YU ISSN 0351-2851 Mm ] 1 nT M J ¦ J 1 [ ll LETNIK I « ŠTEVILKA 1 VOLUME I NUMBER 1 FEBRUAR 1980 FEBRUARY 1980 ACROCEPHALUS dvomesečno glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije bimonthly journal of Bird watching and bird study association of Slovenia naslov uredništva editorial adress urednik in oblikovalec editor and lay-out uredniški svet editorial council tehnično risanje technical drawing tipkanje typing lektorja readers tisk print cena price Acrocephalus, Langusova 10 61000 Ljubljana, tel. 061 262017 Iztok Geister, Naklo 246 64202 Naklo, tel- 064 47170 dr. Sergej Matvejev, dr. Andrej .Župančič Janez Gregori, Rado Smerdu, Božidar Magajna, Dare Sere, Ivo Božič, Iztok Geister Marija Lavrič Lojzka Žvokelj Lidija Šeligo (za slov.-for slov.) Töne Miklavčič (za angl. - for engl Andrej Košir, žeškova 5, Kranj 100 din za številko 100 din per nuntoer DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE BIRD WATCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA naslov adress predsednik president tajnik in blagajnik secretary and trasurer izvršni odbor executive board letna članarina subscription rate glasilo journal langusova 10, 61000 Ljubljana tel. 061*262017 Janez Gregori Božidar Magajna, Langusova 10f 61000 Ljubljana, tel. 061 262017 Miha Adamič, Ivo Božič, Iztek Geister, Janez Gregori, Peter Grošelj, Andrej Knavs Božidar Magajna, Mišo Serajnik, Borut Šturrfoerger, Dare Sere 500.- din za posameznike in najmanj 1000.-za ustanove 500,- din for individuals and minimal 1000 for institutions člani prejmejo glasilo brezplačno members receive the journal gratis 2 POZDRAVNI NAGOVOR NA USTANOVNI SKUPŠČINI DRUŠTVA ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE THE OPENNING SPEECH ON THE FOUNDING ASSEMBLY OF THE BIRD WATCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA Drage kolegice in kolegi, spoštovani gostje! Leta 1969, torej pred 10 leti, je v slovenskem poljudnoznanstvenem časopisu Proteus izšel prispevek neznanega opazovalca ptic, ki je poročal o najdbi redke podvrste nekega sibirskega drozga v Sloveniji. Ta drozg ni bil ne ubit ne ujet niti ne fotografiran, pa vendar so uredniki Proteusa vzeli to amatersko novico povsem zares in objavili ta prispevek, ki je potem v strokovni literaturi še dolgo buril duhove. Vprašali boste, zakaj neki pripisujem temu komaj opaznemu dogodku zdaj naenkrat zgodovinske razsežnosti? Ta drozg je bil, korektno ali nekorektno, kakorkoli že, determiniran na podlagi slovitega Petersonovega priročnika za opazovanje in določanje ptic prosto v naravi. Na razvoj ornitologije v Sloveniji je namreč usodno vplivala ravno takšna metodologija določanja opazovanih vrst. Kajpak ni ostalo le pri Petersonu, za primerjavo in kontrolo smo segali tudi po drugih, podobnih tujih priročnikih z barvnimi slikami ali fotografijami, dokler nismo v zadnjem času priča izidu prvih tovrstnih izdaj domačih avtorjev. Drugi, po mojem mnenju korenit poseg v tradicionalno tičarsko miselnost na Slovenskem, je bil opravljen pri zaznamovanju ptic s prehodom od lova z limani-cami na lov z mrežami. Kot bi se nam odprl nov svet, smo v znani pokrajini nenadoma pričeli odkrivati dotlej neznane obraze. V postavljene mreže so se lovile vrste, ki jih do tedaj nismo niti poznali, ali pa smo znane vrste ujeli v povsem nepričakovanih prebivališčih. To pasivno tehnologijo lova smo sčasoma še izboljšali s pomočjo ptičjih glasov, posnetih na magnetofonski trak. Tretja metodološko pomembna novotarija v živem pristopu k pticam, je bilo fotografiranje ptic, zlasti na gnezdu, kar je omogočalo opazovanje prizorov dotlej znanih le iz Walt Disneyev filmov, doma za hišo ali ob potoku. Toda kljub opazovanju in določanju ptic s priročnikom v roki ostaja nacionalna naravoslovna kultura praznih rok, če si nedeljski opazovalec ne zapiše kraja in datuma opazovanja. Medtem, ko so si drugi, ne samo veliki narodi, s favni-stičnimi podatki bogatili svoje poljudno znanstvene zakladnice, so se opazovanja naših srčnih mož kot prividi izgubljala v gostilniškem ozračju. In kaj nam pomaga še tako velik in presenetljiv z mrežami zajet ulov, če pa smo pri tem z eno roko podirali to, kar smo z drugo postorili? ujete ptice največkrat samo obročkamo, ne da bi skušali o primerku, ki ga držimo v roki, zbrati kar največ, ali pa vsaj nekaj sistematično selekcioniranih biometričnih in drugih podatkov. Vsa sodobna, na količinskih podatkih temelječa znanost o pticah, črpa svojo moč in prepričljivost ravno iz serij med seboj primerljivih podatkov/ zbranih med drugimi tudi pri popisu žive ptice v roki. In končno, če se že znamo približati ptici na gnezdu na tisto nedopovedljivo razdaljo onstran prirojenega strahu, kjer nas krmeča ptica gosti v svojem boju za obstanekf se nam zopet ponuja enkratna priložnost kvantificirati naša opažanja in jih s primerno interpretacijo biološko smiselno ovrednotiti. Da bi naše opazovanje ptic ne bilo le kratkočasno uživanje, naše obročkanje le privlačen šport in naše fotografiranje le strastna igra, smo se danes tukaj sestali. Vsa ta naša dejanja naj si bodo še tako srčna in duha pomirjajoča 5634 2 1. Pomenek (od desne proti levi): dr. S.Matvejev, častni član društva, J. Gregori, predsednik društva in J. Geister, urednik glasila (M. Aljančič) 2. During a conversation (from right to left): dr. S. Matvejev, the honourable member of . the association, J. Gregori, the president of the association, and I. Geister, editor of the journal (M. Aljančič) skušajmo osmisliti za skupen smoter: zbiranje favnističnih podatkov in prevrednotenje naših z antropocentrizmom obremenjenih pogledov na naravo. Osnova za zbiranje favnističnih podatkov je vsekakor poznavanje ptic. Tu imamo, kot rečeno, že nekaj tradicije, še lepše možnosti se nam ponujajo v prihodnje. Organizirani kot društvo bomo lahko pripravljali intenzivne tečaje za določanje vrst prosto v naravi in v roki. S pomočjo mednarodno standardiziranih obrazcev, namenjeni amaterskemu delu na terenu, bomo lahko načrtno izvajali različne biome-trične in golitvene raziskave. Na zoogeografskem področju pa bomo lahko sistematično preverjali krajevno in časovno pojavljanje selivk in po nekajletnih poskusih množično kartirali v Sloveniji vrste, ki gnezdijo in prezimujejo. 2. Ustanovna skupščina, Ljubljana S.12.1979 (M. Aljančič) 2. Founding assembly, Ljubljana S.12.1979 (M. Aljančič) 3 Za obdelavo in interpretacijo zbranih favnističnih, biometričnih in golitvenih podatkov je potrebna znanstveno raziskovalna dejavnost, ki jo kot društvo veliko lažje in učinkoviteje realiziramo preko Raziskovalne skupnosti. Zlasti še, ker imamo opraviti z za naš nacionalni ugled in evropsko sodelovanje tako pomembnimi mednarodnimi projekti, kot je ornitološki atlas. Vse to rojenje favnistične dejavnosti na Slovenskem v zadnjih nekaj letih vse glasneje išče matico, okrog katere bi se v grozdu zbirali vsi, zdaj po vsemogočih predalih raztreseni terenski podatki. Takšna ažurna in živahna izmenjava podatkov bi dala našemu delu nov impulz in možnosti za hitrejšo realizacijo pobud v zvezi z delom na terenu. Ta matica naj bi bilo društveno glasilo Acrocephalus. To bi bilo, če izvzamemo v letu 1933 izšlo prvo in edino številko Izvesti j ornitološke-ga observatorija v Ljubljani, prvo periodično ornitološko glasilo na Slovenskem. Rodovno ime trstnic Acrocephalus simbolizira delovno in problemsko zasnovo glasila, saj so trstnice, če upoštevamo težavnost determinacije, ekološko izolacijo in akutno ogroženost biotopa, za raziskovanje zelo privlačen rod ptic. Novo ustanovljeno Društvo SR Slovenije za. opazovanje in proučevanje ptic naj bi vključevalo profesionalne in množične amaterske opazovalce iz vse Slovenije. ^ Sodelovali naj bi s sorodnimi društvi in znanstveno raziskovalnimi institucijami. Želimo, da se zveza med Kostodiatom za ornitologijo pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije in novo ustanovljenim društvom kljub pretrgani popkovini, ne bi prekinila. Naj na koncu v imenu iniciativnega odbora društvu in glasilu, ki ju danes ustanavljamo, zaželim srečen porod in dolgo življenje! V Naklem, 6.12.1979 Iztok Geister SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA 1 MISTERY PHOTOGRAm 1 3. Katera vrsta je to? (D.Sere) Rešitev v naslednji številki. 3. What is this species? (D.Sere) Solution in the next issue. 4 POROČILO O ULOVU IN OBROČKANJU PTIČEV V SRS V LETU 1975 TER V LETIH 1927 - 1975 RINGING REPORT FOR SLOVENIA IN 1975 AND IN THE PERIOD 1927 - 1975 Ivo Božič UVOD Leta 1926 je bil v Ljubljani ustanovljen "Ornitološki observatorij", katerega osnovna dejavnost je bil lov in obročkanje ptičev ter zbiranje in urejanje teh podatkov. Pozneje se je ustanova preimenovala v "Ornitološki zavod", se priključila Prirodoslovnemu muzeju Slovenije, postala "Ornitološki oddelek" Prirodo-slovnega muzeja Slovenije, danes pa se imenuje kustodiat za ornitologijo. Zlasti zadnja leta se je dejavnostkustodiata razširila in po svojih možnostih prilagodila današnjemu času. Danes se kustodiat poleg lova in obročkanja ptičev ter urejanja teh podatkov in posredovanja tujim ustanovam ukvarja tudi s sistematičnim zbiranjem podatkov o ptičih Slovenije, sodeluje pri izdelavi Ornito-loškega atlasa za Slovenijo, prireja občasne razstave, sodeluje s šolami in drugimi ustanovami ter se še z drugimi oblikami dela vključuje v današnji čas in prostor. ULOV IN OBROČKANJE V LETU 1975 Leto 1975 je bilo po ulovu in obročkanju, lahko rečemo, najuspešnejše leto vse od obstoja ustanove. Za primerjavo naj omenim samo nekaj številk: leto število obročkanih primerkov število vrst year number of ringed examples number of species_____ 29 30 57 89 68 76 105 124 134 tabela 1: število obročkanih primerkov in število vrst, po letih table 1: number of ringed examples and number of species, in various years 1927 1930 1935 1940 1960 1972 1973 1974 1975 158 554 1496 3326 7613 9238 11796 21752 34670 5 Ves ta ulov pa niso izvedli le delavci ustanove, ampak največ zunanji prostovoljni sodelavci. Naj se v naslednjih vrstah seznanimo z ulovom posameznih sodelavcev v letu 1975: ime in naslov sodelavca name and adress of collaborator število primerkov number of examples ime in naslov sodelavca name and adress of collaborator število primerkov number of examples 1. Balarin Zdravko, Ljubljana 1232 33. 2. Bricelj Moj, L j.-Pol je 291 34. 3. Bricelj Jože, Bizovik 496 35. 4. Bolta Franc, Jarše 721 36. 5. Bolta Ivan, Jarše 543 37. 6. Čolnar Alfonz, Ljubljana 302 38. 7. Demšar Franc, Ljubljana 150 39. 8. Dolinar Bogo, Ljubljana 638 40. 9. Dovič Janez, Ljubljana 1509 41. 10. Drašček Stanko, Nova Gorica 162 42. 11. Geister Iztok, Naklo 315 43. 12. Goljuf Otmar, Trbovlje 517 44. 13. Gračner Jože, Zalog 767 45. 14. Grošelj Peter, Sp.Idrija 1391 46. 15. Groznik Mirko, Šmartno pri L. 175 47. 16. Holešek Drago, Trbovlje 584 48. 17. Hrusovar Ivan, Trbovlje #4 49. 18. Habjan Drago, Ljubljana 108 50. 19. Iršič Bruno, Maribor 1019 51. 20. Jankovič Marko, Črna vas 815 5*2. 21. Jankovič Tone, Črna vas 440 53. 22. Jarda Vinko, Lahovoe (pri Brn.)233 54. 23. Knavs Andrej, Ljubljana 345 55. 24. Kos Stane, Ljubljana 105 56. 25. Kurež Feliks,Kisovec (Zagorje) 700 57. 26. Lenarčič Alojz , Jesenice 421 58. 27. Lipar Ivan, Slovenska vas 607 59. 28. Lisec Anton, Zagorje ob Savi 1498 60. 29. Lončarevič Zvonko, Celje 351 61. 30. Magajna Božidar, Ljubljana 89 62. 31. Mali Bojan, Ljubljana 133 63. 32. Marciuš Štefan, Zagorje ob S. 344 64. Markuta Anton, Kranj 109 Mastnak Jože, Ljubljana 1376 Matulić Josip, Zalog 344 Medvešček Ladislav, Kranj 67 Medvešček Miro, Trbovlje 76 Mestinšek Borut, Ljubljana 152 Mojškerc Miro, Bizovik 116 Mučič Andrej, Ljubljana 164 Mučič Franc, Ljubljana 491 Nered Jože, Ljubljana 215 Palčič Henrik, Zagorje ob Savi 110 Pere Stane, Radovljica 100 Petkovšek Dušan, Jarše 2124 Plahuta Mirko, Nova Gorica 100 Podobnik Alojz, Slov. vas 696 Praznik Ludvik, Primskovo 90 Rahne Franc, Zalog 791 Rejec Marjan, ml., Ljubljana 217 Roglič Franc, Zagorje ob Savi 235 Sajovic Vlado, Celje 459 Simončič Rajko, Trbovlje 660 Slabanja Branko, Ljubljana 116 Starič Jože, Slovenska vas 321 Sere Dare, Ljubljana 4506 Šilar Albin, Bitnje 260 Štolfa Vlado, Slovenska vas 575 Štricelj Leopold, Brnik 209 Trontelj Andrej, Ljubljana 87 Vrhovec Marjan, Ljubljana 271 Zabukovec Jože, Laško 797 Zidar Anton, Jesenice 121 Zlobko Ivan, Hrastnik 310 tabela 2: prispevek posameznega sodelavca v letu 1975 table 2: the contribution of individual collaborator in 1975 6 vrsta 1975 : L927-75 vrsta 1975 '. 1927-75 species 1975 ; 1927-75 species 1975 1927-75 1. Podiceps ruficollis 8 31 54. Dendrocopos minor 1 40 2. Podiceps nigricollis 1 1 55. Galerida cristata 1 66 3. Ardea cinerea - 1 56. Lullula arborea - 26 4. Ciconia ciconia 61 310 57. Alauda arvensis 4 210 5. Anas platyrhynchos 1902 2439 58. Hirundo rustica 340 1912 6. Anas querquedula - 1 59. Delichon urbica 47 785 7. Pernis apivorus — 2 60. Riparia riparia 8 10 8. Accipiter gentilis 2 9 61. Oriolus oriolus 6 167 9. Accipiter nisus 6 65 62. Corvus corax - 1 10. Buteo buteo 7 49 63. ,Corvus corone corone - 3 11. Circus cyaneus - 2 64. Corvus corone cornix 2 28 12. Falco peregrinus - 1 65. Corvus frugilegus - 15 13. Falco vespertinus - 1 66. Corvus monedula - 108 14. Falco naurnanni - 843 67. Pica pica 23 227 15. Falco tinnunculus 8 536 68. Nucifraga caryocatact :. 2 14 16. Perdix perdix 1 520 69. Garrulus glandarius 26 706 17. Coturnix coturnix — 5 70. Pyrrhocorax graculus - 2 18. Phasianus colchicus 2' 637 71. Parus major 2728 20068 19. Rallus aquaticus 1 2 72. Parus caeruleus 360 1520 20. Crex crex - 7 73. Parus ater 136 519 21. Porzana parva - 1 74. Parus cristatus 14 54 22. Porzana porzana - 2 75. Parus palustris 216 1619 23. Gallinula chloropus 1 28 76. Parus montanus 1 4 24. Fulica atra - 3 77. Aegithalos caudatus 125 401 25. Vanellus vanellus 8 18 78. Remiz pendulinus 15 16 26. Charadrius dubius 5 10 79. Panurus biarmicus - 1 27. Numenius arquata 3 3 80. Sitta europaea 40 418 28. Tringa ochropus 1 3 81. Certhia familiaris 4 35 29. Tringa glareola 1 6 82. Certhia brachydactyla i 4 24 30. Tringa hypoleucos 17 38 83. Cinclus cinclus 20 58 31. Gallinago gallinago 2 4 84. Troglodytes troglod. 64 148 32. Scolopax rusticola - 2 85. Erithacus rubecula 861 2882 33. Burhinus oedicnemus - 1 86. Luscinia megarhynchos > 11 136 34. Larus ridibundus - 1 87. Luscinia svecica 4 13 35. Columba palumbus - 8 88. Phoenicurus ochruros 95 412 36. Streptopelia turtur 3 30 89. Phoenicurus phoenicur.56 537 37. Streptopelia decaocto 12 54 90. Saxicola rubetra 68 382 38. Cuculus canorus 3 17 91. Saxicola torquata 74 148 39. Tyto alba - 6 92. Oenantha cenanthe 8 87 40. Otus scops - 7 93. Monticola saxatilis 1 5 41. Athene noctus 6 38 94. Turdus torquatus 8 17 42. Strix aluco 1 46 95. Turdus merula 514 2440 43. Asio otus 14 33 96. Turdus pilaris 27 86 44. Caprimulgus europaeus - 9 97. Turdus musicus 19 31 45. Apus apus 1 11 98. Turdus philomelos 67 221 46. Alcedo athis 39 142 99. Turdus viscivorus 2 51 47. üpupa epops 7 59 100. Cettia cetti 9 21 48. Jynx torquilla 48 223 101. Locustella naevia 7 13 49. Picus viridis 6 66 102. Locustella luscinoid. , 4 4 50. Picus canus 9 26 103. Acrocephalus melanopog.2 3 51. Dryocopus martius — 4 104. Acrocephalus arundin, , 20 53 52. Dendrocopos major 11 178 105. Acrocephalus scirpac, , 44 116 53. Dendrocopos itiedius 1 6 106. Acrocephalus palustr. .108 285 7 vrsta 1975 L927-75 vrsta 1975 1927-75 species 1975 1927-75 species 1975 1927-75 107. Acrocephalus schoenob. 74 116 137. Bonbycilla garrulus 35 92 108. Acrocephalus paludicola 3 5 138. Lanius excubitor 1 88 109. Hippolais polyglotta - 14 139. Lanius minor 1 333 110. Hippolais icterina 38 53 140. Lanius senator 3 6 111. Sylvia atricapilla 769 1825 141. Lanius collurio 177 5019 112. Sylvia nisoria 7 140 142. Sturnus vulgaris 188 6162 113. Sylvia hortensis - 2 143. Passer domesticus 302 1404 114. Sylvia borin 259 413 144. Passer montanus 748 2926 115. Sylvia communis 224 620 145. Montifringilla nival • 10 116. Sylvia curruca 168 377 146. Coccothraustes cocc. 160 1904 117. Sylvia melanocephala - 10 147. Carduelis chloris 2474 23242 118. Cisticola juncidis 1 5 148. Carduelis carduelis 4548 40451 119. Phylloscopus trochilus 169 421 149. Carduelis spinus 7682 38274 120. Phylloscopus collybita 1125 2143 150. Acanthis cannabina 928 10343 121. Phylloscopus sibilatrix 41 83 151. Acanthis flavirostr. 2 8 122. Regulus regulus 43 122 152. Acanthis flanmea 152 2131 123. Regulus ignicapillus 14 76 153. Serinus citrinella - 2 124. Muscicapa striata 52 438 154. Serinus serinus 2303 15504 125. Ficedula hypoleuca 20 51 155. Pyrrhula pyrrhula 356 5795 126. Ficedula albicollis 1 3 156. Loxia curvirostra 33 4581 127. Ficedula parva 4 10 157. Fringilla coelebs 681 3819 128. Prunella modularis 306 600 158. Fringilla montifring.812 10875 129. Prunella collaris 1 2 159. Emberiza calandra 4 31 130. Anthus pratensis 35 338 160. Emberiza citrinella 477 2931 131. Anthus trivialis 63 1038 161. Emberiza luecocephala 3 132. Anthus cervinus 1 7 162. Emberiza cirlus 5 28 133. Anthus spinoletta 8 34 163. Emberiza hortulana 4 7 134. Motacilla alba 106 467 164. Emberiza cia 23 64 135. Motacilla cinerea 48 177 165. Emberiza schoeniclus 457 669 136. Motacilla flava 58 85 166. Calcarius lapponicus - 1 34.670 230.104 tabela 3: seznam obročkanih ptičev v letu 1975 in v letih 1927-75 table 3: the list of ringed birds in 1975 and in the period 1927-75 Iz navedenega izhaja, da smo v letu 1975 ujeli in obročkali 34.670 ptičev, ki pripadajo 134 različnim vrstam. Uspeh je vsekakor velik, v večini zasluga naših zunanjih prostovoljnih sodelavcev. Ugotavljamo tudi, da smo od leta 1927 pa do leta 1975 ujeli in obročkali preko 230.000 ptičev, ki pripadajo 166 različnim ptičjim vrstam. Tudi te številke so zavidanja vredne, celo v evropskem merilu. SUGARY 34.6 70 examples belonging to 134 species were ringed in Slovenia in 1975. It is a result of working enthousiasm of 62 amateur collaborators and 2 professional workers from Ljubljana ringing centre. More than 230.000 birds belonging to 166 species were ringed during the whole period 1927-75, Ivo Božič, 61420 Trbovlje, Leninog trg 9 8 ORNITOLOŠKI ATLAS GNEZDILK SLOVENIJE ORNITHOLOGICAL ATLAS OF BREEDING BIRDS IN SLOVENIA Iztok Geister li UVOD Ornitološki atlas je nevladna organizacija s sedežem v Bedfordu (Anglija), ustanovljena z namenom, da se ugotovi zemljepisna porazdelitev vseh vrst ptic, ki gnezdijo v Evropi (in v zadnjem času tudi ptic, ki ne gnezdijo oziroma prezimujejo) . Na svojem prvem zasedanju leta 1971 v Tringu je bila sprejeta standardizacija opazovanj, vpisovanja podatkov in izdelovanja kart razširjenosti. Zbiranje podatkov je prilagojeno amaterskemu opazovanju in proučevanju ptic na terenu. Zbrani podatki naj bi v končnem stadiju omogočili popoln favnisticni pregled razširjenosti evropskih ptic, obenem pa naj bi bili solidna osnova za naravovarstveno ukrepanje. 2, METODA Vsi, na terenu zbrani podatki, so razvrščeni v 16 opazovalnih dogodkov, ti pa dalje na štiri vrednostne skupine. Skupina A je za gnezdenje brez pomena, skupina B pomeni možno gnezdenje, skupina C verjetno in skupina D nedvomno gnezdenje. Kolona E je namenjena neobveznemu zapisovanju števila parov . Opazovanje in beleženje podatkov poteka ločeno po kvadrantih (pri nas v izmeri 10 x 10 km) . Razširjenost je na zemljevidu s kvadranti prikazana pikčasto: z največjo piko označujemo nedvomno gnezdenje (opazovalni dogodki od 10-16), s srednjo piko verjetno gnezdenje (opazovalni dogodki od 3-9) in z najmanjšo piko možno gnezdenje (opazovalna dogodka 1-2). Opazovalni dogodek 0 se ne kartira. KLJUČ ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA vrednostna koda opazovalni dogodki skupina_____________________________________________________________________ A 0 vrsta je opazovana v gnezditvenem obdobju B 1 vrsta je opazovana v gnezditvenem obdobju in možnem gnezditvenem prebivališču x B 2 pojoči samec je opazovan v gnezditvenem obdobju C 3 par je opazovan v primernem gnezditvenem prebivališču C 4 opaženo je stalno izražanje območnosti kot so petje, preganjanje sovrstnikov in območno spreletavanje C 5 opaženo je dvorjenje in narejanje C 6 opaženo je zadrževanje v domnevnem gnezditvenem okolišu C 7 opaženo je razburjeno vedenje ali zaskrbljeni klici staršev, kar da misliti na gnezdo ali mladiče v bližini C 8 na ujeti ptici je najdena valilna pleša C 9 najdeno je nedograjeno gnezdo 9 vredno - stna koda opazovalni dogodki skupina_______,_-__________________________„_____,______________ - 10 opaženo je zmedeno košatenje ali hl inj enje poškodovanosti 11 najdeno je že uporabljeno gnezdo ali jajčne lupine 12 opaženi so ali speljani gnezdomci ali begavci 13 starši se približujejo gnezdišču in ga zapuščajo v presledkih, ki dajo misliti na zasedeno gnezdo 14 starši prinašajo hrano ali odnašajo iztrebke 15 najdeno je gnezdo z jajci 16 najdeno je gnezdo z mladiči (mladiče smo videli ali vsaj slišali) 3, ORNITOLOŠKI ATLAS V EVROPI Nacionalni projekti so poleg tega, da so izredno pomembni za nacionalno stroko in varstvo narave v posameznih deželah, obenem vaja za skupni evropski projekt, ki naj bi se začel leta 1985, ko morajo biti privedeni h kraju nacionalni projekti. Evropski ornitološki atlas bo skartiran v izmeri 50 x 50 km. Nacionalni projekti v Britaniji in na Irskem, v Franciji, Danski, Nizozemski, Finski, Švici in Čehoslovaški so gotovi, nekateri od teh so že izšli v obliki samostojnih publikacij, ostali so v pripravi za tisk. Kartiranje poteka v vseh evropskih deželah razen v Avstriji, Vzhodni Nemčiji, Luxemburgu, Islandiji in na otočju Faeroer, kjer naj bi steklo v letošnjem letu, ter v Grčiji in Albaniji, s katerima pa organizaciji še ni uspelo vzpostaviti kontaktov. Pesnici na ljubo moramo pridati, da v Jugoslaviji poteka kartiranje edinole v Sloveniji. Ornitološki atlas v ostalih republikah pa je še vedno v stadiju dogovarjanja. 4, SLOVENSKI PROJEKT V Sloveniji smo imeli kar dve poskusni kartiranji, kar zgovorno priča o velikih organizacijskih težavah na začetku. Kartiranje rjavega srakoperja (Lanius collurio) v letu 1976 je propadlo, ker je bilo odvisno od naključno zbranih opazovalcev. Opazovalce za 11 lahko opaznih vrst v letu 1977 smo izbrali bolj načrtno in jih tudi sistematično izobrazili za delo na terenu. Rezultati so bili vzpodbudni. Dopolnilno kartiranje 11 vrst v letu 1978 pa je bilo zopet neuspešne. Obogateni z organizacijskimi izkušnjami iz preteklih let smo v letu 1979 startali s celotno listo naših gnezdilk, V tem letu je sodelovalo 16 (od 33 povabljenih) opazovalcev, ki pa so raziskali kar 85 kvadrantov ali 34 % vseh razpoložljivih kvadrantov. Struktura intenzivnosti opazovanja je razvidna na sliki 1. Zbrali smo podatke o 169 vrstah? nobenih podatkov pa nismo zbrali o 24 vrstah iz seznama na obrazcu, kar pa seveda ne pomeni, da te manjkajoče vrste pri nas ne gnezdijo. V bodoče naj bi delo na terenu potekalo po dveh poteh: 1) nadaljevala in poglabljala naj bi se opazovanja v domačem kvadrantu in 2) organizirali bomo raziskovalne ekskurzije v oddaljena področja oziroma kvadrante, kjer ni domačih opazovalcev. Za uresničitev prvega potrebujemo še veliko število sodelavcev, v idealnem primeru v vsakem kvadrantu svojega opazovalca. Za uresničitev drugega pa so potrebna večja finančna sredstva, zato smo projekt prijavili kot dolgoročno raziskovalno nalogo pri Raziskovalni skupnosti Slovenije. Po tem načrtu naj bi po pasovih, ki potekajo od zahoda proti vzhodu, v petih letih skartirali celotno ozemlje Slovenije, šesto leto pa je rezervirano za popravke in dopolnitve ter pripravo gradiva za tisk. Dinamika raziskovanja je razvidna iz slik:e 2. D D D D D D D OBRAZEC GNEZDITVENE RAZŠIRJENOSTI EVROPSKI ORNITOLOŠKI ATI.AS SR SLOVENIJA leto PRIIMEK IN NASLOV OPAZOVALCA ST1. \DU]n 53 KVADRANT JE BIL RAZISKAN a> priložnostno bi nepopolno e\*a 1099 lasćica 1104 mali slave« 1 106 modri slave« 1121 smarnica 1122 pogorelćek 1137 repaljsćica 1138 prosnik 1146 navadni kupćar 1148 Španski kupćar 1 162 s legu r ! 166 puSčavm-1186 komatar 1187 kos 1198 brinovka 1200 cikovt 1202 carar 1220 svilnica 1226 brAkinka 1236 kobi ličar 1237 rećni cvrčalec 1238 tratni cvrčale« 1243 bičja trstnica 1250 moćvirska trstnica 1251 srpićna trstnica 1253 rakar 1259 rumeni vrtnik 1260 kratkoperuti vrtnik 1267 žametna penica 1272 svet looka penica 1273 pisana penica 1274 mlinarćek 1275 siva penica 1276 vrtna penica 1277- ćrnoglavka 1307 hribska listnica 1308 grmovSćica 1311 vrbja listnica 1312 kovaCek 1314 rumenoglavi kraljićek 1315 rriećeglavi kraljićek 1335 sivi muhar 1343 mali muhar 1348 belovrati muhar 1349 ćrnoglavi muhai 1437 doigorepka 1441 moćvirska sini« a 1442 gorska sinica 1454 čopasta sinica 1461 meniAček 1462 plavček 1464 velika sinica 1479 brglez 1482 skalni plezavček 1486 dolgoprsti plezavček 1487 kratkoprsti plezavček 1490 plaSica 1508 kobilar 1515 rjavi arakoper 1519 črnočeli arakoper 1523 rjavotjjflavi arakoper 1549 sraka 1557 krehovt 1558 planinska kavka 1559 planinska vrana 1560 kavka 1563 poljska vrana 1567 siva vrana 1567 i^rna vrana 1572 krokar 1582 Škorec 1591 domaći vrabec 1591 laSki vrabec 1598 poljski vrabec 1611 planinski vrabe« 1636 sfinkavec 1640 grilček 1644 laAka konopeljsćitra 1649 zelene« 1653 liAček 1654 čižek 1660 repnik 1661 brezo vček 1666 krivokljun 1679 rdeči kalin 17)0 kalin 1717 dlesk 1857 rumeni strnad 1858 plotni strnad 1860 skalni strnad 1866 vrtni strnad 1877 tratni strnad 1881 ćrnoglavi strnad 1882 veliki strnad h ft 6 /4 0 () i H l iS iS ffr % % 41 w (p ft iio ik iv ife (ž io (J i (fa lio % M \l 11 [o () k i<* 15 % \l 0761 lesna sova 0765 uralska sova 0767 mala uharica 0768 močvirska uharica 0770 koconogi ćuk ' /4 ffi k ¦ Ifc i. ^ ffc h f 0778 podhujka 0795 crni hudournik 0798 planinski hudournik 0831 vodomec 0840 čebelar 0841 zlatovranka 0846 smrdokavra 0848 vijeglavka 0855 siva žolna 0856 zelena žolna 0863 črna žolna 0876 veliki detel 0877 belohrbti dete! 0678 sirijski detel 0883 srednji detel {Ö lin \k /fe \l l m /0 b ft •10 iL h {{« % % 'L /4 1-9 )l \x 'k ti % ..... 0887 mali detel (Z 1241 tamariskovka 1539 Soja p skupaj !$*m SI J8 39 40 41 42 KS 14 45 46 4? 46 49 ST) S1 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 h;i7 J8 & ao 41 "2 4J 14 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 K! 12 slika 1: struktura intenzivnosti raziskovanja v letu 1979 Hqure. I; the Structure QL the research intensity in 1979 v celoti in total nepopolno partial priložnostno occasionally l 2 3 slika 2: dolgoročni plan dinamike raziskovanja figure 2; the longterm plan of research dynamic 5, SUIWARY 1. _-)C 04 i- a ? ..,., 1 —» 1 Ć.^,V«> - -,+ ,,'<> 3=42,3% Z= 34 % f ,:• ~c ¦^ pi 35 KH H f -- L& H 1— 3 %. > \± 1 f % ž 5 % 3 sr J s A ? t 3 i t 1 > j i •1 4 4 ? .i i J s 3 3 % •2. A '! i ?- 9 •i •1 i a\a 2 2. 2 'Ä f A % A A. 7> A * SI •¦1 3. 3 fc a 3 1 I •% % ft 2. «sr i f > % tt , \ "" -- r* ¦ r 1 37 38 39 40 41 42 43 14 45 46 47 48 49 SO 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 l>1 62 63 37 38 39 40 41 42 43 14 45 46 47 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 613 The Slovenian atlas project started in pilot form in 1977 with registration of only 11 easy datactible species. In 1979 we observed the whole list of breeding species of Slovenia, 85 squares or 24 % were mapped in this year. Figure 2 shows the grade of research of this 85 squares. We have a longterm plan of research for the whole territory in 5 years, 6, LITERATURA 1, Geister, 1.(1975): Informacija o evropskem ornitološkem atlasu in možnosti SR Slovenije pri vključevanju v projet, Raziskovalec 5, št. 1-2, str. 51 Geister, 1,(1977): The Ornithological Atlas in Slovenia, Polish Ecological 341-323 Poročilo o raziskovalni nalogi "Opažujmo naše ptice", Pionir XXXIII, št.7, str. 212-213 Geister, 1.(1979): The Slovenian Atlas Project 1977-1979. Preliminary report Referat na mednarodni konferenci o štetju ptic in varstvu narave (Bird Census Work and Nature Conservation), Göttingen 1979 Sharrock, J.T.R.(1975): Dot-distribution mapping of breeding birds in Europe, Axdeola 21, p. 797-810. Studies 3, Nr4, p, Geister, 1.(1978), Iztok Geister, 64202 Naklo 246 13 RDEČI KALIN (Carpodacus erythrinus) GNEZDI V SLOVENIJI SCARLET ROSEFINCH (Carpodacus erythrinus) BREEDING IN SLOVENIA Dare Sere V zadnjem času smo v raznih delih Evrope priča močni ekspanziji naslednjih vrst ptičev: brskinke (Cisticola juncidis), čopaste črnice (Aythya fuligula), brinovke (Turdus pilaris) in rdečega kalina (Corpodacus erythrina). O rdečem kalinu so bili za Jugoslavijo do sedaj znani tile podatki: H. Freyer ga v svojem delu "Fauna der in Krain bekannten Säugetiere, Vogel, Reptilien und Fische - 1842" imenuje škrlatnega luskovca. Qnenjeni primerek je dobil H.Freyer od Fridriha Rudeša iz okolice Orehovice na Gorjancih. Ker iz navedenega vira ni razviden datum izvora opisanega primerka, lahko po Freyerjevem pismu grofu Hockenwartu z dne 10.8.1837 sklepamo, da omenjeni primerek izvira iz obdobja pred tem datumom. A.Mejsisovič (Matvejev 1976) ga navaja v dveh zimah leta 1887 in 1889 za področje Slavonije. Ta podatek je vprašljiv, ker se rdeči kalin seli v vzhodno Azijo -avgusta, septembra in se vrne šele konec maja, v začetku junija. A V -< -i slika 1: Gnezditvena razširjenost rdečega kalina (Carpodacus erythrinus) v srednji Evropi (spremenjeno po Czikali, 1976) figure 2: Nesting distribution of Scarlet Rosefinch (Carpodacus erythrinus) in central Europe (modified from Czikali, 1976) gnezditev potrjena confirmed nesting gnezditev domnevana opažanje brez možnosti gnezdenja probably nesting occurrence without nesting possibility 14 4. samica rdečega kalina (Carpodacus erythrinus) vali (D. sere) the female of Scarlet Rosefinch (Carpodacus erythrinus) incubating (D. sere, 5' 3 HIT t", I mlađli rđeĆega kallna (CarP°dacus erythrinus) (D. sere) I eggs and 1 young of Scarlet Rosefinch (Carpodacus erythrinus) (D sere, 15 26.6.1971 je ornitolog dr. C.König (Stuttgart) opazoval neobarvanega pojočega samca na področju Paklenice-Starigrad pod Velebitom. Ker samec rdečega kalina v koledarskem letu po izvalitvi ni rdeč in tudi ne gnezdi, je možno, da sivi še neobarvani samci zasedejo domnevna gnezditvena območja ali da se klatijo naokoli (Czikeli 1976). 1.6.1978 sem v Stožicah pri Ljubljani ujel v mrežo drugoletnega, še sivega samca rdečega kalina. Cmenjeni primerek se sedaj nahaja v ornitološki zbirki Prirodo-slovnega muzeja Slovenije. 16.6.1978 sem na Ljubljanskem barju med Škofljico in Igom imel priložnost že drugič videti rdečega kalina, ki pa je bil odrasel primerek in ves škrlatno rdeč po glavi in prsih. Pel je na vrhu nizke suhe jelše in ko sem se približal, je odletel stran, tako da sem sam sebi komaj verjel, da je to res. 22.6.1978 sem ponovno odšel na omenjeno mesto in zopet naletel na pojočega samca, ki sem ga posnel na magnetofonski trak. Samec je pel na telefonski žici, pod njim pa je cestar brezskrbno klepal svojo koso, nezavedajoč se, da nad njim poje do sedaj nepoznan gnezdilec Jugoslavije. Zadovoljen sem odšel k 1 km oddaljenemu trstišču, kjer sem imel namen posneti na magnetofonski trak petje trstnega strnada (Emberiza schoeniclus). Pri pripravljanju magnetofona sem še enkrat predvajal petje rdečega kalina in na to petje se je takoj odzval drug samec. Samec je pel in čakal tako dolgo, da sem se mu čisto približal in med drugim tudi posnel njegovo petje. Kasneje sem ga tudi ujel in obročkal ter izpustil. Opazil sem tudi samico. Na mojo prošnjo je sodelavec Andrej Trontelj 24.6.1978 kvalitetno posnel petje rdečega kalina (magnetofon UHER 4400 Report IC). Ob tej priložnosti je tudi našel gnezdo in opazoval valečo samico s štirimi jajci. Med valjenjem se je samica pustila prijeti in je bila pri tem obročkana. Cbročkani so bili tudi mladiči in samec. Kasneje je bilo to gnezdo z mladiči izplenjeno. 1.7.1978 sem 200 m stran od tega gnezda slišal še enega pojočega samca. V letu 1979 sem odšel na obe lokaliteti in na obeh mestih našel par rdečih kalinov. Para pri trstišču kasneje nisem kontroliral, ampak sem se posvetil paru, ki je bil domnevno obročkan že leta 1978. Zanimivo, da sta bila samec in samica brez obročka, kar da misliti, da je njuno mesto zavzel drug par. Kratek opis stanja gnezdenja po datumih: 27.6.1979 samica dela gnezdo - samec poje v bližini 13.7.1979 v gnezdu en mladič in 3 jajca (20 mm x 15 mm) 17.7.1979 v gnezdu 3 mladiči in samica 20.7.1979 v gnezdu obročkani 3 mladiči, ki so že spregledali 2.8.1979 mladiči so gnezdo zapustili Dodal bi, da je ta par gnezdil skoraj mesec dni kasneje kot par iz leta 1978. Pri hranjenju sem zmeraj videl samico, medtem ko samca ni bilo videti. V golši mladičev je bilo izluŠčeno belo zrnje, vendar nisem mogel ugotoviti vrste semena ali plodu. Biotop na Ljubljanskem barju, kjer gnezdi rdeči kalin, sestavljajo zamočvirjeni travniki s kislimi travami (70 %) in nizko grmovje vrbovja, kot npr. (Salix sp.) in jelše (Alnus sp.). Ostali gnezdilci na tem področju so: repnik (Carduelis cannabina), zelenec (Carduelis chloris), lišček (Carduelis carduelis), poljski šrkjanec (Alauda arvensis), rjavi srakoper (Lanius collurio), drevesna cipa (Anthus trivialis), repaljščica (Saxicola rubetra), vrb ja listnica (Phylloscopus collybita), črnoglavka (Sylvia atricapilla), siva penica (Sylvia communis), vrtna penica (Sylvia borin) f močvirska trstnica. (Acrocephalus palustris). Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus) je pogosta gnezdilka omenjenega biotopa,vendar sta v Sloveniji poznani samo še dve lokaliteti, isto velja za trstnega strnada (Emberiza schoeniclus) in kozico (Galinago gallinago). V tem biotopu gnezdi tudi navadni kobiličar (Locustella naevia), za katerega ni znana nobena druga lokaliteta v Sloveniji. Na obrobju tega biotopa je leta 1978 gnezdila tudi brškinka (Cisticola juncidis). 16 Podobnost med odraslo samico, prvoletnimi in drugoletnimi mladiči je zelo velika. Samec je šele v tretjem koledarskem letu rdeče barve. Rdeči kalin je velik kot zelenec, po postavi pa podoben repniku. Jajca so svetlomodre barve z redkimi črnimi pitomi, Najdeno gnezdo je bilo v glavnem spleteno iz suhe trave in nameščeno v vrbovem grmovju, pol metra od tal, z močno podrastjo trave in druge vegetacije. Pri rdečem kalinu je do sedaj poznanih več primerov širjenja areala (tudi v prejšnjem stoletju in okoli leta 1930) proti zahodu oziroma jugu. Zmeraj pa se je potem njegovo gnezditveno področje (areal) skrčilo v stare meje. Za nas je najbolj zanimivo širjenje proti jugu, ki naj bi se po znanih podatkih začelo po letu 1950. Na Češkem so ga opazili leta 1959, leta 1962 pa je bila potrjena prva gnezditev. Prva najdba rdečega kalina v Avstriji iz tega stoletja je iz leta 1963 in kasneje leta 1966. Opažen je bil še leta 1972, 1973 ter leta 1974, ko je bila potrjena tudi gnezditev. Leta 1975 je bil opažen in ugotovljeno je bilo, da je gnezdil že na sedmih mestih. Na Koroškem je bil opažen leta 1975, in to na nadmorski višini 1038 m. Tako je tudi v Sloveniji gnezditev možno pričakovati na visokogorskih barjih (Pokljuka, Pohorje), ravno tako na biotopih podobnih Ljubljanskemu barju. Negnezdeče in preletne primerke pa je pričakovati tudi drugod. Pri tem se postavlja vprašanje, od kdaj gnezdi rdeči kalin na Ljubljanskem barju? Cinenjeni predel na Barju sem obiskoval v preletnem in gnezditvenem obdobju od leta 1974 dalje. Vendar sem prvi primerek opazil šele 16.6.1978. Domnevam, da ni gnezdil pred letom 1975, Čeprav dopuščam možnost, da je rdeči kalin gnezdil še kje drugje na Barju. Seveda bi bilo zanimivo ugotoviti dejansko stanje rdečega kalina na tem področju. Ob tej priliki bi omenil, da bi bilo potrebno Čimprej narediti popis ptičjih vrst Ljubljanskega barja in določiti za določena področja naravovarstveni režim. Mislim, da je komentar k predlogu o zasaditvi celotnega Barja s topili ali z nalaganjem smeti in odpadkov iz cele Ljubljane odveč. SUMMARY On the 1 st June 1978 an immature example of male Scarlet Rose finch (Carpodacus erythrinus) was captured near the ornithological scheme in Ljubljana. Two red coulered males were observed singing on 22th June in Ljubljana Marsh. On 24 th June a nest with four eggs was found in young willow less than 1 m from the ground. Later on the young were killed by a predator just before fledging. Also in 1979 two pairs summered on Ljubljana Marsh, in the same nesting place as one year before another pair (without rings) was present. Female built nest on 27. th June, three young fledged on 2 nd August. It is the first breeding record of Scarlet Rosefinch in Slovenia and also in Jugoslavia and the most southern breeding point in Europe. LITERATURA 1. Czikeli, H.(1976): Die Ausbreitung des Karmingimpels (Carpodacus erythrinus) in Osterreich und seinen Nachbarländern,Egretta 19, 1-10 2. Freyer, H. (1842): Fauna der in Krain bekannten Säugetiere, Vögel, Reptilien und Fische, Laibach 3. Matvejev, S.D.(1976): Pregled faune ptica Balkanskog poluostrva, SANU, Beograd 4. Voous, K.H.(1962): Die Vogelwelt Europas und ihre Verbreitung, Parey, Hamburg und Berlin Dare Sere, 61000 Ljubljana, Glinškova ploščad 12 17 REDKE VRSTE 1979 RARE SPECIES IN 1979 Kovaček (Phylioscopus trochilus) gnezdi v Sloveniji Willow Warbler (Phylioscopus trochilus) first breeding record Ob Dravi pri Ptuju sem 23.6.1979 našel gnezdo kovačka s štirimi mladiči in enim jajcem. Težko pričakovana najdba gnezdečega kovačka je toliko bolj zanimiva zato, ker predstavlja prvi dokazni primerek o gnezdenju te vrste v Sloveniji in v Jugoslaviji. Dare sere, Glinškova ploščad 12, L j ubijana Gozdni strnad (Emberiza rustica) prvič ujet v Sloveniji Rustic Bunting (Emberiza rustica) first record Dne 22.11.1979 sva s sodelavcem Marjanam Bogatajem ujela v Jaršah pri Ljubljani primerek gozdnega strnada. Redek gost iz severne Evrope ali Sibirije je bil do sedaj v Jugoslaviji najden samo enkrat, in to pred letom 1846 v Dalmaciji (Krpan, M. 1956). Dare Sere, Glinškova ploščad 12,61000 Ljubljana Plevica (Plegadis falcinellus) Glossy Ibis (Plegadis falcinellus) Dne 19.10.1979 sem blizu Hraš pri Smledniku opazil v zraku plevici. Okrog 25 m od nogometnega igrišča sta se dve spustili na tla, vendar ju je začetek igre preplašil. Dvignili sta se in krožili v oddaljenosti nekaj sto metrov, dokler nista ponovno pristali v bližini. Iz avta sta se spustili filmati na razdalji 10 metrov, dokler nista odleteli. Desetkratno preverjanje v dneh od 20.10. do 11.11. ni dalo pozitivnih rezultatov. Andrej O. Župančič, Veselova 8, Ljubljana Brkata srnica (Panurus biarmicus) Bearded Tit (Panurus biarmicus) 29.11.1979 sva z Božidarjem Magajno ob ustju Dragonje v Sečovljah ujela 13 ex. brkatih sinic, od tega 4 samce in 9 samic. Po oceni se je v trstišču takrat zadrževalo najmanj trikrat toliko brkatih sinic. To je po letih 1889 (Schultz, 1892) in 1977 (Geister, 1978) tretje znano "množično" opazovanje brkatih sinic. iztok Geister, 64202 Naklo 246 Črna prosenka (Pluvialis sguatarola) Grey Plover (Pluvialis sguatarola) 9.10.1979 eem na prodnatem osečnem otočku v zalivu Polje med Koprom in Ankaranom opazoval 8 ex. črne prosenke. Kot nalašč so v soncu privzdigovale peruti, da se je lepo videla temna podpazdušna lisa, kar je zelo olajšalo determinacijo. Iztok Geister, 64202 Naklo 246 18 NOVE KNJIGE NEW BOOKS Gregori, J. in I. Krečič (1979): NAŠI PTIČI (OUR BIRDS)/ Ljubljana, Državna založba Slovenije. 328 strani, veliko slik in kart. Cena 550 din. V preteklem letu smo dobili nov priročnik o pticah Slovenije avtorjev Janeza Gregorija in Ivana Krečiča - Naši ptiči. Predhodnik sedanjemu priročniku je bilo podobno delo avtorjev Ivana Krečiča in Franceta Šušteršiča z naslovom Ptice Slovenije (DZS, 1963), ki je bilo prvo, v celoti posvečeno delo pticam naše ožje domovine. V primerjavi s prvo izdajo, ki je bila tehnično slabo opremljena in so posamezne ptice predstavljale le preproste risbe, je sedanja izdaja privlačnega videza in v moderni grafični izvedbi, besedilo spremljajo barvne fotografije večine predstavljenih vrst ptičev in dodatne majhne karte o njihovi geografski razprostranjenosti. Avtorja sta dodala v začetku še splošen uvod z biološkimi značilnostmi ptičev in opisom glavnih obdobij njihovega življenja. V nekaj besedah sta spregovorila tudi o pomenu ptičev in kako jih opazujemo ali fotografiramo. Dotaknila sta se tudi perečega vprašanja varstva ptic in njihovega življenjskega okolja. Uvod sta zaključila s kratkim zgodovinskim pregledom ornitološke dejavnosti na Slovenskem. Glavni del knjige pa sta namenila sistematiki in opišem posameznih vrst. Nova izdaja tega priročnika vsekakor predstavlja prijetno novost, ki bo vsaj malo zapolnila veliko publicistično praznino s področja slovenske ornitologije. Marsikomu bo tudi odkrila in približala ptiče in olajšala njihovo prepoznavanje. V določeni meri pa je sedanji priročnik - Naši ptiči ostal nedorečen in ni docela izraz tiste dejavnosti zadnjih let, katere vzpodbuda je sicer prišla večinoma iz amaterskih vrst, ki pa je začela slovensko ornitologijo z velikim entuziazmom in znanstvenim pristopom, končno le vključevati v sodobne evropske znanstveno-raziskovalne tokove in ji pridobivati ustrezno in enakovredno mesto med drugimi strokovnimi disciplinami. Tu avtorja priročnika nista dovolj izkoristila ponujene priložnosti, da bi vsem tistim, ki jih ptiči zanimajo, predvsem pa mladim, ki še iščejo svojo življenjsko usmeritev, odprla vrata v svet edinstvenega in brezmejnega znanstveno-razisko-valnega ornitološkega delovanja. V določeni meri sta namreč podlegla stari slovenski ornitološki miselnosti, ki do sedaj še ni veliko segla preko prikaza sistematike ptičev v običajnih prirodoslovnih učbenikih in zato tudi ni čudno, da je med številnimi študenti biologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kot najvišji izobraževalni ustanovi za to področje na Slovenskem, zaradi povsem neznanstvenega pristopa k ptičem, le malo tistih, ki v celoti posvetijo svoje življenje ornitologiji. Mnenja smo, da naj bi bil pregled sistematike le prvi korak, ki bi odprl oči za pestrost in lepote ptičjega sveta, zato bi obenem želeli, da bi avtorja v okviru danih možnosti priročnika bolj nakazala in poudarila, da se za sistematiko in prepoznavanjem ptičev odpira nov svet, ki lahko nudi možnosti za celotno življenjsko delovanje in poklicno znanstveno usmeritev. Drugo po svetu je namreč ornitologija priznana kot enakovredna strokovna disciplina v okviru posameznih fakultet in institutov, kar daje vzpobudo in se odraža v množičnem amaterskem sodelovanju, želeli bi, da bi se tudi Slovenci, pa čeprav že pri zadnjih vratih, še pridružili drugim, v tem obče kulturnem pogledu, razvitim narodom. S temi mislimi pozdravljamo izdajo novega slovenskega ornitološkega priročnika, obenem pa pričakujemo, da mu bodo sledila podobna dela, ki bodo ornitologi j o osvetlila dodatno še s tistih strani, ki jo enakovredno uvrščajo med ostale panoge sodobne znanosti. Božidar Magajna, Langusova 10, 61000 Ljubljana 19 IZ SLOVENSKE ORNITOLOŠKE PUBLICISTIKE 1979 FROM SLOVENEAN ORNITHOLOGICAL PUBLICITY IN 1979 Adamič Miha: Kako z divjim petelinom v prihodnje, Lovec XLII, št.4, str. 104 Batič Franc: Prehrana planinskega orla na Finskem, Lovec XLII, št. 6, str. 183 Erumec Stanko: Ornitološki rezervat v Brezju pri Mariboru, Moj mali svet 11, št. 7-8, str. 55 Cerlini Drago: Ornitološki zapiski, Moj mali svet 11, št. 1, str. 41 Červak Stanko: Naši ptiči. Napisala Janez Gregori in Ivan Krečič. Proteus XLII, št. 4, str. 157 Geister Iztok: Naši ptiči (Eno temeljnih del naše favnistike, avtorja Janez Gregori in Ivan Krečič), Naši razgledi XXVTII, št. 18, str. 515 Geister Iztok: Štetje ptic in varstvo narave, Raziskovalec 9, št. 12, str. 663 Gregori Janez: Ko se vrnejo štorklje, Pionir XXXIV, št. 9, str. 264 Gregori Janez: Prispevek k poznavanju ptičev Cerkniškega jezera in bližnje okolice. Beitrag zur Kenntnis der Vögel am Cerkniško jezero (See von Cerknica) und in seiner nahären Umgebung, Acta carsologica VTII, št. 7, str. 305-329 Jež Matjaž: štorklja 1979, Pionir XXXIV, št. 9, str. 268 Jež Matjaž: Kormoran - redek zimski gost, Proteus XLII, št. 3, str. 115 Matvejev Sergej: Ribolov s pticami na Dojranskem jezeru, Ribič XXXVIII, št. 11 str. 257 Sajdl Konrad:O jerebih, Lovec št. 10, str. 305 Smerdu Rado: Selitvene postaje ptic, Moj mali svet XI, št. 4, str. 43 Zor Leopold: Mali ponirek v ljubljanskem Tivoliju, Proteus XLII, št. 4, str. 148 VSEBINSKA. ZASNOVA DRUŠTVENEGA GLASILA THE CONCEPT OF ACROCEPHALUS V društvenem glasilu Acrocephalus bomo objavljali: - krajše raziskave - favnistične podatke za gnezditveno, selitveno in prezimovalno obdobje - letna poročila o zaznamovanju in najdbah (v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije, ki organizira zaznamovalno dejavnost) - prispevke s področja varstva ptic in njihovega življenjskega prostora - navodila za opazovanje in proučevanje - metodološke napotke za znanstveno obdelavo podatkov - strokovne odgovore na zastavljena vprašanja - društvene vesti - prikaze knjig in članov iz domače in tuje literature. 20 DELOVNO PODROČJE DRUŠTVA komisije: ASSOC I AT IOMAL KORK FIELD " komisija za ugotavljanje statusa na ozemlju Slovenije po javljajočih se vrst; - terminološka komisija; SEKCIJA ZA OPAZOVANJE PTIC ~ bibliografska komisija za slovensko strokovno literaturo. na favnističnem področju - zbiranje podatkov o gnezdenju, selitvi in prezimovanju ptic na ozemlju SR Slovenije; - organizacija ornitološkega atlasa gnezdilk in prezirnujočih vrst na ozemlju SPS; - zbiranje golitvenih podatkov. na izobraževalnem področju - izobraževalni tečaji za člane društva s področja determinacije, gnezditvene, selitvene in golitvene problematike; - organizacija poljudnoznanstvenih predavanj za osnovne, srednje in visoke šole; - organizacija predavanj tujih strokovnjakov; - organizacija strokovnih ekskurzij na ornitološko zanimiva področja v Sloveniji za šole in druge; - strokovno svetovanje zainteresiranim porabnikom s področja praktične ornitologi je? - sodelovanje s sredstvi javnega obveščanja (televizijske oddaje o pticah). na varstvenem področju - predlaganje varstvenih ukrepov za posamezna ogrožena področja in za posamezne ogrožene vrste; - organizacija varnostne službe v primerih akutne ogroženosti posameznih vrst; - propagandne akcije s področja varstva ptic v sodelovanju z gozdarskimi, lovskimi in kmetijskimi organizacijami; - organizacija izdelave in prodaje valilnic in krmilnic za široko potrošnjo. na mednarodnem področju - sodelovanje z mednarodnimi združenji s področja ornitologije; - izmenjava podatkov v zvezi s selitvijo, populacijskimi gibanji in geografsko razširjenostjo posameznih vrst; - strokovno sodelovanje z znanstvenimi institucijami; - izmenjava z inozemskimi strokovnimi glasili; - organizacija mednarodnih strokovnih srečanj; - udeležba na mednarodnih strokovnih srečanjih; - sprejem in vodenje tujih strokovnjakov na obisku v Sloveniji; - organiziranje strokovnih ekskurzij za člane društva v inozemstvo. SEKCIJA ZA PROUČEVANJE PTIC na znanstvenem področju - interpretacija zbranih favnističnih podatkov; - štetje ptic (kvantitativne metode); - posebne raziskovalne naloge članov društva; - obdelava najdb za celotno obdobje obročkanja v Sloveniji (v sodelovanju z Kustodiatom za ornitologijo pri PMS); - finančno sodelovanje z Raziskovalno skupnostjo SRS. publicistična dejavnost - izdajanje društvenega glasila ACROCEPHALUS; - izdajanje priložnostnih in komercialnih publikacij; - izdajanje strokovne literature; - sodelovanje z založbami na področju izdaje ornitološke literature. DRUŠTVENE VESTI ASSOCIATION NEWS USTANOVITEV DRUŠTVA • Ustanovna skupščina Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je bila v Ljubljani, dne 8. decembra 1979. Prisotnih je bilo 76 ustanovnih članov in gostov, predstavnikov širše družbene skupnosti ter drugih organizacij in znanstvenih ustanov s sorodnega področja delovanja. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom, da v slovenskem prostoru združi vse redke poklicne in številne amaterske ornitologe ter opazovalce ptic, da bo tako slovenska ornitologi ja končno le debila ustrezno organiziranost in rrožnosti za enotno vodenje in vrednotenje vseh ornitoloških podatkov, ki so se do sedaj nahajali razdrobljeni na številnih in strokovno različnih mestih. Celotna ornitološka aktivnost bo tato odslej dosti bolj olajšana in vsebinsko razširjena, kar bo arogocilo, da se bo tudi slovenska ornitologija lahko dvignila na ustrezno znanstveno raven in se enakovredno vključila v mednarodno sodelovanje v zvezi s problematiko ptic. Vse naše delovanje bo navzven vidno v društvenem glasilu Acrocephalus, kjer bcmo tekoče objavljali rezultate našega delovanja in poročali o številnih problemih in znanstveno-raziskovalnem delu s področja ornitologije. DELOVNI PROGRAM DRUŠTVA ZA LETO 1980 Na skupni seji Izvršnega odbora društva in Uredniškega sveta glasila Acrocephalus, ki je bila v Ljubljani dne 20.2.1980, smo določili glavne smernice društvene aktivnosti v letošnjem letu. Našo pozornost bcmo usmerili predvsem na naslednja področja: 1. Izvedba letošnjega programa OrnitoloŠkega atlasa Slovenije, ki je kot 5-letna raziskovalna naloga prijavljena preko Prirodoslovnega muzeja Slovenije na Raziskovalni skupnosti Slovenije. 2. Organizacija tečajev za nameščanje gnezdnic, namenjenih osnovnošolskim in srednješolskih učiteljem biologije in tehničnega pouka, Gozdnim gospodarstveni in drugim. 3. Organizacija tečaja za zaznamovalce ptic, v sodelovanju s Kustodiatcm za ornitologi jo pri PMS. 4. Organizacija predavanj za opazovalce ptic in širšo javnost, namenjenih popularizaciji ornitologije. 5. Organizacija ornitoloških izletov v kraje, posebno zanimive za opazovanje in proučevanje ptic. 6. Organizacija izdelave in prodaje gnezdnic, krmilnic in lojevih pogač za široko potrošnjo. Podrobnejša navodila in obvestila baro sproti objavljali v glasilu Acrocephalus, Za izvršni odbor Božidar Magajna ACROCEPHALUS 1 (1) 1980 VSEBINA CONTENTS pozdravni nagovor na ustanovni skupščini društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije skrivnostna fotografija the openning speech on the founding assembly of the bird watching and bird study association of slovenia mistery photograph poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v SRS v letu 1975 ter v letih 1927-1975 4 ringing report for slovenia in 1975 and in the period 1927-1975 ornitološki atlas gnezdilk Slovenije 8 ornithological atlas of breeding birds in slovenia rdeči kalin Carpodacus erythrinus gnezdi v Sloveniji J3 scarlet rosefinch Carpodacus erythrinus breeding in slovenia redke vrste 1979 nove knjige 17 18 rare species new bocks iz slovenske ornitološke publicistike 1979 vsebinska zasnova društvenega glasila 19 19 frcm slovenean ornithological publicity in 1979 the concept of acrocephalus delovno področje društva 20 associaticnal work field društvene vesti associational news