V ^Tagespošti" beremo od besede do besede tako le: Iz Celja 12. sveeana. Naša srenja se je že večkrat pritoževala zavoljo slovensko - nemških šolskih "knjig-, ktere se rabijo na tukaj- šnji glavni soli; od druge strani se je pa (udi zahtevalo , da naj bi bili učeniki glavne šole (udi /.inozni, podučevati v sloveuskem jeziku, ker to tirja enakopravnost jezikov. VT obojem oziiu smo dobili sedaj vladini ukaz. C. k. ministerstvo je dne 15. piosenca t. I. za prihodnje solsko leto odpravilo več šolskih knjig takaj navadnih, med lemi pa posebno praktično slorensko-nemško gramatiko, ktera, zahtevaje toliko zapletenih namenov zares ni dosti praktična, *) in ker drugega pripoiuoeka ni bilo, priporočilo je za slovensko - nemški poduk dvojezično malo berilo in druge starejše šolske kajige. Ta ukaz je naznanilo c. k. deželno poglavarstvo knezo - škofoveinu lavantiskernu ordinariatu (J), in je ob enem tudi poprosilo, da naj učiteljem glavne šole dalje ukaže, česar je namenu pripravnega, in resno zahteva, da naj se učeniki, kteri ne znajo sloveneki, v kratki dobi lega nauče**), kajti razume se, da le takošni učeniki, kteri znajo nemški in slovenski jezik, morejo s piidom rabiti nove šol.ske knjige. '"• Dloinik. Iz Ijubljane. Ravno kar smo dobili iz Praga 3. I. g. Gerbičeve ,,Lire Sionske", ktera ima 6 prav vgodnih napevov: dva ,,na slavo bv. Cirilu in Metodu", ,,sv. Jožef;', ,,žalostna mati božja", ,,t.ei'pljenje Jezusovo" in ..oznanjciije Mariji*. Pervi list pride kmali na svitlo. •) Slovensko - nemška gramatika ni praktična temu, kdor je ne raziirne. Kdor je pa ne razume. kaže, 1. da ne \i , kako se v novcjši dobi jezikov učimo ; 2. ne razume slovenskega jezika. Kaj čuda, da knjig, ktereprimcrjajo nemški in slovenski jezik. ne raznme; kar pa človek ne ume, to pa njcmu ni koristno. to napada. ker noče spoznovati svoje nevednosti in nezmožnosti. Iz teh vzrokov to gramatiko od več strani napadajo. Kdor pa mirno in pravičnoprevdarja, spoznati mora. da, namenu, kakoršnega so imele in ga še sedaj imajo glavne šole po slovenskih krajih. bolj pripravne in vgodne knjige nismo še imeli, in če se ta enostransko odpravi, drugo pa ostanevse pri starem, greino rakovo pot. Ueenikom, kteri ne znajo slovenskega jezika. ni le samo praktična slovensko-nemška gramatika, terauč vse slovenske knjige tern v peti. zadovoljni bi bili ta čas. ko bi se vse odpravile. Ker pa vendar sedanji čas tirja, da se iiči slovenski jezik, in jim tudi vest pravi, da niso iole zaroljo učenikov. temuč učeniki zavoljo šol, pa napadajo Slovence in njih jezik, agitirajo, denuncirajo, kar koli raorejo, po prislovici: ^Odisse, quem laeseris". **) To bi bilo pravo, in potem bi pa tudi nehalo vse grajanje slovenskih šolskih knjlg. Naj veljavnejši zoperniki slovenšeine so vradniki in učeniki. Ko bi se tem in unim pristavil obrok, do kterega bi se morali učiti slovenskega jezika , vso drugo pesem bi potem peli. Ti in vsi tokošni so zoperniki sloveusoine eioffo. Ta služba pa ali vrad, kteri jim to nalago, je njih zložnost in sebionost. In dokler bojo prašali take možicclne, je li raogoče slovenski pisati, dotlej se bo govorilo: nNi mogoče". Komur pa ni mogoče. naj pa gre rakom ivižgat. pta.