Tečaj XXXV. podarske ? obrtniške m narodne k v ■f < \ ) 'jj + Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; poSiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za cetrfc leta 1 gold. 30 kr. I j ubij ani sredo marca 1877. Obseg: Kaj naj se iz kmetijstva uči mladina kmečkih starišev v nadaljevalnih šolah. (Konec.) Nobene snetjave pšenice vec ¥ Žaba in krota, prijateljici kmetijstva. Spomini na planine. (Konec.) Poziv slovenskim pisateljem. Hermanov govor v seji državnega zbora 23. febr. o vládni predlogi zarad dovoljenja neobrestnega državnega posojila v podporo nekaterih občin v Avstriji. Kaj bo vendar s Turčijo? (Konec.) Govor grofa Leona Thuna v zbornici gosposki o postavi za kuratorje. Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari« Kozjereja. Narava koze, izreja, hrana, strežba in korist. Kaj naj se iz kmetijstva uči Svinje rej a. Najboljša svinjska plemena; izreja prascev; pripravna hrana, strežba prešičem in njih mladina kmečkih starišev v nadaljevalnih šolah. debelenje; ugodni svinjaki, bolezni svinj (ikre, trakulja, šolo (Konec.) II. Tečaj. Sadjereja. Pripravljanje mlj za djerejno ? podkladke sejanje pešek v sejaln in izreja divjako za y požlahnovanje (cepljenj presajanje divjakov v požlahnovalno šolo in z nakladom), izreja pritlikovcev pijenje v precep, pod kožo isoko dreves, sajenje sadneg dre vi nadaljno oskrbovanje: izvolitev stalni kraj in njegovo saditi > kakošno se ima ? obiranje, shranjenje in porabljenj tal Vinorej Leg adj t za ograd, zasajenj kakovost in pripravlj grada; najvažnej mena trt v deželi, pomnoženje trte in oskrbovanj med letom; trgatev, mošt, vrenje; bolezDi: trtna uš; zboljšanje vina. trt shranjenje vina ; trtne 5 Gozdarst nara vinem gospodarstvu; znanstveno; poraba lesa Važnost in imenitnost gozda v o gozdnih drevesih dišča in nasadišča i skorj umno 8ekanj itd lesá napravljanj sa- v gozdu t škod žuželke, preganjanje kukca (zakožnega črva) pravi jan je Zelenj in kubi nj s k ti zem sajenje sajenk za zelenj sejanje; naprava toplotne grede Pri pre in vrstenje zelenj njave čez zimo ijih daljno oskrbovanj 5 na eni in isti gredi, shranjenj zele o. Konj ere ja. Nekaj o naravi in starosti ko porabljivost konj, ki se skih hlevov bij za delo, naprava konj > najvažnejše konjske bolezni; njih vzroki kako jih uhraniti, in kako z njimi ravnati ? Govedoreja. Narava govéd; domača plemena in ijih požlahnovanje po križ izbera in znamenj ? kako z drugimi pleme y se spozna vprezna živina z trihine). 10. Rejaperutnine. Izreja in vrednost kokoši y gosi in rac. 11. Cebeloreja. Cebelna plemena v panju, njih namen in opravila; vredba panjev in njih primerno postavljanje; čebelni roj (naravni in umetni roj); spoare-zovanje ; iočenje medu od voska ; daljna poraba in h jvkoristenje čebelarskih pridelkov; prezimovanje in kr menje čebel ; sovražniki in bolezni Čebel in varstvo pred • • njimi 12. Sviloreja. Sejanje murbovega semena in izreja murbovih dreves in grmov; pridobivanje jajic svil-nib metuljev in njih izvaljenje; kakovost in toplota prostora, kjer se izrejajo; ravnanje z gosenicami in kakovost krme v raznih dobah njih starosti; vprejenje gosenic in ravnanje s kokoni, da se seme dobi in da se odmotajo; usmrtenje bub; vrednost in oddaja koko-nov; shranjenje jajic čez zimo; bolezni svilnih gosenic, njih vzrok. 13. Gospodarjenje. Pozvedba in razsodba gospodarstvenih razmer; o premenjavi obdelovalnega prostora; ohranjenje in povišanje rodovitnosti in pridelnosti tal: določevanje, koliko se potřebuje gnoja; izvolitev in dolocitev rastlin, ki se imajo pridelovati; razmerje poljedelstvu ; kmetijsko - gospodarstveni in- in prevdarjanje kmetijskega go- zivinoreje ventar; prerajtovanje spodarja; najvažnejši nauki iz narodnega gospodarstva o delu , varčnosti, potroševanji in založnem kapitalu; korist kmetijsko-gospodarstvene obrtnosti. drobcev teč dogi Steviljenje in geometrija. j i : Na podlagi desetiških in navadnih iz številjenja o hišovanji in kmetijskem ozirom na molžo , pitanje in vprežno moč; znamenja gospodarstvu s posebnim ozirom na novo mero in utež starosti goveda; izreja; krma za razne namene izrej reja v trebuje > hlevi ? primere in proporci) po leti 1H pâSâ ŽUČ â J v a a u u ckw i\i iu \j ou ^i;- & mj wmv w «m» ▼ » v «u ^ u w » ^ «j ^ w ^ — v koliko pozimi ; mlekarstvo, pripravljanje malih posestev s palico in verigo in izšteviljenje hleva koliko krm se po y spreminjevanje teh na navadne jtbe s tristavkom; steviljenje o odstotkih; merjenje pro- surovega masla in sira; naprava hle v/ t v^w «uMuiu « «-i ou a ^ uapi ci v a uiu v y y \j i kj u u i vedu; njih vzroki, kako se ravná ž njimi; govej bolezni pri go- stornine Ovčj strežba ovcam kug črtnih podob in krog tečaj i: Prešteviljenje obresti y ekaj iz me Narava ovác y korist) sploh ? izreja y J vrednost mléka, korist hlevi od volne (striženje, umivanje), m^i, uyuJO ^ kod pridejo, kako jih obvarovati ; vrtoglavnost hrana in njalstva, na pr. : zapopadek in obstojni deli menjice lastne in tuje menjice; sprejemanje, prevod menjice, oporeka, odškodba (regres) ; prešteviljenje menjice ; prešteviljenje kubiškega zadržaja tistih telesnin, ki se naj- ovČje bolezni, od 74 bolj rabijo pri kmetijskem gospodarstvu (prizma, cylinder , stožeč). Spisje. V 1. tečaj i: Opravilni spisi, ki se največkrat rabijo v življenji: piačilni, sprejemni listi, pobotnice, spri-čala in dolžoa pisma, oziraje se vedno na potrebe kme-tovalca. V 2. te čaj i: Pisma, vloge na srenjake predstojnike in deželne oblasti. Zakonoznanstvo. V 1. tečaj i: Znanje državnih osnovnih zakonov in Kranjske občinske postave. V 2. tečaj i: Postave, ki se tičejo kmetijstva, na pr. : Postava o varstvu tičev, dné 17. junija 1870. (dež. zak. st. 20); postava 17. junija 1870., ki se tiče var- stva obdelane zemlje zoper pokoučanje po gosenicah, hroščih in drugih škodljivih žuželkah (dež. zak. št. 21); postava o varstvu gozda, dne 3. decembra 1852. (dež. zak. štev. 250); postava 20. decembra 1874. o prizana-šanji divjaščini (dež. zak. št. 6, 1. 1875.). Iz tega je razviduo, da — če se fantje skoro preobilnih tù naštetih naukov tudi ne naučijo v ljudski nadaljevalni šoli — vsaj marsikatero koristno vednost iz dovršene domaće šole seboj nesó za umno gospodarstvo, katero je našim kmetom živo potrebno. Nobene snetjave pšenice već! Pod tem napisom je dobila družba kmetijska na-znanilo nekega pripomočka, ki odvrača snét (Brand) v pšenici, in katerega je, kakor to naznanilo pravi, iz-najdel neki Francoz Numa Dupuy. Ta pripomoček se priporoča kmetovalcem tako-le: Snet v pšenici izvira iz neke sila drobne go bi ce, katera se semena drži, ž njim v zemlji klije, se potem v notranjstvu pšeničnega stebla razvije, in stopi noter do klasja, kjer plodnico prihodnjega pšeničnega zrnja v cvetji uniči, in tukaj snet v osíoe zaseje. Snet obstaja tedaj iz brezštevilnih semenikov sne-tivih gobic. Ce se ti semenjaki pri miacvi razpočijo, se v velikem številu po pšeničnem zrnji razdelijo, in to naredi, da potem tudi nova pšenica in še bolj snetjava postane. Hvali se sicer mnogo pripomočkov zoper to nad-logo; al nobeno — kakor Numa Dupuy trdi — ni tako gotovo kakor to, katero obstoji iz neke zmesi žveplo-k is lili soli, katere gobji zárodek naravnost pokončajo tako, da ne more več kaliti, s tem pa se vzrok snetja-vosti odstrani. Tudi ima ta kemični pripomoček, ker je kislega okusa, to la8tnost, da ves drug škodljivi mrces odženo od pšeničnega semena. Zdravju pa Dupuy-ev pripomoček ni nikakor škodljiv, kar se ne more od vseh druzih sredstev zoper pšenični , snet trditi. Vrh tega se Dupuy-evo sredstvo prav lahko rabi in ž njim napravljena pšenica se more že po preteku 24 ur sejati. Na južnem Francoskem — pravi — rabijo to sredstvo že od leta 1820. se dandanes povsod. Cena mu je tako nizka, da se ga vsak kmetovalec lahko posluži; za celi oral njive veljá 50 kr. ; za 1 vagán (2 mernika) pšenice pa 20 kr. Nadrobni poduk, kako se to sredstvo rabi, dasta Koss in Dupuy na Dunaji (VI. Wmdmiihlgasse Nr. 35), pri katerih se to sredstvo dobiva; pripravljena sta tudi, da se jim še le po tem plača, ko je bila zdrava pšenična žetev dokončana. Je li to res tako gotovo sredstvo zoper snet v pšenici, kakor se hvali, ne vemo po lastnib skušnjah; to pa vemo, da so znane nekatere žveplokisle soli, ki niso po vse potrjene zoper to žitno nadlogo. Ker pa Dupuy evo sredstvo ni drago, je poskušnje vredno. Zaba in krota, prijateljici kmetijstva. Žab a spada v vrsto kmetijstvu najkoristnejših žívali. Ona pokončava, kakor malo katera žival, mnogo-vrstne kmetijstvu škodljive mrcese: muhe, molje, mušice, metulje itd.; v poskoku vjame tudi take mrcese, kateri drugim živalim uidejo, in tako žaba tudi vničuje zalego škodljivih gosenic. Kdor tedaj tako prijateljico kmetijstva preganja, sam sebi škodo delà. Ce se na polji prikažejo žabe, je res že žito ali kak drug sadež škodo trpel; al žaba ni te škode naredila, ampak přilezla je na polje še le potem, ko so polži, poljske bolhe, gosenice in crvi sadeže uničili, kajti prav po tem mr-česu streže žaba. Krote pa — slišimo nekatere kmete ugovarjati — krote so skodljivke pa še strupene. To tudi ni res, kajti se bolj koristna polju in vrtom je krota kakor pa žaba, in strupena nikakor ni, kar so natoroznanci že davno dokazali. Ona izpušca le neki oster so& iz sebe, kedar jo kdo draži in muči; ta sok pa ni strupen in življenju éloveškemu nevařen, ampak kožo le nekoliko zdraži na takih krajih, ki so posebno občutljivi. Krota je prav izurjena in nevtrudljiva lovka mnogovrstnega mrčesa ; v kletih pokončuje stonoge (prasice) in grile, na vrtih gliste, goseoice in crve vsake baže, in ker je silno po-žrešna, zato pokonča sila veliko mrčesa. Kdor ne verjame , da je krota res koristna žival, naj gre na Francosko v Pariz, Lyon in Bruselj na sejm, pa bo videl, kako ondi vrtnarji, posebno taki, ki z zelenjavo kupčujejo, krote kupujejo in to še po prav visoki ceni , da jih potem na svoje vrte spustijo, kjer jim trebijo imenovane mrcese. Ozir po domovini. Spo m ini na planine. II. Koja na Grintovec. (Konec.) Na planini Grintovec je vse veliko in orjaško, vredno Njega, ki je vse to vstvaril. Njej veljajo besede, katere je popeval naš Vodnik sedeč na Vršacu: Sklad nad skladom se zdviguje Golih vrhov kamen zid, Večni mojster ukazuje: Priď, zidar, se les učit! Kako krasen, kako veličasten razgled ima člověk s te nehotične planine, lepo popeva Valjavec, rekoč: Vidim pred seboj Gorensko, Tamkaj Notranjsko poznam, V vinorodno stran Dolensko ^ Zdaj oči tje vprte mam. In res! Ce pogledaš tje na višave, kjer Triglav kupi v nebo, vidiš celo vrsto golih snežnikov: sivega Mangarta, Mojstrovka, Zebnika, Prisanka, Razorko, Martuljka, Rujevino, Crno prst, katerih vsak ima Čez 2200 metrov nadmorske visočine. Se obrneš proti severu, imaš pred seboj gorato deželo Koroško, kjer vidiš v Ziljski dolini Vélikega Zvona stegovati se v zračne visine in za njim zapaziš celó Tirolske pla- licah vidiš, kako si tu planinska in poljska Flora roke mne. Se zasučes proti izhodu, gledaš tako rekoč orati podajate. Pod klancem Ljub elj ce najdeš kakih 10 Š ta j area. Proti jugu hrib za hribom se dviguje, gora korakov od ceste: Rhododendron hirsutum ; skalnaté gleda čez goró , in dolina za dolino, za planjavo pa pečine ob cesti vidiš spomladi vse rumene od Primula vidiš plan. auricula , brezine senožet pa vse pisane od raznih pla- ........napisal, ako bi na- števal vseh rastlin z vidnimi cveti, rastočih na tem bo- Ko so se naše oči na tem velikanskem prizoru ne- ninskih cvetlic. Debelo knjigo koliko napasle, *zame gosp. France šopek v roko ter naslika na kamnito ploščo slovenski grb, pod katerega taniškem vrtu. potem zaporedoma zapišemo svoja imena in dan nazoč- NiČ manj bogat je ta kraj na tajnocvetkah y nosti naše; Matevž pa znaša med tem ostanke razru- katerih Pa nočem naštevati i da ne kradem prostora sene lesene piramide, postavljene nekadaj od zemlje- „Novicam" in njenih bralcev preveč ne dolgočasim s mercev in zaneti ogenj. Jaz pobrskam Še malo med samimi imeni. Le dveh reči naj še omenim. Prva Je> kamenjem iskaje živalic in res najdem žužka „Byrrhus da sem zasledel na Grintovcu mah, ki je po sporočilu scabripennis z imenom, ki ga za spomin ročno smuknem v steklenico. na to planino gosp. Juratzke, veščega bryologa, čisto nov; a predno ga popisati in imenovati more, ga moram, ako je to Ker na slemenu ni bilo kaj prida dobiti, se ločim mogoče, s plodom dobiti. Zato bo treba še se plaziti na od tovarisev, ki so okoli ognja se vlegli, prošivši jih, Grintovec. Dfuga je pa ta, da sem leta 1870. v Ko- kriški dolini steknil mah „Myurella Careyana" imeno- naj kmalu pridejo za menoj , ki sem odhajal v nižino nabirat. Nisem pa dolgo nabiral, kar se prikažejo meg- van » ki je bil prej maharjem ali bryologom iz se- lice, katere se naglo gostijo in v krátkém času zagr- verne Amerike znan. Dobil sem ga pozneje še v Bi- nejo skorej vso planino, žugajoče z dežjem. Videti to, striškem grabnu nad Predorom , kjer obilnejše raste, klíčem tovariše, naj urno gredó za menoj, ker nam ne- Tedaj, kakor smemo našo Kranjsko deželo v oziru pri- varnost preti; ko pa od njih nobenega odglasa ne dobim, rodoslovnih stvari „světli biser" imenovati, enako smemo se spustim 8amši proti koči, kar najhitreje nositi mogle. nisem dospel se do so noge me ponosni biti, da je ona dozdaj edina domovina v Evropi nje j ko se med strašnim bliskom in gromom vlije tako obilna ploha, da sem bil v krátkém do polti přemočen. Stopivši v kočo zanetim ogenj in sušivši svojo obleko pričakujem tovarišev. Ura je kazala na času že štiri ; a unih le ni bilo. nesreča pripetila, zato stopim tega nježnega mahú. R o b i č. Književne stvari. se Jame me skrbeti, da ne bi se jim bila kaka pred kočo in na vse grlo Poziv slovenskim pisateljem. Zanašaje se na podporo cenjenih naših pisateljev Grintovcu, kjer so se med viharno ploho pod neko 8em vkljub mnogostranskim drugim opravilom prevzel skalo stisnili pričakovaje konec nevihte. Debelo uro vredništvo Matičnega „Letopisa". Zato se v tem pozivu sem še čakal, predno so priskakali vpijem in kličem. Zdaj se mi oglasé visoko gori na vsi přemočeni z višine do koce. se vé da tudi obraČam do prijateljev nadepolnega tega narodnega zavoda z vljudno prošnjo, naj me blagovoljno podpró v Po krátkém oddihljeji se vzdignemo ter jo brišemo tem podvzetji, ki ga nikakor ne smatram za veliká navzdol proti Suhadolniku, kjer so nas žejne skis- težnjo, ako mi doide zaželena pomoč. lim mlekom pogostili. večernem mraku se poslovimo Vsaj bi rad pisal, da bi le vedel kaj? it od teh dobrih gostoljubnih ljudi in jo mahamo v Le- mi ta ali uni naših rodoljubov na to odgovoriti. utegne skovec do znane krčme. Tokaj postrežemo svojim Pravila „Matice slovenske" v men njen ki Je: praznim želodcem s kruhom in Kranjskimi klobasami. Po tej skromni večerijci se odpravimo ter v deževni moči do prave omike s tem noči krevsamo vsi přemočeni po blatnasti cesti skozi knjige na svitlo daje. razodevajo na-,slovenskemu narodu pripo- ) d a primerne mu polunoČi vsi vtrudeni přivlekli se in k pocitku vlegli. temi besedami je za- Kokriško dolino proti Pre dvor u, kamur smo okoli znamovano, kaj pristaja spisom, Matici namenjenim. Matica po teh besedah nima biti visokoznanstvena Ker sem Grintovca, tega velikana Kamniških akademija, a tudi ne abecednica za priprosto planin, že štirikrat, dolino Kokriško pa že sam ne vem priro- se gibljejo spisi, in primem i bodo potem slovenskemu tej meji niso izključene znanstvene raz- koliko potov obiskal, se mi dozdeva vredno, še o ljudstvo. V nekaki sredi med tema dvema mejama naj narodu. doslovnih Btvaréh nekaj besedi spregovoriti. Gledé rastlinstva je Kokriška dolina z bliž- prave, pa tudi ne zabavni ćlanki, da so le, kakor so njimi hribi in planinami res botaniški vrt. Ne rečem Stajarski rodoljubi že leta 1863. v svojem „náčrtu" preveč, ako trdim, da na peČinah teh planin ) po in melinah teh gorá in po travnikih te doline je toliko raznovrstnih rastlin, da )ih rastlinoljub čez polovico od teh, ki v naši mili domoviui rastejo nabere. rebrih namen Matičin opisali, kakor koli kori s tni. Cilj in konec vseh Matičinih knjig pa naj prava omika naroda našega e 4 u £4 J^V/AV ▼ i w vu A ♦ yr A %m ▼ viximn uui uuc% tiaowgci j tO J6 ^ u u a U LU samo tù prav lahko ki je leta 1863. veljala za o mi ko in še zdaj veljá pri po ona omika j Na Grintovcu najdeš memo drugih cvetlic > ki veliki večini ljudstev, a ne tista omika, ki dandanes z brezverstvom, lažiliberalizmom in „volswirthschaftlichen tudi drugod rastejo: Aronicum seorpioides, Anemone aufschwung-om" svoje orgije obhaja — na strah trez-alpina, Arenaria multicaulis, Androsace Chamaejasme, nemu svetu. — Ker mi je bila čast, da sem na podlagi Centaurea phrygia, Campanulla pusilla & pulla, Cochle- načrta Stajarskih rodoljubov z ranjcim dr. Tomanom in aria saxatilis, Cineraria alpestris, Eritrichum nanum, dr. Costo izdelaval pravila Matici, ki so potrjena bila svečana 1864., tedaj mi je tudi po polnem znan duh Gentiana nana, pumila > , imbricata, Hladnikii purpurea, katera se edino le na tej planini nahaja; potem Mul- besedi, ki jih izrazuje ia. -» gedium alpinum, VAJW^IO muutau^ J. U»^« C**fS«UC», JL ^ W«^ JV^ J^wn uuuu OUCIU UUlVUlbl JJCWéVt , U€» MJCk~ trocalis pyrenaica, kaj brhka cvetlica, Potentilla nitida, znamovam stališČe „letopisa" in da jasno postane vsem, minima, Rosa pyrenaica, Saxifraga Burseriana, squarosa, ki nameravajo za-nj v znanstvenem ali zabavnem Oxytropis montana, Phaca alpina To se mi je potrebno zdelo omeniti zato da caesia, Sedům dasypbyllum t Senecio abrotanifolius, Sen. razdelku spisati kak článek. Doronicum, Soldanella pusilla, Tbalictrum foetidum in Da posamezni članki v ,,letopisu" ne smejo pre- se druge. Se oziraš v dolino gredoč po cesti, po cvet- ob sir ni biti, to razvidijo gospodje pisatelji sami iz * 76 tega, da ima va-nj raznoterih spisov priti po principu „variatio delectat". Da odbor Matičin nágrade daje sprejetim člankom — izvirnim in prevodom — ni mi treba še posebej omenjati, na to pa moram gospode pisatelje opozoriti, da se odboru mora doděláni rokppis izročiti, da ga more presoditi v celem obsegu. Če pa odbor ne more kar vseh rokopisov v svoje predaleke vtakniti, naj za tega del ne bode nihče bud, vsaj vsak pisatelj vé, da je že sam marsikak spis na stran dejal, ki ga je namenil za javnost. Konečno še enkrat ponavljam vljudno prošnjo, ki sem jo temu pozivu na čelo postavil. Dr. J. Bleiweis, Matici slovenski prvosednik. Politične stvari. Hermanov govor v seji državnega zbora 23. februarija o vládni predlogi zarad dovoljenja neobrestnega državnega posojila v podporo nekaterih občin v dolnji Avstriji. Ko je 23. februarija t. 1. v državnem zboru prišla na vrsto vladna predloga, ki ima namen, na pomoč priti uboštvu po dolenjem Avstrijskem, posebno krog Dunaja, kjer je okoli 20.000 delavcev brez vsega za-služka, je poslanec gosp. Herman, kateremu je občni blagor Avstrijskih prebivalcev, zlasti pa še njegovih Stajarskih volilcev, živo pri srci, oglasil se za besedo, rekoč, da se ta stvar ne more na vrat na nos rešiti zato, ker vse dežele uboštvo tare. Predsednik mu skonca seže dvakrat v besedo, ko pa vendar obljubi govorniku svobodno8t govorjenja, nadaljuje Herman svoj govor tako-le: „Če se država ukvarja z uboštvom, katerega je, če tudi ne nalašč, sama kriva, je to vsakako bolj praktično in morda tudi bolj nravno, kakor če bi skušala nezvěstím menihom k ženitvi pomagati, mešane zakone med kristijani in drugoverci sklepati in rahljati zakonske vezi. Država, ki sama more za svoje dolgove velike obresti plačevati, boče nekaterim potrebo trpečim obči-nam na dolenjem Avstrijskem dovoliti posojila brez obresti. Jaz bi se temu ne upiral, če bi le dávko plače v alci, ki morajo prevzeti to obrestno breme, sami ne trpěli istega pomanjkanja in če bi uboštvo ne bilo přijelo se tudi drugih dežel. Vsaj je znano, kako je razdjalo dežele oderuštvo — po državi prenaglo in brezpogojno dovoljeno, in je li odrtija kaj druzega kot následek, kot prikazen mo-raličnega in materijelnega ubostva narodov? Na tem splošnem uboštvu trpi tudi domovina moja, in jaz za-htevam zá-njo iste pomočí, toda ne denarne, ki bi bila malo več ko kaplja na razbeljeno železo, ampak take, po kateri jej bo mogoče, da si sama pomaga. Ta rev-ščina tare posebno kmetiški stan, zlasti po slovenskih kraj ih. Tu se oderuhom na korist pridelki za več let naprej zastav lj a jo, gozdi pokončujejo in kmetije razdroblj uj ej o. Da se zahtevajo popol-noma neverjetne obresti, to je potrdil nedavno dopis v nekem časniku iz spodnjega Stajarskega, ki pravi, da so morali nesrečneži plaćati zato po 120, 150 od sto, da jih oderuški upnik ni koj na kant dal. Pripoveduje se celó , da je kmet še zeló vesel, če posojevalec ne zahteva več ko po 120 ali 150 od sto, in da se za daljno čakanje jemlje po 300, 500 in še več od sto. Gospoda moja! Kmet se je res odkupil desetine in tlake, a dobil je na nekaterih posojevalcih še huje de- setinarje. Srenja, okraj, dežela in država pritiskajo kmeta s čedalje večimi davki, nikogar pa ni, ki bi se za-nj potegnil. Brezverska ljudska šola je morda edina dobrota, ki mu jo U8tavoverna država privošči. Znano je sicer, da kmet kesno in slabo plačuje obresti, zato ne dobi od nikogar denarja. Hranilnics po deželi za-nj niso dobrota, založnice pa, kjer so, jemljo navadno tudi previsoke obresti. Zadolžen je popolnoma, skoro le na tanki nitki še visi. Drug za drugim pride ob hiso in posestvo; brezkončne vrate posilnih prodaj v uradnem listu in na sodnijskih tablah pričajo to. Ljudstvo živi omamljeno tje v en dan, Čuti le težo bremen ; pijančevanja in pravdanja se pa loti prelahko tak, ki vkljub vsi pridnosti, varenosti in mar-ijivemu gospodarstvu si ne more pomagati. V majhnem kraji mojega volilnega okraja, v katerem je bil do leta 1850. le en odvetnik (advokat), jih je zdaj že sedem; vsi imajo dosti dela; poleg njih so še trije notarji. Cim ubožnejše postaja ljudstvo, tem več ima opraviti odvetnik , in čim več dela ima odvetnik, tem bolj ubo-žuje ljudstvo. Sicer pa ne nameravam , s tem natol-cevati odvetnike, kajti oni niso krivi teh nadlog. No-tarijati kmetiško ljudstvo silno težé. Da bi si v tem obziru dežele smele same dajati postave, bi jih vsaj gotovo po kmetih ne bile tako neprevidno izpodmaknile postavi. Uradnih opravil notarjevih bi prav lahko en del sodnije, druzega odvetniki opravljali. Ravno na-sprotno pa skuša gospod minister pravosodja sodnijam kolikor mogoče polajšati breme — na stroške ljudstva, se vé da. Al tudi te stiske ljudstva, katere še nravna spri-denost, javna nevarnost in neprestano podpihovani narodni in verski prepir povišuje , ne prihajajo same od sebe, ampak so následek, so sad centralistične vládne sisteme, ki je v primeri s tem, kar stori, veliko predraga in nas toraj vse odira. Narodi in države cvetó ali pa razpadajo , kakor jih vladajo, dobro ali slabo. To naj bi oni pač premislili, ki imajo osodo narodov v rokah; vedno in živo bi se morali zavedati svoje vzvišene naloge in svoje velike odgovornosti. Deželam so vzeli pravice, přenesli jih na Dunaj, kjer ne poznajo razmer po deželah in nimajo sočutja do njih, kjer enostransko vlada ena stranka, kjer vlada za njo hodi, mesto da bi jo vodila, in kjer volja ene svojati veljá za postavo. Centralistične sisteme následek je ta, da imamo po deželah preveč, pa po večem neprimernih postav, dvojno vlado, in preveč prerazliČoih gospósk, preveč doktorjev in pisarij , a vendar ne zdravega gospodarstva (uprave), ampak neko upravno zmesnjavo, katere ljudstvo in gosposke same več ne umejo. Odtod pre-težka bremena in stroški občinski, okrajni , deželni in državni, pri tem pa še nobene postavne varnosti , ne miru ne lepe nravnosti. Skoro bi se človek prašal, čemu li prav za prav živimo v državni zvezi? Ce strada kmetiški 3tan, strada tudi obrtnijstvo, mesto, dežela in država in splošno pomanjkanje je následek, morda tudi kazen za to, da so ta važni in mnogobrojni del prebivalstva pripravili ob politične pravice in mu vzeli moč otresti pogubljivo sistemo, posebno ker je meščan po svojem liberalnem časniku že tako ,,inte-ligenten" poatal, da voli vedno za sistemo, ki je prišla že na kant, ki njega ravno tako spravlja na kant, kakor kmeta. Al tudi sistema ni vzrok sama sebi, ampak postala je taka po tem, ker se središčno (centralno) vodstvo odveže svojih dolžnosti, ki mu jih naklada nravna postava. Na Dunaji pri tem, kar storé ali opusté, se celó ne prasajo, je li tudi prav, tudi se ne sklicujejo 11a pravico in ne ravnajo po uji, ampak všeč jim je le, če morejo — město skrbeti za blagor narodov in na-sprotstva poravnati — narodom v državi dobro nagajati in jim življenje kolikor mogoče greniti ter deiati sitnosti še celó tam, kjer jih ni bilo, kar se je še le v novej-sem času zgodilo gledé Tirolov. So mar one vedne nad-loge z volitvami ugodne v kaki drugi deželi, povzdig-niti narodni (ljudski) blagostan in ljudi pomiriti? Volja državne oblasti ni dobrovoljna niti nravna, tedaj tudi nima moči in veljave, in to je pravi in zadnji vzrok našega nravnega in materijelnega uboštva, vzrok, zakaj smo mi v sovraštvu in razporu med sabo. Državno poslopje se mora majati, če nima nravnega in pravičnega temelja. Narodi tudi vedó, da to zlo ni v njih, ampak prihaja od drugod in da jih vladanje žene v to uboštvo; ne more tedaj biti drugače, ko da tožijo one, ki so to zakřivili, ki pa imajo moč in dolžnost temu konec storiti. Mi Stajarci bi si že vedeli pomagati ter sili in tako tudi oderuštvu v okom priti, da bi le že bili rešeni verig centralistične ustave in nekaterih državnih temeljnih postav, ki so že tako le nekake teoretiČne vrednosti (na papirji) in imajo praktično veljavo le tam (nemir), kjer služijo strankarskim namenom. Mi bi bili praktični in najbrže bi si napravili v deželi okraje pri- merno velike in v vsakem le po eno gospôsko za politične, sodnijske, davkarske in notarne zadeve skup in bi jej pridali za okrajna gospodarska opravila voljeno okrajno zastopstvo. Ta edina deželna gosposka bi imela ob enem tudi hranilnico in založnico, ki bi se zakladala iz denarnih vlog prebivalcev, iz sirotnega in depozitnega premo-ženja, iz doklad deželnega zaklada, in bi imela nalogo ter bila v stanu, prebivalcem v zadregi vselej naglo in brez posebnih stroškov ter za majhne obresti dajati posojila. Vse okrajne hranilnice in založnice bi bile v taki zvezi, da bi lahko druga drugi pomagale. Taka okrajna goapóska bila bi zopet zlasti kmetu taka na-slomba, kakor jo je imel nekdaj pri svoji grajščini. Pod okrajno gosposko bile bi obcine, ki bi bile omejene samo na občinske zadeve in bi imele pomagati le pri oskrbovanji javnih zadev. Nad okraje bi mi, in to v prid decentralizacije, v olajšavo prebivalcem in za nadzorstvo okrájev napravili najbrže in sicer v vsakem okrajů okrajno gospósko (kresijo) z okrajnim (kre-sijskim) zastopom za gospodarske opravke celega okraja. Se ve, da bi po taki osnovi morali imeti samostojen deželni zbor z vsemi pravicami, njemu na strani pa samostojno, enotno, njemu odgovorno de-želno vlado, ki bi z deželnim zborom in ceaarjevim potrjenjem vredovala deželne gosposke. Izpeljavale bi pa po tem nacrtu sklepe okrajnih , kresijskih in dežel-nih zastopovokrajne, kresijske in deželne gosposke. Ko bi imeli samostojno, enotno, nravno deželno vlado , ki ne bi niti sama krivice delala, niti bi krivice deiati ne pustila, ki bi bila deželne opravke z ijubeznijo in z večim razumom opravljala, potem bi imeli po njej tudi nraven , po pravičnem volilnem redu sestavljen deželni zbor, po njem pa primerne, pravične postave; ako bi dalje imeli nravne više in niže gosposke, naglo, cenó in nepristransko uradovanje po vseh stopinjah (instancah), dobrodejno priprostost in javnost v vseh razmerah, bi potem tudi ne cerkev, ne druga narodnost v deželi ne mogla tožiti o zatiranji. A tudi cesarstvo ne bi bilo prikrajšano pri tem, kajti opiralo bi se na zadovoljne narode in cveteče de-žele. Vsega tega moramo zdaj pogrešati po sistemi in zavoljo trdoglavnosti, s katero se ta sistema drži. Dokler vladar deželne zadeve oskrbuje z državnim zborom in državnimi ministri, ne pa z deželnimi zbori in deželnimi ministri, tako kakor v trojedni kraljevini, ne pridemo nikdar na bolje. Centralistična sistema ni duhovita, in, ker sloni na silatvu, tudi ni moralna. Narodi je niso naredili, pa je tudi ne marajo. Politika centraliatične sisteme je tudi brez srca in politično neapametna, za Avatrijo celó samomo-rilna. Isti hip, ko se bo oficijelna Avstrija sprijaz-nila z nravnostjo (moralo), padla bo tudi sistema — in to je glavna stvar — vse drugo ne veljá veliko; pod to sistemo ne pomagajo bogate letine, ne colna bramba, ne državna posojila pomanjkanje trpeći m. Tu nič ne pomaga, če dvoje strankarskih ministerstev za hrbtom narodov kuje pogodbo, če pa po8amesni narodi ta- in unkraj Litave ne dobé svojih pravic. Saj poskušajo in poskušajo in veČ-krat na prav čuden način, samo nekaj nočejo posku-siti, kar bi edino pomagalo. Morda je še daleč do tje, ko bodo zopet potřebovali narodov; prav radoveden sem zato, s čem bodo ob času kake vojske zaspalo do-moljubje narodov zopet oživili in kako opravičili ža-loatno nemarnost, v kateri so pretekla leta miru se zi-bali o popolni popustljivosti. Morda so nevoljni, da mi le tožimo in tožimo; al premislijo naj: dokler narodi tožijo in se vpirajo, takrat še kaj upajo (nemir — predsednik zvoni); ko pa bodo omolknili, ne bodo ničesa več upali, nehali bodo brigati se za občno gospodarstvo, ki je z zvestobo do svoje zgodovine in pokliča svojega, z vestjo in sramožljivostjo v mnogih očéh tudi pravico obstanka od sebe vrglo. fiovor grofa Leona Thuna v zbornici gospôski o postavi za kuratorje. Grof Leon Thun, mož velike veljave, nekdanji minister, ki je le po želji cesarjevi stopil v zbornico gosposko, je tako oštro šibal sedanje ministerstvo, da je govor njegov silen vtisek naredil v zbornici in zunaj zbornice, — le ministri so požrli vse britkosti in še danes sedijo na svojih meatib. Grof Thun je naštel 3 dogodke. Prvi dogodek je ta: pred nekoliko leti so na Českem osnovali društvo za štavljenje železnice iz Duks-a v Bodenbach. Izdali so 100.000 dělnic po 200 gold, in jih dobro prodali med ljudí ter dobili blizu 20 milijonov. Železnico so pa postavili — večidel na dolg. Denarji so, ne vé se prav, kako in kam zginili, delničarjem se obresti niso redno več izplačevale. Dolžniki *so hoteli prodati železnico, na nje imetje so bili kot delničarji vknjiženi (intabulirani) na prvém městu. V tej zadregi je pomagala kuratorska postava od 1. 1874. Ministerstvo je postavilo za delničarje kuratorja; ta je potem brez prašanja, brez dovoljenja delničarjev te iz pr-vega města v zemljiščinih knjigah potisnil nazaj , najel denarjev in novi dolg na prvém městu vknjižil. Da se je tukaj pravica delničarjev žalila, to je jasno kot beli dan; brez kuratorske postave od leta 1874. bi kaj takega ne bilo mogoče. — Drugi dogodek je še hujši. Grof Génois je od juda Rothschilda na Dunaji izposodil 3 milijone. Jud je potem dolg v imenu grofa Genois-a razdelil na delnice in jih med ljudí razprodal, kar je lahko bilo, čeravno jim ni obečal nobenih obresti. Napravil je namreč veliko loterijo; vsako leto je nekaj dělnic izžrebanih in med te se izpíača od 60 do 50.000 gold, dobitek. Letos bi imelo biti izžrebanje 1. febr. Toda grof Génois je rekel, da nima denarjev za letošnje dobitke in jez do voljenjem minis tro v izžrebanje ustavil in za posestnike loterijnih dělnic dobil kuratorja, ki hoče dobitke znižati in izžrebanje na 13 let ustaviti ) Po zgodovini je Turčija ravno zdaj k poginu ob - to pa zopet brez prašanja in brez dovoljenja delničarjev, sojena; dasiravno ,,bolni mož" ni tako slab, kakor se ki 80 po celó drugačnih pogodbah svoje denarje steli Je mislilo. se vendar ne bo nikdar več ozdravil y da si za delnice. Tretji dogodek je pa še najhujši med ga Evropejske velevlasti že več let zdravijo f on bo- všemi. Na Dunaji je posojilna banka „Hypothekar leha za smrtno sušico. Credit- und Vorscbussbank", ki je veliko pomagala, da Da je Turčija ob dolgem cincanji Evropejskib vlad so ustavoverci na Českem in tako za vso Avstrijo toliko vojakov na noge spravila, ne čudimo se; ko ran zmagali. Od tište dobe banka res hira, čeravno so mi- je zelo zelo razširjen, ljudi Turške vere je silno dosti > nistri dovolili, da se smejo celó sirotinski denarji iz de- poglej na zemljevid, videl boš tudi dokaj zemlje Turške ; pozitnih denarnic jemati in pri njej vlagati proti 5 od-stotkov obrestim. Al denarjev jej je čedalje manjkalo Turčiji kljenka. zvlekli so skupaj, kar so le mogli, vsaj dobro vedó, da več. sirotám zadregi dovolijo ministri kurátor ja in ta je tedaj Turčija mora poginiti a sama po sebi a s pnpo- odstotkov obresti znižal na 1 odstotek gotovo na veliko škodo nedolžnih sirot. močjo druzi obraniti se po svoji veri več ne more > Ko je grof Thun 3 dogodke razložil, se je obrnil ker druzih svojih podložnih ne priznava za ljudi, ampak za pse Kako paó se država taka more ohraniti dalje, do ministrov in rekel: kdo more tajiti, da se tu- katera le lenobo pase in vlada zanikernost, kateri pod-kaj mnogim ljudém godi velika krivica? No- lage državne — zakona — manjka. Turčija že veliko ben Člověk! Dobro, zakaj tedaj pa se krivica hoče za- predolgo životari ~ se ve po milosti Evropejskib držav kriti in opravičiti z novo postavo in sicer tako hudo, v škodo človečanstvu in civilizaciji. Skoda, da so preda se poškodovaoim se pravica pritožbe zoper ravnanje lepe dežele jugoslovanske — nekdaj raj — tako izžete vsiljenega jim kuratorja jemlje ? Ugovarja se mi: „ da se velikim podvzetjim varuje potrebni kredit !" zato, Al in opustošene! Vendar naglo bi se njihova rodovitnost pokazala da poljedelski narod slovanski mir imel jaz mislim, da postava tega ne bo dosegla, pač pa bo zemlja je dovolj pogoojeoa s toliko přelito slovansko krvjo. Koliko naših očetov na tej zemlji počiva, bodi-si, sleparijske železoice, bačke in posojilnice na škodo del- ako? za to sam Bog vé. ničarjev in upnikov branila pred eksekucijo. Taka sle- da so se doli vojskovali, bodi si v sužnost odpeljani tam parstva ne zaslužijo, nimajo in ne bodo imela zaupa, končaii će se tudi ta postava sklene, ki je postávám madež prava goropadnost in bose Avstrijsko pravo t Turčija je gnjila kakor trohnela klada udarca sodje spravila ob kredit ali zaupanje Je treba y in razpadla bo. Ker je pa ,,bolni mož u ve- vest, moj Avstrijski ponos se upira tej postavi! Moja Ko- lika mrcina, predolgo bi smrdělo, ko bi sam po sebi gnjil do zadnjega cemperca. Treba bo pogrebcev; A v- nečno še hočem gospodom povedati, zakaj so ministri strija morala bi prva biti po zgodovini, vendar zdaj to postavo nasvetovali: ,,sedanji ministri so se zarad lopato v roki drži slovanska Rusija, mahniti bo treba svoje krive politike zapleli v začetku ze med nepoštene z lopato, da škorpijon še dalje pikal ne bo ubogih kri- denarstvene sile7 iz katerih se izmotati ne morejo, in vsled tega delajo to, zarad Česar jih tukaj ocitno tozim . da stijanov Turskih v Evropi in Aziji. Rus naj to stori y ne oziraje se na Evropske godce , ki so mu več sko pravico v Avstriji upogibajo pod krivico in branijo sle- dovali kakor koristili. 'parstvo proti postenosti v političnih, gospodarstvenih in nravnih zadevah.u Tako je sedanje ministre javno tožil grof Leon Thun, toda veČina gosposke tudi ustavoversRe zbornice M • • k. * je vendar-le glasovala za novo kuratorsko postavo ! Mnogovrstne novice, 33 dni je 14 ljudi zivelo skor samo odmesd umrlih svojih tovaršev na nesrečni ladiji yy arij< a a Tako po- roča po časniku „Eng!. Korresp." iz Londona 26. dne Haj vendar ki Turčijo ? je ostal ziv na oni nesrecni januarija edini ćlovek Jadji in je na Angleško dosel na parobrodu „Gambia". (Konec.) yy od 14 umrlo 13, edini on Zadnji jugoslovanski ustanek ni tedaj nič druzega Po preteku teh 33 dni jih je je Še ostal živ in přišel na Angleško. * Kobilo. na dražbi v Vilbonu na Francoskem ce- kakor tretja in zadnja dôba vshodnjega vprašanja. »jeno na 300.000 frankov , je kupil Kristián de Reau- Da upor splošen ni bil, skazile so ga Evropske égard za 500 frankov. Je na Francoskem tudi taka velevlade, ker so se začele vmes vtikati. Da se bil kakor ivívtiuuv, «v» "V »V uuvwiu » UJVO » wnavit jl/m ui ou un ------ I------7 ---r ogenj po vsi Jugoslaviji vnel, Turka bi zdaj v Evropi P0(* izklicano ceno? pri nas, da pri dražbah dandanes gre blago toliko več ne bilo. Kako hrabro so se Bosniški in Hercegovinski ustaj-»iki držali, je v obče znano; kaj so storili sokolci Cr- nogorci tudi vemo. brost pokazala. Ne čudimo pa se Tudi Srbska vojna je svojo bra- da Í.ÍV vuujuíu pa OU , ua je Ulia piciua- v CUM iX I OU AC UXCUittgO UâLU , , i-1 U V i U C UJHl OitVUlXI U UCV ako se pomisli majhno število Srbskih pa veliko vprašanje odgovorile in vselej pravo svetovale, zatoraj bi bila Naši dopisi. Hrušovské srenje v Tuhinjski dolini 28. sveč. prema- Večkrat so že predrage nam ,,Novice" marsikomu na kako gana, Turskih vojnikov. Kaj bo pa vendar zdaj s Turčijo? Diplomati so tudi jaz v sledečih srenjskih zadevah pojasnenja prosiL v Carigradu dolgo igrali po „notah", pa še toliko ne vso svojo doto prodal in iztirjal (menda zaslužili, kakor zaslužijo godci na „ofceti"; od teh vsaj u Nek voja iz nase srenje Je še pri vojakih zato y da sedaj srenja morala za njim dolgove plačevati) ter se vsak nekaj dobi, diplomati so pa le prazno slamo mla- tudi na Koroškem oženil. Sedaj kot vojaški odpustnik tili in bob v steno metali. Turška yy ustava" pa humajum" so za verne Turke nepoznana reč. y> bat služi kot delavec v Ljubljanski cigarnici. Ni dolgo ~J ^ ^ v «« * v* * Uf li^^V^unuct i V/V/« tfi^â j au UUUILU uupio y U A J C Uli ua pu^/utu vaujl V ÀULC4— Vendar moramo ugodne rešitve tretje dôbe vshod- riboru s praznim žepom, in da mu je ondašnja mestna ko dobim dopis, da je bil na popotovanji v Ma- njega vprašanja pričakovati : kristijanom na Turškem se gosposka 3 gold, podpore na račun naše srenje izposo- bode žalostná osoda gotovo zboljšala; česar ni diploma- dila, od katere se sedaj povračilo tirja. Vprašam tedaj cija storila, storila bode Božja previdnost, to kaže zgo- si. vrednistvo : ali je srenja za vsakim zdravim in /I AT71 m o iTif on win ___ X _ 1 ^ X1 ~ —. ^ ____L! L 2 M ___^ M Amm (loi dovina, „vitae magistra moćnim človekom, ki bi po svetu na njen račun 19 gove dela, tudi dolžna te doigove plaôevati? Ali se ni- Koss in Dupuj na Dunaji izročujeta družbi gotov primamo zadosti davkov, katere smo dolžni plaôevati? pomocek zoper snet v pšenici; sklenilo se je Kam pridemo, če bi se za „snopsarj 4<. kateri y No- dravi vicam" izročiti to novico. — Prošnja županstva Trzin- in lahko dela" delavec iz n< lav8ke buk morali doigove poplačevati Drugi kega rudokop y pisal županij in So po poslale s kega za pomoč po povodnjah Psatnih se izroci si. deželnemu odboru s prošnjo , naj bi blagovolil po de-želnem inženirji preiskavati to nadlogo. Na UOlCtlVSj MVtMVt— «M^WU-ft J* • MV« VV/ UWUÍV^Vi --pOZl? dolžne si. ministerstva kmetijstva bo odbor poročal, za katere da bi se mu napra a ni postavnega koleka zra ven poslal srenje tudi koleke za taka pisma plaôevati? To so za- učne ustanove naj bi se dovolila državna podpora stavice. katerih ne morem Oda edništva. Na kakor uganiti. Podbreg prašanje prvo 9 za 1878. leto. škodah dolžna po vsacem dra vem in močnem člověku Živahna razprava je bila o ogromnih župan. škodah, ki upnike in kmetijstvo sploh zadevajo 8 tem, je srenja dalastnikinakant dejanih zemljišč, predno se po dražbi prodadó, svoja posestva tako pokončujejo, ka ICv/UJ u U I a V C LLi iU uiuuuciii uuvcau^ a« uv ./ ** j^vovoi»» larvu puauuuujojuj račun doigove dela po svetu, te doigove daje groza. Dr. Ahačič je naštel vec tacih silovitih teri na nje placev^ti, odgovarjamo sledece od 24. domovně postave dogodeD, dr. Bleiweis je bral iz lista ť li, uugu vai jamu oicucv-žc . sj. u-1. uuui'jvuu ~ . ~ . .. ju * «y. nove»,,, Novic" gro- decembra 1. 1863. določuje, da srenjsko preakrb- zovito dogodbo v Selih na Dolenskem, dr. Pokiukar Ijevanje obstoji samo o tem y ona siromaku daj po trebno vzdrževanj in postrežbo, ked b 26. iste postave doloČuj y ze n c a sam s nega vzdržka občina ne sm< preskrblj svoj im y je poroóai o strašanskem vničenji 20 oralov gozda v soaeski Dobrovski. Predsednik baron Wurzbach je povdarjal, da se kmetijska družba že od leta 1870. po- Ua UUi^liUOt UUUIUU y L4 ^ » ^ ^ " ^ wijulim» vi* UCJl/C« £J\j> UU ivld AU t \J • samo toliko, kolikor si o n ganja pri ministerstvu pravosodja in kmetijstva, pri viših a dolžnost obči m o č m i ne m Tudi tujim zadobiti potřeb- in mžin sodnijah za postavo tako ki ubranila to makom po 28 odreci podp y katero ta hip gib potrebujejo, toda pridržano jej je povračilo, katero sme kakor si sama izvoli, zahtevati od dotične domovně o čine, ali pa od tistib, ki so po državljanskem pravu ali ------------- , rwi Ul Li Ul HUllw I.U razuzdanost, al — žalibog, brezvspeha! Odbor je skle-nil se eno pot naatopiti, in sicer na deželni zbor se obrniti, naj on storí to svoje, da se dobi postava, ki resi deželo te strasanske nadloge. (Iz seje dez. odbora 3. in 5. dne t. m.) Na poziv druzih postavah dolžni, povračilo upraviti P° bolnim h i p sme da makom aii pa makom t kateri le v od sl. ministerstva kmetijstva je odbor sklenil, za l. 1878. prositi državne podpore za razlicne učně potreb- Predlogoma pomnoženih dotičnih krajnih in scine. gibno potrebujejo podpore, je občina ne ------ -------r--- . Treba je toraj nedvomljivega dokaza, šolskih svetov je deželni odbor pritrdil da se mak dok gibno potřeboval podpo lirez učitelj Jožef Le vičnik v 221etni jako pohvaljeni učiteljski takega dolžni IV. odíoček , namreč h mislih domovna srenja ni službi na ljudski šoli v Zeleznikah definitivno po- v kako povračilo. Temu dostavimo se to ločuj m da dolž 25 22 31 domovně posta da do- y ećno povdarj trdi, — učiteljska služba na ljudski šoli v Hoteder-šici pa poděli sedanjemu farnemu administratorju na Gori, Ljudevitu Vod opi vcu. — V podporo stradajočim kako naj "bodo ubogi N o tra nj ce m Postojnskega, Senožeškega in Bistriškega ki jo ima občina, preskrbljevati ubo preskrbij postav." odločuje srenja sama držeća se danih okraja za živež in semensko žito se je z zaupaojem, Pri naa na Kranjskem pa nimamo takih da revežem tudi iz državne blagajnice in še druzih posebnih postav Na drugo vprašanje pa ta vor dS b k v i ce bukvić take buk virov doide več pomoci, dovolilo 1000 gld. iz deželnega zaklada. Prošnja občine Raka zarad deželne podpore za panstvo izročeva deiavskeinposelsk toda tišti, ki želi od nje delavskih ali poselskih živez in semenska žita po povodnjih zadnjega leta za- y mora m Zirćh popřej viožiti kolek in stroške za detim prebivalcem nekaterih vaai ob Krki se je izročila deželni vladi za natančneje poizvedbe o poškodovanih marca je priljubij nas pnik gospod J Danes dopoldne ob 11. uri io o velikosti potrebne podpore. M a j n i k po (DeŽelna komisija za konj er ej o) je letos pri nas dolgi in hudi bolezni mirno v Gospodu zaspal v 74. letu domá kupila dva lepa žebca težkega Pincgavskega ple-svoje starosti. 47 let je pastiroval v službi Gospodovi, mena od posestnikov Fernika in Buheima, katera je v vseskozi zvesto spolnoval dolžnosti svojega stanů ------ j--------------t* u , ^^ " * skrb izročila gospodarju Burici v Dragomelju in ljubljen povsod ljudst Vrh tega je bil sin materi Sloveniji in pošten narodnjak, ki nikoli ni okolic. po vetru plašča obračal. Kako marlj , pn- zvest gospodarju Slivniku v Gorj a za pleme ondašnj-ib Je bil (Beseda citalnicna 4. dne t. m.) se dá pač uvr- Da sta zbora, v dokler ga ni bolezen potrla, tudi kot predstojnik kme- štiti najizvrstnejšim njenim besedám, tijske podružnice Idrijske, to je zapisano v aktih družbe katerih so gospodje in gospodičine skupno peii tej kmetijske naše. Na kratko rečeno Božj bil skeg Bodi mu zemljica lahka Velike doline na Dolenskem zastopa za tukajšnjo občim je ves po volj 11 „besedi" poseben mik podělila, pričalo je živo ploskanje občinstva, ko so domaće krasotice na oder stopile. Zares Pri volitvi občin- sta tudi oba zbora, po gosp. pevovodji Stocklnu skrbno dne t. m. so bili priučena, splošno priznanje vzbudila. Pri prvem teh lj Velike doli za župana France Dol y y boda iz Cateža. G za občinske svetovale pa: Janez S posestnik iz zborov spremljeval je prelepo arijo iz ,,Sonambule" iz- M e 1 c h iz Velike doli y vrstni naš bariton gosp. Stegnar, ki je namesti zbo-lelega gosp. Valente že v enajsti uri prevzel težko na Anton Tomše iz Cateža, dr. Ignacij Namorsch iz logo, pa jo mojstersko izpeljal. Jesenic, grof Gustav Auersperg iz Mok y France vkljub naznanjeni hripavosti, veliko Gospá Odijeva je, arijo iz opere Zevnik iz Cateža in Miha Cirnski iz Velikeg nika Ljubljane obi Guttenberg" in elegično pesem iz „Prodane neveste" dovršeno péla. — „Kvartet za gosli, violo inviolončei' zbora družbe kmetijske je bil, kakor se je od dobro znanih umetnikov pričaka- dne t. m.) smo přejeli sledeče poročilo: Tukaj veliki vrtnar g. Julij D dobami, ki uči rej je nemsko knj s J odb po zročil z do vati moglo, na veliko pohvalo izvršen; škoda bil malo prekratek. , da je Tudi Nedvedov moški zbor stavkom , da ga je volja na svitlo dati isto knj v kem jeziku, ako jo odbor odobri predsednik je nemsko knj pregled vzel. gospod Gosp. „Pozdrav Bledu" je bil tako izvrstno izpeljan, kakor smo to že vajeni od naših vrlih pevcev; majhni solo gosp. jetni glas. Prihodnje želimo kaj većega! Pu ci bar ja bil je le malo premajhin za tak pri- Naj se na 80 zadnje 7 a ne zadnjega našim srcem > navedem prelepo mikavno berilo gosp. predsednika čitalničinega UI1AW T U V 11U ^UO^». ^lUUOVUUlACV V^l ICiUU^lUUgdl „Kaj Valvazor pripoveduje o starih Kranjcih in Noviear iz domaćih io tujih dežel. Iz Dunaja. Neprenehoma kuj ej o Avstrijsko- Kranjicah". Berilo, že samo na sebi jako intere- ogersko pogodbo, paše zmirom ni skovana, ker santno in humoristično, izbudiio je še posebej po lepem mnogo ustavovercev ne mara za-njo, pa tudi mnogo in karakterističnem govorjenji splošno priznanje in ve- Magjarov ne. Grof Hohenwart, kot prvomestnik liko veselost. Gosp. predsedniku gre torej posebna za- kluba državnopravne stranke, je dobil unidan od mini- hvala za trud njegov in marljivost, s katero je iz ve- sterstva vabilo, naj skliče svojo stranko, da sliši vladno likanskega gradiva izbral ravno to, kar je bilo poročiio; al on je odgovoril, da tega ni treba, ker njena jmikavnej šega za naše občinstvo. K-a. gova stranka že iz časnikov vé, kaj vlada hoče. Isto Dodatek. Dodati smo dolžni temu poročilu še posebno tako so na enako vabilo odgovorili Poljaki. Dokler bo a zahvalo gospej Š o 1 maj erj e vi, da je namesti g. pevovodje vlada to sila važno zadevo smatrala za strankarsko blagovolila na glasoviru tako lepo spremljevati pevske zbore. ne za državno zadevo, ne more se teh obravnav ude- (Kranjska hranilnica) je imela 19. dne t. m. v ležiti noben pravi Avstrijan. Še huje nasprotuje pa crtani pogodbi velika stranka na Ogerskem. Napio" véliki dvorani realke občni zbor. Društveni prvosednik je poročal, da so v loge minulo leto 1876. pomnožile se za 611.192 gold. 80 kr. Posebno imeniten oddelek hranilničnega delovanja so posojila na zemljišca in hiše so ga Magjari nedavno za na- 79 imenuje nameravano pogodbo Časnik 97 V se boli sra- motno" kakor zgubljeno vojsko, in ministra Tiszo, ki tii auiiuiv/uugc« uuiu vauj« ou puou j 11 c* n cm zj lu i j i o Vy c* tu ui ou ou got «i a AAV^uc« v nu zjch y ^bo^cl V^ćtDblll y lUiCllUJCJli po mestih , in je hranilnica tudi minulo leto velik del zdaj zagrizeni Magjari „izdajalca domovine" , in ko je (( častili imenujejo svoje gotovine izposodila zemljiščnemu posestvu ; posebno obširno je podpírala posestnike na Dolenskem razpostavljeno mnogo policije unidan šel v državni zbor, bilo je v neki bližnji hiši je slišala, da ga zato, ker (se vé da zmiraj gledé napravila), kateri so vsled slabe hočejo s kamni napasti, ko gre v zbornico. Sad dua- letine in druzih elementarnih potřebovali. nezgod Bilanca dokazuje, da celo premoženje denarne pomoči liz m a čedalje bolj v klasje gre î Tukaj š nj i „N. W. Tagblatt u poroča da mini- J/V/Vl vvv W 14U( JL^ UMU V/c« UV^M« UJ V y UW V U 4 V JL/ 1 V> UJUCiV^U J V-* U.ÍXWJ « Lij M. y y J^I * If • X Ul^ KJ \jCAi y VJLC* ll|l 111 znaša 12 milijonov in 317.046 gold. 61 kr., od katerih sterstvo Avstrijsko in Ogersko nameravata skupaj 500 spada 7 milijonov in 232.400 gold. 61 kr., toraj 60% milijonov gold, na pósodo vzeti; pac vesela novica ti- celega premoženja na ponsojila na zemljišca, 552.059 stim, ki bodo morali posojilo poplaćati! gold, na la8tno realno posestvo 7 milijone in 345.725 Govori se , da bode državni zbor o veliko gold, na državna dolžoa pisma in na dolžna pisma za noćnih praznicih le za kakih 14 dni prenehal. Koj po odvezo zemljišč Kranjske; posojilo na zlato in srebro, veliki noci začne obravnavo o prenaredbi davkov posojilo zastavljavnici znaša skupaj milijon 81.196 ob enem pa bo odbor, kateremu se izroči Avstrijsko- gold. 37 kr. Razvidno je, da je premoženje hranilnice ogerska pogodba v poročanje, razpravljal to zadevo. Kranjske tako preskrbljeno in zagotovljeno 7 da nje- Iz Turčije. Ruska armada še ni prestopila Pruta, nega trdnega stališča prekreneti ne mogli tudi politično ker je zadnje dni v Rumuniji veliko snega padlo, lgna-burni časi ; ona bode toraj zmiraj zamogla natančno iz- tiev potuje zopet okoli velikih vlad; nekateri smatrajo polnovati pravične tirjatve vdeležencev svojih. ~ predlogu ravnateljstva je občni zbor dovolil Po da to potovanje Ruskega generala za znamenje mirú, drugi da kmalu počijo Ruski topovi; se ve da piuuiv/gu laruaif/ijoiva jo uuv/ui &uui uv>uin , ua Se V Z ci Znamenje , uc* Auiuiu |/uv/i|u 11 uoai luuuvi ^ r>c vc Uil dobrodelne in občnokoristne namene izplačajo zneski, je zadnje verjetniše. Da bi Rusija, vsa pripravljena za katere smo priobčili že v poslednjem listu „Novic". znesek teh milodarov je bil 7730 gold. Celi boj , hoče se vdala norčavemu predlogu Angležke vlade, ki , da bi se Turčiji dalo eno leto časa, da izvrši Na korist „narodni šoli" je v nedeljo hvalovredno svoje obljube kristijanom , je prazna komedija, kakor predaval gosp. Janko Krsnik o pesništvu in kulturi. Dr. Z a r n i k po uni teden dovršeni odvetniški državni zbor. bo komedija to, da se 13. dne t. m. začne v Carigradu preskušnji odpre v Ljubljani kmalu samostojno pisarno Srbijo se je res pomirila Tur- v • • 1 V/upi U V AJj UUljCUlA AVLUttAU OailAUOtVJUU piOaAUUt Clja; Vi UUV> U. 1JLL• JV AXAAVCI JJXAACVAI ^UUUIA VOAAV V U 11111 U^ (Cence iz Ljubljane.) Zdaj jo imamo pomoč, po kateri obdrží Srbija vse prejšnje pravice in privile- dne t. m. je knez Milan potrdil osnovo mirú kako bi se dijakom v naših gimnazijah olajšalo preve- gije. — 4. t. m. pa so se pričeii razgovori o miru tudi liko šolsko breme! „Tagblatt" jo je iznašel ! Veri iz s Crnogoro. — Med tem pa se pripravljajo ustajniki soi s kršćanskim naukom in pa s slovenŠČino, v Bosni in Hercegovini na nov boj, in sem ter tje že pravi ^HHHHMgi^g^taMH^j si bil pa so dijakom olajšane študije. Pra vij o, da 79 Tagblatt so zopet bile bitke , nesrečne za Turke, M i r i d i t i pa u vzel patent na to iznajdbo, ko bi so se vzdignili že na noge zoper Turke; 6000 oboro- ga ne bil sam intimus njegov, prof. Heinrich, krcnil po ženih mož 7 ki so oblegli Puca-sotesko, je zapodilo v nosu. Kršanski nauk v srednjih šolah „Turški list"' beg veliko trumo Turkov, ki so na-nje prihruli. imenuje „absurditát", slovenskega jezika pa sodi- jaki nasi ze n po ljudski šoli popolnoma zmožni. a Daje kršćanski nauk „Turškemu listu" šemarija, no Listnica vreduištva. Gosp. dopisniku iz ,,Idrijske no- to bode temu listu vsak ver jel, kdor vé ; 7 da mu ran sv. pismo ; da Je pa je „Tagblatt" tako neumen koda veléte": Ker nam ni prav jasno, kamo mérité s žalo, prosimo nekoliko razjasnila. bistre glavice naših slovenskih dijakov tako očitno nad Nemce stavi, tega bi nihče ne verjel, ako ne bi videl v ze zapisano v 47. listu njegovem. Naša šolska mladina „popolnoma zna (vollkommen machtig) slovenski jezik, ko je dovršila ljudsko solo". To izgovorivši ni pomislil, da nemški dijaki morajo pravi tumpci inbedaki biti Žitna cena v Ljubljani 4. marca 1877. Hektoliter v nov. denarii : paenice domače 10 fl. 24. banaska da se jim nemščina njih materni jezik io a. 94 jecmena 4 fl. 70 74. v • 6 fl. 80. sorisice 6 fl. 77 rži 6 prosa 4 fl. 70 ajde 5 fl. 95. fl. 40. ovsa 3 ůc po vseh razredih gimnazijalnih v glavo vbij a ali pauket", Krom pir 4 fl. 50 kr. 100 kilogramov 77 ein- da s ,,Tagblattom" govorimo. Za ta kompliment se še nemčurji ne bodo „Tagblattu" zahvalili. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba: Jožef Blaznifeovih dedicev v Ljublj