 12. jnlija ob 9. uri zjutraj v c-)t. Lovrencu na Prožinu. Revizija teden pozneje ob isd uri. c Celje. 21-letni tovarniški delavec Peter Tranner je dne 28. m. m. z nožem napadel 16-letno hčerko tovarniškega delavca Rupnika. Zadal ji je na glavi in hrbtu hude rane. btoril je to v jezi, ker ga deklica ni marala. — Triletna hčerkica železniškega čnvaja Vrečka je padla dne 27. m. m. v bližini kolodvora ležečo gnojšnico. K sreči je slišal neki gospod krik ter rešil otroka. c Teharje. Dne 20. oktobra 1904 so se zadnjič bili oglasili v zvonikn starodavne teharske farne cerkve trije stari zvonovi, ki so tehtali skupno 1411 kil. Od tedaj zrasla je iz tal nova župnijska cerkev s ponositim zvonikom, ki bo dobil svoj kinč — nove zvonove — prihodnjo nedeljo 7. julija. Zvonovi, štiri po številu, tehtajo 4400 klg. in so vglašeni c e g a. Ob 8. zjntraj jih bodo blagoslovili naš milostljivi knez in škof, po av. maši se bodo zvonovi potegnili v zvonik. c V Trbovljah se otvori tudi na pošti Trbovlje II. brzojavni urad. c Mozirje. Vodstvo tukajšne ekspozitnre je prevzel 1. t. m okrajni komisar dr. Emil Lnbec iz Celja. c Petrovče. Dne 2. julija popoldne je prevrgel vlak toz z gnojem. Hlapec se je nstavil na tiru in med tem je pridrdral vlak. Hlapcn in koojema se ni nič zgodilo, voz je pad popolnoma zlomljen. c Laški trg. V naših gozdih so požrle kobilice vso listje, tako da je vse golo. Zadnji petek je prišel sem asistent postaje za rastlinsko varstvo na Dunajn, dr. Wahl, in 8) je ogledal gozde na Psarjem in Vrstniku, v katerih tako strašno kobilice gospodarijo. Dognalo se je, da se razsteza opustošenje 6 kilometrov na dolgo in 3 kilometre na široko na obeh bregovih reke. Poljem in travnikom so kobilice Se kolikor toliko prizanesle; močno poškodovale so nek vinograd. Dr. Wahl je nasvetx>val, naj bi se škropilo na poljih, travnikih in vinogradih, kateri ao v nevarnosti, z navadnimi brizgalnicami, kakor jih rabijo v vinogradih; tekočini se mora primešati 2 odstotka mila. Ta tekočina pomori kobilice v približno eni nri. Izvrstno se je obnesla tndi tokočina, kateri je bil primesan tabačni izvleček. To vl i /.a obrambo na poljih, travnikih ip vinogradih. Gozdov ^i iie bo mogoče rešiti. c Zoper župnika, Ogrizeka je začel .,Stajeacu novo gonjo. Med cli-ugimi rečmi ga dolži 9. junija, da je domači les na tihoma prodajal. Na poslani popravek ga 30. junija zasramuje in se grozi z novimi napadi. Naj,zve ,,Łtajerc" vso zgodbo, kako daleč se ,moti. Leta 1876 ,je dobil župnik Cernoša od gosposke neka.j ve6 hoste kot drugi posestniki, zato da bi priliodnji župniki -iv.eli odkod kaj vzeti za popravila 6 gospodarskih pos »pij, ko ne bojo ubogi župljani mogli v ta namen plaOi-vati. Na to pogodbo je župnik Ogrizek gosposko opozoril kmalu, ko je Crešnioe nastopil, in ,je prosil dovoljenja, če sme kaj lesa prodati za popravila. Gosposka je sprevidela pametni vzrok in je dala< dovoljenje 5. juli}a, 1897. Župljaniiso bili s tem za vetroui. Dovoljenje je več Crešnjičanov bralo in ga more brati dopisnik hi ..Stajerčev'' urednilk. V župnem arhivu se znajde. ,,Stajerc" je pred kratkim pisal, da je> hujskatii zoper stanove neumno. Naj torej on pusti vendar enkrat liujska(n.ie zoper duhovnike in naj ne zavija resnice. c Iz Zadretja. Prijatelj ktmetov! Za fiasa državnozborskih volitev je osrečeval spodnje Zadretje 8 avojo iiavzočnostjo slavni kramar iz Bočne. Kupoval je čebele. uri tem pa seveda. vlekel na uho. 'da bi vjel kakšno žal besedo zoper pristaše Narodne stranke. in dotičnega zločinca hi/fro ovadil. Nek pošten kmet, ki ni poznaL tega prijaznega čefeelarja. ga je vprašfal, je-li resnica, kar nekateri pravijo, da je učitelj v Gornjem gradu dal križ iz šole. Go^orica je nastala n;i podlagi znane velenjske afere. Ker se je pa ravno gorn.jogra.jsko nčiteljstvo postavilo nal, čelo liberalne Narodne stranke in je vobče znano, da je učiteljstvo tam zelo liberalno. ni euda, da so ljudje zamenjaJi kraj. Kramar nese'kmetovo',vprašanje še gorko g. Kocbeku. Ta toži — kramar priseže. kmetova prica pa se ne vpošteva, češ. da je mož pozablpv. Stroške plaftaj in prekliči! se glasi, sodba.! Preklicatr mora, ni6 ne pomaga. Kramar je še bojda rekel kmetu: Boga. zahvalite, da drugi ni slišal! Tn ta — ta kmefiki1 prijatelj — ki toži zaupljive/ kmete liberalnim učiteljem. hoSe biti celo nafielnik' okrajnega zastopa! Privandranec. lcmetje te že zapuščajo. in pride morda Čas, ko si bo Bofina oddahnila. c Braslovčc. Dolgo smo se premagovali, da nismo javno povedali, kako so se, naši liberalčki obnašali ob času državnozborskih volitev, pa zdaj nas neko dopisunče irziva v ,,Narodnem Listu", češ, da smo delali Povalejevi volilci ob volitvi tako, da bi se lasje ježili Jjudem, če bi čitali. Zakaj ni povedal kako. nam je iasno, ker nekaj povedovati, kar človek ne ve. je res težka stvar, čeravno je dopisnik eden najvefijih lažnjivcev. Ali ste vi pozabili, kajco so vašž Ietali od volilca do volilca in prepisovali glasovnioe, ki so bile napisanerza dr. Povaleja? In. najbolj 6u-< dno je to, da take osebe. ki si še od, sebe kaj mislijo, in ki drugokrat še ne pog'led/ajo one. a zdaj pa so stali pneid njimi celo z na,f,ve6jim ponižanj^m. IJe spomnite se. aii niso vodili za Roblefca glavni boj nekaferi mešeterji^un vi ž njimi, k,1 stepe jimi jpoprej pomilovalno posmehovali zaradi njhovega politikovanja. ž njim ste sedaj šli roko v roki v boj. Zares, roko na srce, dopisnik.. in sm«k za kulise. če se spomniš. da so bili v vaših vrstah takšni naroflnjaki. ki.se še sedaj sramn.ie.io slovenskega jezika. Povej nam, fie ho6e§, da fi. imemijerao krčmarja. ki je nekdaj rekel, pa;je njemu na veliko škodo, če obesi na svojo hišo slovensko zastavo in na 15. maja pa je obesii naši zastavi nekaj podobnega, 5eš, slovenski' nemškutarji smo zmagali. Dopisun pravi^ d:a smo slepce in bebce pripeljali. Kedo pa je oni slepeo. ali ni <51ovek bolj čistega življenja in stokrat boljšega značaja. kakor ti in vsi n&ši liberalci? Tn če je slep, mar ni vee državljen? Fej, da se predrzneS ka,j ta,kega komu ooitati. Boga prosi, ria ti ne postaneš telesno slep. paft pa si že dolgo duševno slep. Nadalje pr-a,vir:da so bebca pripelja'i! Ali se ne spomniš. ko je bi! on; za liberalce nesrefeni sliod, ko ni biloi dr. : Povaleja, koga ste imeli v svoji sredi. V tuji fari soisi izposodili nekega človeka, ker hvala Bogu pri nas ni takSnih, da se je po blatu povaljal in tak prišel izzivat gosp. kaplana. Ce vam ni za stan, naj bi vam bilo vsaj za vašo čast, da ne bi pustili takšnemn floveku izzivat g. kaplana viimenu va^e stranke. In na dan volitve se boste gotovo še spomnili, kako so nekateri Roblekovi volilcil izzivali naše. Vzemimo samo en vzgled. Vi gostilno g. Stancarja je prišel neki mož, vzgleden: gospodar. ki je veliko daroval za cerkev. Za njim pa pride neki liberalec in ga začne zmerjati za farškega podrepnika in mu dajati najgrše priimke. Kdor pozna oba, že ve, kateri je boljgi čl^vek/ in lcateri ima večugleda. Torej, Hopilsnik, res, h&ti pometat prefd svojim pragom! Ce pa hočeš, da se Se kje srečamo, pa nadaljuj, vemo ^e mnogo, mnogo! Vi Braslovčanj pa, ka ste tako po ovinkih prišli med nje, ki so vam bili nekdaj nasprotniki, vi, ki ge znate trezno misliti, spomnite se samo na to, da^ je; ibilo nekdaj veliko prijetneje v BraslovPah, ko ste delali skupno z gg. duhovmki. Vi vsaj spoznajte, d"a nam niso nasprotni, fie tudi nekateri liberalci to vedn« tr*lijo. Sami torej sodito oliko stranke ifci za<i5ni)te misliti. Spomiiite se shoda v Celju, na Jožefovo, spomnite se slioda v Braslovčah, in ne sodite pristransko,. potern pa ' gotovo najdete pravo pot, če se hofete držati pota omike in izobrazbe. c St. JuriJ ob juž. žel. Naši klerikalci so izvrstni učitelji za naše liberalce kaže to. da oni vse posnemajo po naši stranki, kakpr tista opica, ki je op&zovala svojega gospodarja, ki se je bril; ko se gospofdar obrije, potegne z hrbtom britve po svojem vratu, ko se pa gospodlar odstrani;, se pa gre tudi opica briti, dela vse, ravno tako, kakor ]i videla svojega gospodarja, in ko se obrije, tudi ona potegne z britvijo po svo.jem vratu, pa s tem razločkom, da je potegnila z ostrino britve po vratu in si je tako prerezala vrat in poginila. Ta opica je lepa podoba šentjurskjJi li^eralcev, ker vse, kar vidijo pri naši straiiki, hoče.jo tudi oni imeti. Ko so naši iantje žgali že dolgo let kres na čast sv. Cirila in Metoda, so tudi oni prišli1 do zaklju,čka, da je to lepo in začeli so žgati kres. Ko so našifantje ustanovili tamburaški zbor, ustanovili so pozneje tudi liberalci tamburaško društvo ,,Riftuk",sedaj že blagega spomin^.; Ko so naši fantje1 ustanovili kat. bral. društvo, katero deluje za izobrazbo članov izvrstno že 6 let, so tudi oni postjavili konlcurenčno društvo ^KnfliJžniijco" lansko leto. Na.še brahio društvo je začelo prirejati prvo v St|. Juri^i predstave^ peije lttit;¦ tudi to se je dopadlo našim liberalčkom, tudi oni so začeli z igrami. Tudi iz. ,,Slov. Gosp." naše dopise posnentiajo. Iz ,,Slov.; Gosp." se je posebno priljubil dopis: ,,Pismo Turinovega Balantfr do Klanšekovega Blažeka dopisniku ,,Narodnega Lista". ker je ta dopisnik že mnogokrat rabil ta dopis skoraj dobesedno. Ko smo mi pri zadnijih volitjvafi praviji, riai bo imeb, v St. Juriju dr. Povalej veliko veči|io, so tudi oni trclili, da bo1 imel Roblek tu veliko večino. Kako se je pokjaaalo? Dr. Povalej je imel 503 glase, Roblek pa 144 glasov. Pa dcpisniik ,,Narodnega Lista" v enomer- piše: šetitjurski nazadnjaM, aj sebe pa 'štejejo «a naprednjake. Kdo .je v St. Juriju naprednjak in kdo nazadnjak, to lahko ¦ sodijo naši braici ,,Slov. Gosp." sami. Nas pa zelo veseli, da smo tako postali mi vaši učitelji in da nasi tako lepo posnemate, deiali bomo še bolj požrtvovalno y blagor našega kmeta trpina, talco da še boste • imeli marsikaj posnematiiin se ueiti od našega priprostega kmečkega Ijudstva. ki ljubi vero svojih praldedov in svojo rodno zemljo, pevajoč svojo slovetisko pesem Bogu in domovini v čast! 0 Trbovlje. Fantje vzgojeniv socialdemokraški stranki so zopet pokazali, česa so se naučili odsvojita učenikov. Nedavno so prišli trije pametni kmečki fantje iz Praprotnega nad Hraptnikom v Retje. Slišali so pri Zupančiču, V gostilni' čez ulico godbo. Zato so šli v omenjeno gostilno. Ojidi je bilo več fantov mdarjev. Ž veseljem soi sprejelil došle. Zabavali so se veselo nekaj časa. Nato so se fantje iz Praprotnega poslovili ter odšli proti domu. Ne dalee ord gostilne pa jih nenadoma napadejo fantje, s katerimi so malo preje skupaj pili. Jmeli so vsak svoj kolec. Ker so bili napadeni samo trije, sta d,va. zbežala. Najstarejši, ki je ugleden fant iz dojore hiše, pa,se vstavi in jih vpraša, zakfaj jih napadejo na cjesti? Mesto odgovora' gja pa znfuii pretepač udari z ročico, ki jo je vzel na, nekem- vozu, po gla(v?i tako, da je oni padel na tla. Obdeloval ga je še naprej in dejfel: ,,Na, sedaj nas pa boš poznal;" Upamo, da boste dru,gi spoznali, kaj je socraidemo kracija. Okrajnemu glavarstvu predlagamo, naj ukaže strogo paziti na to, da ne bodo gostilne 5ez ul|co po preteku polici»]ske ur« oflprte, še bolj, da ne bodo popivali v lokalu in Se celo godbo imeli. Na župianstvip se ne bomo ob(r(a6?ili, kei? -vemo, fla ni^ ne opravimo, kajti pregovor pravi: ,,Vrana vrani oči ne izkljuje." Kdor trobil x\ župainoV libertilni rog, in ,je pri volitvah delal zanj, temu ,je vse dovoljeno. Tako je n. pr. znani agitator. propaflega kandidatia Pust (p. d. Urbajs) dobfl precej koncesijo za gostilno čelz ul,lco v Praprotnemfc dat^l i]d tam že do-< volj gostiln. Med (em ko je pri nas v Trbovljah nekdo prosil koncesije, ki pa ni liberalen agitator. Zupanstvo mu je prošnjo odbilo z opombo: ,,Na tisto hišno številko ne dobite koncesije." (Zftkaj ne? Zato ker je cerkovnikova!) 0 tem bomo sploh še več poročali. Pribijfemo samo to, d|a liberalci i^i sociajdemokrati spadajo vsi v en koš. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo pa še enkrat prosimo, naj pazi na te liberalne gostilniftarje. Ce bi na& somišiljen^k le eno minuto pozneje zaprl, ga žiupanstvo koj kaznuje,1 liberalcem pa je vse dovoljeno. Drugič, več! c Iz Zg. Ponikve. Bralno in pevsko drnštvo n& Zg Ponikvi priredi 7. julija Ijadsko veselico s sledečim vsporedom: 1. Go*ori o kmetijstvu VI. Pušenjak. 2. Petje domačega moškega zbora. 8. Deklamacija Gregorčičeve p;smi BDomovini\ 4. .Bucek ? strahu", šaloigra. 6. Petje dom! moSkeg* zbora. 6. nKmet in fotograf, šaloigra, 7. Prusta zabava. Za6etek toino ob 3. nri popoldne. Vstopnina 40 vinarjev. Ker je čisti dobifek nameujen društveni kDjižnici, se priporoča za obilno ndeležbo Odbor. c Bralno in pevsko društvo pri Sv. Martinn t Rožni dollni ptiredi dne 14. jnlija (o priliki slabega Tremena 2'.julij«) pri Stožiiju Ijndsko vpgelico s petjem, govori, šaljivo igro in pošto, j-ospodaratvenim predavanjem g. Levstika itd. K obilni adeležbi vabi uljudno Odbor. Brežiški okraj. b Zadnja beseda o nemški šoli v Hrastnlkn. ^Narodni List" in tetka ,.Domovina'* očitata dr. Benkoviču, da se ie zavezjal delovatji zfn nemško šolo v Hrastnrku, in da so radi tega ne^koji Nemci zanj glasovali. Od državnega poslanca dr. Benkovifta smo naprošeni objaviti, da on v nikakem oziru nima ve¦zanih, rok glede nemške šole v Hrastoiku. Ako niso dani povsem zakoniti pogoji za ustanovitev take šo-*e, potem se bode zoper to z vsemi sillami upiral; 6e pa je v Hrastniku res 40 za šolo godnih nemških otrok, potem pač noben boj zoper žolo ni& ne pomaga. Pri ustanovitvi predpogojev za nemško šolo rnia soveda v prvi vrsti govoriti' krajni šolski svet, dalje občina Trbovlje;' upati> j-e^ da bode g. Roš kot vsemogočni trboveliski župran in vestni (?) deželni poslanec mogel prtprečiti vsako protiztaionitost; drž. poslanec dr. Benkovie mu pojde, drage volje na roko, ako se mu od, merodajnih činiteljev dado na razpolago primerni poclatki. Otročje! smešna je trditev ,,Narodnega Lista;, da je dr. Benkovič prosil za glasove hrastovških Nemcev pri nekem razgovoru v Zidanem mostu; dr. Benkovič vendar ne bode vprašal pri uredništvuf ,,Narodnega Listia", s kom sme zasebno občevati.. Sicer pa naj ,,Narodni List" prime svoje brežiške pristaše za ušesa, ker so pri ožji volitvi roko v roko šli v boj zoper dr. Benkoviča z brežiSko nemSkutarljo, celo z glasovito policijo. b Rajhenburg. Udje Kmeeke zveze nameravamo prirediti v kratkem tu.kaj veliko veselico z godbo^ da damo tako duška svojemu veselju, ki je zavladalo med .iami vsled slavne zmfage pri zadnjih dr" žavnozborskih volitvah. ' Oppzorimo že djanes svoje prijateljei ini somislijenike, da pridete ta dan, kS se bo|de pravočasno naznanil, od blizu in daleč med nas tudi radi tega, da si podamo zopet roke v zniakskupnega nastopa povsod, kjerkoli se bode šlo za našo kmečko stvar. Pripravljalni. odbor. b Imeno pri Podčetrtku. Dne 27. jnnija t. 1. je bil v splošno zadovoljnost zopet izvoljen dosedanji naš vrli žnpan Janez Počivavšek, ki s tem nastopi peto dobo svojega plodonosnega županovanja. Svetovalca sta J. Božičnik in A. Pedar. Vsi odborniki in svetovalca z županom na čelu so odločni pristaii »Kmečke zfeze". b Dobje pri Planini. Ce mi dopisnik iz Dobja dokaže, česar me dolži in očita v ,,Stajercu", štev. 26, z djne 30. junija 1907, Hobi od m^ne iOOO K, z besedami: edentisoč kron. Ta znesek bom izplačal takoj, kakor jp ljubo, ali uredništvu ,,Stajerca", .ker toži, da nima podpor iz bogatih, farovških blagajn, ali1 pa njegovemu dopisniku iz Dobja. Stavim pa sledeefe pogoje. Ce mi do 25. julija 1907 dokažeš, k'ar si mii tani o6ital in če te dokaze pošlješ do tega flne preč. kn. šk. ' konzistoriju v Maribor ter se podpišeš in tudi priče imenoma navedeš (ne samo pisati: to se je dokazalo, ali tako se govori, ali pa bajip), potem bom jaz 1000 kron položil pri nreč. kn.šk. konzistoriju v Mariboru. Dokaže bo potem poljuben advokat [v pričo preč. kn. šk. konzistorija pregledal, in če se ti bo posrečil dokaz resnice, dobiš takoj onih 1000 K. Da pa ne bo zopet ,,Sta.jerc" velikodušno pisal: ,,Mi ti, zastonj dokažemo in smo že dokazali", ga prosim, naj mi s tem ne prizanaša. Dokaaovanja ti še olajšam. Dokaži za zdaj samo sledeče svoje trdi,tve: 1. tta sem ,,iz prižnice plavšal, da kateri ne bo1 Korošca volil, ne bo kristjan, bo storil velik greh." 2. dokaži mi to, kar mi ofiitaš, da sem baje storil in zajmvil v Gornjemgradu,. 3. dokaži mi, da sem dajal ,,slabe zglede" s tem, kjar pišeš, da sta v temni noči špacira^la in špajsala itd. 4. dokaži, da nisem hotel na smrt bolanega starega moža iti ;prevideŁ, isn je ;(pW(3m uinrli ^rez sv. zakramentov. Ce mi vsaj to dokažeš, potem prosim in zahtevam, da me moji cerkveni predstojniki po zasluženju kaznujejo in li dobiš 1000 K.- Večkrat si pisal, d'a je ,,Stajerc" resnicoljuben in da vse dokaže, kar pige; dokaži še seilaj, pa nikar np delaj; zastopj. trud ti bom dobro poplačal. Jernej Vurkelc, župnik. Iz drugih slovanskih dežel. t Peti vsesokolski zlet v Pragi. Peti vsesokolski zlet v Pragi dne 29. in 30. m. m. jo vspel kar najsijajnejSe. Ta zlet je naivečji, kar jih je imelo doslej slovansko 8okol6tvo. Prišli 80 Cehi iz Amerike, Sokoli vseh slovanskih narodnostij (izvzemši Poljake) Rusi, Francozi. V petek so dospeli v Prago Slovenci in Hrvatje, presrčno sprejeti. Pri mednarodni tekmi je bilo nad 100.000 občinstva; navzoča sta bila tndi rninistra Foft in Pacak. Pri svobodnih vajah je telovadilo 8064 Sokolov, 2500 Sokolic. V sprevodu je korakalo 25.000 Sokolov. Sprevod je trajal 3 nre. Pri tekmovalni telovadbi so bile priznane nagrade: 1. češkim Sokolom ; 2. francoskim telovadcem; 3. belgijskim; 4. lnksembarškim; 5. slovenskim Sokolom in 6. ogrskim telovadcem. f Bosna in Hercegovina. Za poveljnika Bosne in Hercegovine je imenovan podmaršal Anton pl. W i n z o r. t Zadavil se je na kosn mesa. 66 letni Ivan Zotta je bil prišel dne 28. m. m. v Trst, da tu obišče svojo hčer. Šla sta sknpaj obedovat v neko krčmo. Mej obedom se je pa staremn Zotti zaletel kos mesa in mn obtičal v grlu. Revež je na vse načine skušal, da bi se rešil, a oni koa mesa mn ni šel več ne naprej in ne nazaj. Hči njegova in tndi drngi gostje krčme so mu skušali pomagati, a ko so videli, da 80 vsi njih poskusi brezvspešni, so odpeliali starca na zdravniško postajo, kjer sta si dva zdravnika dala toliko časa opraviti, da sta mu slednjifi res izvlekla iz grla oni nesrečni kos mesa. A bilo je prepozno; stareo je bil že izdihnil. Drobtinice. d Redka materinska Ijubezen pri živalih. Na nekem posestva v Kavelstorfa v Nemčiji imajo ovco. ki poleg svojih jagnjet oskrbuje tudi mlade pojske, katerim je mati poginila. hknpno gredo na pašo in se igrajo ter sesajo pri stari ovci. Prašički se lepo razvijajo, ker ovca nkrbi za svoje rejenčke kakor da bi bili res njeni. d Slovenci y Aleksandriji. Rodoljubni naši rojaki v Aleksandriji v Afriki, ki žive raztreseni v velikem mestu brez skupnega središča, ki bi jih drnžilo, so si osnovali drnštvo z namenom, da si ustanove slovensko ljudsko šolo v Aleksandriji. Ze nabirajo denar za zgradbo, a ker so stroški veliki, se obračajo tudi na rojake v domovini da jih podpirajo pri tem domoljubnem podjetjn. Šolo odpro že jeseni, obiskovali jo bodo poleg slovenskih tudi hrvatski otroci. d Vojska z Italljo? Zveza je dobra, še boljši je zanesljiv zaveznik, najboljša je pai samopomoč brez zjaveznika. Nobena druga država nara ne vzbuja toliko nezaupnosti, kakorltalija. Ako govorimo o ita- lijanski zvezi, moramo reči: ,,Bog me varuj mojih prijateljev, sovražnikom se bodem že sam ubranil." Italijani še vedno niso pozabili svojega poraza leta 1866. $e( bolj pa jih bode v oči Adl-ijansko inorj)e, koder prosto plovejo tudi avstrijske ladije. Adrijansko morje hočejo imeti iu pa košček avstrijske zemlje ob robu zelene Adrije. In v to svrho hočejo pomnožiti italijansko brodovje v Adriji, ki bi v slueaju vojske podpiralo armado na kopneni. Star vojaški pregovor pa pravi: ,,Preden ti sovražnik poje večerjo. vzemi mu njegov zajutrek." Naša vojna uprava mora paz- ljivo zasledovati vse italijanske priprave nla morju in na suhem. Tega nam ne narekuje morda strah, tem- več le samozravestna previdnost. Da pa je povsem npravičerra naša opreznost, potrjujejo poročila iz za- nesljivih virov. Italija ima za moljiHzacijo na servero- vzhodnji meji na razpolacro tri železnice, dve z dvoj- nim tifcrom. Takozvana sredozemska progta ne pride v poštev. Te1 železnice pa nikailor ne zadoSčajoJ v sili, ker tudi niso dovolj zavaroviane na obrežju. Vi tem pogledu torej Avstrija nadkriljuje Italijo, ker ima na razpolago osem železnic do italijanskfe meje. Ni pa brez pomena stroga vojaška organizacija osobja pri treh velikih železniških družbah. To organizacijo je izfvršil bivši ministrski predsednik general Pelioux. V slučaju vojske dobi vojna uprava v roke tudi ves promet na teh železnicah. Od 1. 1905 je Italija t;.-ii znatno pomnožila število strojav' in voz. Splolj obi-afta Ital|ija največjo pozornost na svojo severovzhociao mejo. V mnogo višji meri pa skrbi Italija za svoje vojno brodovje, tcpničarstvo in utrdtoe ob avstrijski meji. V jeseni 1904 so pričeli graditi zaporne trdnja- vice pri Cliiuidforte in Ospedaletto. P ' Vign di C*a- dore nadaljuje, pri Veroni in Primolanju pa prezidava stare uKrdbe. Posebno važna i^alijansks1 točka in oporišče za armado je Chiusalorte, 12 kilometrov od avstrijske meje pod Pontabljem. Vso gorovje tvori ob Chfiusatorte močno zaporo ceste in doline. Italija je lani tudi pomnožila vojaštvo ob avstrijski meji. Bili so namreč o-.J ^a^n '^e meje na vzhodno za dobo po- letnih vaj premeščeni štirje polki planijiskih lovcev. Namen je gotovo ta, da se častniki in vojaki dobro seznanijo s krajevnimi razmerami ob avstrijski meji. Pa tudi mi ne prikriivamo, da Avstrija ne drži kri- žem rok. Nadaljujejo in zbolj^iiieja se ob italijanski meji utrdbe ter razširfajo omrežje železnic in cest. Previdnost je vedno dobra lastnost tudi nasproti ne- •zanesljivemu prijatelju. Sicer pa hočemo> upati, da več ne pride 6as, ko bi moralo pdločevati orožie, kdo je močnejši, Avstrija ali Italija. Pajek — ribič. V južnoamerikanskem mestu Buenos Aires je zasledil prof. Berg precej velikega pajka, ki dela mreže v mirno vodo, sedi na kamenju, ki štrli iz vode, in čaka na svoj plen. V mreže, ki so precoj močne, lovi majhne ribe in od teh živi, kakor naši pajki od mrčes, osobito muh. d Želje francoskih framazonov. Na shodu francoskihj Iramazonskih družb je govoril neki Beauquier sledeče: ,,Naša država bo dovolj trdnai takrat, ko bomo imeli v vsaki gbrski vasi enega framazona. iti bo uničil škodljivo delo kiatoliškega riuhovnika. Dan pa, ob katerem bo župnikj prisiljen, da ne umrje lakote, pojesti sam svoje hostije, — ta dan naj se priibliža in na ta dan dvignimo svoje kozarce in jih izpijmo! Možje! Premislite te besede dobro! Te besedei je izpregovoril framazon. Tudi na Slovenskem imamo framazone! Ti izdajajo svoj list, ki se zove ,,Svobodna misel." Ta list taji Božanstvo Kristusovo in se norčuje iz vere v Boga. Ktfo bere ta list? Naši liberalci, ki1 sami sebe tudi zovejo .,svobodomiselce." Ta list se bere tudi pri raznih liberalnih bralnih društvih. Kaj sledi iz tega? Da so naši liheralci razširjevalci framazonske misli, pomagači framazonskih naklepov. d Dobro sredstvo zoper vlomilce. V Parizu so tatovi vdrli v neko hišo, kjer stanujejo neoženjeni železnigki" uradniki. Kolikor mogoče hitro so se splazili po temnih hodnikih, tipajoč po yralili, če ni mogo6e v kateri ključavnici ključa. Sele v najvišjem nadstropi^u jim ie bila sreča mila in zločinci so si že veselja meli roke, Ceš, tukaj bo delo lahko. Tiho so odprli vrata, toda komaj so bili vsi v sobi, so prestrašeni zbožali na hodnik in kar najhitreje drli po stoj)nicah na ulico, kriCeč, da so videli vi sobi — strah. Sevcda so spravili celo hišo in okolico pokonci. Vratar je iklical za njimi, toda tički so žbežali^ dokler nisOj pritekli v roke policiji, ki je pribitela na lice mesta. Ko so šlo v sobo gledat ,,strah", so vifleli, da visi na vrvi, pritrjeni na kavelj v stropu, fruplo mladega uradnika, ki se jo malo predi posetom zločitncev obesil; ti so videli v temi le nedoločene obrise trupla ter menili, da imajo pred seboj prikazen. Jako dobro sredstvo, da: se preženo vlomilci, žal, da se da uporabiti le enkrat. d Iz Jemzalema piše redoVnik: Zadnje dni meseca aprila se je mudil tu oddelek avstrijske morna-» rice. Okrog 40 fastnikov l z aidmiralom Lucianom Ziglerjem na čelu in 120 mornarjev je dospelo iz Jafe v sv. mesto Jeruzalem. Vsi so prišli kot pravi in pobožni romarji. V krasnifr unifprmah so šli najprvo vsi v cerkev božjega groba. Najbolj se je odlikoval v pobožnosti admiral sam. Ko je prišel iz cerkve, si je obrisal vpričo vseh vojakov solze,! ki so mu rosile v očeh. Rekel mi je, da mu je ta obisk božjega groba dražji, nego cel milijon. Toda tudi drugi častniki in mornarji so dali Jc-ruzalemčanom« najlepši zgled. Vsi tujci so ob6u(dovali njihovo obnašanje. V soboto so šli vsi k spovedi in v nedeljo so vsi skupaj — admiral, častniki in mornarji —t na Oljski gori prejeli1 sv. obhajilon V uniformah so javno molili po ulicah jeruzalemskih sv. križev pot. Cele trume Turkov so jih spremljale in se čivdile tej pobožnosti. A ne samo Turki, tudi Judje, in drugoverski kristjani so prihiteli, ida vidijo ta izredni kogodek,. Po križevem potu so šli vsil v patriarhatno cerkev in se tam vftieležili velike sv. ma-še. — Najvišji cerkveni dostojanstvenik, jeruzajemski patrijarhj se je izrazil, da je kot okamenel občudoval to avstrijsko mornarico. Se bolj so bili pobožni nego moji bogoslovci, je rekel. Vsai čast takemu vojaštvu! d Zrak kot razstreljivo. Če se spravi zrak na gotovo zelo nizko stopnjo toplote, postane kapljivo tekoč. Kot tak ima lastnost, da prične že pri 100° pod ničlo izpuhtevati, in navadna toplota zraka ga spravi v paro. Če se ta kapljivotekoči zrak zapre v patrouo, provzroča pri navadni toploti tak pritisk na stene patrone, kot nobeno drugo razstreljivo. Z jedno patrono je mogoče razstrelitt 20 ton premoga. Prve poskuse razstreljevanja s kapljivo-tekočim zrakom so napravili v premogokopih severne Angleške. Narodno gospodarstvo. k Gospodarska razstava v Pragi. Pred kratkim se je končala velika gospodarska razstava v Pragi, kijejasno pokazala vso silo in moč českega naprednega, razumnega gospodarstva. Glavni del razstave so zavzemali gospodarski stroji od najpriprostejših do najizpopolnejših, s katerim dela danes gospodarstvo. Za nas važen io zanimiv je bil oddelek ,,Ho8p. vvnčovani1' (gospodarski pouk) s statističnimi podatki o češkem gospodarskem šolstvu in njega razvoju od leta 1890. do koncem leta 1906. češko gospodarsko šolstvo se lepo razvija, imajo 1 gospodarsko akademijo v Taboru, 2 gospodarski srednji šoli, 11 kmetijskih šol, 1 sadjarski zavod, 1 gozdarsko šolo, 1 šolo, ki je namenjena umnemu obdelovanju travnikov, 3 gospodinjske šole, 15 gospodarskih zimskih šol z gospodinjskimi knrzi in 119 gospodarskih nadaljevalnih šol. Vrhutega ima po potrebi še vsak okraj svoje takozvane okrajne (okresne) sadjarske šole. g Velikanski krompir. Iz zapadne Indije je nedavno dospelo na trg v New-York več velikanskih krompirjev imenom BJam". Navadni komadi so tehtali okolu 15 kg., a bili so tudi komadi, ki so tehtali 50 in celo 70 kg. Na zunaj je krompir n3&m" — jzvzemši seveda obseg — podoben navadnemu krompirju. Ima rjavo oziroma črno kožo, je notri rožičast in prijetnega ukusa. g Ali imam pravico do svojega roja, ki se vsede na tnj svet? Glede rojev in ubeglih domačih živali velja § 384. občnega drž. zak., ki slove: Domači čebelni roji in drnge domače ter ukročene živali niso predmet prostega lova, temveč ima lastnik pravico zasledovati jih na tnjem svetu, vendar mora povrniti posestniku tega sveta nastalo škodo. V sločaju, da laatnik matičnega panja 2 dni ne zasleduje roja, ali da je ubegla domača žival 42 dni sama od sebe izostala, jo mcre na skupnem zemljišdu lastnik tega zase vzeti in obdržati. Najnovejše novice. Iz državnega zbora. Včerajšna (3. t. m.) seja državnega zbora je bila burna. Na dnevnem redu je nnjni predlog o nepravilnosti pri volitvi v Galiciji. Rttsini in socialni demokratje jako živahno razkrivajo nepravilnosti pri galiških volitvah. Razprava o tem predlogn bo trajala tri dni. Iz SOdne Slnžbe. Gosp. Ivan Roth, o. kr. pisarniški oficijal v Sevnici, je imenovan pisarniškim viSjim oficijalom v devetem plačilnem razredn pri c. kr. okrajnem sodišču v t?marji pri Jelšah. V Poljčanah je povozil Grandnerjev hlapec šolarico Ano Potisk. Deklica je težko ranjena in bržkone ne bo ozdravela, ker ima hude notranje poškodbe. Hum pri Ormožn. Vinograd dr. Zidariča, nekdaj last dr. Murmayra iz Gradca je knpil posestnik g. Mart. Vtičar na Humu za 24.000 K. — Vinogradi letos dobro kažejo; ako ne bo toče, bonio imeli imenitno trgatev. Središče. Za zidanje žnpnijske cerkve sv. Duha pri Središču so prezvišeni knez in škof ob binnovanjn blagovolili pokloniti 50 K, za kar se njim izreka prisrčni BBog plati!" Sv. Bolfenk pri Središču. Pri nas je 2. t. m. hndo pobila toča, ki je padala kakor lešniki debela. — Dne 24. m. m. je tukaj nmrl Matija Novak, rojen leta 1828. N. v m. p.! Avstro-Ogrska in Srbija. Trgovinska pogajanja i»ed Avstro-Ogrsko in Srbijo so v prav dobrem tiru. Začasno se sklene pogodba do 31. gradna 1907. Vlada želi, da pride kmaln do trajne avstro-srbske trgovinska pogodbe. Ogrsko. Hrvaški poslanci so v sredo 3. t. m. nadaljevala z obštrukcijo proti železniškemu zakonn. Naenkrat se vzdigne trgovski minister Košut in izjavi, da umakne dotični paragraf, ki govori o ogrskem Blnžbenem jeziku. Namesto tega pa se naj dostavi k § 1, da se ostale točke postave nveljavijo naredbenim potom. Vsled tega koraka ogrske vlade so bili celo ogrski poslanci presenečeni, kajti ta korak vlade je protiustaven. Na ta načini hočejo udušiti hrvaško obšlrakcijo.