Četrtek» 27. oktobra 2005, št. 43, leto X., !SSn 1488-0404, vsa!', četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 38 WM
Cetrteh, 27. oktobra 2005, št. 43, leto X., ISSn 1488-0404, vsak ćetrtek, еева 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK
Demokracija
Urhsuwihnjii
(^цт
üuuhij pii(ij] iü
f U lil jjfjlijüjj-.
Demokracija
Spoštovane bralke in bralci tednika Demokracija
Vaša najljubša revija bo v kratkem dobila novo podobo. Damo smo odpeljali v lepotilni salon in ji spremenili videz, da bi njena notranja lepota prišla do popolnega izraza. Dodali ji bomo nove vsebine, stare pa napravili še zanimivejše. Upamo, da boste z opravljenim delom zadovoljni. Demokracija se bo prenovila samo za vas.
Ustava
ascites»
«eetewasr
■i-isM

~ .ferse:, I
r'jSip^*'■«••»-
'-'.V",!
\5
Ustava Združenih držav Amerike je najstarejša veljavna pisana ustava v svetu, pa tudi najpomembnejše, najvplivnejše in najbolj študirano pravno besedilo, kar jih je bilo napisanih. Po več kot dveh stoletjih se še danes uporablja v domala nespremenjeni obliki. Neizmeren je tudi njen vpliv na ustavni razvoj v Evropi in drugod po svetu.
Jurij Toplak in Klemen laklli
Ustava
Združenih Držav Amerike
s pojasnili
Ameriška ustava je bila namreč podlaga številnim piscem ustav in mednarodnih dokumentov, neredke države so jo celo dobesedno prepisovale. Interpretacijo ameriške ustave, še posebno tisto od ameriškega vrhovnega sodišča, študirajo pravni strokovnjaki po vsem svetu in neredko rabi koL pripomočckpri interpretiranj u pstav drugih držav, tudi slovenske. Ne nazadnje se je na podlagi te ustave v Združenih državah izoblikovala ena. najstabilnejših demokratičnih oblik vladavine z zavidljivo stopnjo spoštovanja človekovih pravic. Ne moremo niti pre/LCti, d.i seje pod to ustavo razvila najmočnejša politična, gospodarska, voj aška, znanstvena, tehnološka, športna in še kakšne vrste velesila ter dežela:priložnosti /a ; milijone priseljencev /, vsega sveta. To so le nekateri izmed razlogov, zaradi
vredno študirati in raziskovati
1!ХТЖс I füuLSm^t^Bi
Knjiga vsebuje prvi prevod ameriške
ustave, ki je delo mag. Klemena Jakliča. Prevod je opremljen tudi z razlagalnimi pojasnili v obliki opomb. Poleg slovenskega prevoda ameriške ustave knjiga vsebuje tudi obširno uvodno poglavje mag. Jurija Toplaka, v katerem je predstavljen nastanek ameriške ustave: ter njene najpomembnejše značilnosti in načela,
O Avtorjih
Mag. Klemen Jaklič je strokovnjak za ,slovensko>, evropsko in ameriško ustavno pravo. Je doMoršnd, na I Univerzi v Harvardu, redno raziskuje tudi na Univerzi v Oxfordu. Je sou red nil; Harvard International Law Review in avtor ItevUnih člankov.
Mag. >	u Pravni fakulteti
■ Univerze v 'Mariboru predava ustavno pravo-in je generalni sekretar Evropskega ;a t ililno pravo ter clan
• «r
r štipendist in ji med drugim univi ih UGLA, Georgetown in Oxford. Je avtor in urednik
Prednaročila sppjemamo do 29Л	*
Naročam knjigo Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili, po prednaročnifki ceni 4.990,00 SIT
Demokracija
Fizične osebe:
Ime in priimek: Ulica:
Kraj, poštna št.: Datum rojstva:
Pravne osebe:
Podjetje: Ulica:
Datum naročila:
Kraj, poštna št.:
Kontaktna oseba:
%Л
njige s srcem
Datum naročila:
Podpis naročnika:
Podpis in žig naročnika:
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov:
Nova obzorja d.o.o., Komenskega 11,1000 Ljubljana ali na faks 01 43 45462
*z8,5%DDV
Davčni zavezanec: □ NE □ DA ID za D D V:
Zavezništvo civilizacij
Z začetkom pristopnih pogajanj EU s Turčijo se je znova okrepila razprava o civilizacijskih temeljih Evrope.
11	Umetno nezadovoljstvo?
12	Drnovškovo prebujenje
Od izvolitve Janeza Drnovška za predsednika države bodo kmalu minila tri leta, kar je že dovolj dolgo obdobje, da je njegovo delo mogoče primerjati z delom njegovega predhodnika Milana Kučana. Razlike so precej očitne.
Okostnjaki iz	
m -j Ш	иЗ
Za izginotje spisov o imenovanju ravnateljev, ki so se po nekaj dneh čudežno našli, so krivi neurejeni arhivi, morda pa je šlo tudi za nezakonitosti.
22 Umik SOU in KAO v tujino? 32 Pritisk na staro celino
34
42 44 56
Demokracija, p.p. 4315, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI; telefon: 01 -434-54-48 (uredništvo), urednik@demokradja.si; 01-434-54-63 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si; faks: 01-434-54-62; Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Mitja Volčanšek, Gregor Drnovšek, Ana Müllner, Peter Avsenik; kolumnisti: dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kästelte; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; fotografija: Gregor Pohleven (urednik fotografije), Reuters; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Andrej Lasbaher; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo.Fotografija na naslovnici: fotomontaža
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD.
V zadnjih tednih je zaradi razkritja italijanskega novinarja in prizorov iz španskih enklav v Maroku Ceuti in Melilli znova v ospredju problem afriških pribežnikov, ki v upanju na boljše življenje množično prihajajo v Evropo.
U kamen ujeta barva
Ptičja gripa straši Drzni in hitri
Za nami je 50. sezona formule 1, ki nam je po petih letih vladavine Michaela Schumacherja prinesla novega svetovnega
Pošto želim pripraviti
na konkurenčno tekmo
Pogovor z Alešem Haucem
Moji načrti so predvsem zaokrožiti naše ponudbe na tri segmente. Pri tem se bomo zgledovali po nemški pošti. Ti segmenti so: logistika, storitve in finance. To so trije sklopi, na podlagi katerih nameravam Pošto Slovenije dodatno razviti in jo pripraviti na liberalizacijo poštnega trga v Evropski uniji leta 2009.

Če se deleži SÜD in KAD prodajajo domačim podjetjem, se pojavijo očitki, da bi se na mednarodnih razpisih dosegla višja cena, če pa bi se ti deleži res prodajali na mednarodnih razpisih tujcem, bi se pojavili očitki o razpodaji slovenskega nacionalnega premoženja.
Tranzicijske manipulacije
V preteklih tednih je poskušala opozicija dokazati, da sta državna sklada Kapitalska družba (KAD) in Slovenska odškodninska družba (SOD) svoja deleža v Mercatorju prodala prepoceni. Donedavni predsednik LDS Anton Rop je govoril o največjem oškodovanju družbenega premoženja, podobno so se trudili dokazati tudi drugi opozicijski politiki in ekonomisti, ki sim-patizirajo z opozicijo. Drugačno mnenje imajo predstavniki vlade in obeh skladov. Kot je nedavno dejal v pogovoru za našo revijo direktor SOD Marko Pogačnik, je bila prodaja strokovno in ekonomsko utemeljena. Po njegovo je bila cena (38.000 SIT za delnico), ki so jo iztržili, dobra, zato so očitki politične narave in ne strokovni. Pravo merilo vrednosti Mercatorjeve delnice je borza. "Če smo pred štirimi leti govorili o podcenjenosti trga, danes mnogi strokovni članki pišejo o precenjenosti delnic. Zato danes niso več upravičene takšne prevzemne premije kot nekoč." Po njegovem mnenju je Mercator za potencialne kupce manj zanimiv že zaradi sestave nadzornega sveta, v katerem imajo predstavniki zaposlenih kar polovico članov, kar je precej nenavadno v tržnem gospodarstvu. "Za potencialne prevzemnike bi bil nakup Mercatorja zanimiv le, če bi lahko kupili 75 odstotkov Mercator-jevih delnic. Šele to bi jim namreč omogočilo spremembo Mercatorjevega statuta glede zasedbe nadzornega sveta. Sprememba sestave nadzornega sveta v korist predstavnikov kapitala bi bila za prevzemnika nujna, če bi želel resnično obvladovati družbo. V danem trenutku je bilo nemogoče zagotoviti 75 odstotkov delnic. Pravo ceno je pokazala tudi cena delnic za dokapi-talizacijo, ki jo je predlagala uprava, in je bila enaka ceni, po kateri smo prodali svoj delež, je še dejal Pogačnik. Pri tem je zanimiv njegov podatek, da je SOD lani novembra, ko se je Ropova vlada poslavljala, razmišljala, da bi prodala svoj delež v Mercatorju po vrednosti 36.000 SIT za delnico, čeprav je bila takrat cena na borzi 42.000 SIT za delnico. Skratka, zadeva ni čisto taka, kot jo poskušajo prikazati v opoziciji.
S tem je povezan tudi koncept privatizacije. Če se deleži SOD in KAD prodajajo domačim podjetjem,
se pojavijo očitki, da bi se na mednarodnih razpisih dosegla višja cena; če pa bi se ti deleži res prodajali na mednarodnih razpisih tujcem, bi se pojavili očitki o razpodaji slovenskega nacionalnega premoženja. Tu se postavlja vprašanje vloge obeh skladov. Spremembe na tem področju so verjetno nujne. Nujen je tudi postopen umik države iz gospodarstva, vendar ne v taki smeri, kot bi radi videli v opozicijskih vrstah, to je, da bi se sklada kar takoj umaknila iz aktivnega upravljanja in ga prepustila malim delničarjem. V tem primeru bi bil vpliv malih delničarjev prevelik. Gre torej za očitno sprenevedanje, kajti dokler so prejšnji oblastniki nadzirali oba paradržavna sklada, jih je to motilo. Lep primer je Mercator. Če se oba paradržavna sklada, ne da bi prodala svoja deleža v tem podjetju, umakneta iz aktivnega upravljanja, potem s podjetjem seveda upravlja mali delničar, ki ima en odstotek delnic. V tem primeru je to Zoran Jankovič, ki je v preteklih letih poskrbel za tak statut družbe, ki mu je omogočil, da je delal v Mercatorju, kar je hotel. Zaradi sodelovanja šestih predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu, kar je polovica članov sveta, je prihajalo tudi do tega, da so podjetja, ki so v lasti družine Jankovič, nemoteno dobivala številne posle za Mercator in pri tem dobro zaslužila. Predstavniki SOD in KAD v Mercator-jevem nadzornem svetu so namreč poslušali Jankoviča, namesto da bi ga nadzorovali, saj je bil ljubljenec prejšnjega predsednika države.
Teorija je eno, realnost pa drugo. V sedanjem prehodnem obdobju je nespametno v ospredje postaviti male delničarje ali pa "tako imenovane male delničarje z milijardnimi deleži". Slovenska javnost ni več tako naivna, kot je bila v času privatizacije v prejšnjem desetletju, in ne naseda kvazialternativnim predlogom, češ če bi se država res želela umakniti iz gospodarstva, mora najprej umakniti svoje predstavnike v nadzornih svetih. To se mora dogajati postopno, tako kot se bo država umikala iz gospodarstva. Opozicijski predlog o takojšnjem umiku države iz aktivnega upravljanja podjetij bi šel na roko tistim, ki so že v preteklosti obvladovali ta podjetja, pa čeprav niso bili njihovi večinski, ampak le izrazito manjšinski lastniki. Se pravi, da bi se vlada odpovedala nečemu, za kar je prevzela odgovornost na volitvah. Dejstvo namreč je, da se stanja, ki ga je sedanja vlada podedovala po prejšnji, ne da čez noč spremeniti.
Zato je prav, da so se ob razpravah o domnevnem oškodovanju države v primeru Mercatorja vladni poslanci odločili, da predlagajo ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki ne bo preiskovala samo prodaje državnih deležev v Mercatorju, ampak vseh dosedanjih prodaj deležev KAD in SOD v gospodarskih družbah. Seveda pa opozicijo moti, da bi preiskovala tudi stvari, v katere je sama globoko vpletena.
Metod Berlec
diktafon
h-umor
Po ocenah pohtičnih analitikov se je nekdaj največja stranka s Kacinovo izvolitvijo iz levoliberalne spremenila v radikalno, nacionalistično in populistično desničarsko stranko. To pomeni, daje od levo zgoraj pristala desno spodaj. To je tam, kjer so danes gospod Plemeniti, Gros, Malenšek in druga politična "underground" elita, ki je v zadnjih letih skrbela za to, da v slovenski politiki ni bilo dolgčas. V parlament je nosila banane, ob različnih priložnostih postavljala smešna in neumestna vprašanja, kupovala spomenike, se pretepala, pi-jančevala in nasploh skrbela, da je bila slovenska politika en sam cirkus.
Če bo cirkus tudi v liberalni demokraciji, zdaj ko jo vodi Jelko Kacin, bomo še videli, nedvomno pa ima Kacin s cirkusom že nekaj izkušenj. Največjega je uprizoril takrat, ko je v parlamentu s časopisom po glavi lopnil poslanca. Ko je videl, da je naredil neumnost, se je hitro umaknil in se opravičeval, da ga je poslanec izzival. Rekel naj bi mu bil, da je nekje sunil neko ograjo, kar pa je bila čista laž. V resnici jo je namreč odpeljal sredi belega dne, kar pa ne more biti kraja. Tatovi praviloma kradejo ponoči, če pa kradejo podnevi, potem to ni kraja, ampak je lahko kvečjemu rop.
Rop je znan po tem, da te je oropal sredi belega dne, ne da bi se tega zavedel. Praviloma je bilo tako, da so na vladi sklicali sestanek, modrovali dolge ure, na koncu pa so javnosti sporočili, da so sprejeli nekaj pomembnih dobrih rešitev. Katere so bile, niso povedali, lahko pa ste to na lastni koži občutili naslednji dan. Podražil se je bencin, davki so skočili za odstotek ah dva, ljudje pa so liberalce še bolj množično volih. Ko si jih vprašal zakaj, so rekli da zato, ker so po televiziji rekli, da so na vladi sprejeh nekaj pomembnih in za državljane dobrih rešitev, in če nekaj rečejo po televiziji, to drži kot pribito.
Vsi ti reveži seveda niso vedeli, da so jih pošteno potegnili, ker je znano, da televizija pri nas ni preveč objektivna. Če so rekli dobro, je bilo v resnici slabo, če so rekli, da se bo nekaj pocenilo, se je naslednji dan podražilo, in če so zatrjevali, da sta Drnovšek in Kučan v odličnih odnosih, sta bila v resnici kot pes in mačka. Danes je isto, le da je nova oblast vse skupaj postavila na glavo. Če rečejo, da je nekaj slabo, je v resnici dobro, če trdijo, da je v vladi kaos, je tam vse v najlepšem redu, in če vam zagotovijo, da bo Kacin rešil LDS, potem jo bo zagotovo potopil. To bo še cirkus... Aleš Kocjan
"Jaz je nikoli nisem, jaz sem hotel živeti do konca življenja... Grega pa je imel neke prebliske, da bi rad pri 27. umri... Samo zdaj je zamudil ..."
(Miha Guštin-Gušti ne prisega na rokersko logiko: umri mlad.)
"Tam je bila gužva in odločil sem se, da Jel-ku posebej individualno čestitam."
(Tone Rop odgovarja na vprašanje, zakaj ni na kongresu čestital novemu predsedniku LDS Jel-ku Kacinu.)
"Danes ni bil dan za politiko, danes je pomemben verski dogodek."
(Predsednik države Janez Drnovšek se ob obisku posvetitve pravoslavne cerkve v Ljubljani kljub vsemu ni mogel izogniti vprašanju, zakaj je v Beogradu zadnje čase nezaželen.)
"Ne vem, kako resno meni se zdi, da se oblast obnaša, kot da bi bila še vedno v opoziciji." (Predsednika LDS Jelka Kacina moti,daimaLDS v opoziciji konkurenco s strani vladnih strank)
mislijo s tem, ampak
"Čistilna akcija uspela!"
(Besede predsednika OO SDS Miklavž pri Mariboru Slavka Petka, potem ko je še s 15 prostovoljci očistil miklavške gozdove. Rezultat: 10 kubičnih metrov odpadkov! Zadovoljni obrazi na fotografiji napovedujejo nadaljevanje spomladi. In kako čista je vaša okolica?)
Cirkus
"Enkrat sem sodnika poslal v ... in sem dobil rdeči karton. Bil sem še mlad in neumen, zdaj sem samo še neumen."
(Za rokometaša Uroša Zormana je večji problem mladost kot neumnost.)
"V zvezi komunistov sem bil dvakrat. Ko sem vstopal drugič, sem napisal, da bom šel spet ven, če ne bo vse v redu s partijo. France Popit je menda hudo rogovilil, kdo da je ta, ki partiji postavlja pogoje." (Ljubljanski mestni svetnik Miha Jazbinšek je s svojo politično kariero spravljal ob živce partijske veljake.)
"Težave imam vse od leta 1996, ko sem nastopil na nekem koncertu ljudske stranke in se na odru slikal z bratoma Podobnik. Takrat se je vse začelo rušiti."
(Obsojeni Stojan Auer je razkril izvirni greh gonje proti sebi.)
"Požugal je s palico, podelil prve korenčke, ocenil razmerja moči. Zakaj ne bi na koncu prijahal kot princ na belem konju?"
(Novinar Igor Drnovšek se zaveda spretnosti sedanjega premierja Janeza Janše.)
"Z ministrom nisva niti glasno govorila, kaj šele, da bi se prepirala."
(Odhajajoči državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Vinko Gorenak je na svojem delovnem mestu bolj aH manj šepetal.)
"Ostaja dejstvo, da imamo že vrsto let skrajno dolgočasno BS (Borštnikovo srečanje, op. ur.) in obžalujem, da sem tudi sam sodeloval pri tem snovanju dolgčasa." (Direktor Mestnega gledališča ljubljanskega BorisKobalseje posulspepelom.)
"Alenka je na nacionalki že od nekdaj neopazna, korektna in s simpatičnim glasom. Jasno, saj je vse, kar je v povezavi s kulturo, skoraj neopazno."
(Odjemalec električne energije T. Zgaga razpravlja o domnevni neopaznosti Alenke Zor Simo-niti in slovenske kulture nasploh.)
Bodo Ribičiča rešili sodniki?
modrosti tedna
Oznovcu Mitji Ribičiču gre za zdaj na roko predvsem sodišče.
Okrožno sodišče v Ljubljani je pred nedavnim zavrnilo predlog vrhovnega državnega tožilca Andreja Polaka, naj sodišče kot nujno preiskovalno dejanje še pred uvedbo preiskave zoper Mitjo Ribičiča zasliši nekatere priče, ker obstaja nevarnost, da bi te umrle, še preden bi se sojenje proti Ribičiču sploh začelo, hkrati pa bi mu njegova pričevanja pomagala pri tem, da bi laže sestavilo obtožnico. Kot je znano, so Ribičiča ovadili zaradi domnevnega genocida, ki naj bi ga bil kot visok oznov-ski funkcionar zagrešil takoj po drugi svetovni vojni. V obrazložitvi zavrnilnega sklepa je preiskovalna sodnica Marjutka Paškulin, ki ji je sodišče dodelilo primer, zapisala, da tožilec v njem ni v zadostni meri opredelil okoliščin, ki bi izkazovale, da bi bilo z izvedbo procesnih dejanj nevarno odlašati, kar pa naj bi bila ena od zakonskih predpostavk za izvedbo predlaganih dejanj. Na takšno nenavadno in nepričakovano odločitev se je Polak odzval zelo diplomatsko. Dejal je, da ugotavlja, da se pri tem in drugih zahtevnih primerih vse pogosteje dogaja, da je državnemu tožilcu oteženo nadaljnje odločanje in preiskovanje zahtevnih primerov; mi, ki nam diplomatskega jezika ni treba uporabljati, pa lahko zapišemo, da je odločitev Paškulinove v nasprotju z zdravo pametjo. Vsakomur je namreč jasno, da so priče, ki naj bi pričale proti Ribičiču (med njimi naj bi bil nekdanji Mačkov pomočnik Albert Svetina), že precej v letih, poleg tega pa sodišče ne bi ničesar izgubilo, če bi jih zaslišalo že zdaj. To bo namreč prej ali slej moralo opraviti in glede na starost prič bi bilo najbolje, da to stori čim prej. Očitno pa so se na ljubljanskem okrožnem sodišču odločili, da bodo storili vse, da Ribičič na koncu ne bi bil obsojen. Tako sodišče pa ne spada v demokratično državo, kar naj bi Slovenija bila, ampak v sistem, ko so sodišča delovala kot podaljšana roka partije.	A. K.
Arena priložnosti
v / i *
Študentje imajo vsako leto ob začetku novega študijskega leta možnost, da se seznanijo z novostmi o najrazličnejših študijskih in obštudijskih dejavnostih ter navežejo stik s prihodnjimi delodajalci. Gre za tradicionalno Študentsko areno v organizaciji Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in mladinskega društva Afna. Letos je potekala med 18. in 20. oktobrom v prostorih ljubljanskega Gospodarskega razstavišča. Tridnevno prireditev so tematsko razdelili na naslednje sklope: razstava, izobraževanje, mednarodno sodelovanje, kultura in prosti čas. Letošnja novost so bile arenine Avenije. Tako so se na Aveniji Evrope predstavila predstavništva držav in inštitutov iz petindvajseteri-ce, ki ponujajo možnost izobraževanja tudi slovenskim študentom. Tu sta bili še Aveniji znanja in ustvarjalnosti. Arena je tokrat poskrbela za pravo mero resnosti in zabave. Zvrstile so se številna
Umrl pesnik Dane Zaic
Študentska arena je omogočila študentom, da se na zabaven način seznanijo s koristnimi podatki o študiju in številnih drugih dejavnostih. Na prireditvi je bila navzoča tudi naša revija.
"... Kosova komisija sploh ne
odkriva in ne preprečuje korupcije. To je naloga organov pregona. Če komisiji kdo prijavi sum korupcije, lahko ta samo
prenese prijavo policiji in tožilstvu. Pri tej komisiji gre večinoma za antikorupcijsko birokracijo in blef."
(Minister Gregor Virant) •••
"Pri nas ne vsiljuje kulturnega boja vlada, ampak na zadnjih volitvah ter nedavnem referendumu poražene sile. Niso sposobni prenesti poraza in iščejo zanj nerazumne vzroke."
(Zgodovinar dr. Stane Granda)
predavanja, okrogle mize in delavnice, katerih cilj je bil na zanimiv in strokoven način predstaviti različne dejavnosti in priložnosti. Dan odprtja je bil namenjen predvsem področjem znanosti in novih tehnologij, odkrivanju vesolja in okolju. Drugi dan so bili v ospredju praktični vidiki iskanja informacij in nasvetov pri nadaljnjem študiju in zaposlitvi. Na svoj račun pa so prišli tudi zabave željni, saj so na prireditvi predvajali tudi filme in pripravili razstave, plesne in glasbene nastope. Letos se je na Študentski areni na svojem razstavnem prostoru predstavila tudi naša revija in pri številnih obiskovalcih zbudila precej zanimanja. M. V.
V 75. letu starosti je za rakom minuli petek umrl znani slovenski pesnik, dramatik in esejist Dane Zaje. Dane Zaje, rojen leta 1929 v Zgornji Javorščici pri Moravčah, je slovensko literaturo zaznamoval že leta 1958 s pesniškim prvencem Požgana trava, ki ga je zaznamoval samonikel in izviren jezik, temelječ na bogati metaforiki. Zajčev intimi-zem v petdesetih letih ni naletel na odobravanje, toda ko je v 60. letih nastopila avantgarda, je bila njegova lirika prepoznana kot sestavni del vrhunske pesniške tradicije. Na svoji pesniški poti se je kmalu obrnil k poeziji absur-
Slovenska javnost bo pogrešala velikega poeta Daneta Zajca.
da in postal njen prvi pa tudi najznačilnejši predstavnik. V njegovih pesmih je pogosto odzvanjalo doživetje vojne, smrti, destrukcije, krutosti, pozneje pa tudi neosmišljena posameznikova in družbena eksistenca. Za simbol človeške ogroženosti so mu pogosto rabile živali. Kasneje se je Zaje posvečal tudi religiozni in ljubezenski liriki.
Veliki slovenski pesnik je veljal za enega osrednjih likov slovenske dramatike, v katero je vpeljal izvirni model poetične drame. Na sporočilni ravni njegove drame te-matizirajo napete odnose med ranljivim posameznikom in brezčutnim družbenim aparatom, in kot opozarjajo literarni znanstveniki, nezmožnost pristnega človeškega stika v svetu, zaznamovanem z nasi-
ljem in metafizičnim zlom. Zajčeve pesniške zbirke za otroke se odlikujejo z vedrim, prijaznim odnosom do otroka, medtem ko je njegova esejistika pomembna predvsem zaradi vprašanj, ki jih je postavil o pesniškem jeziku in ritmu. Med njegove pomembnejše pesniške zbirke sodijo Ubijavci kač, Rožengruntar, Kepa pepela, Zarotitve, Krokar, Dol dol, med dramami velja omeniti Potohodca, Voranca, Medejo, Mlado Bredo in Grmače, otroško in mladinsko književnost pa je obogatil z Belo mačico, Živalmi na dvorišču, Abe-cedarijo, Argonavti in drugimi deli. Dane Zaje je doživel številne prevode v tuje jezike - angleščino, nemščino, švedščino, francoščino, srbščino, makedonščino. Za svojo ustvarjalnost je prejel številne nagrade: Levstikovo, Grumovo, Jenkovo in Prešernovo. B. K.
pro&contra
Boleči argumenti
Proslava v Portorožu je že mimo, toda pustila je sled, ki razburja naše sosede Italijane in seveda našo levico to-stran in onstran meje. Kaj naj bi bilo narobe v govoru predsednika vlade J. Janše? Ali ni govoril državotvorno? Ali ni povedal resnice o pretekli zgodovini in njenem nadaljevanju do danes? Vsak zaveden Slovenec, ki da nekaj na narodno zavest in nacionalno identiteto, lahko tak govor samo pozdravi in je nad njim navdušen, saj je to govor, ki se bistveno razlikuje od standardnih ideoloških hvalnic lažne enobejevske tradicije, ki ni nikoli razburjala soseščine. Razburjala ni nikogar, ker je jalovo ponavljala le hvalnice, priljubljene pri članih ZZB, opevala mumije protifašizma (kar počenjajo tudi Italijani) in malikovala titoizem.
Toda argumenti, ki so jedro Janševega govora, niso mogli biti preslišani ne s strani črne italijanske levice in ne s strani rdeče italijansko-slovenske levice. Prišlo je do absurdne (za zavednega Slovenca nerazumljive) kritike domnevnih nasprotnikov črno-rdeče leve naveze. Oglasil seje (kar je razumljivo) italijanski minister Fini in Janšev govor označil kot nesprejemljivabsurd. Argument spotike je bila omemba slovenskih ozemelj, ki so bila zasedena s strani Italije po propadu Avstro-Ogrske. Kaj pa
tiki do nas (levosredinski ali desnosredin-ski, ker ni razlike v odnosih s Slovenci)?
Ko pridejo v Slovenijo italijanski politični veljaki (ne glede na ideološko barvo) na obisk k svoji manjšini, se vedno dotaknejo "izgubljenih italijanskih ozemelj". Neredki argumentirajo to točko zbesedami: Istra je Italija. Naši predstavniki pa ne bi smeli niti omenjati slovenskih ozemelj v italijanski lasti? Italijan-
V začetku tega tedna je bila javnost obveščena, da Kapitalska družba (KAD) zahteva dopolnitev dnevnega reda skupščine družbe In-tereuropa. KAD kot nekaj več kot 10-odstotna lastnica predlaga predčasni odpoklic predstavnikov delničarjev, skupščina pa naj iz nadzornega sveta odpokliče Livija Jakomi-na, Jožeta Leniča in Draga Naber-
Primer iz prakse
kadrovsko pribežališče LDS finančno podpirala nekatere projekte, v katerih so sodelovali pomembni strankarski člani. Ko smo pisali o tem, iz Intereurope nismo prejeli odgovora, član uprave, ki smo ga navajali kot člana hobotnice oziroma zveze, pa tega ni zanikal. Še več, posredno je to celo potrdil. Gre za ljudi iz kroga Marka Pavlihe, nek-
Vlada mora pohiteti z zamenjavo nadzornih svetov v strateško pomembnih družbah.
ska manjšina pri nas (številčno vsaj 50-krat manjša od naše v Italiji) je deklarativno bojkotirala oz. se negativno izrekla o praznovanju v Portorožu. Naši zamejci pa (posebno tisti v italijanskih levih strankah) pozdravljajo prihod Italije v Trst Ali to ni anahronizem?
Ta vprašanja so vroči argumenti, ki povzročajo hudo kri v vrstah domače levice, ker se zaveda, daje do takega stanja prišlo po njeni krivdi. Povojna tito-istična politika do zamejstva je bila katastrofalna. Zamorila je narodno zavest in slovensko identiteto zamejcev z in-temacionalistično ideologijo komunizma, ki nas še danes onesposablja v obrambi slovenstva. Zato je tudi razumljiva kritika skupaj z italijanskimi izpadi proti govoru J. Janše. Naši apologeti komunistične preteklosti se bojijo takih
šnika. Razlogi v skopem sporočilu niso navedeni, nedvomno pa gre za zelo pomembne stvari. Prav o sodelovanju Jožeta Leniča, nekdanjega predsednika KAD in pomembnega člana LDS, pišemo v današnji številki tednika. Zanimivo je, da je prejšnja vladajoča ekipa v nadzorne svete pomembnih podjetij vedno predlagala Leniča. Zdajšnja vlada bi lahko kot zamenjavo za Leniča predlagala Tomaža Toplaka, pa tega ni naredila. Zanimivo je, da smo o t. i. obalni hobotnici, v kateri je tudi ime Livija Jakomina, pisali v prejšnjih številkah tednika. Z zamenjavo v nadzornem svetu Intereurope bo vlada verjetno marsikaj preprečila. Dejstvo je, da je Intereuro-pa velika gospodarska družba, v ka-
Z Janševim govorom v Portoržu so nezadovoljni tako naši postkomunisti kot italijanski postfašisti.
naj reče naš politik ob slavljenju priključitve manjšega dela Primorske matični domovini, če se ne spomni tudi rojakov večjega dela izgubljene domovine, ki so nesporni del slovenske kultur-no-etnične celovitosti, pod tujo oblastjo? Ali bi moral kot v preteklosti opevati le "prijateljske odnose" s sosedi, in to izključno med rdečimi obojestranskimi strankami kot protiutež strohnelemu fašizmu preteklega tisočletja, ne pa proti današnji, aktualni uradni italijanski poli-
tehtnih argumentov, ki dokazujejo njihovo podložno delovanje v odnosu do italijanske levice, ki pa je vedno znala braniti svoje nacionalne interese. Kot v preteklosti je tudi danes skrb "slovenske" levice, posebno v zamejstvu, da bi naša manjšina ostala le folklorna jezikovna zanimivost, razdeljena v laških strankah, ekonomsko podpirana tudi s strani Slovenije, brez lastne politične teže (zavračanje slovenske stranke). Naj se čudimo Finijevim argumentom?
Pavel Ferluga
teri stvari v zadnjem času niso takšne, kakršne bi morale biti. Spomnimo na lanske dogodke, ko je družba najprej odpustila del zaposlenih z izgovorom, da so višek zaradi vstopa Slovenije v EU, nato pa jih je zaposlovala na črno. Ko je to prišlo v javnost, so v družbi pohiteli z urejanjem stvari skladno z delovno zakonodajo. Vendar bi bilo to najmanj, če ne bi bil za vsem tem tudi denar. Poleg tega je Intereuropa kot
danjega podpredsednika LDS in zdajšnjega poslanca. Kakšni bodo odzivi na zadnje predloge KAD, je v času, ko nastaja ta prispevek, neznanka, vendar je očitno, da je tudi do državnih ušes prispelo to, kar se po Kopru že nekaj časa šušlja, to je, da želi Intereuropo prevzeti DHL, hčerinsko podjetje nemške pošte. Zanimivo, da o DHL v pogovoru za današnjo številko tednika govori tudi Aleš Haue, direktor Pošte Slovenije. Če bi do prevzema Intereurope res prišlo, ne bi bili na slabšem (ali na cesti) samo zaposleni v Intereuropi, ampak tudi zaposleni na Pošti Slovenije, nekdanje slovensko javno podjetje, kot je Pošta Slovenije še pred časom bila, pa bi bilo uničeno. Opozicija z LDS na čelu bi imela nedvomno veliko povedati o tem, da je vlada to prezrla. Nihče pa seveda ne bi več vedel, da se je morebitni, sicer pa zelo verjetni načrt začel udejanjati še pod njenim nadzorom. Zato je poteza KAD, s katero želi, da delničarji 15. novembra letos zamenjajo nekatere člane nadzornega sveta v Intereuropi, ki so ostali iz prejšnjega časa, več kot dobrodošla. Zamenjave je treba narediti na vseh nivojih, in to čim prej, sicer bo v Sloveniji še več revežev in še več bogatašev.
Vida Kocjan
Zavezništvo civilizacij
Dr. Andrej Rahten
Z začetkom pristopnih pogajanj s Turčijo, ki ji je Evropska unija prižgala zeleno luč na zasedanju sveta za splošne zadeve in zunanje odnose 3. oktobra v Luksemburgu, se je znova okrepila razprava o civilizacijskih temeljih Evrope. Če odmislimo v zadnjem času ne tako maloštevilne črno-bele in poenostavljene poglede, večina razpravljavcev priznava, da gre za kompleksno vprašanje, ki je postalo žrtev realpolitičnih preigravanj.
V tem položaju je vsekakor razveseljivo, da najambicioz-nejši poskus odgovora na vprašanje, s katerim se soočamo, prihaja prav iz Združenih narodov. To je forum, ki je s svojo globalno vlogo resnično poklican, da pripomore k razpravi o prihodnosti sodelovanja med civilizacijami. Generalni sekretar Kofi Anan je letos poleti posvojil pobudo španskega premiera Joseja Lu-isa Rodrigueza Zapatera o "zavezništvu civilizacij" in ustanovil posebno skupino modrecev, ki naj bi se prvič sešla že novembra. V njej so številni ugledni politiki, znanstveniki in razumniki, Evropo pa v njej predstavljajo nekdanji francoski zunanji minister Hubert Vedrine, britanska zgodovinarka Karen Armstrong in ruski politolog Vitalij Naumkin.
Verjetno ni naključje, da je pobuda prišla prav iz Španije. Evropska renesansa in razsvetljenstvo temeljita na helenistič-ni dediščini, ki pa jo je Evropi v veliki meri ohranila prav v srednjem veku cvetoča islamska navzočnost na Pirenejskem polotoku. A vsem se to dejstvo ne zdi enako pomembno, kot so na primer križarski pohodi ali turška osvajanja evropskih dežel. Prav na podlagi negativnih zgodovinskih izkušenj so se razvili številni stereotipi in predsodki, ki zaznamujejo tudi aktualne politične razprave.
Kot ugotavljata Kristina Ra-
usch in Isaias Barrenada v oceni pobude za "zavezništvo civilizacij", smo danes tako na Zahodu kot v islamskem svetu pogosto soočeni s poenostavljenimi pogledi na svet, ki hočeš nočeš potrjujejo teze iz Huntingtonovega Trka civilizacij. Posledica je krepitev sovražnih koncepcij med islamskim svetom in Zahodom ter širjenje t. i. ideologije strahu. 11. september in teroristični napadi, pred katerimi ni varen praktično noben košček sveta več, so takšno stanje samo še zaostrili.
Ob tem se seveda ne smemo čuditi, da pesimistične ocene spremljajo tudi najnovejšo pobudo Združenih narodov. Ali lahko torej zamisel Zapatera in Anana pripomore k preseganju omenjenih sovražnih koncepcij? V čem se razli-
spreminjanju, Evropa pa je po njegovem mnenju pred pomembno preizkušnjo: ali lahko kot odprta družba zagotovi enakopraven položaj za muslimansko prebivalstvo? Bassam Tibi se zavzema za t. i. evroislam, ki naj bi omogočil združitev dveh na videz nasprotujočih si identitet.
Dodana vrednost pobude Združenih narodov za "zavezništvo civilizacij" je nedvomno v tem, da presega dosedanje regionalne okvire in se problema loteva na globalni ravni. V nekem smislu pa se lahko razvije tudi v sredstvo za vsebinsko reformo Združenih narodov. Dosedanja razprava se je namreč prepogosto omejevala na matematične izračune o številu stalnih in nestalnih članic varnostnega sveta. Samo reforma
V oceni pobude za "zavezništvo civilizacij" smo danes tako na
Zahodu kot v islamskem svetu pogosto soočeni s poenostavljenimi pogledi na svet, ki hočeš nočeš potrjujejo teze iz Huntingtonovega Trka civilizacij.
kuje od že obstoječih pobud, kot so na primer dialog civilizacij nekdanjega predsednika Irana Hatamija, evropska sosedska politika ali barcelonski proces? Pobuda je vsekakor priložnost tudi za poglobljeno razpravo v Evropski uniji. Znani poznavalec evropsko-is-lamskih interkulturnih odnosov Bassam Tibi poudarja, da ne obstaja stalni vzorec islamske in evropske identitete. Oba sta v stalnem prehajanju in
institucij ni dovolj za temeljito preobrazbo najpomembnejšega globalnega foruma. Krepitev medcivilizacijskega dialoga pa je gotovo ena od tistih poti, ki vodijo k preseganju razlik v percepcijah o pomenu in vlogi Združenih narodov v mednarodni skupnosti na začetku 21. stoletja.
(Avtor je predavatelj na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije na Brdu pri Kranju.)
SDS podprla sveženj reform
Izvršilni odbor ta čas najmočnejše slovenske stranke SDS je v celoti podprl sveženj gospodarskih in socialnih reform, prav tako pa predlog uvedbe enotne davčne stopnje, ki je v precejšnji meri vezana na izvedbo teh reform.
Potem ko je odbor za reforme nedavno predstavil javnosti t. i. predlog konceptov ekonomskih in socialnih reform za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je minuli četrtek reforme podprla največja vladna stranka. Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je ob tem dejal, da podporo pričakuje tako s strani preostalih koalicijskih kottudi nekaterih opozicijskih strank. "Seveda pa ne računamo na popolno uskladitev, ker bi bilo to ne le iluzomo, ampaktudi neodgovorno," je dodal premier. Glede morebitne ustanovitve novega ministrstva za razvoj pa je dejal, da je to odvisno predvsem od tega, ali bo ta predlog usklajen v koaliciji.
Reforme naj bi pripomogle k večji ekonomski učinkovitosti, višji zaposlenosti, višji gospodarski rasti, večji socialni varnosti, ipd. V Demokraciji smo omenjeni predlog reform že predstavili, zato na tem mestu nekaj besed namenimo še nekaterim vzrokom za predlagane spremembe in načinu njihove izvedbe.
Sloveniji je v obdobju tranzicije sicer uspelo zmanjšati svoj zaostanek za povprečjem Evropske unije na področju gospodarskega razvoja in je imela med letoma 1993 in 2003 celo najstabilnejšo rast med državami na prehodu (3,8-odstot-no). A v zadnjih treh letih se je rast zaradi počasnega prestrukturiranja podjetij in šibke razvojne politike upočasnila, zato je tem področjem v predlaganih reformah Bodo reforme, namenjene veliko po- SDS, Slovenijo
zornosti. Slovensko gospodarstvo izgublja boj z nekaterimi tranzicijskimi državami, ki jim je na področju gospodarskega razvoja uspelo izvesti ko-renitejše strukturne reforme. Premalo je pozitivne družbene naravnanosti glede konstruktivnosti t. i. lizbonskih ciljev, ki spodbujajo vlaganja v raziskave, razvoj, inovacije, zaposlovanje visoko izobražene delovne sile in prestrukturiranje podjetij v tehnološko na-
ki jih je prejšnji teden potrdil izvršilni odbor popeljale med razvitejše evropske države?
prednejše načine proizvodnje. To se kaže med drugim v visokem deležu delovno intenzivne industrije in na splošno v nizki inovativnosti.
Za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je predvidena korenita sprememba gospodarskega sistema v smeri usklajevanja liberalnega in tržnega gospodarstva z učinkovito, a še vedno socialno državo. Radikalna davčna reforma je pogoj za precej drugih strukturnih reform, pa tudi preostale reforme bodo izvedene v določenem časovnem sosledju. V SDS so zadovoljni s predlaganim osnutkom reform in vlada jih bo najkasneje v enem mesecu poskušala tudi uzakoniti. V opozicijskih LDS in SD so do reform zadržani, sicer pa bo vlada za njihovo izvedbo potrebovala širše družbeno soglasje, zato jih bo morala javnosti predstaviti zelo transparentno. P. A.
Spomin na odhod jugoslovanske vojske
Štirinajsta obletnica odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, ki je simbolno sklenil osamosvojitveno vojno, je bila priložnost za odkritje spomenika v Krakovskem gozdu v okolici Krškega.
Sobotno odkritje spomenika je bilo povezano s slovesnostjo, ki sta jo pripravila Zveza vojnih veteranov Slovenije in Pokrajinski odbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo Posavje v sodelovanju z novomeško vojašnico. S postavitvijo spomenika se je uresničila želja Po-savcev, da imajo spominsko znamenje na vseh območjih tedanjih bitk v regiji.
Slovesnosti seje udeležil tudi predsednik slovenske vlade in v času dogodkov obrambni minister Janez Janša in bil slavnostni govornik na prireditvi.
Kot je spomnil Janša, Krakovski gozd predstavlja spomin na dva pomembna dogodka. Ne gre namreč le za odhod jugoslovanske vojske iz Slovenije, ampaktudi za konec ene najpomembnejših bitk osamosvojitvene vojne, ki je pomenila poraz in zajetje prak-
Danes po besedah predsednika vlade Slovenija uživa sadove tedanjega poguma, ki ga povsod priznavajo. Tega so se zavedali tudi v ameriškem senatu ob ratificiranju vstopa naše države v zvezo NATO, saj je Slovenija kot prva v regiji porazila Miloševiča in dokazala sposobnost deliti odgovornost tudi za širšo varnost. Janša je nato poudaril, da smo z vstopom v NATO in Evropsko unijo prvič v zgodovini zavarovali svojo prihodnost, zaradi česar se nam na obzorju ponujata večja gospodarska in družbena stabilnost, ki omogočata večji razvoj. Sedanja vlada je pripravljena uresničiti izzive in priložnosti, ki se nam nata način ponujajo.
Premier se je spomnil tudi vojaških in civilnih žrtev, ki jih je terjala vojna leta 1991, čeprav je šlo za enega najmanj krvavih spopadov na slovenskih tleh glede na obseg uporabljenega orožja. Zahvala osrednjega govornika je bila namenjena tudi organizatorjem slovesnosti. Pri tem je poudaril željo, da bi se tudi v drugih slovenskih pokrajinah s podobnimi znamenji spominjali in posnemali pogumne korake tedanjih borcev za samostojno Slovenijo. M. V.
Premier Janez Janša je spomnil na skupno vrednostno jedro slovenskega naroda, ki ga predstavlja osamosvojitveni boj.
tično vseh pripadnikov oklepne kolone lahke protiletalske baterije Jugoslovanske armade, ki je v prvih urah po razglasitvi samostojnosti vdrla na naše ozemlje. Na simbolni ravni sta usoda te kolone in pripravljenost Slovencev na odpor zaznamovala celoten potek vojne.
Simbolično je to "pomenilo, da je velika bojna moč JA na slovenskem ozemlju praktično skrhana. Takrat je bi-
lo prvič v zraku moč čutiti vonj po zmagi," je dejal premier. Sčasoma, je prepričan Janša, se Slovenci bolj zavedamo pomena tedanjih dogodkov, ki sodijo v "tisti zgoščeni čas v slovenski zgodovini, ki po vseh kriterijih lahko sodi v vrednostno središče slovenskega naroda" in do katerih bodo tudi prihodnje generacije lahko gojile pozitiven odnos brez balasta starih ideoloških delitev.
Umetno nezadovoljstvo?
Potem ko je LDS na nedavnem kongresu izvolila novega predsednika, čaka podobno opravilo tudi NSi, ki bo 19. novembra imela svoj volilni kongres. Kljub ugibanjem pa je že zdaj jasno, da menjava na vrhu stranke ni tako verjetna, saj je NSi članica vladne koalicije in je v primerjavi s prejšnjimi državnozborskimi volitvami pridobila eno poslansko mesto. Poleg tega ima kot vladna stranka velik vpliv. Toda znotraj NSi obstajo dve ali celo tri manjše skupine, ki menijo, da so spremembe na vrhu nujne, če želi stranka na naslednjih volitvah doseči boljši izid. Glede na omenjeno dejstvo je mogoče pričakovati, da se bo bitka znotraj stranke stopnjevala vse do kongresa-tedaj bo tudi znano, ali bo Andrej Bajuk še naprej vodil stranko ali pa se bo NSi po zgledu LDS in SD odločila za človeka, ki bo stranko vodil iz Bruslja.
Peterle kot antipod
Znane so kritike evropskega poslanca in predsednika sveta NSi Lojzeta Peterleta na račun Bajukovega vodenja stranke pa tudi pričakovanja nekaterih krogov NSi, da bi stranka z izvolitvijo Peterleta za predsednika lahko postala prepoznavnejša, zaradi česar bi bila uspešna tudi na državnozborskih volitvah. Dokaz za to naj bi bil izid na evropskih volitvah, ko je zmagala lista NSi z nosilcem Peterletom. Takšno razmišljanje je seveda precej naivno, saj je bil na evropskih volitvah nosilec liste SDS Miha Brejc, ki ni tako privlačen za volivce kot Janez Janša, poleg tega pa bi Peterle z vnovično vrnitvijo v notranjo politiko začel izgubljati priljubljenost. Nekateri so tako začeli nasedati tranzicijski levici, ki Bajuku vseskozi očita, da je preveč poslušen Janši (s tem seveda želijo povzročiti razdor med Bajukom in Janšo oziroma med SDS in NSi, ki sta nosilki sprememb), zaradi česar naj bi bila NSi v sedanji vladni koaliciji v preveč podrejenem položaju. Drugi Bajuku očitajo, da zaradi dela na finančnem ministrstvu zanemarja stranko, omenjeni očitki pa so zelo podobni kritikam na račun prvaka (ZL)SD Boruta Pahorja v času, ko je bil še predsednik državnega zbora. Zanimivo je, da je eden od pobudnikov sprememb v strankinem vrhu tudi strankarski podmladek Mlada Slovenija. Toda prav Peterle je bil tisti, ki je po zadnji seji sveta NSi dejal, da je prišel čas za spremembe na vrhu stranke.
Kot kaže, se Lojze Peterle ne bo spustil v tekmo za predsedniški stolček z Andrejem Bajukom. Bo to morda storila njegova kolegica Ljudmila Novak?
Med kandidati tudi Pogorevc?
Čeprav je Peterle, ki je po virih iz NSi precej ambiciozen, glavni pobudnik kritik na račun vodstva NSi, pa je v zadnjem času mogoče slišati namige, da ima Peterle vendarle premalo motivacije, da bi kandidiral za predsednika NSi, saj ima v stranki precej nasprotnikov še iz časa, ko je vodil SKD. Kolumnist Marko Crnkovič ga je v minulem tednu ironično označil za potencialnega predsednika LDS: "Podobno bi lahko LDS-ovci rekrutirali tudi Lojzeta Peterleta. Pri njem je malo dolgo trajalo, a slednjič se je le razvil v verodostojnega, žlahtno konservativnega in vrhunsko zmernega politika, ki bi ga morala znati ceniti katerakoli stranka bolj od njegove NSi." Crnkovič je z omembo "žlahtne konservativnosti" (nehote?) dregnil v Peterletovo preteklost, ki jo je v zadnjem času podrobneje "obdeloval" dr. Boštjan M. Turk. Domnevno naj bi bili prav Turkovi članki pripomogli k temu, da se je Peterle neuradno odpovedal kandidaturi za predsednika NSi (po drugih podatkih naj bi se bolj vnel za kandidaturo za predsednika države jeseni 2007), zaradi česar naj bi Bajukovi kritiki h kandidaturi začeli nagovarjati Peterletovo poslansko in strankarsko kolegico Ljudmilo Novak, ki pa po mnenju poznavalcev nima veliko možnosti za izvolitev. V zadnjem času se jih je med imeni kandidatov pojavilo še nekaj, med njimi ime Marka Pogorevca, ki pa je zavrnil namige o kandidaturi za predsednika NSi.
Poslanska skupina kot zaveznik
Kljub nekoliko zaostrenim razmeram v stranki se zdi, da čas za zamenjavo na vrhu stranke še ni napočil, saj bi morebitna menjava usmeritve lahko celo ogrozila obstoj sedanje vladne koalicije. O dogajanju v NSi pa zgovorno molčijo cerkveni krogi; verjetno je k temu pripomoglo dejstvo, da so se leta 2000 v proces združevanja SLS in SKD prek t. i. Državljanskega foruma vključili tudi nekateri duhovniki, ki pa so se nato opekli, saj je komaj združena SLS+SKD zaradi težnje po "žlahtni konservativnosti" tako rekoč razpadla, iz nje je izšla NSi. Za zdaj ostaja glavni Bajukov zaveznik poslanska skupina NSi. Že večkrat doslej se je izkazalo, da je poslanska skupina lahko zelo pomemben zaveznik - na kongresu DeSUS na primer je poslanska skupina DeSUS izrecno podprla Karla Erjavca, če pa bi bil izvoljen dr. Anton Bebler, je stranki grozil celo razpad ali izstop poslanske skupine iz nje. Iz tega razloga spremembe na vrhu NSi vsaj ta čas niso najverjetnejše, morebitni izzivalci sedanjega predsednika Bajuka pa bodo znani šele tik pred kongresom, ko se bo iztekel rok za vlaganje kandidatur.
Gašper Blažič
Čeprav je Peterle, ki je po podatkih virov iz NSi precej ambiciozen, glavni pobudnik kritik na račun vodstva NSi, pa je v zadnjem času mogoče slišati namige, da ima Peterle vendarle premalo motivacije, da bi kandidiral za predsednika NSi, saj ima v stranki precej nasprotnikov še iz časa, ko je vodil SKD.
Od izvolitve Janeza Drnovška za predsednika države bodo kmalu minila tri leta, kar je že dovolj dolgo obdobje, da je mogoče njegovo delo primerjati z delom njegovega predhodnika Milana Kučana. Razlike so precej očitne.
Slovenija je imela v svoji 13-let-ni zgodovini dva predsednika države. Od leta 1992 do konca leta 2002 je to mesto zasedal Milan Kučan, nasledil pa ga je Janez Drnovšek. Čeprav imata Kučan in Drnovšek podobno politično preteklost, oba sta namreč zasedala visoke funkcije v nekdanjem sistemu, se njun slog delovanja precej razlikuje.
Nastopanje v javnosti
Če si po posameznih sklopih pogledamo razlike med njunim delovanjem, je precej evidentno, da je Ku-
čan veliko stavil na pristen stik z volivci, zaradi česar se je udeležil praktično vsake malo večje slovesnosti. Tudi zaradi tega so mu mnogi očitali, da se udeleži vsake pasje procesije. Tako ga je bilo mogoče velikokrat videti pri vzponih na Triglav, najrazličnejših dobrodelnih prireditvah, odpiranju trgovin in podobno. Drnovšek je bil do tega do nedavnega še zelo zadržan -
svoje pojavljanje v javnosti je večinoma skrčil na najnujnejše in najpomembnejše zadeve, državljani pa smo ga največkrat videli le takrat, ko je dal intervju za katerega od slovenskih medijev. Tudi zaradi tega si je s strani levice nakopal očitek, da se obnaša tako, kot da sploh ne obstaja in kot da Slovenija sploh ne bi imela predsednika. Kaj je razlog za njegovo ne prav po-
gosto pojavljanje in oglašanje vjavnos-ti, Drnovšek ni nikoli pojasnil, mogoče pa je sklepati, da slednje izvira predvsem iz njegove bolj zadržane in umirjene narave, kar se je v veliki meri kazalo že takrat, ko je bil še predsednik vlade. Tudi takrat v javnosti ni nastopal prav pogosto. Oglasil se je samo takrat, kadar so se strasti v politiki tako razvnele, da j ih je bilo treba pomiriti.
Na presenečenje vseh se je Drnovšek pojavil na nedavnem kongresu LDS in nakazali da se bo od zdaj večkrat pojavljal v javnosti.
Kučan je ves «as svojega mandata poskušal dajati vtis nadstrankarskega predsednika, dejansko pa je bil močno vpet v dnevno politiko.
Ničkaj skromni Kučan
Čeprav je Milan Kučan v času, ko je bil predsednik države, v javnosti dajal vtis skromnega človeka, ki se vozi v golfu, je zdaj, ko ni več toliko na očeh javnosti in se mu zunanja podoba ne zdi več toliko pomembna, pokazal pravi obraz. Po podatkih, ki smo jih dobili v njegovi pisarni, Kučan zdaj, odkar je nekdanji predsednik, precej potuje. Tako je samo lani v tujino potoval sedem-najstkrat, letos že dvanajstkrat, za vsa potovanja pa je porabil nekaj manj kot 5 milijonov tolarjev. Izmed zanimivejših je bilo potovanje v Arkansas v ZDA, kjer se je novembra lani udeležil odprtja knjižnice Billa Clintona. Slovesnost je trajala en dan, Kučan pa je bil tam pet dni. Očitno je dogodek izkoristil za turistični ogled ZDA. Na stroške davkoplačevalcev seveda.
Vmešavanje v aktualne politične dogodke
Naslednja pomembna točka, ki kaže precejšnjo razliko med Kučanom in Drnovškom, je njuno poseganje v aktualno politično dogajanje. Če se Drnovšek do zdaj o tem večinoma ni izrekal, je Kučan to počel veliko pogosteje in z veliko večjim ideološkim predznakom. Tako je vedno, kadar so se stvari v državi politično zaostrile, nastopil v javnosti in obsodil določeno ravnanje. Ost njegove kritike je bila največkrat uperjena v opozicijo, ki po njegovem prepričanju ni bila konstruktivna, bila je prepirljiva in je delala preveč težav v državi. Največji poseg v aktualno politično dogajanje si je privošči leta 1994, ko je na okrogli mizivNovi Gorici dvameseca pred znamenito Depalo vasjo dejal: "Mislim, da slovenska politika žal ne zna deliti na dobre in zle, na dobro in slabo, ampak zna deliti samo na naše in nenaše, in v tem vidim slab obet za našo skupno prihodnost. Domovinsko pravico je v tem kontekstu dobilo, ali če sem bolj natančen, dobiva načelo kdor ni z nami, je proti nam, še bolj določno -kdor ni z mano, je proti nam. Je torej sovražnik in za premagovanje sovražnika so dovoljena vsa sredstva. Ne smo tista, ki jih pozna demokracija, torej argumenti, protiargumenti, ampak vse tisto, kar z demokracijo nima nobene zveze. To je najprej diskvalifikacija in potem likvidacija, če je potrebno, tudi fizična." Izjavo, ki
bi jo lahko kdo razumel tudi kot Kučanovo navodilo svojim ideološkim zaveznikom, kakšen način delovanja je dovoljen (mnogi so jo razumeli predvsem kot napoved dogodkov v Depali vasi), dejansko pa je bila verjetno namenjena pomladnikom, so v naslednjih letih nekateri posamezniki z levice in mediji uporabili predvsem kot orožje za diskvalifikacijo Janeza Janše. Tako so nekateri z bujnej-šo domišljijo že takrat razvili s teorijo, da Janez Janša pripravlja državni udar, to pa so nato ponovili vsakokrat, ko je bilo treba udariti po Janši.
Ideološka pristranost
Tudi zaradi takšnih in podobnih izjav Kučan v delu slovenske javnosti (predvsem pomladnem) nikoli ni uži-
val posebnega ugleda. Čeprav je bilo med njegovimi volivci tudi veliko takih, ki so tradicionalno volili pomladne stranke, ga predvsem bolj izobraženi pomladni del javnosti ni videl kot predsednika vseh Slovencev. Videli so ga predvsem kot predsednika, ki zastopa del kontinuiteti naklonjene javnosti. In tako se je Kučan tudi dejansko obnašal. Državna odlikovanja je z redkimi izjemami podeljeval kontinuiteti naklonjenim posameznikom in skupinam, se praviloma udeleževal le proslav in srečanj, ki so bila v skladu z njegovo postko-munistično razlago zgodovine, v svojih govorih pa je večinoma kritiziral opozicijo in podpiral vladajoče stranke. Leta 2002 je predsednik države Janez Drnovšek, vsaj kar se tiče ideoloških potez, ubral bistveno drugačno taktiko. Tako je že pri prvem odlikovanju oseb za posebne zasluge najvišje državno odlikovanje zlati
častni znak svobode podelil s strani Kučana dolgo zapostavljenemu pisatelju Dragu Jančarju. Njemu so sledili še drugi posamezniki in skupine, ki jih je Kučan v času svojega mandata zaradi lastnih ideoloških predsodkov dolga leta ignoriral: dr. Jože Bernik, Kranjska slovenska katoliška jednota in Slovenska matica.
Povsem drugačno pot je Drnovšek ubral tudi pri komentiranju aktualnih političnih dogodkov, saj se v svojih nastopih do zdaj praviloma ni nikoli postavljal na eno ali drugo stran. Tako je za vlado Janeza Janše poleg konstruktivne kritike vedno našel tudi pohvalo, ob nedavnem referendumu o RTV pa se ni postavil ne na vladno ne na opozicijsko stran.
Konec skrivanja v ozadju?
Če torej Drnovšek v primerjavi s Kučanom vodi bistveno bolj uravnoteženo in ideološko manj obremenjeno politiko, je ta čas njegova največja hiba verjetno ta, da se, kot smo ugotovili na začetku, v javnosti ne pojavlja pogosto. Slednjega seje očitno zavedel tudi Drnovšek sam (k temu so ga najverjetneje spodbudile tudi nekatere kritike, ki so v zvezi s tem letele na njegov račun), zato je, kot kaže, sklenil to spremeniti. Tako je vzadnjemčasu vjavnosti začel nastopati nekoliko pogosteje. Začelo se je z njegovim nastopom pred referendumom o RTV, na katerem se je opredelil do novega zakona o RTV. Če so nekateri pričakovali, da bo podprl njegove predlagatelje, ki izhajajo iz stranke, ki jo je nekoč vodil, Drnovšek v svoji izjavi ni pritrdil niti predlagateljem referenduma, da I)
Kučan je veliko dal na to, da se je na vsa-Drnovšek je ubral drugačno pot kot njegov kern koraku prikazovat kot "ljudski" pred-predhodnik; v svojih nastopih in ravnanju de- sednik. Drnovšek je v zadnjem času očitno Pogovori o prihodnosti Slovenije so tudi eden od načinov, s katerimi želi luje veliko bolj uravnoteženo in nepristransko, spoznal, da mu slednje ne more škoditi. Drnovšek utišati kritike, da se premalo pojavlja v javnosti.
Izjavi o arbitraži kot rešitvi mejnih vprašanj s Hrvaško in Kosovu kot neodvisni državi, s katerima je Drnovšek znova opozoril nase, se mu nista najbolj posrečili
i je zakon slab, niti njegovim zagovornikom, ki so trdili, da je dober, in tako ohranil nadstrankarsko predsedniško držo. Dejal je le, da je to, ali je zakon dober ali slab, odvisno od tega, kako se bo uporabljal "Bistveno je, kakšni so ljudje na televiziji in ali se bodo pustili manipulirati. Sam ostajam optimist, saj menim, daje ob vseh razpravah o novem zakonu med državljani zavest, da potrebujemo samostojen, svoboden medij. Zato si bo težko kdo privošči, da bi manipuliral z osrednjo nacionalno televizijo," je takrat dejal.
Drugi odmevnejši Drnovškov nastop v javnosti smo dočakali pred kratkim, ko se je nenapovedano pojavil na kongresu LDS. Njegov nastop je bilo toliko veqe presenečenje zato, ker se, odkar je postal predsednik države, ni udeleževal kongresov svoje nekdanje stranke. Mnenja o tem, kaj je pomenil njegov prihod na kongres, so deljena; nekateri pravijo, daje želel podpreti svojega kandidata Iva Vajgla, drugi pa, da je želel samo pomagati svoji nekdanji stranki, ki se je znašla v krizi. Drnovšek sam pa je dejal, da njegov
prihod ne pomeni vmešavanja v strankarsko politiko. "Najbrž je kdo presenečen, da sem sprejel vabilo in obiskal kongres. Zlasti zato, ker sem v vsem času, odkar sem predsednik države, pazil, da nisem na noben način posegal v strankarsko politiko, ker je to v skladu z našim sistemom. Vendar je LDS stranka, ki sem jo enajst let vodil kot predsednik LDS je stranka, ki me je kandidirala na predsedniških volitvah. Zato se mi je zdelo prav, da v trenutku, ko po oceni mnogih izmed vas stranka preživlja določeno krizo, preživlja morda težke trenutke in ko išče svojo pot in svojo usmeritev za naprej, da v tem trenutku kot nekdanji predsednik in tudi vaš kandidat na predsedniških volitvah pridem in spregovorim nekaj besed."
Neposrečeni izjavi
Da prihod na kongres LDS ni bil naključen in da si Drnovšek v resnici želi pogostejšega nastopanja v javnosti, se je dokončno potrdilo v tednu po kongresu, ko je Drnovšek z dvema izjavama na tiskovnih konferencah po-
vzročil precej razburjenja. Tako je domačo javnost razburila njegova izjava, da bi bila mednarodna arbitraža najprimernejši mehanizem za razrešitev odprtih slovensko-hrvaških mejnih vprašanj in da pogajanj o meji ne bi bilo modro vezati na pogajanja o članstvu Hrvaške v Evropski uniji, saj bi lahko to po njegovem mnenju vodilo do dolgoročnega poslabšanja odnosov med Zagrebom in Ljubljano. Čeprav izjava na pogajanja med Slovenijo in Hrvaško ne bo imela nobenega vpliva, saj gre le za Drnovškovo osebno mnenje in ne uradno stališče slovenske vlade, kar je izjavil tudi predsednik vlade Janez Janša, nekateri Drnovšku očitajo, da s takšnimi izjavami daje vtis, kot da slovenska politika v svojih stališčih do Hrvaške ni enotna, hkrati pa daje Hrvaški napačne signale o tem, kako naj s Slovenijo rešuje odprta vprašanja.
Se več ogorčenja, le da je tokrat prišlo iz Srbije, je povzročila Drnovškova izjava, ki jo je izrekel na isti tiskovni konferenci. Nanjej je.kojepo-jasnjeval svoje poglede na prihodnji status Kosova, dejal, bi bila realna možnost za prihodnji status te nekdanje jugoslovanske avtonomne pokrajine samostojnost, kolikor bi bili seveda za to izpolnjeni vsi potrebni pogoji. Že naslednji dan se je na to ostro odzvala Srbija in najprej zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu odpovedala za 2. november napovedani Drnovškov obisk v Srbiji in Črni gori, nato pa na našo vlado naslovila še posebno protestno noto. Kot je v noti zapisal uradni Beograd, Srbija pod nobenim pogojem ne more in noče privoliti v razglasitev neodvisne države Kosovo, zato po njihovem
mnenju takšne Drnovškove izjave mečejo nepotrebno senco na tradicionalna prijateljska čustva med narodi Srbije in Čme gore ter Slovenije.
Kakor koli že, zdi se, da se želi predsednik države Janez Drnovšek pogosteje pojavljati v javnosti in s tem utišati očitke, da ga kot predsednika države skorajda ni opaziti. Predsednik sicer ni začel najbolje, je pa kljub vsemu na dobri poti, da (če bo seveda s tem nadaljeval) Kučanaporazivše edinem elementu, v katerem je bil slednji boljši od njega - to je spogledovanju z volivci in javnostjo. Aleš Kocjan
ANKETA
Ali podpirate reforme vladnega odbora za reforme?
a)	da
b)	ne
c)	ne vem
Odgovorite na www, demokracija. si
Rezultati preteklega tedna
Bo Jelko Kacin razbil LDS?
da
ne vemifl
74,6 14,3 11,1
%l-1-r——т———-1
0 25 50 75 100 Glasovalo: 370
Demokracija
шшш.гасЗЈосЈиг.рј
tlismo najpcčji, nismo najbolifi, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 ,',..........-......... •„
o
Minuli petek se je odvilo še eno poglavje v pogovorih predstavnikov poslanskih skupin in vlade, ki skušajo doseči dogovor o 1 i. vojnih zakonih.
Čeprav so pogovori tudi tokrat potekali za zaprtimi vrati, se vendarle kažejo premiki, ko je beseda tekla o zakonu o žrtvah vojnega na-sflja. Navzoči so pri tem dosegli tudi "idejno rešitev". Osrednje vprašanje na pogovorih je bilo, ali naj se tistim, ki so med vojno sodelovali z okupatorjem, prizna status žrtev vojnega nasilja. Temu najbolj nasprotujejo v opoziciji in v DeSUS.
Po besedah predsednika DZ Franceta Cukjatija pa so le dosegli poenotenje v stališču, "da morajo biti tisti, ki so resnično sodelovali prostovoljno in dejavno z okupatorjem, izločeni iz kategorije pravic in ugodnosti po zakonu". Naslednji korak bo zdaj, kdo in kako bo definiral kola-boracijo, ker do enoznačne formulacije na petkovem sestanku niso prišli. Kot je pojasnil Cukjati, je prevladalo mnenje, da dosedanja formulacija s svojo nejasnostjo pušča preveč prostora tistim, ki naj bi o statusu kolaboranta odločali.
Predsednik DZ je zaradi občutljivosti tem sestanek vseeno ocenil kot korak naprej.
V opoziciji in DeSUS od vlade pričakujejo, da bo pripravila novo besedilo zakona, Franc Žnidaršič (DeSUS) pa je med odprta vpraša-
nja uvrstil tudi morebitna nova finančna bremena. Do naslednjega sestanka, ki naj bi bil novembra, bodo po Cukjatijevih napovedih na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pripravili besedilo, ki bo ustrezalo vsebini petkovih pogovorov.
Pozitivno o proračunu
Prejšnji delovni teden so v posameznih parlamentarnih odborih DZ obravnavali tudi proračuna za leti 2006 in 2007 in ju večinoma sprejeli brez dopolnil ali pripomb.
Predvideni prihodki v letu 2006 naj bi tako znašali 1.756,4 milijarde tolarjev, odhodki pa 1.857,9 milijarde tolarjev. V letu 2007 je predvidenih 1.861,1 milijarde tolarjev prihodkov in 1.954,2 milijarde tolarjev odhodkov. Prihodnje leto naj bi bil proračunski primanjkljaj vvišini 1,4 odstotka BDP, v letu 2007 pa naj bi se znižal na 1,2 odstotka BDP. Predvideni prihodki so izračunani na podlagi predvidenih sprememb davčne zakonodaje. Predloga proračunov pa vendarle nista zadovoljila vseh. Opozicija je bila glasna na odboru za promet, saj naj bi proračun namenil premalo sredstev graditvi avtocest, projektom na tretji razvojni osi in železnicam. Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič jena matičnem odboru zavrnil očitke o zmanjšanju socialne varnosti. Matej Lahovnik (LDS) pa je na odboru za finance in monetarno politiko, ki je sprejel tri dopolnila k proračunu, koaliciji oči-
tal, da "gre kot valjar čez vse konstruktivne predloge opozicije". Lahovnik se namreč ni strinjal z zavrnitvijo 270 predlaganih dopolnil. Kritični so bili tudi na vrhovnem sodišču in v sodnem svetu, ki sta odbor za notranjo politiko opozorila, da proračunska sredstva ne bodo zagotovila odprave sodnih zaostankov.
Kritike komisije za narodni skupnosti, po mnenju katere bi v naslednjih dveh letih zmanjkalo skoraj 400 milijonov za prenovo osnovne šole z italijanščino kot učnim jezikom v Piranu in telovadnice dvojezične OŠ v Lendavi, je odbor za kulturo, šolstvo in šport upošteval in predlog proračuna dopolnil tako, da bodo na voljo tudi sredstva za omenjena objekta.
Največ prahu pa je dvignila razprava na komisiji za nadzor proračuna. Njen predsednik Milan M. Cvikl (LDS) je predlagal umik predloga proračuna za leto 2007, saj še ni na voljo potrebnih zakonskih aktov za njegovo uresničevanje. Po Cviklu naj bi vlada z vložitvijo predloga proračuna, ki nima za sabo potrebnih zakonov za njegovo izvajanje (minister Bajuk je omenil spremembo zakona o davku na dodano vrednost v letu 2007), kršila zakon.
Vlada predvideva postopno zniževanje davka na izplačane plače in njegovo odpravo v letu 2009, kar bo povzročilo izpad proračunskih prihodkov v naslednjih dveh letih. Usoda novele zakona o DDV pa bo odvisna predvsem od sprejetja prihodnje finančne perspektive EU.
Ena ali dve komisiji?
Živahno je bilo tudi v zvezi z ustanovitvijo preiskovalne komisije za ugotavljanje odgovornosti posameznikov pri domnevnem oškodovanju družbenega premoženjavzadeviMer-cator. Predlog LDS o osnovanju take komisije so dopolnili poslanci iz koalicijskih strank s predlogom o ustanovitvi komisije, ki se ne bi ukvarjala le z eno zadevo, ampak z vsemi dosedanjimi sumljivimi prodajami deležev Kapitalske družbe (KAD) in Slovenske odškodninske družbe (SOD). Po besedah Matjaža Tanka (SDS) je namreč nujno, da morebitna komisija poleg Mercatorja obravnava vse dosedanje prodaje deležev KAD in SOD, pri katerih obstaja sum netrans-parentne in negospodarne prodaje.
LDS je pred tem napovedala, da bo predlagala ustanovitev komisije za ugotovitev politične odgovornosti premierja, ministra za gospodarstvo in državne sekretarke na gospodarskem ministrstvu. Predlog koalicije je Miran Potrč (SD) označil za "grobo zlorabo parlamentarne večine" in obljubil podporo pobudi LDS, ki poleg podpisov svojih 23 poslancev potrebuje še vsaj sedem podpisov za vložitev zahteve za ustanovitev preiskovalne komisije. LDS pa je predlog koalicije označila za absurd, farso in zlorabo, saj naj bi bilo predlaganje tovrstnih komisij nekakšen privilegij opozicije. V SDS morebitni vzporedni preiskovalni komisiji ne bodo nasprotovali, čeprav ne gre za najracionalnejšo potezo, je pojasnil Tanko.
Mitja Volčanšek
Za izginotje spisov o imenovanju ravnateljev, ki so se po nekaj dneh čudežno našli, so bili krivi neurejeni arhivi, morda pa je šlo tudi za nezakonitosti.
To so na kratko ugotovitve posebne komisije, ki je skušala ugotoviti razloge za izginjanje arhivskega gradiva, povezanega s potrjevanjem imenovanj ravnateljev nekaterih osnovnih šol, in pri tem naletela na domala kaotično stanje arhivov Ministrstva RS za šolstvo in šport (MSS), posebej v dislociranih enotah. V prejšnji številki Demokracije smo na kratko predstavili zadevo, ki verjetno ne bo dobi-

)
rJ
h
■

rJ-
J
Г
A sledilo je neprijetno presenečenje - spisov ni bilo. O tem je Zver 15. julija seznanil javnost. Le nekaj
la pravega epiloga. V tej številki pa se podrobneje ukvarjamo z nepravilnostmi, ki naj bi jim botroval nekdanji šolski minister Slavko Gaber.
Obtožbe privedle do preiskave
Naj na kratko obnovimo, kako je sploh prišlo do ustanovitve komisije in kakšni so bih razlogi zanjo. Ob čedalje številnejših očitkih parlamentarne opozicije (najglasnejši je bil prejšnji šolski minister in poslanec LDS Slavko Gaber) in nekaterih predstavnikov strokovne javnosti, da gre pri (ne)imenovanjih ravnateljev nekaterih osnovnih šol s strani ministra Milana Zvera (primera OS Majde Vrhovnik iz Ljubljane in OŠ Beltinci) za politično kadrovanje, so se sredi junija v ministrovem kabinetu odločili za vpogled vnekatere spise. Šlo je za spise o petih ravnateljih, za katere je prav Gaber dal negativno mnenje, in za primer OŠ Beltinci, kjer je imenovanje ravnateljice zavrnil minister Milan Zver.
dni pozneje, 19. julija, pa so izginule spise presenetljivo našli na direkto-ratu za osnovno šolstvo. Interpretacije o dogodkih so bile zelo različne. Po eni naj bi šlo za neprijetno naključje, eni so trdili, da Zver ustvarja lažne afere, po mnenju nekaterih pa so Gabru lojalni kadri na MŠŠ poskušali diskreditirati novega ministra. Zaradi odmevnosti zadeve in po sklepu matičnega parlamentarnega odbora so na MŠŠ ustanovili komisijo, ki naj bi preiskala okoliščine izginotja arhivskega gradiva.
Kaos v arhivih
Osemnajstega septembra je minister Zver novinarjem predstavil ugo-
tovitve komisije. Tako seje "arhivska" afera, kije poleti poživila notranjepolitično prizorišče, vrnila na naslovnice časopisov, le da bi se moral tokrat Gaber namesto frontalnih napadov na svojega naslednika braniti in marsikaj pojasniti. Komisija pod vodstvom Tomaža Rozmana je namreč odkrila vrsto nepravilnosti in malomarnega ravnanja, ki večinoma izhajajo iz časa, ko je šolski resor vodil Gaber.
Iz poročila komisije izhaja, da se minister Zver o arhivih ni sprenevedal, saj je dobil s strani odgovornih na sektorju za osnovno šolstvo pisno potrdilo, da manjka pet arhivov. Preiskava je ugotovila, da je bilo upravljanje in poslovanje na sektor-
ji "r
ju za osnovno šolstvo in v glavni pisarni MŠŠ ter inšpektoratu za šolstvo in šport kljub internim aktom, ki so urejali poslovanje in hrambo gradiva, v nasprotju z veljavnimi predpisi. Komunikacija znotraj MŠŠ je bila prav tako pomanjkljiva, saj je bil minister Zver s strani iste osebe na sektorju za osnovno šolstvo trikrat različno obveščen o dejanskem stanju ter o podatkih o izdanih nesoglasjih.
Pri tem ostaja odprto vprašanje, ali je šlo v teh primerih za zlonamernost ali samo za malomarnost. Vendar se ob pogledu na prostore, kjer se arhivsko gradivo hrani, pravzaprav ne smemo čuditi, da je do takšnih zadev sploh prišlo. Nezanemarljivo krivdo za sta-
Minister Milan Zver je javnosti predstavil končne ugotovitve komisije, ki seje lotila analize stanja arhivov ter razlogov za izginotje dela gradiva.
Pravi vzrok za izbruh afere bi utegnil biti odgovor na ministrovi negativni mnenji v primerih ravnateljev na OŠ Beltinci in OŠ Majde Vrhovnik.
Na ministrstvu se bodo morali spopasti tudi s sestavo Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, ki ni v skladu z veljavno zakonodajo.
nje arhivov, ki ga sedanje vodstvo po- na že sredi maja postregel s precej skuša po najboljših močeh popraviti, podrobnimi podatki, za katere ko-nedvomno nosi prejšnji minister. misija ni mogla ugotoviti, od kod
jih je novinarka Mladine dobila. Uhajanje informacij	Precej podobno analizo kot novinar-
A zadeva se ne konča pri kršitvah ka je o primeru Beltinci imel tudi po-določil hrambe gradiva. Pri posredo- slanec Gaber. Komisija sicer ni mogla vanju informacij medijem in javnosti natančno ugotoviti načina, kako so je, kot je ugotovila komisija, prišlo informacije, s katerimi še na MŠŠ v do nenavadnih "naključij". MŠŠ je določenem obdobju niso razpolaga-prvič posredovalo podatke o izdanih li, prišle v javnost, vsekakor pa je šlo negativnih soglasjih ob ministrovem za posredovanje informacij "tudi demantiranjuočitkov,dajevprime- mimo predpisane poti..., kar je v ru OŠ Beltinci kadroval politično, nasprotju z določbama 9. člena za-Zver je tedaj navedel prakso prej- kona o dostopu do informacij jav-šnjega vodje resorja Slavka Gabra in nega značaja," 3. členom pravilni-posredoval dejanske številke izdanih ka o načinu dajanja informacij za nesoglasij v preteklem mandatu. javnost in ministrovimi sklepi.
Zver ob predstavitvi ugotovitev komisije ni nikogar izpostavil, čeprav je napovedal, da bo od pristojnih na ministrstvu zahteval ureditev razmer, da poslej ne bi več prišlo do podobnih nevšečnosti. Ali bodo na ministrstvu letele glave, je za zdaj še prezgodaj napovedovati. Lahko pa potegnemo sklepe, ki jih je komisija le nakazala, to je, da je na MŠŠ še precej Gab-rovih kadrov, ki so po vsej verjetnosti poskrbeli za nekajdnevno izginotje točno določenega gradiva, da bi očrnili sedanjega ministra. Glede na to, da so bili ti podatki dostopni nekdanjemu šolskemu ministru, ne moremo izključiti, da so omenjeni Gabru lojalni uslužbenci operacijo izvedli z njegovo vednostjo, Zveru je oporekal sam Gaber, in če ne celo po njegovem naročilu, to s številkami in podatki, ki mu jih ministrstvo ni posredovalo. Šlo je prav Sporna sestava sveta za prej omenjene manjkajoče podat- Čeprav so največ zanimanja pri-ke o petih izdanih nesoglasjih. Kot je tegnili podatki o uhajanju informa-bilo mogoče ugotoviti, je Gaber po- cij z ministrstva in o kritičnem sta-datke o spornih nesoglasjih, ki jih je nju arhivov, je komisija zaznala še ministrstvo posredovalo medijem in eno sporno zadevo. Po pregledu ar-njegovi stranki, dopolnil kar sam. hivskega gradiva je ugotovila, dazaleti Zanimivo je tudi, da je podatke, s 1996 in 2002 ne obstajajo dopisi o evi-katerimi je na tiskovni konferenci dentiranju kandidatov za Strokovni 26. julija nastopil Gaber, sedanji mi- svet RS za splošno izobraževanje. Pomster dobil šele dve uri pred ome- leg tega je za vsa leta opaziti izrazito njeno konferenco. V naslednjih pomanjkanje predlogov, vpopolnos-dneh pa so nekateri časopisi nava- ti obstajajo le sklepi o imenovanju v jali podatke, ki jih niso dobili na strokovni svet. Sumljivo, a neopri-MŠŠ, ujemali pa so se z Gabrovimi. jemljivo. A to še ni vse. Inštitut za jav-Tudi o OŠ Beltinci je tednik Mladi- no upravo (IJP) je odgovoril komisi-
m	N1SK'onUj *> •HIMIJAU ÖM.HA um» ШШ V
Mb _	__WtlTO* V
Ћ *L\i\\lV:
•У Ш ШУВДЈТВ дмчцр.^'
Nekateri levičarsko naravnani mediji so ekskluzivno dobivali iste podatke, kot jih je imel Gaber, ministrstvo pa zanje ni vedelo.
Velik del odgovornosti za nevzdržno stanje arhivov in nepreglednost poslovanja nosi prejšnji šolski minister Slavko Gaber.
Ni imel časa
Poslanec LDS in dolgoletni šolski minister Slavko Gaber je že sredi julija sprožil osebno vojno proti ministru Zveru. Tudi neposredno po ministrovi tiskovni konferenci, na kateri je bila javnost seznanjena s katastrofalnim stanjem arhivov na ministrstvu, je na očitke o neprimerni hrambi arhivskega gradiva odgovoril, da bi ga na to moral Zver opozoriti ob izročitvi poslov. O seznanjenosti s stanjem arhivov, kot ga dokumentirajo fotografije, objavljene v pričujočem članku, pa je dejal, da "kot minister pač ni hodil gledat, na katerih policah je naloženo arhivsko gradivo", poleg tega pa se je skliceval na nedavno selitev MŠŠ. Na očitke o spornem pridobivanju informacij in gradiva, ki je po ugotovitvah komisije MŠŠ potekalo mimo predpisanih poti, je Gaber nonšalantno odgovoril, da v tem ne vidi, da bi bilo kaj narobe. Gaber naj bi bil pač uporabil neformalne kanale, ki so mu bili kot nekdanjemu ministru na široko odprti, da bi se branil pred Zverovim "blatenjem".
Ker torej v svojem ravnanju in ravnanju posameznikov na MŠŠ, ki so mu posredovali informacije, Gaber ne vidi nič spornega, smo ga želeli povprašati, na kakšen način in od koga je pridobil inkriminirano arhivsko gradivo. Od njega smo želeli pridobiti tudi dodatne informacije v zvezi z gradivom o imenovanju članov Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, a nekdanji minister kljub našim večkratnim klicem do oddaje članka v tisk ni našel časa za odgovor.
ji v zvezi s sestavo strokovnega sveta in ugotovil vrsto nepravilnosti. Sestava sveta namreč ni v skladu s 24. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOF-VI), saj v svetu sedi le pet članov, imenovanih na predlog univerz, čeprav bi jih moralo biti devet. Po drugi strani pa je preveč članov sveta, in sicer kar 16, imenovanih na predlog strokovnih združenj in društev.
Do sestave sveta, ki ni skladna z ZOFVI, je po ugotovitvah inštituta prišlo "zaradi napačne interpretacije zakonskih določb že na začetku oblikovanja sveta leta 1996 oziroma 1999 in je bfla pozneje z nadomeščanjem posameznih članov s članom
istega predlagatelja ali vsaj istega področja taka sestava ohranjena".
K takšnemu stanju pa je, kot je ugotovil inštitut, precej pripomogla tudi nedorečenost zakona, v katerem je najti "neustavne pravne praznine, saj ne ureja jasno niti materialno-pravnih vprašanj niti procesnih vprašanj uresničevanja te pravice".
Vendar ima minister Zver kljub očitni neusklajenosti sestave strokovnega sveta z ZOFVI za zdaj zvezane roke. Takšnega mnenja so strokovnjaki z IJP, ki vidijo edino pravno sprejemljivo rešitev za vzpostavitev zakonitega stanja pred potekom mandata članom sveta v spremembi zakona. Mitja Volčanšek
RADIO JE UHO, S KATERIM SLIŠIMO SVET!
0E ES g
ŠTAJERSKI VAL
VEĆ KOT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE
gospodarstvo
Prodaje pod mizo
Liberalna demokracija Slovenije in nekdanja Združena lista socialnih demokratov sta v desetletju prodali večino državnega premoženja na nepregleden način in z dogovori, danes pa bi bili radi razsodnici.
Od začetka leta 2000 sta Kapitalska družba (KAD) in Slovenska odškodninska družba (SOD) z neposrednim pogajanjem političnega vrha izvedli najmanj 40 prodaj državnih deležev v podjetjih. Ko je zdajšnja vladajoča koalicija napovedovala ustanovitev komisije, ki naj bi vse to pregledala, so se v LDS znašli tako, da so začeli govoriti o tem, kako bodo zbrali podpise za ustanovitev posebne parlamentarne preiskovalne komisije. Pri tem jim je prišla pravzadnja prodaja državnega deleža v Mer-
catorju, ki sojo politično zlorabili, da bi preprečili preiskovanje svojih preteklih dejanj. Četudi so v LDS in SD napovedovali dovolj podpisov pod zahtevo, jim to ni uspelo v dogovorjenem času. Poslanci vladajoče koalicije pa so medtem uresničili dolgo načrtovano in napovedano zahtevo za ustanovitev komisije, ki bi pregledala vse domnevno sporne prodaje državnih deležev od ustanovitve KAD in SOD dalje. V LDS so se na to odzvali zelo živčno, s histerični-
mi izjavami je izstopal Anton Rop, čemur se ne smemo čuditi, saj so se neposredne prodaje državnih deležev dogajale v času, ko je bil na oblasti.
Pregledati vse, ne le enega
Pretekli teden je bilo v javnosti veliko polemik o tem, da bi poslanci državnega zbora prek posebne komisije preiskovali prodajo državnih deležev v več podjetjih in ne samo v Mercatorju, kakor so zahtevali poslanci LDS in SD. Šlo je za to, da je
del opozicije predsednika vlade in javnost obvestil o tem, da zbirajo podpise poslancev, s katerimi naj bi bila nato v državni zbor vložena zahteva za ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi ugotavljala politično odgovornost predstavnikov KAD, SOD, članov obeh nadzornih svetov, ministra za gospodarstvo in posledično predsednika vlade. Očitali naj bi jim domnevno sporno prodajo državnih deležev v Poslovnem sistemu Mercator. Ob tem so name-,	noma prezrli, da po
ШЖ slanci vladnih strank
Anton Rop, nekdanji predsednik vlade, je zdaj najglasnejši pri preprečevanju revizije prodaj državnih deležev v podjetjih.
Gregor Golobič je bil eden glavnih strategov dogovorne prodaje državnih deležev v podjetjih.
že zbirajo podpise pod zahtevo za ustanovitev komisije, ki bi raziskala vse primere odprodaje državnih deležev od ustanovitve KAD in SOD dalje in ne samo v Mercatorju.
Rop ne želi preiskav za nazaj
Poslanci koalicije so zahtevo utemeljili s tem, da se je preiskave
Nekdanji direktor Kapitalske družbe Jože Lenič in nekdanja vladajoča ekipa sta leta 2000 delež časopisnega podjetja Delo prodala Gorenju tako rekoč čez noč.


Jože Lenič je bil eden glavnih izvajalcev ne- Jože Stanič, nekdanji direktor Gorenja, je bil Bojan Petan, direktor DZS, se je s pri-
pregledne prodaje državnih deležev za LDS poslušen kupec deleža Dela, četudi to ni bila jateljem Leničem (oba LDS) dogovo- Večina se še spomni kako in SD v strateško pomembnih podjetjih. strateška usmeritev družbe, ki jo je vodil. ril za nakup deleža v družbi Dnevnik.
je Jože Lenič, nekdanji pred-
treba lotiti celovito, ne pa razisko- valne komisije. V imenu SD je Mi- kom, vodjo poslanske skupine NSi, vati le primer Mercatorja, katerega ran Potrč dejal, da bo, če bo v dr- pa sta poudarila, da se pri nekaterih prodaja deležev je bila v zadnjem ča- žavnem zboru oblikovana komisija prodajah kaže sum nepreglednosti, su politično zmanipulirana in zlo- za vse primere, Mercator le ena de- negospodarnosti in nezakonitosti, rabljena. V LDS in SD so se na za- setina tega vprašanja in ne bo več Pri tem sta navedla nekaj primerov, darski družbi Delo, izdajateljici isto-htevo vladajočih strank odzvali zelo tema, ki bi jo lahko razrešili v nekaj ki naj bi jih raziskali, in sicer proda- imenskega dnevnika. Delež je pro-razburjeno. Anton Rop, vodja po- mesecih. Potrč je tako presodil, da jo državnih deležev v gospodarskih slanske skupine LDS, nekdanji pred- bo komisija ocenjevala deset prime- družbah Delo, Gorenje, DZS, Co-
sednik uprave Kapitalske družbe (KAD) in član LDS, tik pred zamenjavo leta 2000 tako rekoč čez noč prodal državni delež KAD v gospo-
sednik vlade in LDS, je skočil: "To je absurd, farsa in zloraba!" Zahtevo za pregled prodaj državnih deležev v KAD in SOD za zadnjih pet let je označil kot nemogočo, saj po njegovo ni mogoče preiskati več kot
rov, in se ni odzval tako nervozno kot Rop, četudi komisiji, ki bi preiskovala vse primere, nasprotuje.
Pregledali naj bi najmanj 40 prodaj
lor Medvode, Dolenjska banka, Hoteli Palace, Kras Sežana, Pivovarna Union, Kolinska, Terme 3000, Živila Kranj, Fructal, BTC in seveda Mercator. Zanimiva je tudi izjava
dal družbi Gorenje iz Velenja, dogovor o tem pa naj bi bil potekal med nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom, vodstvom LDS in Kučanovim prijateljem Jožetom Staničem, generalnim direktorjem Gorenja. Pri tem niti niso skrivali, da
Jože Tanko, vodja poslanske	Alojza Soka, da sta LDS in SD "z dr-	je KAD delež prodala zato, da bi tak-
1.000 prodaj, ki sta jih v teh letih	skupine SDS, pa na vse to odgovar-	žavno lastnino delala kot svinja z	ratni vladi, ki jo je vodil Andrej Ba-
opravili KAD in SOD. Po njegovem	ja, "daje v interesu državljanov pre-	mehom", za njun predlog, da bi pre-	juk, onemogočili morebitno proda-
prepričanju bi za to potrebovali več	kiniti medijsko nastopaštvo v posa-	iskovalna komisija preiskovala le	jo državnega deleža v Delu katere-
sto let. Po Ropovem mnenju naj bi	meznih primerih", zato predlagajo,	prodajo državnega deleža v Merca-	mu drugemu partnerju. LDS in tak-
imela vladajoča koalicija v rokah vse	da preiskovalna komisija razišče vse	torju, pa je dejal, da bi bilo to tako,	ratna ZLSD sta s tem želeli zadržati
instrumente, da kateri koli primer	prodaje KAD in SOD od njune us-	"kot če bi volku dali varovati ovce",	svoj vpliv v časniku z največjo nakla-
razišče, zato ne potrebuje preisko- tanovitve. Skupaj z Alojzom So-
gorenje
DZS je lani od KAD s pogajanji odkupila pomemben delež družbe Dnevnik, vladajoča LDS pa si je s tem poskuSala zagotoviti vpliv tudi nad tem časnikom.
Tanko je tudi poudaril, da so us-	do. Pri vsem tem Stanič nikoli ni po-tanovitevkomisije, ki bi pregledovala	jasnil, zakaj je družba Gorenje sploh vse sporne prodaje, napovedovali že	kupila delež Dela, saj to ni bila stra-nekaj časa. To pa pomeni, da je LDS	teška usmeritev družbe. Spomnimo dejansko poskušala prehiteti vladno	še, da si je Lenič takrat privoščil celo koalicijo in z ustanovitvijo preisko-	neposlušnost skupščini KAD. valne komisije le za prodajo držav-	Čeprav je ta na prvi seji po spomla-nega deleža v Mercatorju zamegliti	danski spremembi oblasti sprejela vse sporne in nepregledne prodaje,	sklep, da mora kot predsednik upra-ki jih je izvedla prejšnja vlada. Po na -	ve za udeležbo na skupščini časopis-vedbah Jožeta Tanka in Alojza Soka	nega podjetja Delo pooblastiti na skupni tiskovni konferenci naj bi	dr. Gregorja Gomiščka, takratnega bilo od začetka leta 2000 do konca	predsednika skupščine, Lenič tega letošnjega avgusta izpeljanih približ-	sklepa ni spoštoval. Za nameček je no 40 tržnih prodaj deležev KAD, od	prodal še del delnic, ki jih je imela tega kar 30 neposredno. Po nekate-	KAD v družbi Delo. Lenič je bil tudi rih podatkih naj bi novoustanovljena	član nadzornega sveta Dela. komisija preiskovala prodajo državnih deležev v 30 do 40 podjetjih. Šte-	Prodaja Leka vilo bo lahko večje aH manjše, odvis- Nekdanja vladajoča elita je bila no pa je od tega, kje so bile prodaje	močno vpeta tudi v prodajo držav-nepregledne in tudi vrednostno ob-	nega deleža v ljubljanskem Leku. sežnejše. Poleg tega so pomembni tudi	Tudi tu je pomembno vlogo v funk-politični interesi za t. i. prevzeme ne-	ciji predsednika uprave KAD odig-katerihstiateškihgospodarskihdružb.	ral Jože Lenič, ki je bil tudi član nad- ))
O nekaterih primerih smo v preteklih letih že obširneje poročali, zato bomo danes nekatere stvari, ki so že pozabljene ali pometene pod preprogo, obnovili in spomnili, kaj vse se je z nekaterimi državnimi deleži dogajalo v preteklosti.
Prodaja Dela tako rekoč čez noč
RERIAUlti
Z dogovarjanjem sta LDS in SD prodali tudi ljubljanski LEK.
Državni delež v novomeškem Revozu je KAD lani prodala z dogovarjanjem.
)) zornega sveta zelo uspešne (druge na	banke, in sicer belgijski zasebni za-lestvici) farmacevtske družbe Lek. To	varovalno-bančni skupini KBC. Poje nato nekdanja vlada z neposred-	godbo je podpisal Anton Rop in ta-nimi pogajanji prodala švicarskemu	ko kot vedno javnost obvestil o tem, Novartisu. Švicarska multinacional-	da je bila prodaja nadvse uspešna, ka Novartis je javnost prvič obvesti-	Ker so v pogodbi tudi nekateri ele-la o tem, da bi kupila delnice ljub-	menti, po katerih naj bi KBC imela ljanskega Leka, jeseni leta 2002. Tak-	t i. predkupno pravico za nakup de-rat je bila javnost zavedena, saj sta	ležev NLB v prihodnjih letih, je zelo
kom, "daje KBC za delež NLB veliko plačala". O tem, da so bile iz na-KAD in SOD trdili, da je ponujena kupa izvzete vse morebitne terjatve cena delnic za njun delež prenizka, nekdanjih varčevalcev in odstranje-Kar nekaj tednov smo bili nato priče ne anomalije bančnih bilanc, ni nih-javnemu sprenevedanju in poveče- če na dolgo in široko razpravljal. Do-vanju cen. Na koncu je Novartis za delnico namesto napovedanih 95 tisoč plačal 105 tisoč tolarjev, četudi so nekateri borzni analitiki napovedovali ceno 120 tisoč tolarjev za delnico. Vlada je prek svojih občil javnosti sporočala, da je naredila izredno dobro kupčijo. Ali je bila vrednost delnice za Lek pravilno določena ali ne, nikoli ni nihče dokazal. Dejstvo pa je, da je bila prodaja državnih deležev v Leku nepregledna in dogovorjena z neposrednim pogajanjem.
Delež so kljub nasprotovanju vodstva prodali tudi v ajdovskem Fructalu. Direktorica je takrat prodajo označila z besedami: "Tako so se odločili v Ljubljani."
dajmo, daje bil član nadzornega sveta NLB v času, ko je bil njen državni
delež prodan Belgijcem, Jože Lenič iz KAD. Še pred tem si je NLB pripojila Dolenjsko banko, četudi je Banka Slovenije že izdala soglasje Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) za 24-odstotni lastniški delež v Dolenjski banki. Takratno vodstvo Dolenjske banke se s pripojitvijo NLB ni strinjalo, vendar je morala NKBM pomemben delež delnic in obveznic Dolenjske banke prodati, banka pa se je pripojila NLB in bila nazadnje delno prodana belgijski družbi KBC. Poznavalci razmer pravijo, da je tudi na tem področju prišlo do političnega dogovora in političnih pritiskov, nekdanja vladajoča elita pa je dobesedno preprečila, da bi Dolenjska banka ostala v slovenskih rokah, predvsem pa je namerno krnila moč NKBM.
Pivovarska vojna prava farsa
Leta 2001 smo bili priče pravi pi-vovarski vojni, ko je SOD državni delež v Pivovarni Union (po 86 tisoč tolarjev za delnico) prodala Pivovarni Laško. KAD pod vodstvom
Jožeta Leniča pa je nato državni delež v ljubljanski pivovarni (po 90 tisoč tolarjev za delnico) prodala belgijski multinacionalki Interbrew. Nobena od prodaj ni bila javna, ampak dogovorjena in potrjena s strani nekdanje vladajoče elite. Pri tem spomnimo še na dejstvo, daje KAD licitacijo deležev v ljubljanski pivovarni izvedla prav v času, ko Lašča-ni zaradi sodne prepovedi na licitaciji niso smeli sodelovati. Takratna oblast je torej prek sodne veje oblasti Laščanom omejila pravico, da sodelujejo v procesu svobodne konkurence, potem pa je prek "svojega" državnega sklada delnice prodala Belgijcem. To kaže "preglednost" poslovanja nekdanje vlade, ki se sploh ni zmenila za očitke, da gre za t. i. dogovorno ekonomijo, kakršni smo bili priče v nekdanjem jugoslovanskem sistemu. Še pred tem je nekdanja vladajoča elita s prodajo državnih deležev po t. i. dogovorni ekonomiji v ajdovskem Fructalu omogočila, da je Pivovarna Union prevzela tudi to družbo. Takratna Fruc-
Prodaja NLB in Dolenjska banka
Nekdanja vlada je prodala tudi 34-odstotni delež Nove Ljubljanske
Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS, je dejal, da so v stranki že dolgo načrtovali ustanovitev posebne komisije, ki bi pregledala prodaje državnih deležev.
Alojz Sok iz Nove Slovenije pravi, da sta LDS in nekdanja združena lista delali z državno lastnino kot svinja z mehom, danes pa bi to ravnanje radi preiskovali.
Razkrivamo
lani poleti je z dogovarjanjem prodala tudi državni delež v časniku Dnevnik. Takrat je KAD 10,7-od-stotni državni delež prodala družbi DZS, d. d., ki je s tem postala pomembna lastnica družbe Dnevnik. Spomnimo, da DZS vodi Bojan Petan, član LDS in osebni prijatelj Gregorja Golobiča, nekdanjega glavnega stratega LDS. Tudi ta prodaja deleža je bila dogovorjena.
BTÖ in Revoz
Podobnih anomalij je še veliko, z vsemi pa se bo ukvarjala komisija, ki bo po napovedih ustanovljena do konca leta. Spomnimo samo še na ljubljanski BTC, kjer je nekdanja vodilna elita posameznikom omogočila, da so na dogovorjen in nepregleden način prišli do milijardnega premoženja, del mesta pa je že v njihovi lasti. Na koncu naj omenimo
j še to, da je nekdanja vladajoča elita
L-—i.
gleden način. Februarja lani je namreč vodstvo Renaulta sporočilo, da so "dosegli sporazum o odkupu preostale tretjine kapitala in da jim je bilo že od vsega začetka jasno, da bodo lahko postali 100-odstotni lastniki". Poleg KAD so bili v tretjin-skem deležu, ki je bil vse do začetka leta 2004 v slovenskih rokah, lastniki še: holding IMV in pidi Aktiva, Ar-cada, Certius, Nika ter še nekateri.
Za konec
Poslanci vladajoče koalicije omenjajo še druge neposredne prodaje državnih deležev. Delo priskovalne komisije, ki je v nastajanju, bomo torej skrbno spremljali, saj ima javnost pravico izvedeti tudi to, kako je nekdanja vladajoča elita gospodarila z državnim premoženjem, in to, ali sta KAD in SOD državni delež v Mercatorju prodali po ceni, ki je ugodna za davkoplačevalce. Vida Kocjan
PRVE ZAMISLI O DRŽAVNOSTI NJENE URESNIČITVE!
>	najbolj celovit prikaz zadnjih 150 let slovenske zgodovine
>	poleg politične tudi kulturna, ekonomska in socialna zgodovina
>	plod desetletnega dela 24 zgodovinarjev
>	nove, Ideološko nezaznamovane Interpretacije dogajanj
>	več kot 1,300 strani v dveh knjigah (17 x 25 cm)
Cena knjige: 26.700 SIT
šne so ugotovitve komisije, in odgovoril nam je naslednje: "Komisija za preprečevanje korupcije je pridobila podatke iz Upravne enote Ljubljana in z Okrožnega sodišča v Ljubljani ter ugotovila, da poslanka Majda Sirca v prijavi premoženjskega stanja dejansko ni navedla enega poslovnega subjekta, ki bi ga morala, saj zanj veljajo omejitve po 28. členu Zakona o preprečevanju korupcije (ZPKor). Komisija sedaj poskuša ugotoviti, ali je ta poslovni subjekt od začetka veljavnosti ZPKor sklenil kakršne koli posle z naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, in se bo skladno s temi ugotovitvami odločila o svojih ukrepih. Če so bili namreč ti posli sklenjeni, so bili sklenjeni v nasprotju z 28. členom ZPKor in so nični." Drago Kos je tako poslanko Majdo Sirca postavil na laž. V. K.
Slovenska novejša zgodovina
^^ J Mladinska knjiga
■ Hit* JLrb-nk Zf<rlb
NAROČANJE: Ж 080 12 05 © pri vašem zastopniku ^ђ www.emka.si
► Brezplačna darila
Kartonski ščitni ovitek za obe knjigi
Ustava
Republike
Slovenije
Majda Sirca ni govorila resnice
Na naše poročanje, da Majda Sirca, poslanka LDS, komisiji za preprečevanje korupcije ni posredovala vseh podatkov o podjetjih svojega moža Vojteha Matjaža Ravnikarja, nam je Širčeva odgovorila naslednje: "V poročilih, ki jih funkcionarji vsako leto pošiljamo Komisiji za preprečevanje korupcije (prej pa pristojni komisiji v DZ), sem vedno navedla vsa dejstva, ki so povezana z delom mojega moža." O tem, ali je to res, smo vprašali Draga Kosa, predsednika komisije; ta nam je najprej dejal, da bodo podatke preverili, nato je odgovoril, da so za nekatere podatke o družinskih članih poslanke zaprosili upravno enoto in da stvari preverjajo tudi v poslovnem registru sodišča. Konec preteklega tedna smo ga spet povprašali, kak-
talova direktorica Rijavčeva je to komentirala z besedami: "V Ljubljani so se očitno odločili, da bodo izpeljali prevzem, ki ni v interesu Fructala."
Vpliv tudi v drugem dnevniku
Ne samo da je nekdanja vladajoča elita bedela na dnevnikom Delo,
januarja 2004 odobrila nakup tretjine kapitala, ki je bil v lasti slovenskih delničarjev v Revozu. S tem je francoska družba Renault dokončno postala 100-odstotna lastnica novomeškega Revoza. Tudi v tem delu je KAD prodala državni delež v Revozu po dogovoru in na nepre-
Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba krčita število podjetij, v katerih i0t sta solastnici. Denar nameravata preusmeriti v tujino. Je to prava usmeritev?
Paradržavni Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba sta po skupni vrednosti naložb največji posamični lastnici lastniških deležev v slovenskih podjetjih. Svoje
tujih vrednostnih papirjih ima KAD v treh ločenih podportfeljih - portfe-lju tujih delnic, portfelju tujih držav-nih obveznic in portfelju tujih podjetniških obveznic. Alokacijo presežkov družbe v omenjene podportfelje opravljajo na podlagi letnega poslov-no-finančnega načrta, pri čemer se uteži posameznih podportfeljev vsako četrtletje prilagajajo. Na podlagi lastnih analiz in analiz domačih institucij ter tujih bank tako določajo temeljne usmeritve naložbene politike,
Umik denarja v tujino
deleže sta pridobili v času lastninjenja nekdanjih družbenih podjetij. Premoženje Kapitalske družbe (KAD) je namenjeno dolgoročnemu sofinanciranju pokojninske bla-gajne. Slovenska odškodninska družba (SOD) pa je bila ustanovljena z namenom poravnavanja obveznosti do razlaščencev, ki jim po vojni odvzeto premoženje ni bilo vrnjeno v naravi, temveč v obveznicah. Kasneje so bile k obveznostim SOD dodane še odškodnine vojnim oškodovancem. Medtem ko za premoženje KAD še ni povsem jasno definiran način in ročnost njegove porabe, je za SOD že precej jasno, da bo morala v prihodnjih letih razprodati svoje premoženje, da bo lahko poravnala vse obveznosti. Zadnje anuitete (obroki) denacionalizacij-skih obveznic SOS2E zapadejo v plačilo šele leta 2016, vendar bo morala SOD, upoštevaje primanjkljaj premoženja, svoje premoženje v celoti unovčiti že prej. Zato je logično, da
se bo KAD pri upravljanju premoženja obnašala drugače kot SOD.
Strategija KAD
Po besedah predsednika uprave KAD Tomaža Toplaka bodo v družbi nadaljevali koncentracijo premoženja na manjše število gospodarskih družb. Konkretno to pomeni, da bodo letos v primerjavi s položajem ob koncu minulega leta zmanjšali število gospodarskih družb v glavnem premoženju za dodatnih 35 naložb. S prodajo posameznih naložb bodo po njegovih besedah nadaljevali usmeritevkportfelj-skemuračmuupravljanjapremoženja
Načrtujejo tudi intenzivnejše vlaganje v tujino. Kapitalska družba bo po Toplakovih navedbah povečevala tudi sredstva kratkoročnega trgoval-nega portfelja s preusmeritvijo dela kupnin od prodanih družb v portfelj kratkoročnih finančnih naložb. Tako se bo povečal del premoženja KAD, ki se portfeljsko upravlja z izkoriščanjem kratkoročnih cenovnih gibanj in ak-
tivnejšega trgovanja Prav tako se bo povečal največji mogoči delež naložb kratkoročnega trgovalnega portfelja v vrednostne papirje tujih izdajateljev, in sicer do 50 odstotkov vrednosti celotnega portfelja. Načrtujejo, da bodo povečali dosedanji obseg aktivnosti na ljubljanski in tujih borzah.
Kapitalska družba načrtuje tudi znižanje stroškov ob uporabi tujih posrednikov. Zaradi povečanega obsega poslovanja na tujih trgih se namerava KAD povezati s tujimi ponudniki storitev borznega posredovanja oziroma ponudniki dolžniških vrednostnih papirjev. To naj bi po njihovem prepričanju povečalo kakovost storitev, kijih Kapitalska družba kot institucionalni vlagatelj potrebuje. Hkrati naj bi tudi povečalo obseg ponudbe in znižalo stroške provizij, ki jih plačujejo za nakupe in prodaje tujih vrednostnih papirjev prek domačih borznih posrednikov.
KAD namerava spremeniti tudi naložbeno strategijo. Premoženje v
kot so alokacija sredstev na različne naložbene skupine (dolžniški oziroma lastniški vrednostni papirji) in zemljepisna, panožna in valutna alokacija sredstev za prihodnje četrtletje. Posamezne vrednostne papirje z naložbami v delnice izbirajo v okviru opredeljenih panog in regij, za katere pričakujejo nadpovprečno rast glede na dogajanje na celotnem trgu oziroma v konkretni panogi. Uspešnost izpelje-vanja naložbene politike KAD merijo z vnaprej opredeljenim merilom, kije v tem primeru splošno priznani indeks svetovnih deklic. Donosnost portfelja je v prvem polletju letos po navedbah KAD presegla rast primerjanega indek-savistem obdobju Vportfelj tujih dolžniških vrednostnih papirjev uvrščajo le obveznice, ki ustrezajo v naložbeni politiki natančno določenim merilom in omejitvam glede likvidnosti (prometnosti) in velikosti izdaje, bonitetne ocene (ocene tveganja izdajatelja), dospelosti, trajanja, donosnosti in temeljnih podatkov izdajatelja.
Kapitalska družba bo postala portfeljska vlagateljica.
Slovenska odškodninska družba želi aktivno upravljati naložbe.
Obe družbi bosta zmanjšali delež naložb na Ljubljanski borzi.
Načrti SOD
O strategiji SOD je v nedavnem intervjuju za Demokracijo govoril njen direktor Marko Pogačnik, zato ji na tem mestu namenjamo nekoliko manj prostora kot strategiji KAD. Obe strategiji imata veliko skupnih točk, a tudi precejšnje razlike. Razlike so deloma pogojene z že omenjenim drugačnim terminskim načrtom delovanja SOD, deloma pa z različnim pristopom k menedžmentu družbe. Marko Pogačnik poudarja aktivno upravljanje premoženja, kar je skoraj diametralno nasprotno od t. i. port-feljskega upravljanja, ki ga zagovarja uprava KAD. Pri aktivnem upravljanju lastnik prevzame vodilno vlogo pri odločanju v podjetju, medtem ko pri portfeljskem investiranju vlagatelj ravna precej bolj pasivno in ni udeležen pri menedžiranju podjetij, v ka-
pri KAD, saj želi SOD v letošnjem letu odprodati deleže v 66 družbah, KAD pa že v omenjenih 35. Hitrejše zmanjševanje števila družb pri SOD je deloma posledica usmeritve v aktivno upravljanje, ki zahteva osredi-njenje na manjše število naložb (a z večjimi deleži v njih), deloma pa večje potrebe po likvidnih (lahko unovč-Ijivih) sredstvih za poplačilo obveznosti iz naslova obveznic. Slednje je tudi razlog, da ima SOD v portfelju več gotovine in kratkoročnih, lahko unovčljivih vrednostnih papirjev.
Kateri pristop je boljši?
Zelo nehvaležno je napovedati, kateri pristop bo dal boljše rezultate, ne nazadnje tudi zato, ker imata družbi različne cilje in perspektivo delovanja. Poleg tega bo več kot od samih strategij odvisno od izvajanja načrtov v
lja vprašanje, kam sploh vlagati. Pri vlaganju na razvite tuje trge je malo verjetno, da bi družbi lahko dolgoročno presegli donosnost, ki jo lahko dosežeta z aktivnim upravljanjem premoženja doma. Poleg tega je pričakovati (to je tudi cilj vlade), da bo domača gospodarska rast (z njo pa tudi povprečna rast poslovnih izidov slovenskih podjetij) večja kot v razvitem svetu. Če pa bi družbi vlagali v L i. razvijajoče se trge (kot sta na primer Kitajska ali Brazilija), ki ta čas obetajo najvišjo donosnost, bi morali sprejeti tudi precej večje tveganje (sistemsko oziroma politično, valutno, pravno...). To pa bi že lahko bilo tvegano za vodstvi obeh družb. Visoki dobički bi se namreč zdeli samoumevni, za morebitne izgube pa bi ju takoj pribili na križ.
Postavlja se tudi vprašanje, ali naj v tujini nastopata neposredno sami ali
Kdo bo ha vrsti za prodajo po Mercatorju?
Prej ali slej bo naprodaj tudi državni delež v v Petrolu.
terih ima lastniške deleže. Porfeljski vlagatelj le spremlja delo uprav in se na podlagi poslovnih izidov in drugih okoliščin odloča o nakupih in prodajah vrednostnih papirjev. S tem je povezano tudi to, da ima pri aktivnem upravljanju lastnik v podjetju običajno pomemben lastniški delež (ki mu daje možnost vpliva), medtem ko ima portfeljski lastnik običajno manjši delež (merjeno v odstotkih od vseh delnic posemeznega podjetja in ne v vrednosti deleža). Tako SOD kot KAD načrtujeta povečati delež naložb v tuje vrednostne papirje in zmanjšati naložbe v domače. Razlika je predvsem v tem, da SOD načrtuje nastopati v tujini predvsem prek drugih upravljavcev, medtem ko se KAD namerava nasloniti bolj na lastne kadre. Obe družbi tudi naglo zmanjšujeta število družb v portfelju. S tem da je načrtovana hitrost zmanjševanja družb vportfelju pri SOD še večja kot
praksi. Kar se tiče domačega trga, se zdi, da je dodatne donose z zdajšnjih ravni vrednosti delnic dejansko mogoče doseči samo z aktivnim upravljanjem. V slovenskih podjetjih, ki še nimajo prevladujočih lastnikov, so še zelo velike rezerve pri izkoriščanju kadrovskih virov in pri racionalizaciji številnih drugih stroškov. Kolikor bi bile te rezerve izkoriščene, bi se vrednost podjetij zaradi boljših rezultatov precej povečala. Kolikor pa ta potencial ne bo izkoriščen pod okriljem KAD in SOD, ga bodo izkoristili prihodnji lastniki. To z drugimi besedami pomeni, da bosta KAD in SOD za svoje deleže prejeli manj, kot bi lahko. Vendar izkoriščanje teh potencialov ne bo lahko delo, saj se bosta družbi pri vsakem poskusu večjega kleste-nja stroškov srečali z množico nasprotujočih si interesov, ki jih je pri (paradržavni lastnini vedno ogromno.
Pri vlaganju na tuje trge se postav-
prek tujih izkušenih upravljavcev. Na tem mestu ima SOD večjo srečo, saj nima tako obširnega aparata zaposlenih, še posebej ne za investiranje v tujini. Tako se bo lahko družba oprla na upravljavce, ki lahko pokažejo dolgoletne pretekle rezultate. Na drugi strani je KAD, ki ima precej večje število zaposlenih. Zato bi bilo verjetno nesmiselno pri tem najemati še tuje upravljavce. Vendar se postavlja vprašanje, ali bo KAD s svojimi zaposlenimi lahko sama dolgoročno kontinuirano presegala rezultate izkušenih tujih upraviteljev premoženja. Tako kot marsikje v državnih podjetjih se pri nekaterih izmed "podedovanih" zaposlenih pojavljajo težave z delovno motivacijo. Vendar bi jih bilo težko zamenjati s tujimi upravljavskimi družbami, še posebej ker so v lanskem letu zaposleni na KAD ustanovili svet delavcev in tako zavarovali svoje položaje.
Denis Vengust
AvdiotečajiJ "začetnike
Korak
zalkorakom
ZE NA%V0LJ0JH jV.KNJIGARNAHM POSLOVALNICAH« POŠTEjSLOVENIJEj IN IZBRANIH0BI TRGOVSKIH .MREŽAH!
Nekateri oglasni panoji po prestolnici so v teh dneh spet polni plakatov s sporočili študentske organizacije, da bodo s predlaganimi reformami visokega šolstva kratko potegnili predvsem študentje. Poglejmo, kaj v resnici prinaša predlog vladnega odbora za reforme na tem področju.
Študentska organizacija Slovenije (SOS) v zadnjem času precej bolj opozarja nase kot nekdaj. Spomnimo se samo, kako so skočili v zrak, ko je prišla vjavnost informacija, da namerava vlada obdavčiti študentske zaslužke. Zanimivo pa je, da so na pritožbo čakali tako dolgo; omenjeni za-
kon je namreč predlagala vlada Antona Ropa, finančni minister Andrej Bajuk pa je bil nato dobesedno žrtev plakatne kampanje. Nova vlada je po pogovorih s študenti dosegla kompromis in danes morajo študentje plačati davek le, če zaslužek na eni napotnici preseže vrednost 100.000 tolaijev. To ureditevpanekateri študentje pridno izkoriščajo, in sicer tako, da si za en mesec dela pač priskrbijo toliko napotnic, kolikor jih potrebujejo, da jim davka ni treba plačati.
Sveženj reform
V predlogu reforme visokega šolstva je predvidena povečana kvaliteta in konkurenčnost študija v korist študentov in gospodarstva. Odbor za reforme na čelu z Jožetom P. Damijanom želi ustvariti razmere za ustanavljanje novih visokošolskih zavodov in spodbujati ustanavljanje zasebnih, pri čemer bodo pogoji javnega financiranja za javne in zasebne šole izenačeni. Financiranje šolskih programov želijo v prihodnje uskladiti z nekaterimi merili, kot so akademska odličnost, sodelovanje z gospodarstvom, tržni uspeh študentov in mednarodno sodelovanje; za izvedbo financiranja pa nameravajo uvesti
tako imenovani vavčerski sistem, Enotna davina st°Pnia W P° ™*nju predstavnikov ŠOS odpravila študentsko delo.
kombiniran s sistemom odloženih šolnin, za katere menijo, da so socialno nevtralne. Šolnine bi se tako plačevale šele po redni zaposlitvi, stroški pa bi bili razporejeni skozi daljše obdobje. Na ta način bi se izboljšalo financiranje univerz, po drugi strani pa bi bili študentje motivirani, da študij končajo v predvidenem roku.
Sistem štipendiranja naj bi bil preurejen tako, da bi spodbujal naravoslov-no-tehnične študije, prav tako naj bi z ustreznimi pobudami spodbudili razvoj raziskovalno usmerjenih univerz.
Pomisleki ŠGS
Predstavniki ŠOS so svoje dvome o koristnosti predvidenih reform pred
časom zaupali tudi predsedniku slovenske vlade Janezu Janši: "Študente smo prepričani, da ne obstajajo socialno pravične šolnine," je po sestanku s premierjem poudaril predsednik ŠOS Miha Ulčar. Druga stvar, ki je trn v peti ŠOS, je načrtovana uvedba enotne davčne stopnje, ki bi po mnenju predstavnikov študentov odpravila študentsko delo. Uvedba šolnin pa naj bi, kot so zapisali v sporočilu za javnost, imela "pogubne posledice za kakovost in dostopnost visokega šolstva, čeprav gre za tako imenovane odložene šolnine". Na drugi strani menijo, da gre pri študentskem delu za "edini socialni korektiv, ki večini študentov omogoča, da sploh lahko študirajo".
Predsednik vlade je študentom zagotovil, da bo vlada naredila vse, da bi mladim zagotovila razmere za kakovosten študij. Vodja odbora za reforme Damijan pa je pojasnil konkretne okoliščine predvidenih reform; sistem odloženih šolnin bi omogočil vsem študentom, da začnejo študirati, saj bo država šolnine kreditirala vsem, ki se bodo vpisali na določen visokošolski program. Študentsko delo po njegovo omogoča zlorabe in prelivanje velikih vsot denarja prek študentskih servisov. Ker so študentje za zaposlovalce kar trikrat ali štirikrat cenejši od dip-lomirancev, pa povzročajo nelojalno konkurenco. Mnogo delodajalcev namreč za delo raje najame študenta, saj jim tako ni treba plačevati razlike med bruto- in netoplačo - študent ima denimo zdravstveno zavarovanje urejeno že v okviru študentskega statusa. Ne glede na poostren nadzor pa še vedno prihaja do del na črno (plačevanje na roko ali prek tuje napotnice). Odbor za reforme bi to področje uredil s podobno obdav-čitjivo študentskega in rednega dela, s tem da bi študentom omogočil splošno olajšavo, ki ne bi bila obdavčena. Tako bi bilo študentsko delo lahko še naprej socialni korektiv.
Peter Avsenik
Študentska organizacija Slovenije se je ostro odzvala na predlog vladnega udlidra za reforme na liodiočju visokega šolslva.
Študentske dileme
Po vašem okusu...
Velika nagradna igra Barcaffe, ki poteka od 15. 9. do 15.11.2005, vas odpelje na potovanje po vašem okusu v vrednosti 800.000 SIT!
ŠOS: Študirali bodo le bogati
i raiie§ih za nasprotovanje predlaganim reformam iisete§a šolstva predsednik ŠOS Miha iiftar adgovaifa:
"Predlog reform je splošen, ne-razdelan in ima dvomljivo strokovnost V reformah so predlagani trije med seboj nasprotujoči si načini financiranja visokega šolstva, in sicer integralno financiranje, vavčerski sistem in šolnine. Veliko rešitev ostaja nedefiniranih, kot sta dodatekza študij oz. povečano število štipendij, pri čemer ni jasno, o kakšnih zneskih je govor, kdo bo upravičen do teh sredstev in kje bo država zagotovila denar za to. Kot odgovor smo pripravili svojo vizijo razvoja visokega šolstva; ta v nasprotju z ameriškim modelom, ki temelji na tekmovalnosti, v ospredje postavlja evropski model mreženja univerz z vzpostavljanjem skupnih študijskih in raziskovalnih programov ter s povečanjem izmenjave profesorjev, študentov in
raziskovalcev. Dodatne vire za financiranje visokega šolstva pa vidimo v povečanju javnih financ, namenjenih za znanje, povezovanju univerz z gospodarstvom in v evropskih skladih. Finančna obremenitev študentov oz. diplomantov se nam zdi nesprejemljiva, saj socialno pravičnih šolnin ni. Šolnine zožujejo dostopnost do izobrazbe in so v nasprotju z bo-lonjskim procesom. Študentje nasprotujemo tudi obdavčitvi študentskega dela in odpravi vseh drugih socialnih transfer-jev za študente. Odprava drugih pravic, kot so subvencionirano bivanje, prevozi in prehrana, je v dokumentu dvakrat omenjena, kar ji daje posebno težo. Brez teh subvencij se bodo stroški študija še povečali, študirali pa bodo spet lahko samo bogati."
Osvojite lahko:
1 X potovanje po vašem okusu v vrednosti 800.000 SIT 20 X potovalna torba 30 X paket izdelkov Barcaffe
-O
Kako lahko sodelujete?
V	nagradni igri lahko sodelujete na dva načina:
1	shranjujte črtne kode z embalaž izdelkov Barcaffe
v skupni količini najmanj 500g (veljajo le izdelki, kupljeni v maloprodaji) ALI
2	pravilno odgovorite na nagradno vprašanje.
Izrezane črtne kode ALI dopisnico z odgovorom na nagradno vprašanje pošljite v ovojnici na naslov: Droga Kolinska d.d., p.p. 3116, 1544 Ljubljana s pripisom "Za nagradno igro Barcaffe".
V	obeh primerih ne pozabite izpolniti vseh zahtevanih osebnih podatkov. Več informacij dobite na letakih v trgovinah in na spletnem naslovu: www.drogakolinska.si.
Nagradno vprašanje: Napišite imeni dveh različnih vakuumikc pakiranih izdelkov Вагсађђе?
Ime:	Priimek:
Ulica:	Kraj:
Poštna številka:	Telefon:
Davčna številka:	Podpis:
S podpisom potrjujem, da se strinjam s	pravili sodelovanja v nagradni igri.
Šolnina je motivacija za študij
!a piHBisMs® Študentske вчрвнаојв Slovenije «Igwaija namestnik тђе «titana m reforme Јавег Šašlašie.
Kaj menite o očitkih ŠOS, da uvedba enotne davčne stopnje pomeni odpravo študentskega dela?
Enotna davčna stopnja ne pomeni odprave študentskega dela. Študent bi bil tako kot vsi drugi upravičen do splošne olajšave v višini (po delovnem predlogu) 620.000 tolarjev. Pri dohodku 1.000 tolaijev na uro pomeni to dobrih 50 neobdavčenih ur dela na
mesec Ce pa zasluzi recimo 1 milijon tolarjev na leto,binato ob 20-odstot-nienotnidavčni stopnji in upoštevanju olajšavepla-čal samo 76.000 tolarjev oziroma 7,6 odstotka davka. Mislim, da je vsakomur jasno, da to ne pomeni odprave študentskega dela. Gre nam preprosto za to, da bi bili vsi, ki opravljajo občasna dela, v enakem položaju, gre nam torej za pravičnost.
Danes povprečna republiška štipendija ne zadošča za bivanje v
prestolnici. Bodo glede na to, da bo treba plačati šolnino, mesečni študentski prejemki odslej višji?
Zaradi odložene šolnine se stroški študenta med študijem prav nič ne povečajo, zato z njeno uvedbo ne bi bilo treba povišati štipendij. Gre za sistem, kjer študent šolnino plača šele po končanem študiju in pod pogojem, da dosega nadpovprečno visok dohodek V sistemih, kjer to imajo, na primer v Veliki Britaniji, šolnina ni pretirano visoka (3.000 funtov) in se vrača dvajset let, tako da vračilo predstavlja zelo majhen del dohodka ljudi. Primarni namen takšne šolnine ni zbiranje dodatnih sredstev, ampak predvsem motivacija za študij in pravičnost, se pravi, da ljudje, ki jim je država s šolskim sistemom omogočila povišanje dohodkov, del te osebne koristi tudi sami plačajo.
Ploščad na Trgu republike je po odločbi sodišča le streha podzemne garaže, ki je v lasti švicarskega podjetja BSL. Upravljanje z njo tako sedaj pripade Švicarjem.
Parkirišče na ploščadi na Trgu republike v Ljubljani je po najnovejši odločitvi sodišča dokončno v švicarski lasti. Sodišče je namreč presodilo, da je parkirišče le streha podzemne garažne hiše, ki je v lasti švicarskega podjetja BSL.
Ploščad pred slovenskim parlamentom, ki ima za Slovenijo velik simbolni pomen - na njej smo namreč razglasili neodvisnost, na njej potekajo proslave ob dnevu državnosti - je torej samo streha garažne hiše. To malone absurdno odločitev, je sprejelo sodišče in s tem ploščad izročilo v upravljanje švicarskemu podjetju BSL. Dejavnost na njej naj se sicer ne bi spreminjala, vendar bo odslej za vsako državno prireditev na Trgu republike treba prositi podjetje BSL za dovoljenje in mu plačati nadomestilo za izpad dohodka, kar se je dogajalo že sedaj.
Kako je to mogoče?
Seveda se nam postavlja vprašanje, kako je to sploh mogoče. S ploščadjo je do sedaj upravljalo Javno podjetje Parkirišča. To se je moralo takoj po odločitvi sodišča umakniti in prostor prepustiti švicarskim lastnikom. Po besedah direktorja Parkirišč Gregorja Feista, bo podjetje "izgubilo več kot deset odstotkov prihodkov, kar znese od sto do sto petdeset milijonov tolarjev letno. Nemočni smo in že zdaj lahko napovemo, da bomo v naslednjih letih verjetno izgubili še več ljubljanskih parkirišč. Pravzaprav sem prepričan, da bomo izgubili skoraj vsa površinska parkirišča v mestu. Tako je tudi v sve-
tu, saj je prostor v mestnih središčih za parkiranje avtomobilov predrag". Če se ozremo v zgodovino parkirišča na Trgu republike, vidimo, da je leta 1998 Inštitut za izgradnjo Trga republike (IZTR) prodal podzemno pakirno hišo podjetju Park hiša Su-bičeva. Nato je parkirišče zamenjalo še dva lastnika, potem pa je garaže kupilo podjetje BSL. Zanimivo povezavo s tem podjetjem ima ljubljanski odvetnik Andrej Toš, ki je bil prej njegov lastnik. Švicarji so tako postali lastniki BSL šele takrat, ko je Toš svoj delež v njem prodal. Andrej Toš je znan po mnogih sumljivih poslih, med drugim naj bi bil med odgovornimi za zgrešen nakup banke SIB, saj je predsedoval takratnemu nadzor-
nemu svetu Holdinga Ljubljana. Toš je znan tudi kot stečajni upravitelj Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj, v kateri je bilo oškodovanih okoli 4.000 varčevalcev, stečajni upravitelj Holdinga IPC, kije na Bro-du pri Ljubljani gradilo sosesko 30 stanovanj, vendar jih zaradi finančnih težav ni uspelo dokončati. Kupci so vložili tožbo za plačilo terjatev, vendar je Toš poskrbel za prodajo soseske Brod podjetju Al. Kot že nič-kolikokrat pri stečajnih postopkih so se najprej poplačale banke, drugi upniki, med njimi tudi kupci stanovanj, pa so dobili povrnjenih le okoli 10 odstotkov svojih terjatev. Zanimivo, da se družba Al pojavi tudi na Trgu republike, in sicer kot subjekt, ki mu
IZTR podari garažo na tem trgu, ta pa jo kasneje proda Park hiši Šubi-čeva, ki je bila v lasti Andreja Toša. Sumljivi posli so se pod njegovim vodstvom nadzornega sveta Holdin-ga Ljubljana dogajali tudi s Parkirišči. Javno podjetje Parkirišča je želelo najeti milijardno posojilo za ureditev vprašanja parkirnih hiš in parkirišč. Projekt je bil zavrnjen, garažno hišo na Trgu republike in s tem ploščad s parkiriščem nad njo pa je potem kupil Andrej Toš. Švicarsko podjetje BSL, ki je po nekaj vmesnih prodajah zdaj lastnik garažne hiše in ploščadi, kar ni zapisano v zemljiški knjigi, je bilo v lasti družbe TO-TO, njegov lastnik pa je bil Andrej Toš, ki je bil predsednik nadzornega sveta
Po besedah direktorja JP Parkirišča Gregorja Feista od-Spomenika Revolucije in Kardelja, ki ju je od IZTR odkupil Danijel Ma- ločitev sodišča pomeni za 10 do 15 odstotkov manjši lenšek za takratnih dvanajst tisoč nemških mark, Malenšek ne more prihodek njegovega podjetja, S strani švicarskega pod-vpisati v zemljiško knjigo, čeprav ima pogodbo o prodaji in nakupu, jetja mu grozi tudi tožba v višini 1,5 milijarde tolarjev.
zasavske alose
ljubljanskega holdinga do razrešitve leta 2003. Neuradno pa krožijo govorice, da kot skriti lastnik v tem podjetju še vedno nastopa Andrej Toš, ki naj deleža v družbi BSL ne bi bil prodal, temveč naj bi ga bil samo prenesel na svoje hčerinsko podjetje.
Nerešena lastniška vprašanja
Na Trgu republike je še vedno nerešenih kar nekaj lastniških vprašanj. Eno izmed njih je primer Danijela Malenška, za katerega vemo, da je odkupil Kardeljev spomenik in Spomenik revolucije. Malenšek trdi, da je spomenika kupil po veljavnih predpisih, ima tudi pogodbo o prodaji in nakupu z IZTR, ki mu je spomenika prodalo, kupil pa ju je za dvanajst tisoč takratnih nemških mark Ko je zaprosil za vpis svoje lastnine v zemljiško knjigo, mu je sodišče to na vse načine onemogočalo, medtem ko je njegovim sosedom na trgu to brez težav omogočilo. Zato je Malenšek letos vložil tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa v zemljiško knjigo za TR/ 3, Emono Maximarket, NLB, Park hišo Šubičeva. Vsem tem subjektom naj bi bil omogočen vpis v zemljiško knjigo, vendar te nepremičnine še vedno nimajo zakonitih lastnikov. Malenšek pravi, da "med drugim zato ne, ker ne obstajajo ustrezne listine, ki bi morale biti podlaga za spremembo lastništva". To je razvidno tudi iz uradnega potrdila zemljiške knjige na Okrajnem sodišču v Ljubljani, s katerim so mu potrdili, da
listine o teh vpisih v zemljiško knjigo ne obstajajo. "To pa pomeni, da so vse pogodbe o kasnejših prodajah zemljišč in nepremičnin, ki so jih prodajali vpleteni subjekti, nične." Malenšek je prepričan, da je v ozadju teh sumljivih poslov ogromen kapital. "Ker se zavedajo, da bi, potem ko bi bila moja lastnina na Trgu republike vpisana v zemljiško knjigo, morali za vsako soglasje o gradbenih posegih na trgu spraševati mene, mi tega vpisa ne omogočijo. Pojavil pa se je nekdo, ki ni hotel povedati, za koga dela, in mi ponudil denarno nadomestilo, če bi jim prodal svoje pravice. Verjamem, da bi se v tem primeru to zemljišče takoj vpisalo v zemljiško knjigo, na Trgu republike oziroma stavbah na njem pa bi se začela velika gradbena dela. Kot je načrtovano, bi dvignili obe stolpnici banke, povišali Maximarket, poglobili bi garaže pod ploščadjo. Sklepam lahko, da za vsem tem stoji močan gradbeni lobi."
Svoj delež pri "razprodaji" tako pomembnega zemljišča nosi tudi mestna občina Ljubljana, ki leta 1998 ni brezplačno prevzela v uporabo celotnega Trga republike, ker so menili, da bi jih vzdrževanje podzemne garažne hiše preveč stalo. Svicaiji so sedaj v upravljanje prevzeli ploščad, prav tako pa tožijo tudi JP Parkirišča za 1,5 milijarde tolarjev zaradi izpada dohodka v preteklosti. Upajmo, da prejšnja državna in mesta oblast nista pustili za sabo še več takih primerov.
Gregor Drnovšek
Medtem ko si v Zasavju nekateri upajo pogledati tudi čez občinske meje, so drugi še vedno nadvse začudeni, če se njihov občan odloči, da bo podjetje odprl v sosednji občini. V zadnji tednih smo bih priče uspešnega združenja dveh sicer hčerinskih podjetij Rudnika Trbovlje Hrastnik v zapiranju, zagorske pralnice in likalnice ter trboveljskega podjetja za varovanje. Oba direktorja sta znala pogledati širše, kot znajo premnogi Zasavčani. Mlada podjetnica, ki se bo ukvarjala s poučevanjem tujih jezikov, se je, čeprav Trboveljčanka, odločila svoj jezikovni center odpreti v sosednjem Zagoiju. To pa ni najbolj všeč nekemu uglednemu politiku iz Trbovelj. Pa ni storila drugega, kot da je odšla tja, kjer je ugotovila, da bo imela boljše razmere za delo. Znan je tudi primer, kako se je neki trboveljski politik na vse pretege trudil, da bi sosednjim športnikom speljal dolgoletnega generalnega pokrovitelja z namenom, da to postane neki drugi ekipi iz njegovih Trbovelj. No, ni mu uspelo.
Vedno je bilo in bo tako. Kadar koli lahko dva najdeta kup vzrokov, zakaj sta še vedno skupaj, ah pa zakaj je čas, da gresta narazen.
Kot že nekajkrat v zadnjih letih se je ideja o samostojni občini Izlake znova porodila. Da pa bo ideja zaživela v naravi, mora poprej priti do ločitve od sedanje občine Zagorje ob Savi, katere sestavni del je Krajevna skupnost Izlake. Ločitev ne bo lahka. Le katera dama ah moški bo pustil, da se od njega loči in osamosvoji bogata soproga ali soprog? Torej je povsem razumljivo, da "oče" skupne občine Zagorje ob Savi, Matjaž Švagan, ločitvi ni naklonjen. Prepričan je namreč, da je lahko Zagorje uspešno le z Izlakami in drugimi večjimi krajevnimi skupnostmi, kot je na primer Kisovec. Na drugi strani pa je "oče" Izlak, predsednik sveta KS Izlake Janez Vidmar, prepričan, da bi Izlake šele kot samostojna občina zadihale s polnimi pljuči in se hitreje razvijale, tako kot druge manjše občine, ki se jim je uspelo že pred leti osamosvojiti, povsem spodobno delujejo. Seveda se najdejo tudi take s težavami. Kdo jih pa nima?
Kakor koli že, če bo do ločitve prišlo, si bo moral vsaj nekaj časa za razmislek vzeti tudi Matjaž Švagan. Kajti če bi želel še enkrat kandidirati za župana Zagorja, bi se moral preseliti z Izlak Lahko pa bi ostal na Izlakah in kandidiral za župana (res da v manjši občini) Izlak. Skoraj brez dvoma si upam zapisati, da bi zmagal tako v eni kot v drugi občini. Tako kot bo nedvomno zmagal tudi v skupni občini, če bo le kandidiral. Pa četudi zamenja zdajšnjo stranko, kjer se počuti vse bolj nelagodno, s kakšno drugo...
... že pred leti. Najprej sta bila en klub, Klub borilnih veščin Zagorje. Potem sta se razdelila na dva dela. Večji del je ostal v Zagorju, manjši je začel delovati na Izlakah. Sporazumno. Nekaj časa je večji na manjšega gledal pokroviteljsko. Pa ne dolgo. Ko je postal manjši "večji", ga je začel gledati z ljubosumnostjo. Z leti pa so se stvari postavile na pravo mesto. Postala sta prijatelja, a hkrati tudi tekmeca. Izkazalo se je, da je to dobro za oba. Brez medsebojnih iskric sicer ne gre. Je že tako - če so iskrice, je tudi ogenj, in če je ogenj, je tudi juhica topla. Ste že kdaj jedli hladno? Fuj!	Igor Gošte
MlSobota tel:02/537-1949
tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 uShl Oij, -i-i 5,- il
http:/7www. radi o-viva .com e-mail: viva@radio-viva.com
Znani ljubljanski odvetnik in stečajni upravitelj Andrej Toš je garažno hišo kupil od podjetja A1 in mu kot stečajni upravitelj prodal stanovanjsko sosesko Brod.ToSje skoraj gotovo tudi skriti lastnik Trga republike. Skupaj z njim naj bi bil v ozadju tudi slovenski gradbeni lobi, ki ima velike zazidalne načrte na omenjeni lokaciji.
namenil dodatne štiri milijone evrov. V bistvu gre za koncesijsko pogodbo, ki omogoča ruski družbi kopanje boksita v prihodnjih dvajsetih letih. Ruska družba naj bi se zavezala, da
Napoved katastrof
Svet bo doživel še več smrtonosnih -naravnih katastrof, povezanih s segrevanjem ozračja, hitra rast prebivalstva pa v tem smislu povečuje tveganje za velike populacije, je na zasedanju v mestu Suzhou na vzhodu Kitajske posvaril Mednarodni svet za znanost i ICSU). Poročilo navaja, da so znanstveniki ves čas svarili pred naraščajočo nevarnostjo naravnih katastrof. Med đrugim soveliko pred katastrofo, Id jo je nedavno povzročil orkan Katrina, podali podrobne analize o pomanjkljivostih sistema nasipov v New Orleansu in škodi, ki jo je povzročila izguba okoliških močvirnatih območi j. Nedavne katastrofe v ZDA in Aziji niso anomalije, temveč spada jo v kontekst dolgoročnega izjemnega povečanja števila naravnih katastrof. Med letoma 1900 in 2000je število naravnih katastrof s 100 na desetletje naraslo na 2.800 na desetlet je, pri čemer so povzročile smrt, poškodbe ali selitev več milijonov ljudi, še navaja omenjeni svet. Leta 2004 so naravne katastrofe povzročile; za 140 milijard dolarjev škode.
Rusi v Črni gori
Ruska družba Rusal je postala večinska lastnica rudnika boksita v Nikšiču. Ob koncu julija je podpisala pogodbo tudi o prevzemu
bo letno izkopala 650.000 ton rude, kar je 100.000 ton manj od dosedanjega letnega izkopa. Do formalnega prevzema rudnika naj bi prišlo do konca oktobra, ko bo potekel rok za vplačilo kupnine.
aluminijskega kombinata v Pod-gorici (KAP), ki bo surovino za izdelovanje aluminija dobival iz nikšičkega rudnika. Rusal seje sicer zavezal, da bo za 32 odstotkov državnega kapitala v rudniku boksita odštel šest milijonov evrov in za naložbe
objavile nove podatke o žrtvah nedavnega potresa v južni Aziji. Število žrtev se je povečalo na več kot 79.000, od tega jih je bila polovica v pakistanskem delu Kašmirja, druga polovica pa v pakistanski Severozahodni mejni provinci. Najhuje prizadeto je območje Man-sehra. Premier pakistanskega dela Kašmirja Sikander Hajat Kan je sporočil, da je na tem območju umrlo najmanj 40.000 ljudi. Indij-
ske oblasti so sporočile, da je v delu Kašmirja, ki je pod njihovim nadzorom, umrlo 1.360 ljudi.
Mafijski umor
Lokalne oblasti v italijanski Kalabriji so presodile, da za umorom vodje italijanske opozicije, 54-letnega Francesca Fortugna, ki sta ga na volišču v kraju Locri napadla in ustrelila dva moška, stoji kalabrijska mafija Ndrangheta. Fortugna je bil podpredsednik pokrajinskega sveta Kalabrije, v katerem je predstavljal levosre-dinsko stranko Marjetica. Lokalne oblasti so presodile, da gre za politični umor po mafijskem vzorcu. Preiskovalci so še dodali, da si nihče ne more privoščiti takšnega dejanja brez dovoljenja lokalnih mafijskih družin. Sledi vodijo na področje javnega zdravstva, saj je Fortugno vodil oddelek za nujne zadeve v pokrajini, pa tudi znotraj svoje stranke se je ukvarjal z zdravstvenimi vprašanji. Na tem področju krožijo na-meč pomembne vsote denarja.
Žrtve
Lokalne oblasti v Pakistanu so
Dragoceni fotografiji
Umetniški fotografiji, ki sta ju ustvarila svetovno znana fotogra-
rodne skupnosti. Na lakoto ne vplivajo samo geografske in podnebne razmere, temveč jo povzroča tudi človek sam in njegov egoizem, ki se izraža v nezadostni družbeni organizaciji, je med drugim zapisal papež Benedikt XVI.
Proti tihotapstvu
Nova albanska vlada bo v ok-
fa Edward Weston in Dorothee Lang, sta bili prodani vsaka za 822.400 dolarjev, kar je najvišja cena, ki jo je doslej dosegla kakšna fotografija, posneta v 20. stoletju. Rekordna cena fotografij kaže na povečanje trgovanja s fotografijami v zadnjih letih, poleg tega so mnogi za dela Westona in Lango-ve pripravljeni plačati čedalje več. Fotografija z naslovom Prsi
viru odločnega boja proti tihotapstvu za tri leta prepovedala uporabo vseh motornih čolnov in gli-serjev. Izjema bodo tuje jahte in ribiški čolni. Albanski premier Sali Berisha je dejal, da bodo morali vsi lastniki svoje motorne čolne takoj oddati oblastem, vode pa očistiti trgovcev s smrtjo, ki blatijo ugled Albanije. Hkrati se je opravičil vsem državljanom, ki svoja motoma plovila uporabljajo v skladu z zakonom, pri tem pa poudaril, da bo skrivanje teh plovil strogo kaznovano. Albanska obala je namreč že dlje časa tranzitna točka, prek katere v zahodno Evropo tihotapijo mamila in
(The Brest) je bila posneta v 20. letih 20. stoletja, fotografija Vrsta za kruh pri "Belem angelu" (White Angel Bread Line) pa leta 1932.
Lakota
Papež Benedikt XVI. je obsodil lakoto in podhranjenost, ki predstavljata enega najhujših škandalov, ki še vedno pretresa človeštvo. Kot je ob 60. obletnici ustanovitve Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) papež zapisal v sporočilu, je zaradi podhranjenosti ogrožen obstoj več milijonov ljudi, ki zahtevajo pozornost medna-
Produkt purina je sečna kislina, ki v telesu ustvarja kristale urata, ti pa se nalagajo v sklepih in povzročajo napade putike, ki so zelo boleči. Večje količine mesa, morskih sadežev, piva in drugih alkoholnih pijač, fižola, graha, leče, špinače in brstičnega ohrovta lahko poslabšajo stanje pri takšnih bolnikih. Da bi zaužili do-
tal. Ta čas je Savdska Arabija edina država v Perzijskem zalivu, ki še nima kinodvorane.
Vsi na J
39-letna Michelle Duggar iz ameriške zvezne države Arkansas je nedavno rodila šestnajstega otroka, deklico Johanno, in že razmišlja o naslednjem otroku. Njen 40-letni soprog Jim Bob Duggar, konservativni republikanec, znan
ilegalne pribež-nike iz Albanije in drugih držav.
Putika
Vsi, ki imajo bolečo obliko artritisa - putiko - bi morali paziti, katero zelenjavo jedo. Špinača in brstični ohrovt vsebujeta purin, ki škoduje organizmu oziroma bolnikom s putiko.
Savdska Arabija namerava po 20 letih prepovedi javnega prikazovanja filmov odpreti prvo kino-dvorano v Riadu, kjer pa bodo prikazovali le animirane filme.
volj beljakovin, priporočajo mleko, sir in jajca, ki vsebujejo malo purina. Putika je znana še iz 5. stoletja pred našim štetjem, ko je Hipokrat med drugim za paciente s to boleznijo svetoval poseben režim prehrane brez alkohola.
V kino
Ogled predstav bo dovoljen tudi ženskam in otrokom, risanke pa bodo sin-hronizirane v arabščino. Dvorano s 1.200 sedeži naj bi odprli 3. novembra, in sicer v hotelu Intercontinen-
Pobegnili
Neka ruska ribiška ladja, ki so jo Norve/ani ujeli pri krivolovu \ norveških vodah, je pobegnila pred roko pravice nazaj v Rusijo. Norveška obalna stra/a ie ruske ribiče ujela pri ribolovu na zavarovanem območju. Na rusko ladjo sla sc nato vkrcala dva norv eška inšpektorja /a ribištvo, ki naj bi pomagala pospremiti ladjo v norveško pristanišče, d.) bi sodišče i/reklo kazen. Toda ruska ladja je spremenila smei in se začela vi.k at i v di imovino, z obema norveškima inšpektorjema vred. Norveška i ibalna straža naj bi omenjeni I.ulj i sicer sledila, a ni ukrepala. Incident je nato dobil tudi politične razsežnosti.
Skrivnostna nalezljiva bolezen je na severozahodu Irana povzročila
pogin 3.692 divjih rac. Po preiskavah so izključili možnost ptičje gripe, nadaljnji testi pa naj bi pokazali, zakaj je dejansko šlo. Sicer pa so o podobnih primerih pogina ptic poročali že iz Rusije, vendar pri tem niso navedli števila poginulih ptic. Oblasti so za močvirnato območje Poldašt ob iransko-azerbajdžanski meji, kjer so odkrili poginule race, že odredile karanteno in nato izvedle dezinfekcijo.
po zavzemanju za odpravo splava in eden od kandidatov na volitvah za senat leta 2002, je izjavil, da s soprogo želita še več otrok.
Johannino rojstvo je posnela televizijska mreža Discovery, ki bo maja 2006 predvajala oddajo o tej družini. Michelle Duggar je prvega otroka rodila, ko je bila stara 21 let, štiri leta po poroki z Jimom. Nenavadno je, da ima vsak otrok, od katerih sta dva para dvojčkov, ime, ki se začenja na črko J. To so Joshua (17), John David (15), Janna (15), ЈШ (14), Jessa (12) Jinger (11), Joseph (10), Josiah (9), Joy-Anna (8), Jeremiah (6), Jedidiah (6), Jason (5), James (4), Justin (2), Jac-
kson Levi (1) in zdaj Johannah.
Proti debelosti
Študija ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje nalezljivih bolezni (CDC) ugotavlja, da Američanom v zadnjih letih upada stopnja škodljivega holesterola v krvi, vendar je to posledica uporabe zdravil, ne pa spremenjenega načina življenja Ista študija namreč ugotavlja, da se Američani zadnja leta (še) bolj redijo. Sicer pa je raven holesterola, ki maši žile in povzroča srčno kap, mogoče znižati tudi z zdravo prehrano in aktivnim načinom življenja, vendar večina Američanov tega še ne sprejema Študija ugotavlja, da se je stopnja škodljivega holesterola
vkrvi Američanov v obdobju od leta 1995 do leta 2002 znižala na 203 mi-ligrame na deciliter krvi. Zdravniki na splošno priporočajo raven pod 200 miligramov na deciliter.
THE SUNDAY TIMES
CÜRRIERE DELLA SERA
THE TIMES
LA REPUBBUCA
Konec obdobja
Ko so konec julija v Moskvi za tri leta zaprli Boljšoj teater, je to postal pravcati konec nekega obdobja. V času svojega razcveta je bilo to gledališče ponos Rusije. V njegovi čudoviti pozlačeni dvorani je imel koncerte Wagner, leta 1877 pa je bila tu premiera baleta Labodje jezero Petra Iljiča Cajkovske-ga. Tuje plesal baletnik RudolfNure-jev. Toda zdaj Veliko gledališče bolj spominja na simbol nesreč postkomu-nističnega obdobja kot pa na simbol umetnosti. Po desetih letih sporov, škandalov in odlogov so ga zaradi rekonstrukcije zaprli za najmanj tri leta. Julija so fotografu Glebu Kosoruko-vu dodelili eksluzivno pravico fotografiranja zadnjih desetih dni pred zaprtjem gledališča. Posnel je vsakdanje življenje v gledališču, za katerega pravi, da je imelo dušo, ki je ne bo mogoče več vrniti. Umetniki tega gledališča bodo tri leta na gostovanjih, toda vsaj ne bodo izgubili dela kakor okoli tristo drugih zaposlenih. Čeprav niso bili dobro plačani, so radi delali tam. Bolšoj teater je bil zgrajen leta 1828 na kraju, kjer je prej stalo gledališče Katarine Velike, ki je leta 1805 pogorelo do taL
Najpametnejši so ...
... Einstein, Freud, Marx, Kafka, Levi Strauss. Zgodovina zadnjih dvesto let je okrašena z množico judovskih imen znanstvenikov, mislecev in drugih predstavnikov intelektualnega sveta. Ne glede na to, da Judje predstavljajo samo 0,25 odstotka prebivalcev Zemlje in samo 3 odstotke prebivalcev ZDA, so dobili 27 odstotkov vseh Nobelovih nagrad in polovico zmag na svetovnih prvenstvih v šahu. Dva znanstvenika z državne univerze v Uta-hu v ZDA sta prepričana, da je tako zato, ker imajo Judje višji količnik, ki so ga razvili zaradi selekcije, da bi preživeli. Predvsem zato, ker so jim v srednjem veku dovolili opravljati samo poklice, kot sta bankir in trgovec, so morali pridobiti večje matematične sposobnosti. Znanstvenika trdita, da imajo umske prednosti Judov gensko podlago. Sprva se je teorija zdela obsojena na propad, a jim je vendarle uspelo nabrati toliko dokazov, da jo bodo prihodnje leto objavili v znanstveni zbirki Cambrid-gea. Nekateri pa jo vztrajno razglašajo za enostransko in rasistično.
Bolj pozitivni
Predstavljajte si dva pacienta, ki preživljata enako nevaren srčni infarkt. Eden od njiju je vesel, odkrit in optimističen človek, ki si na vso moč prizadeva, da bi ozdravel; drugi je vase zaprt, obupan in godrnjav ter noče nič slišati o svojem ozdravljenju. Ni težko uganiti, da ima veseli prednost pred žalostnim. Zdravniki lahko upravičeno trdijo, da so lahko nekatere značajske lastnosti tvegane za zdravje. Opazili so, da pacienti s popolnoma enakimi boleznimi različno reagirajo na terapijo. Profesor medicinske psihologije Denollet z Univerze Tilburg na Nizozemskem je opazoval paciente z boleznimi srca pa tudi paciente z visokim krvnim tiakom, aritmijo in arterijskimi boleznimi. Pokazalo se je, da so nekateri pacienti nagnjeni h kroničnemu stresu, ki se je izkazal za zdravju nevarnega in ki ima prav tako velik pomen kot dieta, telovadba in zunanji stres. Osebnosti, nagnjene h kroničnemu stresu, imajo skupne značilnosti: več negativnih čustev - nemir, pesimizem, žalost, hkrati pa so nagnjene k slabi samo-podobi in zadrževanju čustev v sebi.
Mogoče je
Dva nova poskusa, ki so ju izvedli v ZDA, odkrivata nove možnosti za reševanje etičnih problemov, povezanih z genskim inženiringom. Mogoče je namreč pridobivati matične celice brez uničenja zarodka. Te so izjemnega pomena za razvoj zdravljenja degenerativnih bolezni živčnega sistema, infarkta, sladkorne in opeklin. Prav v Ameriki je na področju genskega inženiringa veliko etičnih prepovedi, zato so tam naredili največ v tej smeri. Uspelo jim je narediti zarodek miši s pomočjo tehnologije kloniranja, potem pa deaktivirati gen, ki povzroča njegov nadaljnji razvoj oziroma formiranje placente. Vendar se je spet pojavila težava - preden bi lahko uporabili matične celice za zdravljenje pacienta, bi morali isti gen znova aktivirati, kar pa jim do zdaj ni uspelo. Tudi druga "etična varianta" pridobivanja matičnih celic je bila narejena na miših. Iz zarodka z osmimi celicami so vzeli eno in jo razmnožili kot matično celico, zarodek pa se je s sedmimi celicami vseeno lahko normalno razvijal naprej.
Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija
•	prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno
•	brezplačno prejmete majico Demokracija
•	sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe
Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo.
^ i j
m
J UJJ
Illl
- m ШШЈШ - jjrvj iili! ДШЈЈЈгјшјиЈ
Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana
Demokracija
ime in priimek:
ulica:
kraj, poštna št:
pošiljati začnitedne: datum: _
ni zavezanec: □ da □ ne
Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak
cena: 550 SIT
poslovne konference na tamkajšnji gospodarski zbornici Njenemu sklepnemu delu se je pridružil tudi Janša, potem ko se je sešel s kolegom Junc-kerjem in po uradnem kosilu na graščini Senningenšezluksemburškim velikim vojvodo. Ob tej priložnosti je Janša obiskal tudi luksemburški parlament in se vpisal v zlato knjigo, ob koncu obiska pa se je sešel še s predstavniki Slovencev, ki živijo v Luksemburgu.
Problematična finančna
slednjem je problematična predvsem Velika Britanija, ki še naprej vztraja pri svoji proračunski politiki.
Čeprav je Janša priznal, da glede novega evropskega proračuna ni optimist, je vseeno izrazil upanje, da bo do dogovora prišlo. Poudaril je tudi, da nove članice Evropske unije potrebujejo več časa, da se pripravijo na novo finančno perspektivo in izvedejo strukturne spremembe v proračunih za učinkovito porabo javnih sredstev. Zato nove članice, kot poudarja Juncker, potrebujejo takojšen dogovor. Oba sogovornika sta se strinjala, da je v tem primeru boljši pravočasno sklenjen kompromis kot idealen dogovor z zamudo.
mora zagotoviti učinkovito vodenje Evropske unije. Glede tega Janša pričakuje nadaljnje pogovore, skozi katere se bo slovenska stran seznanila z
Slovenski premier Janez Janša je v sredo, 19. oktobra, prispel na prvi uradni obisk v Luksem-burg in se tam srečal s predsednikom luksemburške vlade in finančnim ministrom Jean-Claudeom Junckerjem.
Premier Janša je na obisk v Luk-semburg prispel v spremstvu finančnega ministra Andreja Bajuka in gospodarske delegacije, ki se je udeležila
je za zdaj za 0,3 odstotne točke previsoka. Slovenski premier je dejal, da bo Slovenija junija prihodnje leto izpolnila vse pogoje za uvedbo evra. Premierja sta se v pogovorih dotaknila tudi nedavnega luksemburške-ga predsedovanja uniji v luči priprav na slovensko predsedovanje Evropski unijivprvipolovicileta2008. Janša je pohvalil dosežke luksemburškega predsedovanja in dejal, da je luksemburški model lahko zgled Sloveniji pri predsedovanju EU. Obe državi imata namreč majhno administracijo, ki pa
perspektiva
Glavna tema pogovorov med Janšo in Junckerjem je bila nova finančna perspektiva Evropske unije za obdobje 2007-2013. Evropska unija bo na decembrskem vrhu znova poskušala doseči dogovor o njej, potem ko je v prvem poskusu junija (dogovor je predlagalo tedanje luksemburško predsedstvo) propadla. Janša in Juncker sta se strinjala, da je dogovor o perspektivi decembra nujen, saj se čas izteka, zato sta pozvala britansko predsedstvo, naj čim prej spodbudi pogajanja o njej. Slovenija je prvotni predlog finančne perspektive sicer podprla, čeprav je menila, da ni dovolj usmerjen v prihodnost. Tudi Luk-semburg se zaveda, da predlog ni bil idealen, a je moral privoliti v kompromis, da bi dosegel končni dogovor. Pri
Slovenija pripravljena na evro
Janša in Juncker sta se pogovarjala tudi o nekaterih aktualnih evropskih temah, na primer o evropski ustavni pogodbi, za katero je Juncker dejal, da kljub referendumski zavrnit-
vi v Franciji in na Nizozemskem še ni mrtva, saj jo je ratificiralo 14 držav, med njimi Slovenija in Luksemburg. Juncker je pozval, naj ta čas države izkoristijo za razpravo, da bodo ustavno pogodbo ob primernem času sprejele vse države Evropske unije.
Luksemburški premier je pohvalil Slovenijo glede njene pripravljenosti na vstop v evroobmočje, s čimer naj bi bila Slovenija prva nova članica, ki bo sprejela skupno evropsko valuto. Janša je pojasnil, da priprave na uvedbo evra tečejo po načrtih, izjema je le inflacija, ki pa se znižuje in
luksemburškimi izkušnjami vodenja EU. Janša in Juncker sta se na kratko pogovarjala tudi o širitvi EU na Balkan. Po Janševih besedah Slovenija podpira evropsko perspektivo balkanskih držav, saj je to edina alternativa za miren in stabilen razvoj območja. To je tudi ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja EU.
Poglobiti gospodarsko sodelovanje Premierja sta se govorila tudi o gospodarskem sodelovanju med državama in se strinjala, da ga je treba okrepiti, kar bo terjalo veliko prizadevanj predvsem pri krepitvi blagovne menjave, ki je bila doslej skromna. Prvi korak k temu je bil obisk številčne gospodarske delegacije (sestavljali so jo predstavniki bank, zavarovalnic, nekaterih uspešnih podjetij, Gospodarske zbornice Slovenije, Slovenske turistične organizacije, SOD, KAD in urada za neposredna tuja vlaganja), ki se ji je Janša pridružil v popoldanskem delu obiska na poslovni konferenci in pri tem izrazil željo, da se Slovenija približa luk-semburškemu modelu druž-
Slovenska gospodarska delegacija se je zavzela za okrepljeno gospodarsko sodelovanje med Slovenija in Luksemburgom.
Premierja Janša in Juncker pozivata evropsko javnost k čimprejšnjemu dogovoru glede prihodnje finančne perspektive EU.
be s polno zaposlenostjo in visokim bruto domačim proizvodom. Gašper Blažič
Italijanski novinar pod krinko je razkril nečloveške razmere, v katerih so prisiljeni živeti begunci na italijanskem otoku Lampedusa.
Pritisk na staro celino
V zadnjih tednih je po zaslugi razkritja italijanskega novinarja in prizorov iz španskih enklav Ceuti in Melilli v Maroku znova v ospredju problem afriških pribežnikov, ki v upanju na boljše življenje množično prihajajo v Evropo. A rešitev problema ni samo v tem, da se "ograja", ki ločuje Evropo in Afriko, zviša za nekaj metrov, temveč da se izkorenini vir težav - lakota in revščina v Afriki, zaradi česar prebivalci množično zapuščajo črno celino.
V zadnjih tednih so maroške oblasti prijele več kot 2.500 beguncev na njihovi poti v Evropo, ki povečini poteka čez maroško ozemlje. V neredih v španski enklavi Melilli v Maroku je pri vstopu v Evropo umrlo več afriških beguncev, med njimi tudi en otrok. A število afriških pribežnikov, ki vsak dan prihajajo v Evropo, se do zdaj ni zmanjšalo, temveč se še povečuje.
Boljšemu življenju naproti
Lani je skoraj 200 milijonov ljudi, kar je 3 odstotke svetovne populacije, zapustilo svoje domove v upanju na boljše življenje. Štirje milijoni ljudi so svoje države zapustili na nezakonit način. Danes v Evropi živi 56 milijonov pribežnikov, od tega jih 20 odstotkov živi neprijavljenih in v neprimernih življenjskih razmerah. Glavnina afriških pribežnikov na staro celino prihaja čez Kanarske otoke, prej omenjeni španski enklavi v Maroku in prek italijanskega otoka Lampedusa. Na drugi strani pa večina pribežnikov iz Azije in Bližnjega vzhoda za pot v ob-
ljubljeno Evropo uporablja pot čez Balkan in države nekdanje Sovjetske zveze.
Za vse ljudi, ki se odločijo zapustiti domovino in se nezakonito naseliti v Evropi, je pot pogosto dolga in težka. Veliko jih je to pripravljeno plačati tudi z življenjem, na kar je opozoril predvsem dogodek v Melilli, ko so begunci nadaljevali pot proti Evropi tudi čez trupla svojih sodržavljanov, ki jih je pomendrala množica. Na drugi strani pa je za posameznike, ki poznajo slabosti schengenske meje, tihotapljenje beguncev v Evropo precej donosen posel, poleg tega pa je še vedno zelo malo pri-
Begunska problematika je bila glavna tema pogovorov na sreča nju med francoskim in španskim premierjem. de Villepinom in Zapaterom, ki pozivata k dialogu med Evropo in Afriko.
merov, ko so lokalne oblasti razkrinkale celotno tihotapsko mrežo. Glavni akterji in organizatorji so predobro organizirani, da bi jim oblasti prišle do živega, krajši konec pa kot vedno potegnejo begunci.
Šokantno razkritje
Najjužnejši italijanski otok Lampedusa je za afriške begunce že nekaj časa most, ki vodi v Evropo. Vsako leto lokalne oblasti na otoku zajamejo na tisoče nezakonitih priseljencev. Da so razmere v begunskem centru na otoku slabe, se je govorilo že dalj časa, a razkritje italijanskega časnika L'Es-presso je kljub temu močno razburilo predvsem italijansko pa tudi evropsko javnost. Novinar omenjenega časnika Fabrizio Gatti je v tamkajšnjem begunskem centru preživel osem dni pod pretvezo, da je kurdski priseljenec. V obliki dnevnika
je objavil hude zlorabe in nepravilnosti, ki se dogajajo vbegunskem centru. Begunci so nastanjeni v obupnih življenjskih razmerah; otroci in ženske morajo spati na deh, na 50 ljudi pride eno stranišče, iz pip teče le slana voda, v centru ni elektrike in nobene zasebnosti, ilegalce pa naj bi pestili tudi komarji in bolhe.
Poleg tega naj bi do hudih zlorab prebežnikov prihajalo tudi s strani policistov, zaposlenih v centru. Muslimanske begunce naj bi silili v ogled pornografskih filmov, kdor pa se temu upre, ga pretepe-jo. Gatti opisuje tudi primer, ko je moral neki Tunizijec več ur stati nag v hladnem vremenu, potem pa naj bi ga bili karabinjerji še hudo pretepli. Na slabe razmere na Lampe-dusi so že večkrat opozarjali predvsem v Amnesty International in v Visokem komisariatu ZN za be-
predvsem poročanja o policijskih zlorabah. Na podlagi Gattijevega poročila je državno tožilstvo uvedlo preiskavo, da bi razjasnili očitke, na jug države pa je svojega predstavnika poslala tudi vlada. Najostreje seje odzvala italijanska opozicija, ki je že pozvala k odstopu notranjega ministra Giuseppa Pisanuja, očitki pa letijo tudi na premierja Berlusconi-ja, ki naj bi po besedah opozicije begunsko problematiko ves čas svojega mandata zanemarjal.
EU išče rešitev
Nedavni dogodki so Evropsko unijo postavili pred vprašanje, kako naj bi rešili begunsko problematiko. A pri problemu afriških beguncev je, dolgoročno gledano, najpomemb-
Po ocenah Združenih narodov je v EU ta čas 56 milijonov priseljencev, od teh naj bi jih 20 odstotkov živelo v izredno slabih razmerah.
ključno z denarno pomočjo iz tujine in ljudje nimajo nobene želje, da bi sami začeli financirati svoj proračun.
Problematika priseljencev je bila tudi glavna tema nedavnega srečanja med španskim premierjem Zapaterom in francoskim premierjem de Villepinom v Barceloni. "A da bi trajno rešili problematiko pri-
žav EU še vedno predstavlja politični most med Afriko in staro celino. Oba premierja sta na britanskega premierja Blaira, predsedujočega EU, naslovila tudi zahtevo, da organizira evropsko-afriški vrh, na katerem bi govorili tako o denarni pomoči kot o begunski problematiki.
Srečanje voditeljev obeh celin sta pozdravila tudi predsednik evropske komisije Jose Manuel Bar-roso in predsednik afriške unije Alpha Oumar Konare in po skupnem sestanku oznanila novo obdobje v odnosih med obema celinama. Brez sodelovanja vseh vpletenih držav bo v prihodnje namreč nemogoče zajeziti čedalje večji val priseljencev v Evropo. Po poročilih Visokega komisariata ZN za begunce bo v prihodnjih desedet-
I ' Nemški predsednik Horst Köhler: "Denarna po-Španski enklavi Ceuta in Melilla v Maroku sta za moč, ki jo prejemajo afriške države, v večini pri-afriške begunce most v obljubljeno Evropo.	merov še bolj spodbuja korupcijo in revščino."
______________________________________________________________j завшк
> Dokler se razmere na afriški celini ne bodo uredile, jo bodo prebivalci Se naprej zapuščali.
kih držav financira iz-
-
eip^-^V-*. У'
zmerom bolj škoduje kot koristi. Tako se danes skoraj tretjina afriš-
www.rumeriestrani.com
gunce, in to predvsem zato, ker se neje reševati težave držav podsahar- seljencev, ni dovolj samo sodelova- jih preseljevanja ljudi še veliko več, je vedelo, daje center načrtovan za ske Afrike, od koder prihaja večina nje dveh držav, temveč celotne Ev- EU pa ne more sprejeti vseh, ki tr-200 ljudi, a so primorani sprejema- priseljencev. Če bi se uredile razme- ropske unije, poleg tega pa je po- kajo na njena vrata. A glede na to, ti tudi po več kot tisoč ljudi hkrati, re v teh državah, bi jih ljudje nehali trebno tudi aktivno sodelovanje z kako globoke korenine ima prob-V Italiji pa so polemike povzročila zapuščati, kar pa je v praksi skoraj afriškimi državami," je na srečanju lematika afriških pribežnikov, le
neizvedljivo. Večina denarja, ki v Af- dejal de Villepin, ki ga je Zapatero redkokdo pričakuje ureditev stanja riko prihaja z namenom stabilizirati prosil za pomoč pri begunski prob- v kratkem času. AnaMüBner posamezne države, se izgubi v rokah skorum-piranega političnega vodstva. Poleg tega mnogi politiki, kot je na primer nemški predsednik Horst Köhler, že dalj časa opozarjajo, da denarna pomoč črni celini
N T E R MARKETING
lematiki. Francija kot nekdanja kolonialna velesila namreč od vseh dr-
Enainštiridesetletni Mariborčan, cur poste
Slovenije, je svojo poklicno pot začel v Ekonomskem inštitutu v Mariboru, kjer je bil svetovalec za financiranje malega gospodarstva. Svetoval je več kot 50 malim in srednjim podjetjem ter samostojnim podjetnikom. Leta 1994 se je zaposlil v Krekovi banki v Mariboru, kjer je 8 let vodil notranje revizije. Leta 2002 je postal direktor mariborske poslovne enote Banke Koper, kjer je ostal do maja letos. 1. junija je postal generalni direktor Pošte Slovenije. Kot univerzitetnodiplomirani ekonomist je končal študij na Ekonomsko-poslovni fakulteti, kjer ta čas pripravlja magisterij iz ekonomije in poslovnih ved, smer finance. Poleg tega je visokošolski učitelj in predavatelj na Visoki šoli za podjetništvo v Piranu, kjer samostojno predava predmet podjetniške finance. Na predmetni stopnji skupaj z dr. Draškom Veselino-vičem in dr. Andrejem Končino predava še predmet denar in bančništvo, vrednostni papirji. Je član treh nadzornih svetov, in sicer je predsednik NS v Poštni banki Slovenije in v KBM Infond, investicijski družbi ID 1 ter član nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav.
Ko ste nastopili delo v Pošti Slovenije, ste dejali, da želite družbo uvrstiti med najboljše poštne organizacije v Evropi. Zanima me, ali ste po imenovanju nasledili to, kar ste pričakovali?
Moram reči, da sem nasledil Pošto Slovenije, ki je izjemno visoko tehnološko razvita.
Vas je to presenetilo?
Ni me presenetilo, ker sem jo spremljal skozi njen razvoj že kar nekaj let. Pošta Slovenije se danes uvršča med evropske pošte z najvišjo gostoto poštnega omrežja v Evropi. Imamo okoli 560 poštnih enot in dva sodobna logistična centra, s takšno organizacijo pa se uvrščamo med najrazvitejša poštna omrežja v Evropski uniji. Moram reči, da sem tega zelo vesel. Zdi pa se mi, da je zdaj tega obdobja konec in prihaja drugo, zelo pomembno obdobje. To je odpiranje pošte mednarodnim povezavam. Smo namreč v času globalizaci-je. Mednarodni tokovi so zelo močni in pošto je treba pripraviti na zmanjšanje monopola, kar se bo po evropski direktivi iz leta 2002 zgodilo okrog leta 2009.
nikacije. Pa še to le do konca tega leta. Od 1.1. 2006 se bo težnostna stopnja znižala na 50 gramov, tako da nam bo ostala samo še koncesija za izvajanje storitev poštnih pošiljk v domačem in mednarodnem prometu do 50 gramov. Vse drugo bo prepuščeno trgu, podobno kot zdaj.
To pomeni, da bodo družbe, ki se ukvarjajo s poštnimi storitvami, lahko opravljale tudi to? Zdaj v glavnem opravljajo prenos večjih pošiljk. Koliko so vam te družbe konkurenca?
Tapodjetjaso nam precejšnja konkurenca. Predvsem na področju paketov. Morate vedeti, da so tuje poštne uprave, ki so odprle svoje podružnice v Sloveniji, v tujini izredno uspešne in velike. Posebno DHL, kije hčerinska firma nemške pošte. Nemška pošta pa je največji logistični servis na svetu. Pred kratkim je prevzela še britanski Exel in s tem zaokrožila svojo akvizicijo prevzemov po vsem svetu ter postala tudi največji logistični servis na svetu.
Ali se lahko zgodi, da bi v naslednjih letih Pošta Slovenije zašla v krizo?
Močno se bomo potrudili, da se to ne bo zgodilo. Vedeti moramo, da že zdaj letno ustvarimo
To je povsem normalno. Podobno sem mislil tudi sam, dokler nisem prišel sem. Preostalo so vse pisemske pošiljke nad 100 gramov. Teh je veliko, saj so to vsi paketi, direktna pošta, hitra pošta, telegrami in podobno. Pošta bo v prihodnosti izvajalec storitev, ki bo opravljal vse - od prodaje do logističnih storitev. Vse! Že danes lahko na poštnih okencih opravite marsikatero storitev in kupujete nekatere izdelke, vrednostne papiije, srečke in podobno. Že zdaj je naša ponudba zelo široka.
V katero smer boste vodili družbo oziroma kakšni so vaši cilji?
Moji načrti so predvsem zaokrožiti naše ponudbe na tri segmente. Pri tem se bomo zgledovali po nemški pošti. Ti segmenti so: logistika, storitve in finance. To so trije sklopi, na podlagi katerih nameravam Pošto Slovenije dodatno razviti in jo pripraviti na liberalizacijo poštnega trga v Evropski uniji leta 2009.
Omenili ste segment financ. Kaj bo zajemal?
To so nove finančne storitve, ki jih nameravamo razvijati skupaj s Poštno banko Slovenije, katere 45-odstotni lastnik smo. Z novimi finančnimi storitvami želimo zaokrožiti vlogo na slovenskem finančnem trgu.
To pomeni tudi prodajo vrednostnih papirjev?
Tako je.
Kako pa bo s kadri? To pomeni, da boste dodatno zaposlovali ali bo prišlo do prerazporejanja?
Pošta Slovenije namerava v prihodnosti izvajati precej restriktivno kadrovsko politiko, kar pomeni, da bomo novo zaposlovanje zelo nadzirali. Nova delovna mesta bomo večinoma zapolnili z notranjimi rezervami.
Imate v načrtu tudi odpuščanje?
Ne, tega nimamo v načrtu. Menim, da lah-
Pošto želim pripraviti na konkurenčno tekmo
Kako bo izguba monopola videti v praksi?
Veste, pošta ni monopol na vseh področjih, ampak samo na nekaterih, tako imenovanih rezerviranih storitvah, kot so pisemske pošiljke oziroma vse pošiljke v notranjem in mednarodnem prometu do 100 gramov. Samo vtem ima pošta ekskluzivno pravico izvajanja storitev s strani Agencije za poštne in elektronske komu-
le četrtino prihodka iz tako imenovanih rezerviranih storitev, ki so v pristojnosti države in za kar imamo koncesijo. Vse drugo že ustvarimo na trgu. To nam daje seveda upanje, da bomo še uspešnejši, ne pa da bi zašli v kakšno krizo.
Kaj vse sestavlja druge tri četrtine prihodkov, saj večina pozna le t. i. klasične pošte storitve?
Pogovor z Alešem Haucem
ko z notranjimi prerazporeditvami veliko naredimo. Imamo pa precej ljudi, ki so zaposleni za določen čas, s čimer uravnavamo nihanja v poslovanju. Teh pa je kar veliko.
Kako pa je z notranjimi rezervami pri stroških?
Tega vam zdaj še ne morem natančno povedati, saj smo šele začeli s kadrovsko analizo, s ka- )}
vendar še vedno nekoliko latentno. Širše nameravamo to zastaviti takrat, ko bomo zaokrožili sveženj vseh storitev.
V javnosti je bilo veliko kritik na prejšnjega direktorja Pošte Slovenije Alfonza Podgorelca...
Kritike njegovega vodenja nameravamo skleniti z revizijo poslovanja, ki jo je naročil nadzorni svet Pošte Slovenije. Kmalu bomo objavili javni razpis za revizijo poslovanja, ki bo pregledala pomembnejše segmente poslovanja Pošte Slovenije v zadnjih petih letih. Poudariti pa moram, da je Podgorelec zaslužen za to, da je danes Pošta Slovenije tehnološko zelo razvit poslovni sistem, ki se lahko brez nadaljnjega primerja s poštnimi upravami v Zahodni Evropi.
Pa vi, ste bili s stanjem, ki ste ga "podedovali", zadovoljni?
Ja. S primopredajo sem dobil dejstva takšna, kot so: Pošto Slovenije sem dejansko prevzel v dokaj dobrem položaju; takšnem, kakršnega poznamo zdaj. Ali bo revizija poslovanja ugotovila kakšne nepravilnosti, pa vam zdaj še ne morem povedati.
Kako pa je z računskim sodiščem?
Revizorji so bili, podjetje je dalo pripombe in zdaj nadzorni svet ter poslovodstvo delujeta v skladu s priporočili računskega sodišča. V nobenem primeru pa Pošta Slovenije ni proračunski uporabnik in ni vezana na proračun. Vezani pa smo na zakon o javnih naročilih. Na tem področju nas računsko sodišče lahko pregleduje. Drugače pa smo gospodarska družba. Pošta je bila pred nekaj leti iz javnega podjetja preoblikovana v gospodarsko družbo, kar pomeni, da delujemo kot vsaka druga profitna gospodarska družba.
Vedeti moramo, da že zdaj letno ustvarimo le četrtino prihodka iz tako imenovanih rezerviranih storitev, ki so v pristojnosti države in za kar imamo koncesijo.
)) tero želimo ugotoviti dejansko stanje. Z analizo želimo ugotoviti, kateri ljudje so razporejenim določena delovna mesta, kaj delajo, kakšne so njihove obremenitve in podobno. Ko bodo izsledki analize znani, vam bom lahko kaj več povedal o tem.
Prej ste omenili, da je Pošta Slovenije 45-odstotni lastnik Poštne banke Slovenije. V načrtu imate verjetno ta delež ohraniti?
Strategija Pošte Slovenije je, da svoj 45-od-stotni delež v Poštni banki obdrži. Skupaj z Novo Kreditno banko Maribor kot drugo solastnico Poštne banke Slovenije želimo ustvariti močno banko, banko, v katero bodo ljudje zaupali, saj ta banka deluje na 560 poštah, kar je najbolj razvejena mreža, ki je mogoča. Kar se tega tiče, smo zainteresirani za uspešno Poštno banko in želimo v njej svoj delež celo povečati.
Kakšni pa so vaši načrti glede privatizacije? V nekaterih državah pošte niso v državni lasti.
Menim, da je treba privatizacijo Pošte Slovenije obravnavati zelo previdno, ker je pri tem zelo pomemben nacionalni interes. Pošta ima zaradi svoje infrastrukture tudi pomembno vlogo pri obrambi države, zato je kakršna koli privatizacija občutljiv problem, ki se ga je treba lotiti strokovno in previdno. Zato bomo v doglednem času svojim lastnikom predlagali strateškega partnerja, s katerim bi naše podjetje lahko uresničilo svoje interese predvsem na mednarodnem trgu poštnih pošiljk do leta 2009, ko se bo poštni trg liberaliziral. Zdaj se bomo začeli pogovarjati z največjimi igralci na tem parketu v EU in v določenem času, to je v pol leta ali letu dni, lastniku, to je Republiki Sloveniji, predlagati strateško partnerstvo. Če pa tega ne bomo našli oziroma bomo menili, da so naši interesi premalo zastopani v teh dvostranskih dogovorih, bomo šli v t i. dvostranske pogodbe in na ta način poskušali ponudbo in delovanje Pošte Slovenije okrepiti in jo pripraviti na konkurenčno tekmo po letu 2009.
Torej ne boste predlagali lastninjenja, da bi se lastništvo razpršilo na male lastnike?
Tega za zdaj nimamo v načrtu. Strateški partner bi bil lahko tudi potencialni solastnik pošte, vendar predvidevamo, da bi država v Pošti Slovenije ohranila 75-odstotni delež plus zlato delnico. Po našem mnenju drugačna sestava ne bi bila smotrna niti ne modra.
S tem bi morebitni novi solastnik dobil tudi delež v Poštni banki Slovenije ...
Tako je. S tem strateški partner dobi tudi dostop do naše infrastrukture, to je do našega omrežja, ki je eno najboljših v Evropi.
Takšni dogovori že potekajo?
Ja, s tem smo že začeli Imamo že sklenjeno
pogodbo s švicarsko pošto na področju izmenjave pisemskih pošiljk. Tudi z nemško in avstrijsko izpostavo švicarske pošte imamo že sklenjeno pogodbo, dogovarjamo pa se za skupni dostop pri mednarodnem poslovanju s pisemskimi pošiljkami
Vse to je povezano tudi z razvojem informatike. Rekli ste že, da ste prišli na dobro postavljen sistem informatike, kaj pa naprej?
Naše skromno mnenje je, da je Pošta Slovenije že danes podjetje, ki se uvršča med najboljša podjetja na področju informacijske tehnologije. Imamo že svojo certifikatsko agencijo, v kateri smo eni od štirih v Sloveniji. To je pošta-r-ca. Izdajamo kvalificirana digitalna potrdila. Preko nas je mogoče dostopati do e-uprave. Izvajamo tudi storitve e-vročanja. Sodelujemo z
državo na področju informacijske tehnologije, in sicer na področju informatizacije poslovanja. Prek portala Moja pošta že lahko vlagate dohodninske napovedi. Moja pošta je namenjena fizičnim osebam, Poslovna pošta, ki je še v razvoju, pa bo namenjena pravnim osebam. S tem se že zdaj uvrščamo med vodilna podjetja v državi. V informacijsko tehnologijo smo že veliko vlagali in to nameravamo tudi v prihodnje, ker menimo, da je to perspektiven segment poslovanja, ki nam bo prinesel koristi in na dolgi rok ne samo preživetja, temveč tudi razvoj.
To so storitve, ki širši javnosti niso dovolj znane. Verjetno boste morali več vložiti tudi v oglaševanje.
Vsekakor. Že zdaj na nek način oglašujemo,
Kakšna oblika pa je po vašem mnenju boljša?
Veliko boljša oblika je gospodarska družba, ker je javno podjetje nekoliko omejeno v svoji tržnosti, medtem ko mi že tri četrtine svojega prihodka ustvarimo na trgu. Zato je primerno, da smo gospodarska družba.
Kakšno pa je finančno poslovanje družbe? V začetku je poslovala z izgubo...
Ja, na začetku so izgube normalne. Moram pa reči, da je takratno vodstvo Pošte Slovenije po ločitvi od Telekoma denar, ki gaje dobilo z delitvijo lastninskih pravic na osnovna sredstva in pravice v Telekomu, pametno usmerilo v nove investicije. Pošto je tehnološko posodobilo. Zgrajena sta bila dva logistična centra, to je v Ljubljani in Mariboru, prenovljenih
Po do sedaj znanih podatkih naj bi bil
Alfonz Podgorelec za nove zaposlitve imel soglasje prejšnjega nadzornega sveta v skladu s kadrovskim načrtom družbe, dokončno pa bodo o tem presodili revizorji, ki bodo pregledali poslovanje Pošte Slovenije v zadnjih petih letih.
je bilo veliko poštnih enot in odprtih več novih, tako da je bil ta denar zelo pametno usmerjen. Če je bil tudi racionalno porabljen, pa bo pokazala revizija poslovanja.
Kakšni so rezultati za leto 2004 in kako je v letu 2005?
V letu 2004 je Pošta Slovenije ustvarila približno 40 milijard tolarjev prihodkov in dobrih 300 milijonov tolarjev čistega dobička. V letu 2005 se kažejo zelo spodbudni rezultati. Pošta je v prvih osmih mesecih dosegla 32 milijard tolarjev prihodkov in 3,5 milijarde tolarjev dobička pred obdavčitvijo. Osebno sem takoj po nastopu funkcije izvedel dokaj strikten nadzor stroškov. Tiste stroške, ki sem jih lahko, sem takoj oklestil, nekatere bomo zmanjševali postopoma in to se že pozna na rezultatu.
Kateri pa so ti stroški?
Predvsem stroški storitev. Storitve se namreč dajo nadzirati.
Problem pri podobnih družbah je v tem, in to se kaže po zamenjavi oblasti, da so nekatere sklepale pogodbe za navidezne posle s posamezniki. Ali ste tudi vi naleteli na kaj podobnega?
Pošta ima z različnimi izvajalci sklenjeno veliko število pogodb. Vendar o tem ne morem dati podrobnejših pojasnil, dokler ne bo opravljena revizija poslovanja.
Kdaj pa bodo znani izsledki revizije?
Pričakujem, da bo trajalo dva ali tri mesece, saj je treba marsikaj pregledati. Revizija poslovanja ob prevzemu funkcije je v zahodnem svetu nekaj normalnega Če nekdo prevzame tako veliko družbo, je normalno, da naroči revizijo že zaradi tega, da nekdo strokovno pove, kako je bilo prej, saj sam tega praktično ne moreš ugotoviti.
Kaj pa kadrovska sestava ožje in širše uprave? Ponavadi ni dovolj, da se zamenja samo vrh. Je že prišlo do kakšnih kadrovskih sprememb?
S kadrovskimi spremembami sem že začel. Nameravam prenoviti ekipo, jo dopolniti, nekoliko pa smo spremenili tudi organiziranost. Od 11. avgusta imam namestnika, s katerim zelo dobro sodelujem. To je mag. Igor Marinič, s katerim sva se dogovorila, da bova dopolnila organiziranost družbe in prenovila vodstveno ekipo za doseganje strateških ciljev v prihodnosti.
Prav v Demokraciji smo odkrili ponarejeno diplomo Luke Peklarja, ki je bil zaposlen v vaši pravni službi. Kako je zdaj s tem?
Pošta Slovenije je, takoj ko je bila objavljena ta novica, zaprosila beograjsko pravno fakulteto za pisno stališče. Ko smo ga prejeli, smo na njegovi podlagi Luki Peklaiju izdali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi Tako se je zadeva za nas končala.
Kako pa se je na to odzval Peklar?
Ne vem, ali se ima smisel ukvarjati s temi vprašanji. Izredno odpoved smo izpeljali in pri tem nameravamo ostati.
Naročili ste, da se preverijo tudi diplome drugih delavcev...
Tako je. To je zahteval nadzorni svet Ta čas je v preverjanju nekaj več kot 700 diplom na višjem, visokošolskem, univerzitetnem in magistrskem študiju. Za zdaj nam še ni znano, da bi bil v Pošti Slovenije zaposlen še kdo s ponarejeno diplomo.
Večina meni, da Pošta Slovenije dobro živi in dobro službi zaradi visokih cen znamk
in s tem določenih cen prenosa poštnih pošiljk. Kakšno je vaše mnenje?
Presenečeni boste, ko boste slišali moje mnenje. Pošta Slovenije s cenami poštnih znamk, ki jih odobri država, ne pokriva niti 85 odstotkov lastne cene. Če pogledamo povprečje evropskih cen, s cenami naših znamk ne pokrijemo niti polovice cene EU. Menimo, da so cene znamk prenizke glede na produktivnost in glede na stroške, ki jih imamo. Moram pa znova poudariti, da država neposredno nadzira cene samo pri poslova-
nju, ki se odraža v četrtini ustvarjenih prihodkov. Druge cene lahko bolj ali manj oblikujemo prosto. Tako je očitek, da so cene poštnih znamk previsoke, neutemeljen, saj nam notranje kalkulacije kažejo, da prodajna cena prenosa pisemskih pošiljk, posebno tistih, ki so pod nadzorom države, dosega približno 85 odstotkov naše lastne cene. Verjemite mi, da poslujemo racionalno, zato je neutemeljeno govoriti o previsokih stroških, ki jih imamo na tem segmentu. Poslovanje družbe smo maksimalno racionalizirali prav zato, da bi ustvarili vsaj minimalno akumulacijo. Zahtevki za povečanje cen bodo vsekakor sledili, da bomo tudi na tem področju začeli ustvarjati dobiček.
S čim se ta čas največ ukvarjate?
S spremembo organiziranosti, postavitvijo najožje vodstvene ekipe in z morebitnimi strateškimi partnerji Pošte Slovenije v prihodnosti.
Ali boste v vodstvo pripeljali tudi zunanje kadre in v kolikšnem času nameravate to narediti?
Vodstveno ekipo nameravam okrepiti tudi z zunanjimi kadri. To bodo strokovnjaki za posamezna področja. To se bo zgodilo v treh ah štirih mesecih. Strokovnjaki, ki jih imamo namen povabiti v Pošto Slovenije, so namreč zaposleni drugje, kjer imajo svoje obveznosti in odpovedne roke, kar moramo spoštovati.
Po nekaterih podatkih naj bi bil vaš predhodnik Alfonz Podgorelc tik pred zamenjavo in v času po volitvah zaposlil precej novih ljudi in jim tako zagotovil delovna mesta, pri tem naj bi ravnal predvsem po strankarskem ključu. Podgorelec je bil član LDS. Ali so ti podatki točni in koliko je bilo takih zaposlitev?
Posebej se s tem nismo ukvarjali, po do sedaj znanih podatkih pa naj bi bil Podgorelec za nove zaposlitve imel soglasje prejšnjega nadzornega sveta v skladu s kadrovskim načrtom družbe; dokončno bodo o tem presodili revizorji, ki bodo pregledali poslovanje Pošte Slovenije v zadnjih petih letih.	Vida Kocjan
Strateški partner bi bil lahko tudi potencialni solastnik družbe, vendar predvidevamo, da bi država v njej ohranila 75-odstotni delež plus zlato delnico.
Krajinski park Logarska dolina | www.logarska-dolina.si
SAVINJSKAtN ŠALEŠKA DOLINA
iz jwdzewdja. do alpvhik vrhov
Ljudje so slcozi stoletja tidmtaZUipokrajino in iz skal rej ena. zemlja je sprejeta vdanega, ponižnega in ven)ar trmasto vztrajnega, iznajdljivega. prišleka. Trda. narava, je izklesala človeka, lot je neuuurrno delal v пјешш. skalnem vrtičku. Spoznaval je prostrane gozdove, jilt spoštljivo spreminjal v Kovine, travnike in paltiulce. Trdo je delal za sleherno ped zemlje. Spogledoval se je z жодоспМш vrhovi, ki so rezali mo)rtiio fteba., in . igralo, ko je ugledal žival, royo ali drevo nad skalnim prepadom. Navide^i Žano, pa. vendar z veseljem je pokaral svoj kotiček ljudem, ki so hodili trni м1ш>. Prihajali so in odhajali ter občudovali lepote narave s katero se je шоглl vsako leto sprotipogoditi za, obstanek.
srce mu ie
malu zarem, ko so mogočne sile iz globin Tetidinega ^morja dvignile apnenčasto gorovje Kamniško-Savinjskih Alp in primaknile delček Karavank - Olše-vo, je v kotanji med gorami vzniknilo življenje. Med ostrimi, v nebo štrle-čimi skalami se je menda sprehajala Ajdovska deklica, šivala z veliko kamnito šivanko, se sklanjala z Ra-duhe in prala v Savinji. Ob polzenju v doline so ledeniki med počasnim taljenjem svojevrstno zaznamovali pokrajino in oblikovali čudovite alpske ledeniške doline.
Danes prostrani gozdovi Zgornje Savinjske in Šaleške doline poraščajo hriboviti svet, nad katerim se pnejo, še v zgodnjem poletju zasneženi, alpski vrhovi. Iz njihovih neder se izvije
reka Savinja, ki se v veličastnem slapu Rinka lahkotno spusti v Logarsko dolino. Skozi tisočletja sije utrla svojo, sprva ozko in razgibano, na ravnini pa bolj umirjeno pot v svet.
Razgibana krajina kar sama ponuja lahkotne sprehode ob travnikih, potočkih, jezerih in po gozdovih. Po ravnicah in blagih pobočjih so urejeni dostopi do številnih naravnih zanimivosti. Na prave gorske ture pa mimo planinskih koč in postojank vodijo označene in urejene planinske poti. Visoki, v nebo segajoči vrhovi vabijo vztrajne pohodnike, planince in alpiniste, naj se naužijejo lepot visokogorja. Mikavno je kolesarjenje po samotnih gorskih cestah in kolovozih ali po zložnejših cestah v olini. Za gorske kolesarje
vse privlačne panoramske ceste, saj ponujajo krožne vožnje z lepimi razgledi, kmetije ob njih pa vabijo na okrepčilo in počitek.
Reka Savinja z razigranimi pritoki in jezera vabijo na ribolov, ki je lahko hkrati sprostitev in vznemirjenje. Vodne površine pa lahko nudijo obilo užitkov in sprostitve tudi, ko se s čolnom prepustiš toku, njegovim pastem in lepotam, ali zdrsiš po prosojni gladini. Samotne grape navdušujejo pohodnike, vse bolj pa tudi soteskarje, ki se prepustijo voi poti preko korit, slapičev in tolmunov. Vzgonski vetrovi se dvigajo ol strmih pobočjih in nudijo dobre mične pogoje zajadranje s padaloi tandemu z inštruktorjem ali v samo mjenosti v višave.
Besedilo: Marko Slapnik marko.slapnik@siol.net
Razgledi s konjskega hrbta so drugačni od vsakdanjih. Edinstven se zdi občutek prostosti, ko preko pašnikov s konjem zdirjaš v galop.
V sončnih zimskih dneh pa ni lepšega kot tek na smučeh po bleščeči snežni poljani, spust s sanmi ali vijuganje po zasneženih pobočjih Logarske doline in zimskega smučarskega središča Golte.
Ugodne klimatske razmere so že v preteklem stoletju botrovale zdravilišču, ki seje razvilo v sodoben rekreacijski in zdraviliški kompleks term Topolšica.
Rekreacijske površine in igrišča za kolektivne športe ob velenjskih jezerih in v drugih delih Savinjske in Šaleške doline niso redkost. Neprimerljive pa so razsežnosti »naravnih igrišč«, ki na vsakem koraku vabijo človeka - iščočega mir in lepoto.
Bogate so arheološke najdbe Potočke zijalke in velenjske kotline. V skrite , z življenjem bogate kotičke Alp je pred več kot 40 -tisoč leti, v sta-jikameni dobi, stopila noga ledeno-ibnega lovca - kromanjonća. Med ovskimi pohodi je bival tudi v skal-otlini v Olševi, danes imenovanL čka zijalka. Nedaleč stran kalah pri Velenju odkrili •ega prazgodovi;
Ostanki tedanjega življenja so razstavljeni v velenjskem gradu in v muzeju Pozočke zijalke v Logarski dolini.
Brez primere je kulturna zapuščina preprostih kmetov, gozdarjev, splavarjev - flosarjev in rudarjev. V pripovedkah, običajih, prireditvah in dobrodušni gostoljubnosti še danes živi med ljudmi. Za obiskovalce je del dediščine na ogled v velenjskem gradu in muzeju premogovništva v Velenju, v gradu Vrbovec v Muzeju gozdarstva in lesarstva v Nazarjah, v Flosarskem muzeju na Ljubnem, v etnoloških zbirkah v Gornjem Gradu in v številnih manjših zbirkah. Vredni pozornosti sta tudi Kavčnikova domačija s staro črno kuhinjo in Macesnikova domačija s starimi napravami na vodni pogon. Častitljiva sakralna dediščina priča o nekdaj mogočni zgodovinski prisotnosti ljubljanske škofije ter o vdani preproščini domačinov. Mogočna gornjegrajska katedrala, zakladnica mašnih plaščev v Rad-mirju, samostanska knjižnica v Nazarjah, zanimive cerkvice in plastike neprecenljivih vrednosti vabijo obiskovalce z dostojanstvenim občutkom za pomnike preteklosti.
Preprosta ljudska modrost in nuja sta ustvarili marsikakšno mojstrovino, ki se smelo spogleduje s svetovnimi dosežki. Bogato pa je tudi znanje, ki se danes dokazuje v dovršenih sodobnih tehnologijah številnih podjetij, vključno z dobro poznim Gorenjem.
Sprehod skozi Mozirski gaj - park cvetja in etnoloških objektov nudi obilje estetskih užitkov ob domiselno urejenih gredicah. Ohranjeni etnološki objekti pa budijo skomine po spoznavanju življenja domači-
a I www.t-topolsica.si
nov v preteklosti. Cvetje v gaju se v daljavi spogleduje s planinskim rastjem alpskega vrta - alpinetuma na Golteh. Pestrost rastlinskih in živalskih vrst je izjemna v vseh treh krajinskih parkih: Golte, Robanov kot in Logarska dolina, v naravnih rezervatih in drugih območjih varovane narave, kot tudi v podzemnih jamah (Snežna jama) in na gorskih planotah (Smrekovec, Dobrovlje, Menina, Dleskovška planota).
Kulinarične dobrote, ki so bile nekdaj pogosto na mizah v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini je mogoče poskusiti in se do sitega najesti tudi danes.
Domače jedi, po katerih obiskovalci najraje posežejo so: zgornjesa-vinjski želodec in drugi suhomesnati izdelki, domači siri z orehi in zelišči, žlinkrofi polnjeni z mesom, skuto ali suhim sadjem, postrvi, obare in namazi iz divjačine, žganci, kislo zelje ali repa. Prija pa seveda tudi: kislo mleko, maslo, med, okusne marmelade in seveda domač kruh.
Okusna domača hrana, prijazna beseda, prijetni zven citer, lagodno bivanje... - kaj bi si še lahko zaželeli?
Oglasno sporočilo
Nevidne niti, ki današnje prebivalce Zgornje Savinjske in Šaleške doline povezujejo s preteklostjo in med seboj, spletajo čudovite zgodbe. Ni jim težko slediti. Do njih vodijo zanimivosti, ki jih je moč najti 160 metrov pod zemeljskim površjem velenjskega rudnika, ob čudovitih jezerih nastalih na urejenem, nekdaj rudniškem območju, v velenjskem gradu ali v častitljivih cerkvah, ob termalnih vrelcih v Topolšici, v gor-njegrajski katedrali, v Mozirskem gaju, v muzejih in etnoloških zbirkah, v prostranih gozdovih, v Snežni in drugih jamah, med poletom nad dolino, ob poskočnih gorskih potokih ali v bodrih valovih Savinje, ob številnih slapovih, v mirnem zavetju Logarske in drugih alpskih dolin, na strmih pobočjih planote Golte in na preko 2000 metrov visokih vrhovih Kamniško-Savinjskih Alp.
Zimsko letni turistični center Golte www
golte.si


i
■

fc * * , ...

Informacije:
GIZ za razvoj turističnih destinacij
Turistična agencija GOST
tel.:+386 3 897 32 80 Metka.Maric@rlv.si www.gost.si
Za več informacij o Sloveniji obiščite spletno stran: www.slovenia.info Slovenska turistična organizacija Dunajska 156, SI-1000 Ljubljana,
tel.:+3861 58918 40, fax:+3861 58918 41
BfcSlovenija
Muzej premogovništva Slovenije www.rlv.si/muzej/
Reka Savinja | www.savinja.info
Muzej Velenje | www.muzej.velenje.org www.velenje-tourism.si
Mozirski gaj - park cvetja in etnografskih objektov www.mozirskigaj.com
Ormož na stari upodobitvi
Po dvanajstih letih so v Ormožu spet izdali zbornik Ormož skozi stoletja, tokrat že peto številko, ki pa je tako obsežna, da je morala iziti v dveh zvezkih. Pri zbiranju gradiva se je odzvalo 37 avtorjev s področja geografije in geologije, ekologije, arhitekture, arheologije, zgodovine, umetnostne zgodovine, etnologije in domoznanstva.
Ormož skozi stoletja
Naslov prvega članka dr. Ane Vovk Korže je Prsti kot potencial občine Ormož nekoč in danes. Na primeru občine Ormož so ovrednotene prsti z vidika naravnih razmer in razvojnih možnosti. Tomaž Verbič piše o sedimentih in post-sedimentacijskih procesih na območju Hardeka, severno od Ormoža. O identiteti kot psihološki funkciji pri arhitekturno-prostorskih zasnovah piše Dušan Moškon.
Arheologija
Sledi osem arheoloških prispevkov. Brane Lamut obravnava začetke prazgodovinskega Ormoža. Predstavlja časovno razmerje med najstarejšo fazo prazgodovinske naselbine in planim žarnim grobiščem v Ormožu ter njun odnos do nekaterih drugih najdišč skupine Ruše v severovzhodni Sloveniji. Marjana Toma-nič Jevremov piše o na novo odkritih prazgodovinskih naselbinah voko-liciOrmoža vletih 1990-1996. Na območju ormoške občine so potekali v letih 1986-1996 intenzivni obhodi zemljišč. Ti so se opravljali na že znanih najdiščih, predvsem pa na zemljiščih, namenjenih prihodnjim gradnjam. Na podlagi zbranih najdb je bilo ugotovljeno, da je bilo to območje poseljeno v bakreni, bronasti ter starejši in mlajši železni dobi.
Ivan Tušek prikazuje arheologijo na ormoški obvoznici. V članku so obravnavani izsledki arheološke-
ga sondiranja na ormoški obvoznici leta 1997. Nekatere sonde so vsebovale kulturne ostahne prazgodovinskih obdobij, medtem ko druge sonde na trasi celotne obvoznice niso vsebovale kulturnih plasti. Ormož je bil z okohco kontinuirano poseljen od bakrenodobne naselbine na Hardeku preko mlajšega bro-nastodobnega časa ali kulture žar-nih grobišč (z okopom in jarkom utrjena naselbina v Ormožu) do starejše železne dobe (s palisado v jarku utrjena zgodnje halštatska naselbina na Hajdlu). Rimljani so v času osvajalnega pohoda proti Pa-noniji in Donavi speljali skozi kraj cesto, ob kateri so postavljali svoja domovanja "villae rusticae". Po propadu rimskega cesarstva je življenje usahnilo vse do prihoda slovanskih priseljencev. Naselitveni proces je trajal od začetka drugega tisočletja pr. Kr. do prihoda naših prednikov na to območje v 7. in 8. stoletju.
Marko Meie prikaže Hajndl pri Ormožu - naselbino iz starejše železne dobe. Obravnava del najdišča Hajndl pri Ormožu, ki je bilo izkopano v letih 1999/2000 v okviru zaščitnih izkopavanj na trasi hitre ceste Ormož-Ptuj. Odkrili so prazgodovinsko hišo in gospodarski objekt, ki sta se po načinu graditve razlikovala od bližnje ormoške prazgodovinske naselbine.
Ivan Žižek piše o rimskih pečeh za žganje apna. Predstavljena je za-
nimiva najdba sedmih peči za žganje apnenca in pridobivanje apna. Kar vse kaže na razvito gospodarsko dejavnost Ormoža te dobe.
Dr. Timotej Rnific piše o srednjeveških grobiščih pri Središču ob Dravi. Na ledini Cirkevca v bližini Središča ob Dravi so potekale arheološke raziskave v letih 1907-1908 in 1993-1994 in 1996. Odkriti so bih ostanki rimske stavbe in srednjeveška nekropola z več kot 300 skeletnimi grobovi. V grobovih je bil najden nakit, značilen za belobrdsko kulturo (od druge polovice 10. do konca 12. stoletja), ter maloštevilni predmeti vsakdanje rabe iz visokega in poznega srednjega veka (13. in 14. stoletje). Belobrdska kultura s Cirkevce je v članku predstavljena z najdbami iz groba 54, mlajše gro-
* jflii ГГЈЛ 1Л*У< T
bišče pa z različnimi pašnimi sponami in s polovičarjem breškega tipa, kovanim med letoma 1286 in 1320. Marija Lubšina Tušek prikazuje ormoško območje v arheoloških obdobjih in prostorsko arheologijo. Mojca Vomer Gojkovič je prikazala dvestoletno zgodovino arheoloških raziskovanj na ormoškem območju in izbor izkopavanj.
Zgodovina
Naslov prispevka dr. Andreja Hozjana je Vojak na krajini. Prispevek kbiografijiLukeKövendiSzekelyja/Ze-kela, barona ormoškega (1500-1574). Predstavljena je življenjska pot Luke Kövendi Szekelyja/Zekela, ki je podobna številnim štajerskim plemičem - krajiškim vojaškim častnikom v zgodnjem novem veku. Luka Zekel, gospodar Ormoža, pa je v karieri dosegel najvišji poveljniški položaj.
Dr. Jože Mlinarič piše o šolanju Ormožanov na župnijski šoli v Rušah v letih 1646-1743. Predstavljen je pomen župnijskih šol pri izobraževanju moške mladine na slovenskih tleh in sedem najpomembnejših, ki so delovale v drugi polovici 17. stoletja in v naslednjem stoletju. Mednje sodi župnijska šola v Rušah. Na njej se je šolalo tudi veliko sinov predvsem meščanskih staršev, doma na obravnavanem območju: s Ptuja (178), iz Radgone (153) in Ljutomera (42). Iz Ormoža (14). Številnim je župnijska šola pripravila pot k iz-
obraževanju na jezuitskih gimnazijah in do visokošolskega študija, predvsem do teološkega študija in tako do duhovniškega poklica.
Marija Hernja Masten prikaže nekaj drobcev o zdravstvu ormoškega območja do prve polovice 19. stoletja. Poda tudi medicinsko-topo-grafski popis iz leta 1842, ki obravnava geografske značilnosti, splošne življenjske razmere in navade prebivalcev, imena ranocelnikov, babic, mrtvooglednikov, podatke o nalezljivih boleznih itd. za okraje Velika Nedelja, Ormož, Malek in Lukavce.
Članek Pismo vojaka Blaža Han-želiča Nade Jurkovič nas seznanja z vsebino zanimivega pisma, napisanega v slovenščini, leta 1832 iz Milana, ki gaje poslal vojak Blaž Hanže-lič domačim v Hardek V njem opisuje težko življenje vojaka in neizmerno željo, da bi spet videl svoje domače. Dr. Ljubica Šuligoj prikaže odmeve deklaracijskega gibanja na območju ormoškega sodnega okraja v letih 1917-1918. Ob upoštevanju družbenogospodarskih razmer je podan odziv prebivalstva ormoškega območja na majniško deklaracijo. Deklaracijsko gibanje povezuje s socialno-lastninskimi odnosi in z dejavnostjo domačega nemštva.
Emica Ogrizek se je v članku Do božiča bomo doma lotila padlih in pogrešanih vojakov iz ormoškega območja v prvi svetovni vojni. Prispevek obravnava žrtve prve svetovne vojne na podlagi gradiva, ki je ohranjeno v fondu Okrožnega sodišča v Mariboru. To sodišče je bilo pristojno za postopke razglasitev za mrtvega. Gradivo dopolnjuje podatke o bojiščih, kjer sta se bojevala 87. ali celjski pehotni polk in 26. ali mariborski domobranski polk, v njih so služili fantje in možje z ormoškega območja.
Nataša Majerič Kekec predstavi delo Okrajnega sodišča v Ormožu od 1918 do 1941, razmere na sodišču po prvi svetovni vojni, probleme, ki so pestili sodišče, zakonodajo, ki je opredeljevala delo sodišč, podrobneje pa so raziskani posli nepravdnega ter pravdnega in izvršilnega oddelka, in sicer naslednje zadeve: zapuščinske, skrbstvene, civilne pravde ter varstvene, pravdne in izvršilne zadeve.
Prispevek Nine Šulek obravnava obrtnike na ormoškem območju vpr-vi polovici 20. stoletja. Že naslov prispevka S pomočjo fotoaparata so zaznamovali ormoško zgodovino pove, o čem piše Nevenka Korpič. Emica Ogrizek piše o gradivu za zgodovino zadružništva v Ormožu in okolici, ki ga hrani sodni register Okrožnega sodišča v Mariboru. Irena Mavrič Žižek prikaže Krajevno skupnost Središče ob Dravi v času nacistične okupacije in osvobodilnega boja 1941-1945.
Bojan Burgar podaja zgodovinski pregled o delu slovenske šole na Har-deku in v Ormožu od 1901 do 2001. Zdenka Kresnik piše o graditvi in obnovi šolskih objektov občine Ormož v drugi polovici 20. in na začetku 21. stoletja. Jože Bešvir opisuje razvoj veterinarske službe v občini Ormož. Franc Krnjak predstavlja volilo Jakoba Klemenčiča ustanovi, ki je imela nalogo ustanoviti kmetijsko in gospodinjsko šolo v Središču ob Dravi. Prispevek Toneta Lukoviča prikazuje položaj ormoškega gospodarstva konec50. invzačetku60. letvprime-rjavi z nekaterimi drugimi občinami v Podravju. Branko Oblak obravnava nastanek in delovanje Kmetijskega kombinata Ormož od njegovega nastanka v začetku leta 1959 pa do združitve z izvoznim podjetjem Slovenija vino iz Ljubljane v letu 1968.
Umetnostna zgodovina
Na podlagi pregleda župnijskih matrik v Škofijskem arhivu v Mariboru, arhivalij v Zgodovinskem arhivu na Ptuju in ustrezne literature, zbrane predvsem v ormoških zbornikih izlet 1973,1983,1988 in 1993, je Jože Curk podal prikaz dvestoletnega razvoja gradbeništva v Ormožu med barokom in secesijo, hkrati pa tudi predstavil podatke o likovnih umetnikih, ki so v razmeroma velikem številu naseljevali mesto v drugi polovici 18. stoletja, a po 1820 ostali brez nasledstva.
Branko Vnuk podpisuje dva prispevka. V prvem zgodovinske podatke za obdobje od 13. do 20. stoletja, ki so pomembni za poznavanje umetnostne podobe ormoške župnijske cerkve sv. Jakoba. V drugem članku obravnava stavbnozgodovinski razvoj ormoške cerkve v srednjem veku. V času romanike je cerkev obsegala ladjo, pravokotni kor z apsido in verjetno zahodni stolp. V tretji četrtini 14. stoletja je bila prizidana kapela, okrog leta 1400 pa prezbiterij, ki je delo vodilnega ptujskogorskega stavbarja, čigar kamnoseške znake srečamo na zunanjih opornikih.
Kip sedeče Madone z detetom je za Marijin oltar v severni kapeli ormoške župnijske cerkve naročil Bernard Ptujski, tedanji lastnik gospoš-čine Ormož. O njem piše dr. Polona Vidmar. Izdelan je bil kmalu po letu 1400 v kiparski delavnici, ki se je razvila na gradbišču romarske cerkve na Ptujski Gori, katere ustanovitelj je bil prav Bernard Ptujski. Mojster sedeče Madone je poznal tedanje srednjeevropsko, predvsem češko kiparstvo. Na Ptujsko Goro je prišel iz Salzburga, najbrž s posredovanjem salzburškega nadškofa Bertholda pl. Wehingena, na kar kažejo tesne politične povezave Ptujskih gospodov z Bertholdom in Habsburžani.
Božidar Raič
Stanka Gačik podaja zgodovino Grajske likovne kolonije Ormož, kije potekala leta 1998 in 1999, ter usodo slikarske zapuščine danes. Stavbna dediščina je pomemben del kulturne dediščine, vendar iz dneva v dan nezadržno propada in počasi izginja. Tudi na ormoškem se podoba krajine spreminja, ne vidimo več veliko pristnih domačij, hiš, gospodarskih poslopij in za to območje značilnih vinskih kleti. Ugotovljeno je, da ni več veliko ohranjenega. Marsikatera hiša je močno predelana, stavbe, ki so se ohranile v izvirni podobi, pa so zvečine močno ogrožene. O tem piše Jelka Skalicky.
Članek Monike Roškar Simonič obravnava duhovno kulturo na območju Huma pri Ormožu in sosednjih vasi v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Jedro govori o poteku delovnega in življenjskega ciklusa ter cerkvenega leta, ki sta med seboj tesno prepletena, domačini pa so ju obogatili še z lokalnimi posebnostmi. Posebej je predstavljena tema o ljudski medicini oz. zdravljenju ljudi in živali ter o "co-prnicah" na Humu. Članek temelji na ustnih virih domačinov starejše generacije. Milica Šavora je prikazala delo ormoške splošne knjižnice v obdobju od 1985 do 2003.
V zadnjem prispevku Robert Belec piše o Božidarju Raiču, narodnem buditelju, jezikoslovcu, politiku in publicistu, rojenem leta 1827 na Žvabu (župnijaSv. Tomaž), umrlemleta 1886 v Ljubljani, pokopanem v grobnici Pisateljskega društva na Navju. V. M.
з Naš čas. do.o, Kidričeva 2a, Velenje з tel: 03/897 58 03. fax: 03/5869 263
V Prirodoslovnem muzeju Slovenije so pripravili razstavo Dragulji - v kamen ujeta barva. Razstava je razdeljena v dva dela. V prvem si lahko ogledamo uporabo (žlahtnega, plemenitega) kamna od pradavnine do danes, v drugem pa so sistematično prikazani dragulji, njihove pojavne oblike v naravi (kristali, minerali, organske snovi) in izbran unikaten nakit. Izdali so tudi strokovno napisano in slikovno bogato opremljeno monografijo.
Ljudje smo povezani z dragulji že več tisočletij. Nekoč so jih občudovali in cenili faraoni, kasneje kralji in
kraljice, nato bogato plemstvo, danes pa je z njimi povezano vse človeštvo. Dragulji so venomer vzbujali občudovanje, vero, ljubezen ali preprosto željo po nečem lepem, nevsakdanjem, a vendar dotaklji-vem. Prišli so iz zemeljskih globin, iz širnega vesolja in iz objema školjk. So enkratni, čudoviti in čutni.
Gd pradavnine do danes
Človek je že zgodaj spoznal, da mu je kamen blizu, da ga lahko uporabi, da mu pomaga preživeti ali da je preprosto lep. O tem pričajo kamena orodja in prvi okrasni predmeti iz roženca, kremena in drugih materialov. V času rimskega imperija so zaslovele gerne - v kamen vbrušene podobe. Kamen je postal simbol čarobnosti, nedotakljivosti, predvsem pa trdnosti in večnosti. V obdobjusrednjegaveka so prevladali okrasni predmeti iz vse bolj cenjenih kamnov. V 18. in 19. stoletju so nastale prve zbirke mineralov in draguljev- tudi v Sloveniji, o čemer pričajo eksponati mineralov draguljar-ske kakovosti iz Zoisove zbirke mineralov, ki jo danes hrani Prirodo-slovni muzej Slovenije. V sakralnih
predmetih na Slovenskem so v zad-©
V kamen ujeta barva
njih 200 letih uporabili raznolike kamne - od preproste kamnine, kot je apnenec, do cenjenih ametistov, smaragdov in diamantov. V zadnjih 50 letih je kamen postal izjemno priljubljen. Njegova raznolikost, barvitost, enkratnost ali neponovljivost očara prav vsakogar. Umetnost oblikovanja kamna in nakita, umetnost zlatarske in kovaške obrti ter vedno nove tehnologije nas navdajajo z mislijo in spoznanjem, da bo kamen živel z nami in mi z njim, vse dokler čutimo in spoštujemo drug drugega.
Kaj so dragulji?
Dragulji so navadno minerali, ki so dovolj čisti, enoviti, brezbarvni ali intenzivno obarvani in trdni, da jih lahko oblikujemo (brusimo) in uporabimo za nakit. Poleg mineralov uvrščamo med dragulje tudi nekate-
re snovi organskega izvora, kot so na primer jantar ali fosilna smola, korale, biseri, pa tudi plemenite vrste lesa in podobno. Nekateri dragulji imajo izvor tudi v vesolju (železovi in že-lezovo-olivmovi meteoriti).
Zgodovina odkrivanja mineralov in s tem draguljev je razmeroma kratka. Zelo zanimiv je podatek o odkrivanju nahajališč diamantov. Čeprav jih poznamo že skoraj tri tisočletja, pa so vse do sredine 18. stoletja bila znana nahajališča diamantov samo v Indiji. V tridesetih letih 18. stoletja so odkrili diamante v Braziliji, šele okoli leta 1870 so jih odkrili v Južni Afriki. Če so nekoč menili, da diamanti nastajajo v kamnini kimberlit, pa danes vemo, da nastajajo tudi v kamninah, kot so harzburgit, eklogit ali lampro-it. In nekatere od njih najdemo tudi na Pohoiju. So diamantonosne?
Gd kod jim barva?
Barva draguljev je tesno povezana s primesmi nekaterih kemičnih prvin. Lep primer je mineral korund, ki ima dva draguljarska različka: rubin in satir. Kakšna je razlika med njima? Rubin je rdeč draguljarski različek minerala korunda, ki ga obarva primes kroma in/ali železa, medtem ko je satir moder, zelen, rumen, oranžen ali brezbarven korund draguljarske kakovosti, na njegovo barvo pa vplivajo primesi železa, titana in nekaterih drugih kemičnih prvin. Rubin in satir sta torej draguljarska različka enega in istega minerala - korunda.
Nekateri dragulji imajo posebna imena, če imajo določeno barvo. Najboljši primer te vrste je mineral beril. Če je zelen, ga imenujemo smaragd, če je moder akvamarin, če je rumen zlati beril, če je rumeno-zelen je he-
Kristal ametista s Pohorja
-s."-'- '
Prstan iz belega zlata ima okovan rdeč turmalin, ki je obkrožen z dvema vencema briljantov.
liodor, če je rožnat je morganit, če pa je rdeč, ga imenujemo biksbit.
Zad je trgovsko ime za zelene minerale draguljarske kakovosti iz skupine amfibolov in piroksenov. Na Pohodu najdemo kamnino eklogit, v kateri je lahko precej zelenega om-facita. Ta mineral spada v skupino piroksenov in zato trgovci izrazito zelene primerke eklogita imenujejo s trgovskim imenom pohorski žad.
Nedaleč od Dravograda na Koroškem je klasično nahajališče rjavega turmalina, ki je dobil ime po reki Dravi - dravit. Nahajališče je danes pomembno samo zaradi zgodovinskih dejstev, saj le težko še najdemo kakšen lep kristal rjavega turmalina. Nedvomno pa ima svoje mesto v kulturnozgodovinskem pomenu, saj je dravit edini mineral, ki je poimenovan po nahajališču na Slovenskem.
200 let zoisita
Natančno pred dvesto leti so v čast baronu Sigmundu (Žigi) Zoisu imenovali novo odkrit mineral. Vzorce tega do tedaj neznanega minerala je Simon Prešern, trgovec z minerali, prinesel Zoisu s Svinške planine. Zois je ugotovil, da gre za do tedaj neznan mineral in je vzorce razposlal evropskim mi-neralogom, ki so potrdili njegov sum in ga zato njemu v čast imenovali zoisit
Razstava Dragulji - vkamen ujeta
barva nam predstavlja še številne druge zanimivosti iz sveta draguljev. Tako so na primer prvič skupaj in na enem kraju predstavljeni dragulji, ki jih najdemo na Slovenskem. Poleg že omenjenega dravita in pohorskega ža-da so to še ametisti karneol, oniks, ro-ženec, navadi opal, opal z dendriti, jas-pis, jaspis s hematitom, kalcedon in kamene strele iz različnih nahajališč. Eksponate za razstavo so prispevali člani Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije iz Tržiča.
Na razstavi sodelujejo tudi Slovenci, ki živijo po svetu. Iz daljne Avstralije je Ciril Kovačič, darovalec Pri-rodoslovnega muzeja Slovenije, posebej za to razstavo prinesel izbrane eksponate opala. Ta čudoviti in enkratni dragulj nas vedno prevzame - na razstavi si lahko ogledamo nekatere njegove pojavne oblike.
Fenomeni v svetu draguljev
V svetu draguljev poznamo nekatere minerale, ki so zaradi igre barv, pojavne oblike ali spleta naključij zelo nenavadni. Imenujemo jih fenomeni. Med njimi lahko občudujemo rubine trapiši, dragulje, ki prelivajo barve zaradi različnega loma svetlobe ali pa imajo vključke drugih mineralov, ki dragulju poudarijo tisto, kar v sebi skriva že milijone let. Na razstavi si lahko ogledamo dve zbirki dragu-
ljev. Prva nam prikazuje različne drage in okrasne kamne v obliki kabošo-nov. Poleg je štiriminutni film o tem, kako naredimo kabošon. Druga zbirka predstavlja drage in okrasne kamne v obliki briljantnega brusa. Kamne je brusil Franc Arbeiter, častni član Slovenskega gemološkega društva.
Razstavo bogatijo avtorski izdelki nakita iz srebra, zlata, emajla z okovanimi dragimi in okrasnimi kamni. Vsi izdelki z vgrajenimi kamni so ročno izdelani in zato unikatni. Izbrani izdelki pričajo o umetnosti oblikovanja in izdelovanja nakita na Slovenskem.
V Sloveniji so še pred drugo svetovno vojno aktivno izpirali zlato na Dravi in Muri in se s tem celo preživljali. Se danes lahko najdemo kakšno luskico zlata, vendar je zaradi regulacij vodnih tokov omenjenih rek zlata precej manj. Treba je torej poiskati stare rečne rokave, kjer je zlato še iz časov pred graditvijo hidroelektrarn.
Strokovna monografija
Knjiga Dragulji slovenskih avtorjev in avtoric nam na 168 straneh s 361 fotografijami prikazuje čudoviti svet draguljev od pradavnine do danes. Avtorja monografije sta dr. Miha Jeršek in dr. Meta Dobnikar. S samostojnimi prispevki sodelujejo še Franc Arbeiter, Meta Bizjan, dr. Breda Cinč Juhant, Marjetka Kardelj,
dr. Timotej Knific, Aleksandra Nes-torovič, Christoph Steidl Porenta, Borut Razinger, dr. Ferdinand Serbelj, Marko Šturm in dr. Maja Žvanut Avtor večine fotografij je Ciril Mlinar.
Monografija nas v prvem delu seznanja z uporabo kamna od pradavnine do srednjega veka. Predstavljene so v kamen vbrušene podobe -rimske gerne, nakit od srednjega veka do danes in simbolika, ki je povezana z dragulji. V drugem delu so opisane splošne resnice o tem, kaj je kamen, kaj je mineral, kaj je kristal in kaj so dragulji. Spoznamo se z načinom nastanka mineralov in kakšne lastnosti imajo dragulji. Posebna prispevka nam opisujeta brušenje draguljev in izdelavo nakita (prstana). V zadnjem, tretjem delu monografije je opis vseh najpomembnejših draguljev od diamanta prek safirja in rubina do manj znanih, kot je na primer kroko-it. Na fotografijah so predstavljeni samo primerki, ki se hranijo na Slovenskem, posebej pa so poudarjeni tisti, Id jih lahko oziroma smo jih našli v Sloveniji. Med njimi je naprimerame-tist s Pohorja. Monografijo končuje prispevek o trendih v novodobnem oblikovanju, namesto konca pa so še Slike v kamnu. Monografijo sta izdala Založba Narava in Prirodoslovni muzej Slovenije, sofinanciralo pa jo je podjetje Trimo iz Trebnjega. V. M.
Možnost prenosa bolezni
Pri perutnini se virus ptičje gripe, ki povzroči tako hudo bolezen, da živali poginejo, navadno pojavi na velikih perutninskih farmah. Velika koncentracija virusa v kombinaciji z neurejenimi razmerami na takšnih
delano, povsem varno. Nevaren je torej samo stik z živo okuženo živaljo, z njenimi izločki in perjem.
Potujte, a upoštevajte navodila
Za države Evropske unije in s tem tudi za Slovenijo za zdaj velja, da za-
Regionalna Televizija posebnega pomena
inega pomena
iHIfti ena M. an ■
Ptičja gripa straši
Ptičja gripa je huda bolezen pri pernatih živalih. To je bolezen, ki jo povzroča virus influence oziroma gripe. Pri ptičih se je ta bolezen pojavila že pred sto leti, pred leti so jo zaznali celo v Italiji in na Nizozemskem.
Visoko kužen soj virusa ptičje gripe je povzročil izbruh bolezni v azijskih državah, v zadnjem obdobju pa tudi v Rusiji, Romuniji in Turčiji. Bolezen je torej povezana z živalmi, zato
farmah lahko pripelje do tega, da se okužijo ljudje, ki so v tesnem stiku z izločki obolelih ptic, saj se gripa prenaša kapljično. Prav tesni stiki so povzročili, da so ljudje zboleli za ptičjo gripo. Od okoli dvesto obolelih po vsem svetu jih je šestdeset že umrlo. Poudariti pa moramo, da se bolezen s teh bolnikov ni prenesla na druge ljudi. Okužba z živali na človeka je torej mogoča samo s tesnim stikom z obolelo živaljo, zato je uživanje perutninskega mesa, ki je prekuhano oziroma kako drugače toplotno ob-
Informacije za katerimi stojimo!
wa»g»ii
www.rts-tv.com
je njeno obvladovanje najprej stvar veterinarskih služb. Prehud strah je odveč, saj ptičjo gripo povzroča takšen podtip virusa influence, s katerim se človek zelo težko okuži. Previdnost pa vseeno ni odveč; ključnega pomena je zajezitev bolezni pri pticah.
Virus gripe se gensko spreminja
Vzroki za zaskrbljenost torej niso v nalezljivosti ptičje gripe; zdravstvene službe so na bolezen zelo pozorne zato, ker se virus lahko gensko spremeni tako, da bi se bolezen prenašala s človeka na človeka. Virus gripe namreč zlahka mutira, kar se je v preteklosti že potrdilo. Rezervoar virusov pri živalih, še pose-
bej pri pticah, je vedno predstavljal nevarnost in povzročil pandemijo tudi pri ljudeh. Množičen pogin ptic zaradi ptičje gripe je torej opozorilo za zdravstvene službe. "Bojimo se, da bi virus ptičje gripe v nekem trenutku pridobil take genetske lastnosti, da bi se začel pre-
našati med ljudmi. Ker bi s spremembo genetskih lastnosti nastal povsem nov virus gripe, bi pomenilo, da ljudje nanj ne bi bili odporni. Če bi se to zgodilo, bi v resnici prišlo do pandemije gripe," pravi dr. Alenka Kraigher, predstojnica Centra za nalezljive bolezni na Inštitutu RS za varovanje zdravja.
Proti novi gripi bi bili neodporni
Viruse gripe, ki povzročajo bolezen pri ljudeh, sicer že poznamo, vendar so nanje nekateri deli prebivalstva odporni, predvsem ker tudi pri nas redno poteka cepljenje proti gripi. Vsako leto v jesensko-zimskem času, to je od novembra do aprila, se na severni polobli pojavi gripa, kroži nekaj časa med ljudmi in potem zamre. S cepivom se je torej mogoče zavarovati za prihajajočo sezono. Če pa bi virus dobil popolnoma nove lastnosti, bi ga bilo treba najprej raziskati, preden bi odkrili cepivo zanj. Ker pa tega virusa še ni, bi spremljanje kroženja gripe lahko pomagalo hitreje odkriti primere morebitnega novega virusa in njegovih lastnosti. Tako bi lahko proti gripi pripravili ustrezno cepivo, ki je edina prava obramba pred pandemijo.
radi pojava ptičje gripe niso potrebne omejitve vpotovanjih, vendar pa morajo potniki, še posebej če potujejo v azijske države in druge kraje, od koder poročajo o ptičji gripi, upoštevati navodila veterinarskih služb. Navodila za popotnike je Veterinarska služba Slovenije že posredovala turističnim agencijam. V njih so priporočila, naj potniki sledijo poročilom in se na poti - zlasti v deželah, kjer se je že pojavila ta bolezen pri pticah - ne zadržujejo v bližini farm in naj ne hodijo na tržnice, kjer prodajajo žive živali, kar je v azijskem svetu še vedno ustaljena praksa. Pomiki naj še posebej skrbijo za higieno in si skrbno umivajo roke, če bi se znašli v bližini oku-
	/ ж#ч 1	Primarijka dr. Alenka Kraigher z Inštituta RS za varovanje zdravja r'.V'- ■■
	ммвмг ft J	
џ:	швШШИш! imffip ™ шМР*^ ;ЈиШГ	
-C - ; C		
Ш '0		
i C ГА.		
ženih ptic. "Potovanj ne odsvetujemo, svetujemo pa previdnostne ukrepe. Eden takih je, naj pomiki ne prinašajo domov kakršnih živali iz držav, kjer se je ptičja gripa že pojavila," svetuje dr. Alenka Kraigher. Ta čas je tudi za rejce perutnine najpomembneje, da upoštevajo navodila veterinarske službe glede higienskih razmer, saj se je prav pomanjkljiva higiena na perutninskih farmah v državah, kjer je ptičja gripa izbruhnila, izkazala kot ključni dejavnik za množično obole-vanje ptic. Prav zato je zdaj najpomembnejša zaščita zaposlenih na perutninskih farmah oziroma v okolju, kjer bi se lahko pojavila ptičja gripa.
Slovenija bo pripravila zaloge protivirusnih zdravil
Zdravilo tamiflu, po katerem se je v zadnjih dneh povpraševanje povečalo, seje pri zdravljenju običajne gripe že uporabljalo. Treba pa ga je jemati le takrat, ko se gripa pojavi. Protivirusnih zdravil je na trgu precej. Nekatera so pri lajšanju simptomov gripe bolj učinkovita, nekatera manj,
nekatera pa bolezen ob pravočasnem jemanju celo preprečijo. Takšna zdravila so uporabljali tudi tam, kjer so se pojavili bolniki s ptičjo gripo, vendar izsledkov, kako učinkovita so bila ta zdravila proti ptičji gripi, še ni dovolj. "Glede na to, da cepiva, če bi se pojavil nov virus, zagotovo še ne bi bilo, bi bilo to zdravilo najverjetneje primerno za zdravljenje obolelih," pravi dr. Kraigherjeva.
Jemanje zdravil proti gripi vsepov-prek ni smiselno. "Zdravilo tamiflu je dosegljivo samo na recept, zato bi si želela, da bi obstajala natančna navodila, v kakšnih primerih je zdravilo smiselno predpisati, saj naj bi se zdravilo jemalo zelo racionalno, da virus gripe ne bi pridobil odpornosti nanj in bi se ohranila učinkovitost zdravila," pravi dr. Kraigherjeva. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, naj se recepti za zdravilo proti gripi izdajajo skrajno racionalno, da bi se ohranila njegova učinkovitost in da bi ga bilo dovolj na voljo, če bi v resnici izbruhnila pandemija gripe. Nakup zalog zdravila tamiflu in podobnih zdravil zato spada k načrtu pripravljenosti držav, če bi virus ptičje gripe v resnici spremenil genetske lastnosti. Slovenija bo priskrbela zalogo protivirusnih zdravil, ki bo zadoščala za 25 odstotkov prebivalstva. Načrt pripravljenosti na večje število obolelih, njihovo morebitno bolnišnično oskrbo in zdravljenje je izdelan in ga država sproti dopolnjuje in usklajuje z drugimi državami Evropske unije in prilagaja novim spoznanjem.
Razloga za paniko in prevelik strah pred pandemijo gripe torej ni, saj so vse pristojne službe budne in pripravljene na ukrepanje. Najpomembnejše pa je seveda delovanje veterinarskih služb, ki se trudijo zajeziti širjenje bolezni med pticami oziroma uničiti vsa žarišča bolezni. Če bodo veterinarske službe uspešne in če bodo ljudje njihova navodila dosledno upoštevali, bo to zelo zmanjšalo možnost za nastanek pandemskega seva virusa gripe, ki bi ogrozil ljudi.
Lucija Horvat
Kakšno bo vreme čez 6 dni?
Vremenska napoved za 6 dni vnaprej!
Prva slovenska televizija s šestdnevno vremensko napovedjo.
Ж Л Љ
ponedeljek	torek	sreda
četrtek	petek	sobota
Info TV je slovenska televizija, ki celodnevno predvaja poročila vsakih 15 minut. V naših informativnih oddajah lahko spremljate tako dogajanje doma kot po svetu. Info TV lahko sprejemate samo preko kabelskih sistemov. Program je popolnoma brezplačen. Za več informacij pokličite vašega kabelskega operaterja.
Vremenska napoved za 6 dni je na sporedu v novicah, ki so 15 minut do in 15 minut čez vsako polno uro. Vremensko napoved "6 dni" najdete tudi na Mobifelovem mobilnem portalu Planet {Info/Vreme).
Naročnik oglasa Info TV, d.o.o.. Novo mesto
Pavčkovi darovi
Založba Mladinska knjiga
Nova pesniška zbirka Darovi slovenskega klasika Toneta Pavčka nam govori, da so darovi na večer življenja redki in stišani, daje prostor prebivanja zožen, hkrati pa je človek paradoksalno zazrt v neumljivo in širši prostor bivanja samega. Tako zbira-
jo Darovi&e neizrečene besede in razsute drobce svetlobe, kijih naš veliki pesnik želi deliti z znanimi in neznanimi pa tudi s prostorom oljk, trt, kamnov in burje Slovenske Istre. Kot da bi hotel v "šelestju časa in staro-žitju kašč in kamer prednikov iskati pravi zven", kakor sam zapiše.
Kjer ptice oneme
Mohorjeva družba Celovec
Kjer ptice oneme je drugi roman koroškega pisatelja Rudija Mlinarja (prvi je Ciril iz Sentanela). Junak romana je šolar Luka, ki se s svojo družino preseli v nov kraj, kjer se mora najprej vživeti v nove razmere. Nato se začne njegova rast v vednosti in razumevanju stvari med dedom, ki je nekakšen ljudski modrec, in vrstniki, ki se veselijo vsake nove avanture. Eno med njimi jim ponudi bližnji gozd, kjer se skriva množično grobišče, kjer so partizani po vojni umorili večjo skupino ljudi, ki so jih pred tem ugrabili čez mejo, v Avstriji (na območju Pliberka). Avtor torej gradi roman na resničnih dogodkih (grobišče je pri Lešah nad
Prevaljami). Roman je pretresljivo človeško pričevanje, ki utegne predvsem mlajšim ljudem odpreti prizanesljiv in razumevajoč pogled v globine in prepade človeške duše ter jim pomagati pri zorenju lastne osebnosti.
Kultura in vojna
Slovenska matica
V zborniku Slovenska kultura v vojnem času je objavljenih 17 prispevkov: Duh časa (Drago Jančar), Usodne odločitve slovenskih politikov in intelektualcev (Igor Grdina), Velika vojna buklarija (Alenka Pu-har), Slovenske kulturne ustanove (AlešGabrič), Univerza in znanstvene ustanove (Peter Vodopivec), Kulturno prosvetna dejavnost Cerkve na Slovenskem (France M. Dolinar), Slovenska gledališka omika 1941— 1945 (Mirko Mahnič), Ideološki boj med inteligenco (Boris Mlakar),
SLOVENSKA KULTURA
V VOJNEM ČASU
HMmiiHMniwiiMHM
Vprašanje sredine med drugo svetovno vojno (Jera Vodušek Starič), Kultura kot politična propaganda: zborniki 1942,1944,1945(Ervin Dolenc), Osvobodilna fronta in slovenski izobraženci (Bojan Godeša), Pripovedništvo in njegov kontekst (Marjan Dolgan), "Med dvema rokama": poezija v vojnem času (Andrej Inkret), Slovenska likovna umetnost in druga svetovna vojna (Mil-čekKomelj), Vmesni čas (slovenske glasbene konotacije 1941—1945) (Borut Loparnik), Kultura, ustvarjalci, izobraženci na Štajerskem (Bruno Hartman), Totalitarizem ali demokracija — opredeljevanja mariborskih intelektualcev pred aprilskim zlomom 1941 (Simon Stern).
Vodnik po naravi
Tehniška založba Slovenije
Vodnik po naravni geograßji s prepletanjem besedila, barvnih fotografij in risb prikazuje kopna in vodna območja Zemlje. Razlaga premikanje litosferskih plošč in nastajanje celin, sledi opis nastajanja kamnin in kristalov, delovanja ognjenikov in prikaz klimatologije. Razlaga vedo o modernem napovedovanju vremena, prikazuje življenje v oceanih in povzema naravno nastajanje pojavov na Zemlji, kot so gorovja, reke, ledeniki, puščave in tropski deževni gozd. Prikazan je vpliv človeka na Zemlji in kratka zgodovina izdelovanja zemljevidov. Vsebuje tudi poglavja o rastlinstvu, živalstvu in kraškem svetu Slovenije. Stotine barvnih fotografij in risb uvrščajo vodnik med privlačne priročnike.
Resnica in estetika
Založba Literatura
Knjiga Resnica in estetska resnica je izšla leta 1979. Avtorica Käte Hamburger (1896—1992; leta 1924 je doktorirala iz filozofije, v tridesetih letih je emigrirala na Švedsko, v Nemčijo se je vrnila leta 1956, od leta 1959 je kot profesorica za splošno literarno vedo poučevala na univerzi v Stutgartu) v njej dokazuje nezdružljivost fenomenov resnica in umetnost, ki je po njenem mnenju posledica tega, da je resnica kategorija dejanskosti, umetnost pa ne-de-janskosti. Delo je pomembno predvsem zato, ker zagovarja avtonomijo umetnosti; hkrati zahteva takšne kriterije vrednotenja, ki bodo ustrezali posebnostim njene narave.
Žepni pravopis
Založba Jutro
Priročnik Žepni pravopis za
vsakdanjo rabo avtorja Jožeta Ska-ze je razdeljen na dva dela: v prvem so pregledno prikazana pravopisna pravila, ponazorjena z ustreznimi zgledi. Tu dobimo informacije o pravopisu, začetnici, imenih, loči-lih, premem govoru, ločilih pri citiranju, pisanju skupaj oziroma narazen, krajšavah in deljenju besed. Drugi del Slogovni in pravopisni zgledi obsega izbor besed tujega izvora s spremljajočo slovensko različico, zapis podomačenih besed in manj znanih "besednih parov" s pojasnili in zgledi, krajšave (pogoste okrajšave besed, besednih zvez in kratice) ter izbor pogostih napak z nasvetom, kako se izraziti bolje.
60 let Cicibana
Založba Mladinska knjiga
Po zgledu uspešne antologije Zlata Čebelica prinaša knjiga Vse najboljše, Ciciban! pretehtan in bogato ilustriran izbor več kot stotih najboljših literarnih besedil, ki so v šestdesetih letih izšla v Cicibanu, otroški reviji z najdaljšo tradicijo. Izbor vključuje različne žanre in večino pomembnejših slovenskih pisateljev in ilustratorjev tega obdobja. Tako je nastala knjiga, ki vabi otroke in odrasle na čudovito in razbur-
ljivo potovanje skozi čas, ki budi spomine in odpira vrata v nove domišljijske svetove. V šest desetletij Cicibana nas popeljejo štirje uvodni nagovori. Prvega prispeva ena od pobudnikov nastanka revije Kristina Brenk, dva nekdnja glavna urednika Božo Kos in Nataša Bucik, zadnjega pa sedanja urednica Slavica Remškar.
NOVA NADALJEVANJA KOMEDIJE Z MATJAŽEM JAVŠNIKOM
NA VAŠEM RADIU -102.4 in 103.7 CENTER
POSTAJA
I02.4J03.7I
WWW.RADIOCENTER.SI
л Dnevnik TV Primorka
od ponedeljka do petka ob 20.00
aktualne novice s Primorske
Kurilno olje je lahko cenejše!
ttMJNO
RAVNO PRAV
Skupaj s podjetji Viessmann, Seitron in Klima Petek vam ponujamo udobje toplote in prijetnega hladu skozi vse leto. Z nakupom njihovih izdelkov si zagotovite popuste ob nakupu kurilnega olja. Več informacij na www.petrol.si.
KURILNO OLJE EVROPSKE KAKOVOSTI
080 22 66
Legendarni zamaskirani borec za pravico Zorro in njegova boljša polovica bosta spet prijela za meča in s pomočjo svojih sabljaških veščin in drugih akcijskih trikov ustavila zlobneže, ki ogrožajo svet in njunega sina.
V novi akcijski pustolovščini Legenda o Zorru se vihravi zamaskirani junak poda na najnevarnejšo nalogo v svojem življenju. Legenda o Zorru se odvija več let po koncu prejšnje pustolovščine. Alejandro, tudi tokrat ga igra Antonio Banderas, in Elena (Catherine Zeta-Jones) sta po-
—
rečena in imata desedetnega sina Jo-aquina (Adrian Alonso). Čeprav Alejandro še vedno nosi Zorrovo masko in varuje revne in zatirane prebivalce kalifornijskega teritorija pred pohlepnimi zemljiškimi posestniki, je razpet med izpolnjevanje dolžnosti in željo po bolj normalnem življenju. Zdaj se mora znova neposredno soočiti s tem konfliktom, ko načrte, da bi Kalifornija postala 31. država, spodkoplje podla zarota več uglednih posestnikov in poslovnežev. V svojem požrtvovalnem poskusu spodnesti njihove načrte se Zorro znajde v krizi, ki ogrozi njegovo življenje in varnost njegove družine.
The Legend of Zorro i
Režija:	Martin Campbell
Scenarij:	Alex Kurtzman, Roberto Orci, Ted Elliott
Produkcija:	Walter F. Parkes, Laurie MacDonald, Lloyd Phillips
Igrajo:	Antonio Banderas, Catherine Zeta-Jones,
Rufus Sewell, Nick Chinlund, Adrian Alonso
Premiera:	27. 10. 2005
Distribucija:	Continental Film
Zgodba o Zorru
"Ta nova pustolovščina nas popelje globlje v zgodbo o Zorru, pravem junaku v krasni ameriški tradiciji, o moškem, ki se je pripravljen spopasti z zatiralcem, čeprav mora pri tem veliko tvegati," pravi režiser Campbell. Zorro svoj uspeh
delno dolguje izvrstnima igralcema Antoniu Banderasu in Catherine Zeta-Jones. Producent Walter F. Parkes se spominja: "Na platnu se je med njima zgodilo nekaj eksplozivnega." Eksplozija je po svetu zaslužila 250 milijonov dolarjev. O novem filmu pa Zeta-Jonesova pravi:
Zvok grmeijija
Prazgodovinski safari in lov na dinozavre s pomočjo časovnega potovanja je najboljši način zabave v bližnji prihodnosti, toda nekega dne po pomoti ubiti metulj sproži verižno reakcijo neljubih dogodkov, ki vodijo k uničenju človeštva.
V bližnji prihodnosti bo postalo potovanje vpreteklost vznemirljiva in nepredvidljiva resničnost Bogati pustolovci bodo za velike denarje svoj skriti ubijalski nagon lahko prebudili spovratki vprazgodovino. Lahko bodo lovili žive dinozavre! Veljajo tri ključna pravila: ne spreminjaj preteklosti, ne puščaj v preteklosti, in kar je
najpomembnejše, ne prinašaj iz preteklosti. Že najmanjša sprememba bi lahko evolucijo povsem iztirila.
Zvok grmenja, ustvarjen po knjižni predlogi nagrajenega pisatelja Ra-ya Bradburyja, se začne leta 2055 v Chicagu, kjer ugledna potovalna agencija Time Safari Inc. na donosnem trgu potovanja v preteklost po-
nuja ekskluziven lov na dinozavre. To je najbolj vroča vozovnica v mestu, dokler se ne zgodi nepredvidljivo. Nekdo prekrši pravila. In evolucija ubere drugačno pot. Spremembe se kar vrstijo. Najprej doletijo ozračje, nato se pojavijo nižje oblike življenja, vpliv pa se hitro širi po prehranjevalni verigi navzgor. V 24 urah se začetna radovednost ljudi sprevrže v neizmerno paniko. Na tisoče rib naplavi na obrežje Michiganskega jezera, pošastno se razširi rastlinski svet, kot bi spet
na kratko
zavladal nekakšnemu starodavnemu tropskemu ozemlju. Korenine preraščajo ceste, prevračajo avtomobile, požirajo stavbe. Tu so žuželke, bliskoviti požrešni organizmi, podobni ogromnim ščurkom in kobilicam, ki preplavijo vsako oviro. Nenadoma se pojavijo plenilci, neverjetno inteligentni plazilci z izrednimi refleksi, ki divje teptajo vse bolj sovražno in grozljivo pokrajino. Le dva človeka slutita, kaj se dogaja. Dr. Travis Ryer (Edward Burns), ki vodi odprave v preteklost, in dr. Sonia Rand (Catherine McCor-
mack), ki je odprave omogočila z razvojem potrebne tehnologije. Vodja agencije Charles Hatton (sir Ben Kingsley) sicer še nezanesljiv časovni stroj ukrade in ga uporablja kljub opozorilom. Zle slutnje se uresničijo. Nekoč je bil to naš svet. Zdaj mu vladajo oni Nevarnost preži z vseh strani, zmanjkuje časa. Ryer in Randova se morata vrniti in popraviti usodno napako, da bi rešila sebe in človeštvo pred izumrtjem. Toda ob vsakem novem valu sprememb se svet podira dalje.
hA Sound Of Thunder
Režija: Peter Hyams
Scenarij: Thomas Dean Donnelly, Joshua Oppenheimer Produkcija: Moshe Diamant, Howard L. Baldwin, Karen Baldwin Igrajo:	Edward Burns, Ben Kingsley,
Catherine McCormack Premiera: 27. 10. 2005 Distribucija: Cinemania group
Britanski igralec Daniel Craig, 37, bo kot novi James Bond igral v naslednjem filmu o agentu 007, Casinö Royale. Craig, prvi plavolasi agent 007, bo šesti igralec v vlogi Jamesa Bonda. Nasledil bo Pierca Bros-nana. Film naj bi začeli snemati jeseni 2006.
Antonio Banderas je pokleknil, pobožal svojo hollywoodsko zvezdo, vstal in se ganjen spominjal vseh dogodkov, ki so pripeljali do tega, da je na Pločniku slavnih, v samem središču ameriške filmske industrije, tudi on dobil svojo zvezdo. "V veliko čast mi je bilo, ko sem pred 16 leti prišel v to državo brez prebite pare v žepu," je ob dogodku dejal igralec španskih korenin. Glavni igralec v filmih Desperado in Legenda o Zorru je kariero začel v filmih španskega režiserja Pedra Almodövarja Ženske na robu živčnega zloma in Matador. Banderas je 2294. posameznik s svojo zvezdo na hollywoodskem Pločniku slavnih.
Clint Eastwood bo strahotni pekel na Iwu Jimi ovekovečil kar v dveh filmih. Poleg leta 2004 napovedane drame Flags of our Fathers dobitnik oskarja načrtuje še film Lamps Before the Wind, v katerem namerava popisati dogodke iz japonskega zornega kota. Oba projekta bosta obravnavala krvavi pekel na japonskem otoku Iwo Jima pozimi leta 1945, v katerem je umrlo več desettisoč ameriških in japonskih vojakov. Oba Eastwoodova filma bosta hkrati v kinih jeseni prihodnje leto. Scenarist filma Punčka za milijon dolarjev Paul Haggis piše scenarij za Flags of Our Fathers. Njegova pomočnica Iris Jamašita, ki mu je pomagala pri raziskavah, bo napisala scenarij za drugega od omenjenih dveh filmov. Eastwo-oda bo v vlogi producenta podprl Steven Spielberg. Filmarja sta leta 1995 sodelovala pri ljubezenskem filmu Najini mostovi.
Britanski filmski režiser Mike Newell, ki je posnel film Harry Potter: ognjeni kelih, namerava na filmsko platno prenesti epski ljubezenski roman Ljubezen v času kolere. Nobelov nagrajenec za literaturo Gabriel Garda Marquez je soglasje za snemanje filma po svojem romanu dal šele po dolgoletnem prigovarjanju. Zgodba pripoveduje o lepotici Fermini in mladem Florentinu, ki morata na izpolnitev svoje ljubezni čakati več kot 50 let Dobitnik oskaija Ronald Harwood (Pianist) piše scenarij, film bodo začeli snemati predvidoma spomladi, in sicer v Južni ali Srednji Ameriki.
QV\
ELEKTROPROM
ELEKTROPROM d.o.o.
1412 KISOVEC tel.: 03 56 17 110
fax: 03 S6 71 488
www.clcktroprom.si
♦	projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve
♦	bar sedmica
♦	lokalna televizija ETV
« trgovina EVJ Center 4 elektroinstalacije
♦	centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije
♦	kabelsko komunikacijski sistemi
♦	grafitne ščetke
♦	tiskana vezja
♦	delovni stroji in nizke gradnje
Radio rka
106.6 MHz
"Obravnava veliko tem, družinsko ljubezen, romantiko, poln je humorja. Na to potovanje se ne bi podali, če ne bi resnično verjeli, da lahko posnamemo boljši in čarobnejši film. Mislim, da smo tokrat presegli sami sebe. V filmu je ogromno akcije,
vendar ni groznega nasilja. Predvsem temelji na čudoviti umetnosti mečevanja. Boji so neverjetni, krasno načrtovani in izvedeni." Po Ban-derasovem mnenju bo film občinstvu všeč iz več razlogov: "Za ta film smo se veliko preznojili in včasih celo krvaveli, vendar menim, da bo ljudem všeč. Ne nazadnje te popelje nazaj v čas, ko je Hollywood redno prikazoval take like in snemal take filme." Campbell končuje: "Legenda o Zorru je resnično romantična akcijska pustolovščina z izvrstnimi akcijskimi sekvencami, krasnim humorjem, toplino in zares dobro zgodbo."	Monika Maljevič
petek,
28.10.2005
Slovenija 1	
	
6.20	TEDENSKI IZBOR
6.20	KULTURA
6.30	ODMEVI
7.00	POROČILA (VPS 07.00)
7.05	DOBRO JUTRO
8.00	POROČILA
8.05	DOBRO JUTRO
9.00	POROČILA (VPS 09.00)
9.05	TEDENSKI IZBOR
9.05	KOVANEC V ZRAKU,
	KRATKI IGRANI FILM EBU
9.20	NA LINIJI, ODDAJA ZAMUDE
10.05	MODRO
10.35	Z VAMI
11.25	ZGANJANJE BIZONOV,
	FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA
12.15	OSMI DAN
13.00	POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00)
13.15	TARČA, PONOVITEV
15.00	POROČILA, PROMET (VPS 15.00)
15.05	MOSTOVI-HIDAK (VPS 15.05)
15.40	PALČEK DAVID, RISANA NANIZANKA,
	4/25 (VPS 15.40)
16.05	IZ POPOTNE TORBE: SVEČA (VPS 16.05)
16.25	SLOVENSKI VODNI KROG: TEMENICA
	(VPS 16.20)
17.00	NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME
	(VPS 17.00)
17.35	NEZNANI SVET, NEMŠKA DOKUMENTARNA
	SERIJA, 2/4 (VPS 17.30)
18.30	ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.30)
18,40	LUKA IN LUČKA, RISANKA (VPS 18.40)
18.45	CELESTIN, RISANKA
18.55	VREME (VPS 18.55)
19.00	DNEVNIK
19.35	VREME, MAGNET, ŠPORT
20.00	PROSLAVA OB DNEVU REFORMACIJE,
	PRENOS IZ CANKARJEVEGA DOMA (VPS 20.00)
21.00	SLAČENJE, NOVOZELANDSKA NADALJEVANKA,
	18/20 ^
22.00	ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00)
22.50	POLNOČNI KLUB (VPS 22.50)
0.05	TURISTIKA, PONOVITEV
0.25	DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON.
1.20	ZDAJ!, ODDA|A ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, PON.
1.45	DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.45)
2.10	INFOKANAL
	
Slovenija 2	
	
6.30	INFOKANAL
8.30	TV PRODAIA
9.00	ZABAVNI INFOKANAL
10.00	TV PRODAIA
10.30	OTROŠKI INFOKANAL
11.35	GLASNIK, ODDAIA TV MARIBOR (VPS 11.40)
12.05	TEDENSKI IZBOR
12.05	OBZORJA DUHA
12.35	DUHOVNI UTRIP
12.55	ŠTIRI MORSKE DEKUCE, NEMŠKI FILM (VPS 13.00)
14.20	JASNO IN GLASNO: PORNOGRAFIJA IN MLADI,
	KONTAKTNA ODDAJA
15.10	ŠPORT ŠPAS, ODDAJA 0 ŠPORTU
15.50	NIKOLI OB DESETIH: ANIKA HORVAT, PON.
16.50	ZDAJ!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE
	(VPS 16.50)
17.20	MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV
17.50	DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA
	(VPS 17.50)
18.55	V ŠTIRIDESETIH, ANGLEŠKA LITERARNA
	NADALJEVANKA, 2/6, PONOVITEV (VPS 19.00)
20.00	STOPNIŠČE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA
	SERIJA 2/8 (VPS 20.00)
20.50	SLOVENSKI MAGAZIN (VPS 20.55)
21.15	CITY FOLK,
	LJUDJE EVROPSKIH MEST: LIZBONA (VPS 21.20)
21.45	SOUTH PARK, AMERIŠKA RISANA HUMORIST1ČNA
	NANIZANKA, 13/14 (VPS 21.50) ^
22.10	HEROJ, HONGKONGŠKO-KITAJSKI FILM
	(VPS 22.20) W
23.45	ZGUBE, AMERIŠKI FILM, PON. (VPS 23.55)
1.15	INFOKANAL
	
Kanal A Д	
	
8.30	TV prodaja
8.35	Izganjalka vampirjev, 7. sezona, ponovitev
	zadnjega dela ameriike nanizanke
9.25	VIP, 2. sezona, ponovitev 17. dela am. nan.
10.15	E+, ponovitev
12.05	TV prodaja
12.35	Midve z mamo, 3. sezona, 1. del ameriške nan.
13.25	Mladi in nemirni, 5. sezona, 4. del am.nad.
14.15	Vsi moji otroci, 2. sezona, 159. del am.nad.
15.05	TV prodaja
15.35	VIP, 2. sezona, 18. del ameriške nanizanke
16.30	Moja super sestra, 2. sezona, 12. del ameriške
	humoristićne nanizanke
17.00	Raymonda imajo vsi radi, 5. sezona, 18. del
	ameriške humoristične nanizanke
17.30	Dva moža in pol, 1. sezona, 2. del ameriške
	humoristične nanizanke
18.00	E+
18.10	E+BAR
18.50	E+ Prepovedan položaj
19.10	E+ Večerja z zvezdo
19.45	E+ Metalurgija
20.00	Komedija: Policijska akademija 6, ameriški film
21.35	Žene nogometašev, 4. sezona, 4. del angleške
	nadaljevanke
22.35	Moške zadeve, 5. sezona, 9. del ameriške nan. ^
23.30	Ruby Wax, pogovorna oddaja
0.10	E+, ponovitev
	
Pop TV KP	
	
6.50	24UR, ponovitev
7.50	Materina pot, ponovitev 52. dela mehiške nad.
8.45	Proti vetru, ponovitev 49. dela mehiške nad.
9.35	TV prodaja
10.05	Vila Marija, ponovitev 43. dela hrvaške nad.
11.00	Prerojena ljubezen, pon. 31. dela venezuelske nad.
11.55	Trenja, ponovitev
13.40	TV prodaja
14.10	Ricki Lake, pogovorna oddaja
15.00	Prerojena ljubezen, 32. del venezuelske nad.
16.00	Vila Marija, 44. del hrvaške nadaljevanke
17.00	Proti vetru, 50. del mehiške nadaljevanke
17.55	24UR - vreme
18.00	Materina pot, 53. del mehiške nadaljevanke
19.00	24UR
20.00	Vzemi ali pusti
20.40	BAR
21.10	Akcija: Za sovražnikovo črto, ameriški film ^
23.00	Teksaški mož postave, 7. sezona, 8. del
	ameriške nanizanke
23.55	Častnik in gentleman, ameriški film
2.05	24UR, ponovitev
3.05	Nočna panorama
	
Prva tv аШгаи	
	
06.15	The Best Off
0630	TV prodaja
07.00	Mali mečevalci, risana serija
07.25	Mala šola
07.40	Spomin
08.00	TV prodaja
08.30	Tri v vrsto
08.45	Spomin
09.00	Mali mečevalci, risana serija
09.25	TV prodaja
10.00	Prva prebere prva
10.05	TV prodaja
10.25	Čarovnije, III/9. del italijanske serije
11.25	Adijo pamet, kontaktna oddaja
12.20	TV prodaja
12.30	Mala šola
12.40	TV prodaja
13.25	Alo, alo, 32. del angleške serije
13.55	Črni gad, 22. del angleške serije
14.25	Vikarka iz Dibleya, 3. del angleške serije
14.55	Gospod Bean, 32. del angleške serije
15.25	Skozi ključavnico
16.25	TV prodaja
17.00	Mali mečevalci, risana serija
1725	Sto izložb, sto strasti, 548. del italijanske
	telenovele
17.55	Čarovnije, III/10. del italijanske serije
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
19.55	Plemeniti komentar
20.00	Ali C, 3. del angleške serije
2030	Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja
21.00	Resnične zgodbe - v iskanju pravice, am. serija
22.00	Okrožje Columbia, III/4. del ameriške nanizanke
23.00	Marlenna, pogovorna oddaja
00.00	Ali G, 3. del angleške serije
00.30	Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja
01.00	Resnične zgodbe - v iskanju pravice, am. serija
02.00	Okrožje Columbia, 111/4. del ameriške nanizanke
03.00	Marlenna, pogovorna oddaja
	
TevePika Ш+l	
	
08.00	Tv prodaja
08.30	Nonina kuhinja za otroke in odrastle, pon
9.00	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja,
	pon
09.30	V harmoniji z naravo, pon
10.00	ŠKL, pon
11.00	Aruna, dr. alternativne medicine, 4 del, pon
11.30	Proti soncu, pon
12.15	V družbi z O, pon
12.30	Glasbeni mozaik
16.00 i 16.30	Ekošolarji in jezikovno izobraževanje, pon Živeti zdravo, pon
1/.00	Sijaj, pon
1730 18.00	Do zdravja tudi tako, gost: Biospekter, pon Do zdravja tudi tako, zdravimo telo in dom - Feng
18.30	Planina Pretovč na Tolminskem
19.00 20.00 21.00	Činčove ideje, pon Moč podjetniške inovativnosti, prvič Avantura z Ano in Taijiem, prvič
21.30 22.30 23.00	24 UR, informativna oddaja Štiri tačke, oddaja o hišnih ljublencih, pon Trenja, POP TV
00.30	Tv prodaja
01.00	Glasbeni mozaik
sobota,
29.10.2005
Slovenija 1_Д
6.20 TEDENSKI IZBOR
6.20 KULTURA
6.30 ODMEVI
7.00 ZGODBE IZ ŠKOL|KE
7.35 ALI ME POZNAŠ: |AZ SEM ROGOZ
7.45 IZ POPOTNE TORBE: SVEČA
8.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ
8.55 KINO KEKEC: LETEČA UČILNICA, NEMŠKI FILM,
PONOVITEV (VPS 07.50) 10.45 POLNOČNI KLUB, PONOVITEV 12.00 TEDNIK, PONOVITEV 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.20 TEDENSKI IZBOR 13.20 SLOVENSKI VODNI KROG: TEMENICA 13.50 TURISTIKA
14.10 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV
(VPS 13.35) 14.35 DOKTOR MARTIN,
ANGLEŠKA NADALIEVANKA, 3/6, PONOVITEV 15.25 PRIDIH DVOMA, NEMŠKI FILM (VPS 15.00) 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) 17.15 OZARE (VPS 17.15) 17.25 SOŽITJA, SVETOVALNA ODDAJA TV MARIBOR (VPS 17.25)
18.40 PRIHAJA NODI, RISANKA (VPS 18.40)
18.55 VREME (VPS 18.55)
19.00 DNEVNIK
19.25 UTRIP
19.40 VREME
19.45 ŠPORT
20.00 VEDRANA GRISOGONO NEMEŠ: BLISK, TV NADALJEVANKA - 6. DEL: ŠE|K, 6/15 20.30 HRI BAR (VPS 21.30) 21.30 PODELITEV JEŽKOVE NAGRADE,
POSNETEK IZ SNG MARIBOR (VPS 20.00) 22.30 PRVI IN DRUGI (VPS 22.30) 22.55 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.S5) 23.30 IZBRANEC, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 2/12 (VPS 23.30)
0.25 ČUDEŽNI DEČKI, AMERIŠKI FILM (VPS 00.25) 2.10 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, PONOVITEV 2.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.50) 3.15 INFOKANAL
Slovenija 2_
6.30 INFOKANAL 9.00 TV PRODAJA 9.30 INFOKANAL 11.15 TV PRODAJA 11.50 SKOZI ČAS 12.00 TEDENSKI IZBOR 12.05 CITY FOLK,
L|UD|E EVROPSKIH MEST: LIZBONA 1Z30 ZDAJ!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE 12.55 JUBILEJNI KONCERT ŠTAJERSKIH 7, 2. DEL 13.55 MARIBOR: SVETOVNI POKAL V GIMNASTIKI
TER ŠALAMUNOV MEMORIAL, J1I1S PRENOS (VPS 13.55) 17.05 100 LET SLOVENSKEGA FILMA:
O ČASIH, KOT SO BILI, TELEVIZIJSKI DOKUMENTARNI FILM, PONOVITEV 17.45 ANDREJ ROZMAN ROZA: GLOBOKO GRLO, TV PRIREDBA PREDSTAVE KUD FRANCE PREŠEREN (VPS 18.10) 18.35 JAZZ KONCERT: POSVEČENO STANU GETZU, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 18.35) 20.00 100 LET SLOVENSKEGA FILMA: MORANA, SLOVENSKI FILM, PONOVITEV (VPS 20.00) 21.35 V ŠTIRIDESETIH, ANGLEŠKA LITERARNA _NADALJEVANKA, 3/6 (VPS 21.40)_
22.30 NIKOLI OB DESETIH: LUNAPARK (VPS 22.35) 23.30 KONCERT: DAN D (VPS 23.35) 0.35 INFOKANAL
Kanal A_^
8.50	TV prodaja
9.20	Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 155. dela
	ameriške nadaljevanke
10.05	Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 156. dela
	ameriške nadaljevanke
10.55	Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 157. dela
	ameriške nadaljevanke
11.45	Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 158. dela
	ameriške nadaljevanke
12.35	Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 159. dela
	ameriške nadaljevanke
13.25	Goodyear liga, oddaja
13.50	Dannyjeve zvezde
14.50	Sreča, 1. sezona, 4. del angleške humoristične nan.
15.30	Umor, je napisala, 4. sezona, ameriška nan.
16.25	Ti nemogoči policisti, 10. del ameriške
	humoristične nanizanke
16.55	Goodyear liga, Union Olimpija: Crvena zvezda,
	prenos košarke
18.50	E+ Podalpska videolestvica
20.00	Družinski film: Farma balonov, ameriški film
£ffj	Las Vegas, 2. sezona, 5. del ameriške nanizanke
22.35	Predanost, ameriški film
0.20	Ekstra magazin, ponovitev ^
	
Pop TV PO»	
	
7.30	TV prodaja
8.00	Ringa-Raja:
8.00	Naš mali svet, sinhronizirana risana serija
8,10	Brata Koalček, sinhronizirana risana serija
8.30	Drobižki, sinhronizirana risana serija
8.40	Barbie motovilka, sinhronizirani risani film
10.00	Bučke, sinhronizirana risana serija
10.20	Art Attack, otroška zabavno-izobraževalna serija
10,50	Čarobna angleščina, otroška zabavno-
	izobraževalna serija
11.00	Harold in vijolična voščenka, sinhronizirana
	risana serija
11.30	šolska košarkarska liga
12.30	Diagnoza: umor, 8. sezona, 4. del ameriške nan
13.25	Naša sodnica, 3. sezona, 12. del ameriške nan.
14.20	Providence, 4. sezona, 4. del ameriške nan.
15.15	Krvoločni afriški krokodili, dokumentarni film
16.15	Pustolovščine v divjini, dokumentarna serija
17.15	24UR - vreme
17.20	Plesni koraki, ameriški film
19.00 |	24UR
20.00	Vzemi ali pusti
20.40	BAR, v živo
21.40	Sobotni filmski hit:
	Kaznilnica odrešitve, am. film
0.15	Alias, 3. sezona, 6. del ameriške nanizanke
1.10	Kralj tatov, ameriški film
3.00	24UR, ponovitev
4.00	Nočna panorama
	
Prva TV ОШИЕ	
	
07.30	Mali mečevalci, risana serija
08.20	TV prodaja
09.00	Digimoni, risana serija
09.25	TV prodaja
09.55	Digimoni, risana serija
10.20	TV prodaja
1030	Sto izložb, sto strasti, 544. del italijanske
	telenovele
11.15	Sto izložb, sto strasti, 545. del italijanske
	telenovele
11.40	Sto izložb, sto strasti, 546. del italijanske
	telenovele
12.05	Sto izložb, sto strasti, 547. del italijanske
	telenovele
12.30	Sto izložb, sto strasti, 548. del italijanske
	telenovele
12.55	TV prodaja
13.15	Ena na ena, ponovitev
14.05	Prestižno, ekskluzivno, ponovitev
14.40	Prvaki med silaki, reportaža
15.05	Adijo pamet, kontaktna oddaja
16.10;:	Lisice, 11. del srbske serije
17.05	Ljubezenske prevare, 22. del
17.50	Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja
18.35	Dobro je biti...,
	razvedrilna oddaja
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
20.00	Jay in tihi Bob vračata udarec, ameriška
	komedija 2001
22.00	Odkritje nebes, ameriška drama (2001) ^
00.10	Reporter X
00.40	jay in tihi Bob vračata udarec
02.40	Odkritje nebes, ameriška drama (2001)
04.50	Reporter X
Tev	„ П! 1. „ р|Г~			• •		11.35	Skozi ključavnico, ponovitev		19.00	DNEVNIK
	ePika Ш*		Slovenija L			12.40 13.10 13.40	Alo, alo, 32. del angleSke serije Črni gad, 21. del angleSke serije Vikarka iz Dibleya, 3. del angleSke serije Gospod Bean, 32. del angleSke serije Adijo pamet, kontaktna oddaja Paolo Borsellino, 3. del italijanske miniserije		19.35 20,00	VREME, MAGNET, ŠPORT DOKTOR MARTIN, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 4/6 (VPS 20.00)
										
09.10	Iv Prodaja		6.30	INFOKANAL		14.10			21.00	IZZIVI (VPS 21.00)
09.25	Četrtkove zgodbice, Miška, pon Zrela leta z Melanijo Šter, pon Proti soncu, pon Vodič po podjetništvu Moč podjetniške inovativnosti, pon		10.45	TV PRODAJA		14.40			21.25	PODOBA PODOBE (VPS 21.25)
09.30 10.00 10.45 11.00			11.20 11.20 12.20	TEDENSKI IZBOR HRIBAR 19. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH		15.20			22.00	POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00)
						16.10 17.00	Kako preživeti, 8. del ameriške serije lay in tihi 8ob vračata udarec, film		22.20	ŠOLSKA LETA TOMA BROWNA, ANGLEŠKI FILM (VPS 22.20)
				PEVSKIH ZBOROV ZAGORJE OB SAVI 2004,		19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja Čudaka pod krinko, ameriška komedija 2001 Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja		0.00	DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON.
12.00	uo zdravja tudi tako, gost: mospekter, pon		НШ	2.DEL (VPS 12.00)		20.00			0.55	PODOBA PODOBE, PONOVITEV
12.30	Glasbeni mozaik		12.45	MUDI VIRTUOZI:		21.40			1.20	DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.20)
16.00	Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva, pon		13.10	PIANISTKA ANJA GERMAN (VPS 12.25) SKOZI ČAS		22.35 23.05 00.05	Dobro je biti, razvedrilna oddaja Marienna, ponovitev Kraljevska družina, dokumentarna oddaja Čudaka pod krinko, ameriška komedija(2001) Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja Dobro je biti, razvedrilna oddaja		1.50	INFOKANAL
16.30	Do zdravja tudi tako,		13.20	TV PRODAJA						
17.00 17.30 18.00	rak - imunske terapije, pon Kulturne drobtinice, Figole fagole, pon ABCD, oddaja o avtomobilizmu, pon Z glavo na zabavo 1. del, prvič		13.55 17.05	MARIBOR: SVETOVNI POKAL V GIMNASTIKI TER ŠALAMUNOV MEMORIAL, PRENOS (VPS 13.55) MAGAZIN LIGE PRVAKOV V NOGOMETU IMP^ 17 301		01.00 02.40 03.35			Slovenija 2	
									6.30	INFOKANAL
18.30 19.00	Mali nogomet, Litija, prvič Jana, sladkorna bolezen, pon		17.35	l/.JUJ CIME - POKLIC: DRIBLER, DOKUMENTARNI FILM, PONOVITEV (VPS 17.40) NOGOMET • MAGAZIN LIGE SIMOBIL VODAFONE (VPS 18.30)		04.05 os.os	Marienna, ponovitev Kraljevska družina, dokumentarna oddaja		9.30 10.00	TV PRODAJA INFOKANAL
19.30 19.45	V družbi z Ö, pon Meščanska poroka v Kranju, pon		18.30			TpvpPika 1Ж*			12.20 12.55	TV PRODAJA TEDENSKI IZBOR
20.00	A to je to, poučno - zabavna oddaja z Rezo, prvič		19.00	SVETOVNO PRVENSTVO V RITMIČNI GIMNASTIKI:					12.55	Š - ŠPORTNA ODDAJA
									13.20	SLOVENSKI MAGAZIN
20.30	Jana, Algea za več zdravja, prvič			REVIJA, POSNETEK lž BAKUJA (VPS 19.00)		10.00	Spoznajte jo rastlino, pon		13.45	OPERNE ARIJE - BARITONIST SLAVKO SAVINŠEK
21.00	Nonina kuhinja za otroke in odrasle, prvič		20.00	DEŽELE SVETA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA		10.15	Četrtkove zgodbice, Miška, pon		13.45	IMPROMPTU,
21.30	24 UR, informativna oddaja			SERIJA, 5/13 (VPS 20.00)		10.30	Jana, NLP - zmorem več, pon			ODDAJA O UMETNOSTI GLASBE IN PLESA
22.30 23.00	Rojstvo prestolnice, 3 del, prvič Živeti zdravo, pon		20.50 m	POKVARJENA DEKLETA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 2/16 (VPS 20.55)		11.00	Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu		13.55	PLESI V EKSTAZI, ANGLEŠKA PLESNA DOKUMENTARNA ODDAJA
23.30	Ekstra Magazin		21,45	IMPROMPTU,		12.00	Planina Pretovč na Tolminskem, pon		14.55	DEŽELE SVETA,
00.30	Sijaj, pon			ODDAJA O UMETNOSTI GLASBE IN PLESA		12.30	Razgledovanja, potopisna reportaža, pon			FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 5/13
01.00	Tv Prodaja		21.45	OPERNE ARI|E-		13.00	V harmoniji z naravo, pon		15.50	TURISTIKA
01.30	Glasbeni mozaik			BARITONIST SLAVKO SAVINŠEK (VPS 21.50)		13.30	A to je to, poučno - zabavna oddaja z Rezo, pon		16.10	PODELITEV JEŽKOVE NAGRADE
зшш			21.55	PLESI V EKSTAZI, ANGLEŠKA PLESNA		14.00	Nonina kuhinja za otroke in odrasle, pon		17.25	PRINCESA MARIE,
l	iedelja.		22.55	DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 22.20) SVETOVNI POKAL V GIMNASTIKI		14.30 15.00 15.30	Do zdravja tudi tako, gost: Biospekter, pon Z glavo na zabavo 1. dei, pon Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva,		19.05	FRANCOSKA NADALJEVANKA, 1/2, PONOVITEV NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA
ШШШШШШШШВШШИШКШШШШШШШШШ				TER ŠALAMUNOV MEMORIAL,						NADALJEVANKA, 4/22, PON. (VPS 19.00)
	30.10.2005			POSNETEK 12 MARIBORA			pon		20.00	BERMUDSKI TRIKOTNIK, ANGLEŠKA
			2.10	INFOKANAL		16.00	Moč podjetniške inovativnosti, pon			DOKUMENTARNA ODDAjA (VPS 20.00)
						17.00	Moto Sok, prvič		20.55	STUDIO CITY (VPS 21.00)
						17.15	V družbi z O, pon		21.55	ARITMIJA, GLASBENA ODDAJA (VPS 22.00)
			Kana A A			17.30	Jana, Algea za več zdravja, pon		22.25	ŠTUDENTSKA (VPS 22.30)
Sloven ija 1 [j						18.00 18.30	Uspešen obrtnik, prvič		22.55	BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00)
							Avantura z Ano in Taijlem, pon		0.35	INFOKANAL
			9.15	TV prodaja		19.00	Mali nogomet, Litija, pon			
7.30	ŽIV ŽAV:		9.45	Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 260.		19.30	Do zdravja tudi tako, zdravimo telo in dom - Feng			
	PALČEK DAVID, RISANA NANIZANKA, 5/25;			dela ameriške nadaljevanke		20.00	Slovenska glasbena lestvica	капа a л		
	ŽAMETEK, RISANA NANIZANKA, 4/13;		10.35	Mladi in nemirni, 5. sezona, ponovitev 1. dela ameriške nadaljevanke		21.00 21.30	ABCD, oddaja o avtomobilizmu, prvič 24 UR, informativna oddaja			
	PIKA NOGAVIČKA, RISANA NANIZANKA, 4/16									
9.50	(VPS 07.30) ŠPORT ŠPAS, ODDA|A O ŠPORTU, ZDRAV]U IN		11.25	Mladi In nemirni, 5. sezona, ponovitev 2. dela ameriške nadaljevanke		22.30 23.30	Činčove ideje, pon Aruna, dr. alternativne medicine, 4 del., pon	7.35 7.40		TV prodaja Oliver in njegovi, ameriška mladinska nan. Labodja princesa in grajska skrivnost, risani film Oliver in njegovi, ameriška mladinska nanizanka
	OKOLjU (VPS 09.55)		12.15	Mladi in nemirni, 5. sezona, ponovitev 3. deia ameriške nadaljevanke		00.00	Zrela leta z Melanijo Šter, pon		B.IU 9.25	
10.20	PROMENADN! KONCERT:					00.30	Tv Prodaja			
	PIHALNI ORKESTER KOMEN V SLOVENSKI		13.05	Mladi in nemimi, 5. sezona, pon. 4. dela am. nad.		00.45	Glasbeni mozaik	10.15		E+, ponovitev
	FILHARMONIJI (VPS 10.25)		13.55	Dannyjeve zvezde				12,05		TV prodaja
11.00	DEŽELE, KjER SO DOMA LEGENDE,		14.55	Umor, je napisala, 4. sezona, ameriška nan.				12,35		Midve z mamo, 3. sezona, 2. del ameriške nan.
	FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERI|A, 13., ZADNII DEL (VPS 10.55) OBZORJA DUHA (VPS 11.25)		15.50 17.30	Gospod Glasba, kanadski film Ti nemogoči policisti, 11. del ameriške humoristične nanizanke		rUNbUbLJblv,			13.25 14.15	Mladi in nemimi, 5. sezona, 5. del ameriške nad. Vsi moji otroci, 2. sezona, 160. del ameriške nad.
11.25									15.05	TV prodaja
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR		18.00	E+			31.10.2005	15.35		VIP, 2. sezona, 19. del ameriške nanizanke
13.00	(VPS 12.00) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00)		20.00 21.35	TV kriminalka: Nepravični zakon, ameriški film, 1/2 Tihi zločin, 3. sezona, 5. del ameriške nanizanke				16.30		Moja super sestra, 2. sezona, 13. del ameriške humoristične nanizanke
13.10	PRI JOŽOVCU Z NATALIJO (VPS 13.10)		22.30	Navigator				Ш»		Raymonda imajo vsi radi, 5. sezona, 19. del
14.15	TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 14.15)		23.00	V senci zla, ameriški film		Slovenija 1 U				ameriške humoristične nanizanke
14JO 14.25	POLDNEVNIK		D.35	Dannyjeve zvezde, ponovitev				17.30		Dva moža in pol, 1. sezona, 3. del ameriške humoristične nanizanke
	ČLOVEŠKI FAKTOR									
14.30	NEDELJSKO OKO		Pop TV ra>			6.30	TEDENSKI IZBOR	18.00		E+
14.40 14.45 15.15 15.35 15.40 15.50. 16.00	PET MINUT SLAVE TRIKI DERRENA BROWNA PREDMET POŽELENJA ODPRTO ŽIVE LEGENDE ŠPORT & ANGLEŠKA NOGOMETNA LIGA ŠPORT NA DANAŠNJI DAN					6.30 6.45 7.00 8.35 9.00 9.20 10.00	UTRIP ZRCALO TEDNA HERETIK, SLOVENSKI FILM (VPS 07.00) ODDAJA ZA OTROKE IZ POPOTNE TORBE: SVEČA SLOVENSKI VODNI KROG: TEMENICA PRAZNIČNO BOGOSLUŽJE,	18.10 18.45 19.10 19.45 20.00 22.15		E+BAR E+rhiv E+ (St)resno E+ Manipulacija Filmski ciklus - Kurt Russell: Kritična točka, ameriški film ^ Zvezdna vrata, 6. sezona, 3. del ameriške nan.
			7.30 8.00 8.00 B.10 8.30 9.55 10.20 10.50	TV prodaja Ringa-Raja: Ogijeva druščina, sinhronizirana risana serija Čudežni puding, sinhronizirani risani film Vodovnikova vesina, risana serija Pet junakinj, risana serija Art Attack, otroška zabavno-izobraževalna serija Čarobna angleščina, otroSka zabavno- izobraževalna serija Dogodivščine Jackiea Chana, risana serija Power Rangers, mladinska nanizanka						
16.10 16.20	OSMI POTNIK LORELLA					11.00	PRENOS IZ MURSKE SOBOTE (VPS 10.00) TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, PONOVITEV POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00)	23.10		Mladi zdravniki, 4. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanke
16.40	COOLINARIKA					13.00		23.40		Seinfeld, 7. sezona, 15. del ameriške
17.00	POROČI LA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00)					13.15	TEDENSKI IZBOR			humoristične nanizanke
17.15	TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA		11.00 11.25			13.15	TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA	0.10		Samo bedaki in konji, 6. sezona, 2. del angleške
17.20	(VPS 17.15) GLASBENI DVOBOJ PANIKA					14.30 15.00	PRVI IN DRUGI POROČILA, PROMET (VPS 15.00)		1.10	humoristične nanizanke E+, ponovitev
17.35			11.50 12.50	šolska košarkarska liga Diagnoza: umor, 8. sezona, 5. del ameriške nan.		15.05	DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.05)			
17.45 18.05 18.10	VABILO ZA DVA VROČE		13.45	NaSa sodnica, 3. sezona, 13. del ameriške nan.		15.40	TRNOVO ROBIDOVJE: POMLADNA ZGODBA, LUTKOVNA NANIZANKA, 1/8, PONOVITEV (VPS 15.40)		Pop TV PCJ>	
	DRUŽABNA KRONIKA		14.40 16.25	Veliko črno srce, ameriški film Mary Higgins Clark: Po mestu naokrog, kanadsko-angleSki film		16.05 16.25 16.30				
18.25 18.40 18.45 18.55 19.00 19.25 19.40	ŽREBANJE LOTA (VPS 18.25) HOPLA, RISANKA (VPS 18.40) ČARU IN MIMO, RISANKA VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ZRCALO TEDNA VREME						RADOVEDNI TAČEK: TRAK (VPS 16.05) RISANKA AJKEC PRI RESTAVRATORJIH: Д1КРГ IN МП7Д1К		лчп i	24UR, ponovitev
			18.15 18.20	24UR - vreme Italijanske dobrote, kuharska serija				7.50 &40		Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Materina pot, ponovitev 53. dela mehiške nad.
			19.00 20 UO 22.00 22.45 D.55 1.55	24UR Nedeljski filmski hit: Krvna slika, ameriški film Športna scena Intervju z vampirjem, ameriški film ^ 24UR, ponovitev Nočna panorama		17.00	HJMIV- Irl IVIUZ-MI[4, POUČNO-RAZVEDRILNA ODDAJA, 8/10, PONOVITEV (VPS 16.30) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00)	9.35 10.25		Proti vetru, ponovitev 50. dela mehiške nad. TV prodaja
19.45 20.00 21.35	ŠPORT SPET DOMA (VPS 20.00) Š ■ ŠPORTNA ODDAJA (VPS 21.35)					17.20	MUZEII SVETA: MUZEj RIBJIH KONZERV, STAVANGER, NORVEŠKA. PONOVITEV	10.55 ШШ 12.45		Vila Marija, ponovitev 44. dela hrvaške nad. Prerojena ljubezen, pon. 32. dela venezuelske nad. Športna scena, ponovitev
22.00	ŽENSKE IZ NEBOTIČNIKA,						(VPS 17.20)	13.40		TV prodaja
	DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 22.00)		Prva TV 0iQ0			17.35	ČRNI VIKING - VELIKI KORMORAN,	14.10		Ricki Lake, pogovorna oddaja
22.55	POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.55)						FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.35)	15.00 16.00		Prerojena ljubezen, 33. del venezuelske nad. Vila Marija, 45. del hrvaške nadaljevanke
23.20	PLAYTIME,									
	FRANCOSKI FILM (VPS 23.20)		07.15	Mali mečevalci, risana serija		18.25	ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.30)	17.00		Proti vetru, 51. del mehiške nadaljevanke
1.15	DNEVNIK, VREME, ŠPORT, PONOVITEV		08.30	TV prodaja		18.40	CVETKA IN ZVONČEK, RISANKA (VPS 18.40)	17.55		24UR - vreme
1,55 2.25	DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.50) INFOKANAL		09.30 11.20	Otroško nedeljsko dopoldne, kontaktna oddaja TV prodaja		18.45 18.55	OČI IN SINE, RISANKA VREME (VPS 18.55)	18.00 19.00		Materina pot, 54. del mehiške nadaljevanke tt 24UR //
20.00	Naša mala klinika, 3. sezona, 8. del slo. nan.
20.55	Razočarane gospodinje, 1. sezona, 8. del am. nan.
21.45	BAR
22.15	Skrivnostni otok, 1. sezona, 8. del ameriške nan.
23.10	Na kraju zločina, 3. sezona, 1. del ameriške nan.
0.05	Noč čarovnic 2, ameriški film S®?
1.45	24UR, ponovitev
2.45	Nočna panorama
Prva TV
Biota
06.15	The Best Off
06.30	TV prodala
0	Mali mečevalci, risana serija
07.25	Mala Sola
07.40	Spomin
08.00	TV prodaja
08.30	Tri v vrsto
08.45	Spomin
09.00	Mali mečevalci, risana serija
09.25	IV prodaja
10.00	Prva prebere prva
10.05	TV prodaja
10.25	Čarovnije, 111/10. del italijanske serije
11.25	Adijo pamet, kontaktna oddaja
12.20	TV prodaja
1235	Tri v vrsto
12.50	Mala Sola
13.10	TV prodaja
13.50	Čudaka pod krinko, ameriška komedija(2001)
15.30	Okrožje Columbia, III/4. del ameriške nanizanke
16.25	TV proda|a
17.00	Mali mečevalci, risana serija
17.25	Sto izložb, sto strasti, 549. del ital. telenovele
17.55	Čarovnije, 111/11. del italijanske serije
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
19.55	Plemeniti komentar
20.00	Ring, pogovorna oddaja
21.00	Paolo Borsellino, 4. del italijanske miniserije
22.00	NoC čarovnic, ameriška grozljivka 2002
23.40	Ring, pogovorna oddaja
00.40	Paolo Borsellino, 4. del italijanske miniserije
01.40	Noč čarovnic, ameriška grozljivka 2002
TevePika
torek,
13.30 tedenski izbor 13.30 neznani svet,
nemška dokumentarna serija, 2/4 14.25 vedrana crisocono nemes: blisk, tv nadalievanka ■ 6. del: šejk, 6/15 15.00 poročila, promet (vps 15.00) 15.05 mostovi - hidak:
POTEPANJA - BARANGOLjSOK (VPS 15.05) 15.40 GUMBEK IN RJAVČEK ■ KDO |E MASKARA?,
risana nanizanka (vps 15.40) 16.05 ali me poznaš: jaz sem voda v |ezeru (vps 16.05)
16.10 zlatko zakladko: na slivnico (vps 16.10) 16.30 knjiga mene briga - eric-emmanuel
schmitt: oskar in gospa v rožnatem, ponovitev (vps 16.30)
17.00 poročila, Sport, vreme (vps 17.00)
17.35 srednjeveške freske na slovenskem,
dokumentarna oddaja, pon. (vps 17.35) 18.05 prisluhnimo tišini (vps 18.05) 18.40 simon v deželi risb s kredo,
risanka (vps 18.40) 18.45 vida in luka, risanka 18.55 vreme (vps 18.55) 19.00 dnevnik 19.35 vreme, magnet, sport 20.00 pod žarometom (vps 20.00)
21.00 oltarji Špika, dokumentarna oddaja
(vps 21.00)
22.00 poročila, Sport, vreme (vps 22.00) 22.20 življenje za zidom, nemSka
dokumentarna serija, 3/4 (vps 22.20) 23.10 srednjeveške freske na slovenskem, dokumentarna oddaja, ponovitev 23.45 dnevnik, vreme, magnet, sport, pon. 0.40 pod žarometom, ponovitev 1.30 dnevnik 2ameisketv (vps 01.30) 1.55 infokanal
Pop TV
PCR
Slovenija 2
BE
09.00	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
09.30	ABCD, oddaja o avtomobilizmu, pon
10.00	Moč podjetniške inovativnosti, pon
11.00	Jana, NLP - zmorem več, pon
11.30	Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva, pon
12.00	Slovenska glasbena lestvica, pon
13.00	Trenja, POP TV
14.30	Glasbeni mozaik
15.30	Mali nogomet, Litija, pon
16.00	Za vas In mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja
o kmetijstvu, pon
17.00	Do zdravja tudi tako, zdravimo telo in dom -
Feng, pon
17.30	Vodič po podjetništvu, 2 del
17.45	V družbi z Ö, pon
18.00	Moto Sok, pon
18.15	Meščanska poroka v Kranju, pon
18.30	A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon
19.00	Do zdravja tudi tako, gost: Biospekter, pon
19.30	Ženitna meSetarka, komedija, prvič
21.30	24 UR, Informativna oddaja
22.30	Življenjske zgodbe, dobitniki priznanj
AndragoSkega centra, prvič 23.30 Zrela leta z Melanijo šter, pon
00.00	Z glavo na zabavo 1. del, pon
00.30	Tv Prodaja
00.45	Glasbeni mozaik
6.30 11.00 11.30 14.15 14.50 14.50 15.15
16.10 16.40 17.10 18.15
18.50
20.00
20.35 22.35 23.55 0.40
infokanal tv prodaja infokanal tv prodaja tedenski izbor
slovenski utrinki, oddaja madžarske tv bermudski trikotnik, angleška dokumentarna oddaja Študentska
aritmija glasbena oddaja studio city mostovi - hidak:
potepanja - barangoljsok, ponovitev božo šprajc: pripovedke iz medenega cvetličnjaka, izvirna tv nadalievanka, 1/s, ponovitev (vps 18.50) frasier, ameriška humoristična nanizanka, 9/24 (vps 20.00) uga prvakov v nogometu, prenos (vps 20.35) clara in iaz, francoski film (vps 22.40) na uniji, oddaja za mlade, ponovitev infokanal
Kanal A
l.i um
Slovenija 1
JJ
7.00 7.00
8.30 8.45
9.10 9.45
10.40
11.30 13.00
TEDENSKI IZBOR FRANČEK IN ZELENI VITEZ, KANADSKI RISANI FILM (VPS 07.00) AJKEC PRI RESTAVRATORJIH: AJKEC IN MOZAIK, POUČNO-RAZVEDRILNA ODDAJA, 8/10 CEDRIK, RISANA NANIZANKA, 40/52 ŠPORT ŠPAS,
ODDAJA O ŠPORTU, ZDRAVJU IN OKOLJU ZGODBE IZ ŠKOLJKE MLADOST ZA OGLEDALOM, DOKUMENTARNI OMNIBUS ŽALNA GLASBA S SIMFONIČNIM ORKESTROM RTVS
SOŽITJA, SVETOVALNA ODDAJA TV MARIBOR, PON. POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00)
8.25 TV prodaja
8.30 Mladi črni žrebec, ameriški film
9.25 Oliver in njegovi, ameriška mladinska nanizanka
10.15 E+, ponovitev
12.05 TV prodaja
12.35 Midve z mamo, 3. sezona, 3. del ameriške nan. 13.25 Mladi in nemirni, 5. sezona, 6. del ameriške nad. 14.15 Vsi moji otroci, 2. sezona,
161. del ameriške nad. 15.05 TV prodaja 15.35 VIP, 2. sezona,
20. del ameriške nanizanke 16.30 Moja super sestra, 2. sezona, 14. del ameriške
humoristične nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 5. sezona, 20. del
ameriške humoristične nanizanke 1730 Dva moža in pol, 1. sezona, 4. del ameriške
humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ BAR 18.50 E+ Prepovedan položaj 19.10 E+ Od zvezdice do zvezde 19.45 E+ Nekoč in danes 20.00 Akcija:
Ameriški izobčenci, ameriški film ^ 21.40 Zvezdna vrata, 6. sezona, 4. del ameriške nanizanke
2235 Mladi zdravniki, 4. sezona, 7. del ameriške
humoristične nanizanke 23.05 Seinfeld, 7. sezona, 16. del ameriške
humoristične nanizanke 23.35 Samo bedaki in konji, 6. sezona, 3. del angleške
humoristične nanizanke 0.35 E+, ponovitev_
6.50 24UR, ponovitev
7.50 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje
8.40 Materina pot, ponovitev 54. dela mehiške
nadaljevanke 9.35 Proti vetru, ponovitev 51. dela mehiške
nadaljevanke 10.25 TV prodaja
10.55 Vila Marija, ponovitev 45. dela hrvaške
nadaljevanke 11,50 Prerojena ljubezen, ponovitev 33. dela
venezuelske nadaljevanke 12.45 Providence, 4. sezona, ponovitev 4. dela
ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Prerojena ljubezen, 34. del venezuelske
nadaljevanke 16.00 Vila Marija, 46. del hrvaške nadaljevanke 17.00 Proti vetru, 52. del mehiške nadaljevanke 17.55 24UR-vreme
18.00 Materina pot, 55. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20,00 Preverjeno 20.55 Kevin Hill,
6. del ameriške nanizanke 21.45 BAR
22.15 Newyorška policija, 10. sezona, 6. del ameriške nanizanke
23.10 Na kraju zločina, 3. sezona, 2. del ameriške nanizanke
0.05 Spokorjeni sin, ameriški film ^ 1.45 24UR, ponovitev 2.45 Nočna panorama
Prva TV
06.15	The Best Off
06.30	TV prodaja
07.00	Maii mečevalci, risana serija
07.25	Mala Sola
07.40	Spomin
08.00	TV proda|a
08.30	Tri v vrsto
08.45	Spomin
09.00	Mali mečevalci, risana serija
09.25	TV prodaja
10.00	Prva prebere prva
10.05	IV prodaja
10.25	Čarovnije, lil/6, del Italijanske serije
11.25	Adijo pamet, kontaktna oddaja
12.20	TV prodaja
12.35	Tri v vrsto
12.45	Mala Sola
13.00	TV prodaja
13.30	Srečno pot,
francoska komedija, 2003
15.25	Ring, ponovitev
16.25	TV prodaja
17.00	Mali mečevalci, risana serija
17.25	Sto izložb, sto strasti, 550. del italijanske telenovele
17.55	Čarovnije, 111/12. del italijanske serije
19.00	Adijo pamet,
kontaktna oddaja
19.55	Plemeniti komentar
20.00	Miss Italije 2 del italjanske serije
21.00	Lisice, 12. del srbske serije
22.00	Stevardese letijo v nebo, ameriška romantična
komedija 2003
23.40	Miss Italije 2 del italjanske serije
00.40	Lisice, 12. del srbske serije
01.40	Stevardese letijo v nebo, ameriška romantična komedija 2003
TevePika
9.00	Četrtkove zgodbice, Miška, pon
9.10	Meščanska poroka v Kranju, pon
9.30	Zadnja beseda, kontaktna oddaja o dogodku dneva, pon
10.00	Samozdravilna energetska metoda Rudija
Klariča, prvič
10.30	Rokomet Slovan, pon
11.00	Moto šok, pon
11.15	V družbi z Ö, pon
11.30	ŠKL, prvič
12.30	Vodič po podjetništvu, pon
12.45	Jana, sladkorna bolezen, pon
13.15	Tv Prodaja
13.30	Ženitna mešetarka, komedija, pon
15.30	Nonina kuhinja za otroke in odrasle, pon
16.00	Slovenska glasbena lestvica, pon
17.00	Mali nogomet, Litija, pon
17.30	Avantura z Ano in Taijiem, pon
18.00	Do zdravja tudi tako, gost:lzvor - Jan Krizstan, prvič
18.30	Življenjske zgodbe, dobitniki priznanj
Andragoškega centra, pon
19.30	Večer ko oči mislijo, Silvo Teršek, prvič
21.00	Jana, gostja: Suzana Landriped, dr. med., prvič
21.30	24 UR, informativna oddaja
22.30	Mazda državno prvenstvo v golfu, pon
23.00	Moto šok, pon
23.15	Jana, Algea za več zdravja, pon
23.45	Z glavo na zabavo 1. del, pon
00.15	Tv Prodaja
00.30	Glasbeni mozaik
sreda,
2.11.2005
Slovenija 1
a
a as
7.00 7.05 8.00 8.05 9.00 9.05 9.05
9.30
9.55
10.15 11.15 13.00
13.15 13.35 13.35 14.25
15.00 15.05 15.40
16.05 16.40
17.00
17.30 18.20 18.40 18.45 18.55 19.00 19.35 20.00
21.40 22.00 22.55 0.10
1.05 1.55 2.20
POROČILA (VPS 07.00) DOBRO IUTRO POROČILA DOBRO JUTRO POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR PAVLIHA IN SLEPAR, LUTKOVNA PREDSTAVA ZLATKO ZAKLADKO: NA SLIVNICO KNIIGA MENE BRIGA-ERIC-EMMANUEL SCHMITT: OSKAR IN GOSPA V ROŽNATEM HRIBAR SPET DOMA
POROČILA, SPORT, VREME (VPS 13.00)
NEKA) MINUT ZA DOMAČO GLASBO TEDENSKI IZBOR
ljudje IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR DEŽELE, kjer SO DOMA LEGENDE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 13., ZADNJI DEL
POROČILA, PROMET (VPS 15.00) MOSTOVI-HIDAK (VPS 15.05) FRAČjl DOL, LUTKOVNA NANIZANKA, 5/23 (VPS 15.40)
POD KLOBUKOM: EGIPT (VPS 16.05) SKIP IN SKIT, RISANA NANIZANKA, 15/26 (VPS 16.40) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) Z VAMI (VPS 17.30) TURISTIKA (VPS 18.20) ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.40) BINKO, RISANKA (VPS 18.45) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK
VREME, MAGNET, ŠPORT SEDMI PEČAT: KDO BO MENE LJUBIL, ITALIJANSKI FILM (VPS 20.00) ODPETI PESNIKI ODMEVI, KULTURA, SPORT, VREME (VPS 22.00) OMI2JE (VPS 22.55) DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PONOVITEV Z VAMI, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.55) INFOKANAL
Slovenija 2
6.30 INFOKANAL 9.00 ZABAVNI INFOKANAL 11.00 TV PRODA|A 11.30 OTROŠKI INFOKANAL 12.30 ZABAVNI INFOKANAL 14.10 TV PRODAJA
14.45 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAjA TV MARIBOR
(VPS 14.35) 15.25 TEDENSKI IZBOR 15.25 FRASIER,
AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 9/24 15.45 NIKOLI OB DESETIH: LUNAPARK 16.45 DOBER DAN, KOROŠKA 17.20 MOSTOVI ■ HIDAK, PONOVITEV 17.50 DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA
(VPS 17.50) 19.00 24, AMERIŠKA NADALJEVANKA,
20/24, PONOVITEV (VPS 19.00) ^ 20.00 LIGA PRVAKOV V NOGOMETU,
PRENOS (VPS 20,00) 0.00 SLOVENSKA |AZZ SCENA: VOKAL XTRAVAGANZZA -PERPETUUM JAZZILE IN THE REAL SIX.PACK, 1/2 (VPS 00.00) 1.00 NA DRUGI STRANI ULICE,
BRAZILSKI FILM, PONOVITEV (VPS 01.00) 2.35 INFOKANAL
СГ	1 A A	17.25	Sto Izložb, sto strasti, 551. del ital. telenovele	22.00	ODMEVI, KULTURA, SPORT, VREME (VPS 22.00)	13.40	TV prodaja
«vanai a ^		17.55 19.00	Čarovnije, 111/13. del italijanske serije Adijo pamet, kontaktna oddaja	22.50	GLASBENI VEČER: ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE	14.10 15.00	Ricki Lake, pogovorna oddaja Prerojena ljubezen, 36. del venezuelske
		19.55	Plemeniti komentar		IN GEORGE PEHLIVANIAN •		nadaljevanke
7.55	TV prodaja	20.00	Ena na ena, pogovorna oddaja Kako preživeti, 9. del ameriške serije		R. WAGNER - H. DE VLIEGER: PRSTAN,	16.00	Vila Marija, 48. del hrvaške nadaljevanke Proti vetru, 54. del mehiške nadaljevanke
8.00 9.25	Jimmy Neutron, ameriški film Oliver in njegovi, ameriška mladinska nanizanka	21.00			ORKESTRSKA AVANTURA (VPS 22.50)	17.00	
		22.00	Policaji prihodnosti, hongkoSki aksijski film 2000	0.10	DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT,	17.55	24UR - vreme
10.15	E+, ponovitev				PONOVITEV	18.00	Materina pot, 57. del mehiške nadaljevanke
12.05 12.35	TV prodaja Midve z mamo, 3. sezona, 4. del ameriške nanizanke	23.55	Ena na ena, pogovorna oddaja	1.05	TEDNIK, PONOVITEV	19.00	24UR
		00.45	Kako preživeti, 9. del ameriške serije	2.00	DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.00)	20.00	Trenja
		01.35	Policaji prihodnosti (Gen Y Cop)	2.25	INFOKANAL	21.45	BAR
13.25	Mladi in nemirni, 5. sezona, 7. del ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 2. sezona, 162. del ameriške nadaljevanke					22.15	Na kraju zločina: New York, 1. sezona, 10. del
14.15		TevePika Ш®		Slovenija 2		23.10	ameriške nanizanke Zahodno krilo, 6. sezona, 7. del ameriške nanizanke
15.05	TV prodaja					0.05	Zaporniški umor, ameriški film ^P
15.35	VIP, 2. sezona, 21. del ameriške nanizanke	9.00	Življenjske zgodbe, dobitniki priznanj	6.30	INFOKANAL	2.05	24UR, ponovitev
16.30	Moja super sestra, 2. sezona, 15. del ameriške	10.00	AndragoSkega centra, pon Do zdravja tudi tako, gost: Izvor - jan Krizstan,	9.00	ZABAVNI INFOKANAL	3.05	Nočna panorama
	humoristične nanizanke			11.00	TV PRODAJA		
17.00	Raymonda imajo vsi radi, 5. sezona, 21. del	10.30	pon	11.30	OTROŠKI INFOKANAL	Prva TV Sgrats)	
	ameriške humoristične nanizanke		Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja	12.30	ZABAVNI INFOKANAL		
17.30	Dva moža in pol, 1. sezona, 5. del ameriške		o kmetijstvu, pon	14.55	TV PRODAjA		
	humoristične nanizanke	11.30	jana, gostja: Suzana Landriped, dr. med., pon	15.30	SOUTH PARK,		
18.00	E+	12.00	Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon		AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA	06.15	The Best Off
18.10	E+BAR	13.00	Ženitna meSetarka, komedija, pon		NANIZANKA, 13/14, PONOVITEV ^	06.30	TV prodaja
18.45	E+ Najemi me	15.00	Novice za gluhe in naglušna, prvič	15.50	ČIRCOM REGIONAL, ODDAJA TV MARIBOR	07.00	Mali mečevalci, risana serija
19.10	E+ Craforobot	16.00	Nonina kuhinja za otroke in odrasle, pon		(VPS 15.55)	07.25	Mala šola
19.45	E+ Na fronti	16.30	Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič	16.20	STOPNIŠČE,	07.40	Spomin
20.00	Ekstra magazin ^	17.00	Jana, Algea za več zdravja, pon		FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA,	08.00	TV prodaja
20.50	Popolna preobrazba, 2. sezona, dokumentarna	17.30	Kulturne drobtinice, Lovro Inkret, razstava v		2/8, PONOVITEV	08.30	Tri v vrsto
	serija		Tobačnem muzeju, prvič	17.20	MOSTOVI - HIDAK: KANAPE - KANAP...,	08.45	Spomin
21.40	Zvezdna vrata, 6. sezona, 5. del ameriške	18.00	Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor,		PONOVITEV	09.00	Mali mečevalci, risana serija
	nanizanke		prvič	17,50	DAVI, IZBOR IZ IUTRANJEGA PROGRAMA	09,25	TV prodaja
22.35	Mladi zdravniki, 4. sezona, 8. del ameriške	18.30	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja,		(VPS 17.50)	10.00	Prva prebere prva
	humoristične nanizanke	19.00	živo	18.55	SOPRANOVI,	10.05	TV prodaja Čarovnije, lil/13, del italijanske serije Adijo pamet, kontaktna oddaja
23.05	Seinfeld, 7. sezona, 17. del ameriške humoristične nanizanke		Do zdravja tudi tako, zdravimo telo in dom -Feng, pon		AMERIŠKA NADALJEVANKA, 11/13, PONOVITEV (VPS 19.00) ^	10.25 11.25	
23.35	Samo bedaki in konji, 6. sezona, 4. del angleške humoristične nanizanke	19.30	ABCD, oddaja o avtomobilizmu, pon	20.00	GOLI LIGE PRVAKOV V NOGOMETU	12.20	TV prodaja
		20.00	Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva		(VPS 20.00)	12.35	Tri v vrsto
0.35	E+, ponovitev	20.30	Sijaj	20.35	LJUBLJANA: EVROLIGA V KOŠARKI,	12.45	Mala šola
		21.00	Živeti zdravo		UNION OLIMPIJA ■ ŽALGIRIS, PRENOS	13.00	TV prodaja
_		21.30	24 UR, informativna oddaja		(VPS 20.35)	13.30	Policaji prihodnosti
l™p «v BJ»		22.30	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja,	22,30	STRAŠNI STARŠI, FRANCOSKA DRAMA	15,25	Ena na ena, ponovitev
			pon		(VPS 22.35)	16.25	TV prodaja
		23.00	Preverjeno POP TV	0.00	ŠTAFETA MLADOSTI, PONOVITEV	17.00	Mali mečevalci, risana serija
6.50	24UR, ponovitev	00.00	Tv Prodaja	0.45	ZGODBA IZANNAPOLIJA,	17.25	Sto izložb, sto strasti, 552. del italijanske
7.50	Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje	00.30	Glasbeni mozaik		AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 00.50)		telenovele
8.40	Materina pot, ponovitev 55. dela mehiške			2.10	INFOKANAL	17.55	Čarovnije, 111/14. del italijanske serije
	nadaljevanke					19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
9.35	Proti vetru, ponovitev 52. dela mehiške nadaljevanke	1	,£IKItl4.	Kanal A A		19.55 20.00	Plemeniti komentar Skozi ključavnico, pogovorna oddaja
							
10.25	TV prodaja				IđiBiA	21.00	Alo, alo, 33. del angleške serije
10.55	Vila Marija, ponovitev 46. dela hrvaške		3.11.2005			21.30	Črni gad, 22. del angleške serije
	nadaljevanke			7.35	TV prodaja	22.00	Vikarka iz Dibleya, 4. del angleške serije
11.50	Prerojena ljubezen, ponovitev 34. dela venezuelske nadaljevanke			7.40	Pokemon 2, japonsko-ameriški risani film	22.30 23.00	Gospod Bean, 33. del angleške serije Skozi ključavnico, pogovorna oddaja
12.45	Preverjeno, ponovitev	Slovenija 1 |j		9.25	Oliver in njegovi, ameriška mladinska nanizanka	00.00	Alo, alo, 33. del angleške serije
13.40	TV prodaja			10.15	E+, ponovitev	00.30	Črni gad, 22. del angleške serije
14.10	Ricki Lake, pogovorna oddaja			12.05 12.35	TV prodaja Midve z mamo, 3. sezona, 5. del ameriške	01.00	Vikarka iz Dibleya, 4. del angleške serije
15.00	Prerojena ljubezen, 35. del venezuelske	6.20	TEDENSKI IZBOR			01.30	Gospod Bean, 33. del angleške serije
16.00 17.00 17.55	nadaljevanke Vila Marija, 47. del hrvaške nadaljevanke Proti vetru, 53. del mehiške nadaljevanke 24UR - vreme	6.20	KULTURA		nanizanke		
		6.30 7.00 7.05 8.00 8.05 9.00	ODMEVI POROČILA (VPS 07.00) DOBRO IUTRO POROČILA	13.43 14.15	Mladi in nemirni, 5. sezona, 8. del ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 2. sezona, 163. del ameriške nadaljevanke	TevePika Ш*1	
18.00 19.00	Materina pot, 56. del mehiške nadaljevanke 24UR		DOBRO jUTRO POROČILA (VPS 09.00)	15.05 15.35	TV prodaja VIP, 2. sezona, 22. del ameriške nanizanke	8.45 9.00	Tv prodaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja,
20.00	TV kriminalka:	9.05	TEDENSKI IZBOR	16.30	Moja super sestra, 2. sezona, 16. del ameriške humoristične nanizanke	9.30 10.00 10.30 11.00	Razgledovanja, potopisna reportaža, pon Kulturne drobtinice, Lovro Inkret, razstava v Tobačnem muzeju, pon
	Kraja identitete, kanadsko-ameriški film	9.05	SKIP IN SKIT,				
21.45 22.15	BAR Monk, 2. sezona, 10. del ameriške nanizanke	9.15	RISANA NANIZANKA, 15/26 ODDAIA ZA OTROKE	17.00	Raymonda imajo vsi radi, 5. sezona, 22. del ameriške humoristične nanizanke		
23.10	Na kraju zločina, 3. sezona, 3. del ameriške nanizanke	9.35 10.15	POD KLOBUKOM: EGIPT POD ŽAROMETOM	17.30	Dva moža In pol, 1. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanke		Sijaj Proti soncu
0.05	Ko pravica zataji,	11.10	IZZIVI	18.00	E+	11.45 12.00	Vodič po podjetništvu, pon Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor,
	kanadsko-ameriški film	11.35	OMIZJE	18.10	E+ BAR		
1.45	24UR, ponovitev	13.00	poročila, Sport, vreme (vps 13.00)	18.45	E+ par		pon
2.45	Nočna panorama	13.25 13.25	tedenski izbor ženske iz nebotičnika, dokumentarna oddaja	19.00 19.45	E+ Parada plesa E+ Na ranču	12.30	Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon
Prva TV ГЗШГОГГ!				20.00	Britanski trojček: Frost: Brez prijaznosti, angleški film Mrtve priče, 4. sezona, 10. del angleške nanizanke	13.00 14.00	Preverjeno POP TV Glasbeni mozaik
		14.20	PODOBA PODOBE				
				21.55		15.00	Navigator, prvič Večer ko oči mislijo, Silvo Teršek, pon
		14.45	ODPETI PESNIKI POROČILA, PROMET (VPS 15.00)			15.30	
06.15	The Best Off	15.00		22.55	Nori na Alice, zadnji del angleške humoristične nanizanke	17.00	jana, gostja:
06.30	TV prodaja	15.05	MOSTOVI - HIDAK: KANAPE - KANAP... (VPS 15.05) CEDRIK, RISANA NANIZANKA, 43/52 (VPS 15.40) RISANKA KRATKI FILM EBU (VPS 16.05) enajsta Sola, oddaja za radovedneže				Suzana Landriped, dr. med., pon
07.00	Mali mečevalci, risana serija	15.40 15.50 16.05 16.»		23.35	Navigator, ponovitev	17.30	V harmoniji z naravo, prvič
07.25 07.40	Mala šola Spomin			0.05 0.45	Ruby Wax, pogovorna oddaja E+, ponovitev	17.55 18.00	Zakladi Slovenije, kviz Uspešen obrtnik, pon
08.00 08.30	TV prodaja Tri v vrsto					18.30	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo
08.45	Spomin			I'op IV		18:55	Četrtkove zgodbice,
09.00	Mali mečevalci, risana serija		(VPS 16.20)				zgodbice v pesmi, prvič
09.25	TV prodaja	17.00	NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, SPORT, VREME			19.00	Do zdravja tudi tako, gost:lzvor - jan Krizstan,
10.00	Prva prebere prva	17.30	(vps 17.00)	6.50	24UR, ponovitev		pon
10.05	TV prodaja		GEOMETRIJSKE BASNI, RISANA NANIZANKA	7.50	Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje	19.30	Živeti zdravo, pon
10,25	Čarovnije, 111/12. del italijanske serije	17.35	Štafeta mladosti (vps 17.30)	8.40	Materina pot, ponovitev 56. dela mehiške	19.55	Zakladi Slovenije, kviz
11.25	Adijo pamet, kontaktna oddaja	18.20	DUHOVNI UTRIP (VPS 18.20)		nadaljevanke	20.00	Zadnja beseda,
12.20	TV prodaja	18.40	BINE, ČUVA) PARKA, RISANKA (VPS 18.40)	9.35	Proti vetru, ponovitev 53. dela mehiške		kontaktna oddaja o temi dneva
12.35	Tri v vrsto	18.55	VREME (VPS 18.55)		nadaljevanke	20.30	Činčove ideje, prvič
1155	Mala šola	19.00	DNEVNIK	10.25	TV prodaja	21.30	24 UR, informativna oddaja
13.15	TV prodaja	19.35	VREME, MAGNET, SPORT	10.55	Vila Marija, ponovitev 47. dela hrvaške	22.25	Zakladi Slovenije, kviz
13.45	Stevardese letijo v nebo, ameriška romantična	20.00	TEDNIK (VPS 20.00)		nadaljevanke	22.30	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja,
	komedija 2003	21.00	OSMI DAN (VPS 21.00)	11.50	Prerojena ljubezen, ponovitev 35. dela		pon
15.25	Na moj način, pogovorna oddaja s Sašo Gerdej	21.30	KNJIGA MENE BRIGA ■		venezuelske nadaljevanke	23,00	Ekstra Magazin
16.25	TV prodaja		F. T. MARINETTI IN FILLIA:	12.45	Monk, 2. sezona, ponovitev 10. dela ameriške	00.30	Tv prodaja
17.00	Mali mečevalci, risana serija		FUTURISTIČNA KUHINJA (VPS 21.30)		nanizanke	00.45	Glasbeni Mozaik
05.00	Z molitvijo v nov dan
05.10	Vreme, ceste, zamude vlakov
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Pričevalci vere
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
RADIO OGNJIŠČE
petek
12.50	Iz žitnice slovenstva
13.00	Glasbena voščila
15.00	INFO oddaja
15.30 15.45	Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev
15.50	Pričevalci vere
16.00	Mali oglasi
17.00	Slovene' Slovenca vabi
18.00	Poročila, VaSa pesem
18.15	Nas gost
19.30 19.45 20.00	Poročila Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30 21.00 21.15	Radijska molitev Škofov nagovor pred nedeljo Svetniški kandidati - Škof Vovk
	Ponovitve:
22.00	Za Življenje
23.00	Obala neznanega
24.00	Slovene' Slovenca vabi
04.40	Radio Vatikan
	
nedelja
07.00	Zvonjenje	05.00	Z molitvijo v nov dan
07.15	Bim-bam-bom	05.10	Vreme, ceste, zamude vlakov
07.30	Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila	05.30 05.45	Poročila Napovednik programa
08.00	Kmetijski nasvet	06.00	Pričevalci vere
08.10	Turistične novice	06.20	Prognostik
08.30	Koledar prireditev	06.30	Kratke novice
08.45	Spominjamo se	06.35	Kličemo 113
09.00	Poročila	06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
09.15	Napovednik		besede z razlago)
10.00	Poročila	07.00	Zvonjenje
11.00 11.15	Kratke novice, Vaša pesem Knjižne minute (presoje)	07.15 07.30	Iz žitnice slovenstva Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice.
12.00	Zvonjenje		obvestila
12.05	Besede Matere Terezije	08.00	Iz življenja vesoljne Cerkve
12.15	VoiCilo PRO-jevcem	08.30	Koledar prireditev
12.30	Poročila, osmrtnice, obvestila	08.45	Spominjamo se
12.50	Iz žitnice slovenstva	09.00	Prenos sv. MaSe
13.00	Mali oglasi	10.00	Oznanila
14.00	Kratke novice	10.15	Graditelji slovenskega doma
14.05	Napovednik	11.00	Poročita, osmrtnice, obvestila
14.15	CV v etru	11.15	Kmetijska oddaja
14.30	Kulturni utrinki	12.00	Zvonjenje
14.45	Komentar tedna	12.05	Besede Matere Terezije
15.00	INFO oddaja	1Z15	VoSčilo PRO-jevcem
15.30	Osmrtnice, obvestila	12.30	Glasbena voSčila
15.45	Koledar prireditev	15.00	INFO oddaja
15.50	Pričevalci vere	15.30	Osmrtnice, obvestila
17.00	Ob petkih pospravljamo podstrešje	15.45	Koledar prireditev
18.00	Poročila, Vaša pesem	15.50	Pričevalci vere
18.15	Spoznanje več - predsodek manj (dr. Drago Ocvirk)	16.00 17.00	Glasbena voSčila Slovencem po svetu in domovini
19.00	Kratke novice	18.30	Sakralna glasba
19.15 19.30	Napovednik Za otroke	19.30 19.45	Poročila Škofov nagovor za nedeljo
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)	20.00	Radio Vatikan
20.00	Radio Vatikan	20.20 20.30	Kaj bo jutri na R.O.? Obala neznanega - izzivi vere
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?		
20.30	Iz Mohorjeve skrinje Ponovitev Komentarja tedna	21.30	Radijski roman
21.15			Ponovitve:
21.30	Mozaik dneva	22.00	Nas gost
22.00	Klasična glasba	23.00 23.45	Graditelji SvetniSkl kandidati Iz življenja vesoljne Cerkve
23.00	Ponovitve: Doživetja gora in narave	00.30	
24.00	Srečno na poti Spoznanje več- predsodek manj Radio Vatikan	04.40	Radio Vatikan
00.45 04.40		Г	'onedeljek
		r	
			
SUBUIA		05.00	Z molitvijo v nov dan
		05.10	Vreme, ceste, zamude vlakov
05.00	Z molitvijo v nov dan	05.30	Poročila
05.10 05.30	Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila Napovednik programa	05.45 06.00	Napovednik programa Pričevalci vere
0545		06.20	Prognostik
06.00	Pričevalci vere	06.30	Kratke novice
06.20	Prognostik	06.35 06.45	Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Bo2je besede z razlago)
06.30	Kratke novice		
06.35	Kličemo 113		
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z raziago)	07.00	Zvonjenje
		07.15	Bim-bam-bom
07.00 07.30	Zvonjenje Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnke, obvestila	07.30 HH	Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila
08.00	Naravoslovne zanimivosti	08.00	Kmetijski nasvet
08.30	Koledar prireditev	08.10	Kratka kateheza
08.45	Spominjamo se	08.30	Koledar prireditev
09.00	Sobotna iskrica	08.45	Spominjamo se
10.30	Poročila, Vaša pesem	09.00	Poročila
11.00	Za življenje, danes in jutri: 1. Oddaja z	09.15	Napovednik
	Bogdanom Žoržem 2. Zakonska oddaja 3. Svet oblikuje mlade 4. Oddaja z Karlom	10.00 11.00	Poročila Kratke novice, Vaša pesem
	Gržanom	12.00	Zvonjenje
1100	Zvonjenje	12.05	Besede Matere Terezije
12,05	Besede Matere Terezije	1115	Voščilo PRO-jevcem
12.15	VoiCilo PRO-jevcem	1Z30	Poročila, osmrtnice, obvestila
12.30	Poročila osmrtnice, obvestila	12.50	Iz žitnice slovenstva
13.00 ;	Mali oglasi	07.00	Zvonjenje
13.30	Stare, ma lepe	07.15	Bim-bam-bom
14.00	Kratke novice	07.30	Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila
14.05	Napovednik	08.00	Kmetijski nasvet
14.15	CV v etru	08.10	Sredin trn
14.30	Kulturni utrinki	08.30	Koledar prireditev
15.00	INFO oddaja	08,45	Spominjamo se
15.30	Osmrtnice, obvestila	09.00	Poročila
15.45	Koledar prireditev	09.15	Napovednik
15.50	Pričevalci vere	10.00	Poročila
17.00	1. Zdravstvena 2. Svetloba in sence 3. Pravne zagate 4. Aktualno	10.15 11.00	Srečno na poti Kratke novice, VaSa pesem
18.00	Poročila, Vaša pesem	12.00	Zvonjenje
18.15	Glasovanje za Vašo pesem	1105	Besede Matere Terezije
19.00	Kratke novice	12.15	VoSčilo PRO-jevcem
19.15	Napovednik	12.30	Poročila, osmrtnice, obvestila
19.30	Za otroke	12.50	Iz žitnice slovenstva
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)	13.00	Zlati zvoki
20.00	Radio Vatikan	14.00	Kratke novice
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?	14.05	Napovednik
20.30	Prijatelji radia Ognjišče	14.15	GV v etru
21.30	Mozaik dneva	14.30	Kulturni utrinki
22.00	Zanimivosti nočnega neba (1.), Prijatelji	14.45	Sredin pogled v svet
	radia Ognjišče II. (2. - 5.)	15.00	INFO oddaja
	Ponovitve:	15.30	Osmrtnice, obvestila
23.00	Sakralna glasba	15.45	Koledar prireditev
24.00	Slovencem po svetu in domovini	15.50	Pričevalci vere
04.40	Radio Vatikan	16.00	Mali oglasi
		17.00	Pogovor o
Hi ^^ HB ■ ш		18.00	Poročila, VaSa pesem
torek		19.00 19.15	Kratke novice
			Napovednik
05.00	Z molitvijo v nov dan	19,30	Za otroke
		19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)
05.10	Vreme, ceste, zamude vlakov	20.00	Radio Vatikan
05.30	Poročila	20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
05.45	Napovednik programa	20.30	Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza)
06.00	Pričevalci vere	21.30	Mozaik dneva
06.20	Prognostik	22.00	Glasba z znamko
06.30	Kratke novice		Ponovitve:
06.35 06.45	Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago)	23.00	Luč v temi (1.), Skriti zaklad (2., 4.), Vstani in hodi (3.)
		24.00	Šport na Radiju Ognjišče
07.00	Zvonjenje	04.40	Radio Vatikan
07.15 07.30	Bim-bam-bom Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila		
		M	:etrtek
		r	
08.00	Kmetijski nasvet	v	
08.10	Predstavljamo vam	05.00	Z molitvijo v nov dan
08.30	Koledar prireditev		
08.45	Spominjamo se	05.10	Vreme, ceste, zamude vlakov
09.00	Poročila	05.30	Poročila
09.15	Napovednik	05.45	Napovednik programa
10.00	Poročila	06.00	Pričevalci vere
11.00	Kratke novice, Vaša pesem	06.20	Prognostik
12.00	Zvonjenje	06.30	Kratke novice
12.05	Besede Matere Terezije	06.35	Kličemo 113
12.15 12.30	Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila	06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago)
12.50	Iz žitnice slovenstva	07.00	Zvonjenje
13.00 13.30	Mali oglasi Skriti zaklad (1., 3.), Gradimo odprto družbo (2., 4.)	07.15 07.30	Bim-bam-bom Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila
14.00	Kratke novice	08.00	Kmetijski nasvet
14.05	Napovednik	08.10	Pod lipo domačo
14.15	G V v etru	08.30	Koledar prireditev
14.30	Kulturni utrinki	08.45	Spominjamo se
15.00	INFO oddaja	09.00	Poročila
15.30	Osmrtnice, obvestila	09.15	Napovednik
15.45	Koledar prireditev	10.00	Poročila
15.50	Pričevalci vere	10.15	Doživetja gora in narave
16.00	Glasbena voSčila	11.00	Kratke novice, Vaša pesem
17.00	Šport na Radiju Ognjišče 1.	12.00	Zvonjenje
18.00	Poročila, VaSa pesem	12.05	Besede Matere Terezije
18.15 19.00	Šport na Radiju Ognjišče II. Kratke novice	12.15 12.30	Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila
19.15	Napovednik	12.50	Iz žitnice slovenstva
19.30	Za otroke	13.00	Mali oglasi
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)	14.00	Kratke novice
20.00	Radio Vatikan	14.05	Napovednik
20.20	Kaj bo jutri na R.O.? Luč v temi (1.), (uretov večer (2, 4„ 5.),	14.15	GV v etru
20.30		14.30	Kulturni utrinki
	Vstani in hodi (3.)	14.45	Komentar Družine
21.30	Mozaik dneva	15.00	INFO oddaja
22.00	Sončna pesem	15.30 15.45	Osmrtnice, obvestila
	Ponovitve:		Koledar prireditev
23.00 24.00 04.40	Ponedeljekova 17.	15.50 16.00	Pričevalci vere Glasbena voščila
	Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan	17.00	Oddaja KP študija
		18.00	Poročila, Vaša pesem
		18.15	Dijaška oddaja
sreda		19.00 19.15	Kratke novice Napovednik
		19.30	Za otroke
05.00	Z molitvijo v nov dan	19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)
05.10	Vreme, ceste, zamude vlakov	20.00	Radio Vatikan
05.30	Poročila	20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
05.45	Napovednik programa	20.30	Karavana prijateljstva 1.
06.00	Pričevalci vere	21.30	Mozaik dneva
06.20	Prognostik	22.00	Karavana prijateljstva II.
06.30	Kratke novice		Ponovitve:
06.35	Kličemo 113	23.00	Pogovor o
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje	24.00	Sveta vera bodi vam luč
	besede z razlaao)	04.40	Radio Vatikan
športna kolumna
Esad Babačič
Nekatere ugotovitve zadnjega časa so me kar malo pretresle. Ena izmed njih je tista o Celju kot rokometni metropoli, ki težko diha z nogometom, kar naj bi bil glavni razlog za sterilno ozračje v Areni, ko le-ta gosti našo nogometno reprezentanco. Morda selitev iz Ljubljane v Celje vendarle ni bila najpametnejša, če tu sploh še lahko govorimo o bolj ali manj pametnih potezah.
Rokomet spodjedel nogomet
Druge izbire vendarle ni bilo, saj je bil nogomet v metropoli praktično pokopan. Zdaj pač imamo, kar smo hoteli, in to je res slab obet. Bežigrad je bil več kot stadion, bil je pravcata trdnjava nacionalnega nogometa. Ko je padel stadion, je z njim padel tudi nogomet. Po vsem tem je res težko govoriti o krivdi sedanjega selektorja, ki ni izpolnil pričakovanj strokovnjakov. Če k temu dodamo še dobro znano dejstvo, da smo edina evropska prestolnica brez stadiona in prvoligaša, potem se moramo vprašati, kdo se tu precenjuje. Brane Oblak, ki trdi, da je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, ali strokovnjaki, ki se jim dozdeva, da bi bilo lahko veliko bolje. Zdi se mi, da ima tokrat vendarle bolj prav selektor, ki bi težko našel boljše posameznike. Črpati iz domačega prvenstva bi bilo enako kot samomor, vedno manj kakovostnih posameznikov pa je tudi v tujini. Kot sem namignil že pred začetkom pravkar minulih kvalifikacij, takšne sreče, kot jo je imel Katanec, pač ne bomo imeli nikdar več. In res je bilo tako. Za nameček nismo imeli sreče s sodniki, ki so nam vzeli vsaj tri točke, če ne še kakšne več. Seveda je bilo razočaranje za fante tako veliko, da so na koncu popolnoma potonili. Zdaj smo pač na realnih tleh in tako je treba gledati na celotno zadevo. Morda je bilo res nekaj manj logičnih potez; denimo fa-
voriziranje Mitrakoviča proti Norveški ali pa eksperimentiranje z Matejem Mavričem in Komcem ter samurajski napad proti Vikingom v gosteh. Toda ali bi se ob drugačnem scenariju tok zgodovine spremenil? Težko. Res ne vem, s kakšnim kadrom naj bi storili več, kot nam je uspelo, zato ne vidim razlogov za pribijanje sedanjega selektorja na križ.
Minuli teden sem malce špekuliral o novi Olimpiji, toda ne nogometni, ker te žal ni več, ampak o košarkarski. Vmes smo tudi na tem področju padli na realna tla, saj se je famozni met iz prvih dveh srečanj jadranske lige malce ustavil. Sledila sta poraza, ki sta našega prvaka vrnila
di odmev, pa naj bo pozitiven ali negativen, precej manjši.
Snežna kraljica Janica Koste-lic je navdahnila našo Tino Maze, ki je dokazala, da je iz šampi-onskega testa. Takšnega mnenja je tudi njen trener, čeprav pred prvim veleslalomom o tem ni bil najbolj prepričan. Tudi sama Tina je bila kar malce preveč skromna, kot da ne bi veijela, da je tako dobra. Seveda se bo morala tega počasi navaditi, če želi nekega dne zmagovati v serijah, kar je prvi pogoj za članstvo v družini izbranih. Za zdaj tja še ne sodi, saj so njeni bleski bolj sporadični. Sedaj bo treba videti, kako se bo odzvala na druge discipline, v katerih je še daleč od vrha. Vsaj tako pomembna kot
Ko je padel stadion, je z njim padel tudi nogomet. Po vsem tem je res težko govoriti o krivdi sedanjega selektorja, ki ni izpolnil pričakovanj strokovnjakov. Če k temu dodamo še dobro znano dejstvo, da smo edina evropska prestolnica brez stadiona in prvoligaša, potem se moramo vprašati, kdo se tu precenjuje.
med navadne smrtnike. Seveda bodo zadeve veliko jasnejše, ko se bo začela evroliga, ki je neprimerno močnejše tekmovanje.
Posebej vesel sem bil zmage Mitje Petkovška, ki je še enkrat ugnal vso svetovno konkurenco. Samo on ve, kaj vse je moral vložiti v predstavo, ki ne sme biti nič drugega kot popolna. Njemu niso dovoljene napake tako kot njegovim kolegom v nekaterih drugih športih. Za majhno nagrado mora vložiti veliko več dela kot večina. Seveda je tu-
prva slovenska zmaga v novi sezoni je bila dobra uvrstitev Drevo ve, ki še išče svoje mesto pod soncem. Ana ima težko breme, saj si gotovo zelo želi, da bi se vsaj približala edini Slovenki, ki še lahko posega po zmagah v svetovnem pokalu. Veliko slabši položaj imajo moški, ki lahko le sanjajo o takšnih zmagah. Seveda so živci čedalje bolj napeti, in če kmalu ne bo kakšnih konkretnejših rezultatov, lahko pričakujemo tudi bolj drastične prijeme. Toda o tem kasneje!
Za nami je 50. sezona formule 1, ki nam je po petih letih vladavine Michaela Schumacherja prinesla novega svetovnega prvaka, Španca Fernanda Alonsa.
Mladenič iz Ovieda je pri 24 letih in dveh mesecih tako postal najmlajši svetovni prvak v zgodovini tega športa. Med konstruktorji je prav tako prvič osvojil naslov Renault (prej le kot dobavitelj motorjev) in pretrgal niz šestih zaporednih zmag Ferrarija
Drzni
zano zaupanje in že v svoji prvi sezoni v konkurenčnem dirkalniku osvojil prvo zmago (za VN Madžarske). Naslednje leto je bil Renault nekoliko slabši, letošnjo sezono pa seje že na zimskih testiranjih pokazalo, da bo Alonso med najhitrejšimi.
Renault
Čeprav je moštvo Renault pred to sezono šele dve leti nastopalo kot samostojen konstruktor, ima že ogromno izkušenj kot izdelovalec motorjev za dirkalnike formule 1. Tako je od
hitri
Flavio Briattore se je tiste dni počutil zares nebeško. Karizmatični plej-boj namreč predstavlja skupno točko obeh zmagoslavij. Človek ima nos... Tako kot je že pred desetietjem znal
nima časa. -
■fdfwoj
ooec
Mladenič iz Ovieda je pri 24 letih in dveh mesecih postal najmlajši svetovni prvak v zgodovini formule 1.
uveljaviti Michaela Schumacherja, je tudi Alonsa (pre)drzno v Renault pripeljal prav Briattore. V ključnih trenutkih je pač treba tvegati ...Leta 1988 mu je Luciano Benetton ponudil direktorsko mesto svojega moštva. Čeprav ga ta šport do tedaj sploh ni pa ne dobim priložnosti?! -Fantje, zanimal, je ponudbo vseeno sprejel, gremo mi rajš kr na zavod...
tokrat močnejši od znanja. - Na "zadnji strani" sem prebral, da že od srednje šole ni vzel knjige v roke. Pravi, da ga ne zanimajo in da zanje preprosto • Po tem se sicer ni dobro zgledovati, a treba je biti pragmatičen. Življenje je kruto. Posameznik se mora za nekaj specializirati in biti tam najboljši. Nikakor pa ne smemo biti polovičarski in se zavestno utopiti v povprečju (tisočerih stvari). - Slovenske univerze po zadnji raziskavi ni niti med 500 najboljšimi na svetu. Ker vsega teoretičnega znanja ne znamo pretopiti v prakso. Kaj nam bo vse nakopičeno znanje, če pa ni ustrezne popkovine med šolstvom in gospodarstvom? - Poslušajte tole: Potrebujemo osebo z delovnimi izkušnjami... Kako naj dobim delovne izkušnje, če
S tem je vstopil v svet svojih sanj. Odprla so se mu vrata do najprestižnej-ših zabav, prelepih žensk in gore denarja, ki jih ponuja in zahteva formula 1. Vsega tega se zagotovo ne bi nihče branil. To vam iz srca zagotavlja tudi ekipa, ki pogostokrat zasede mizo ob Igriški, kjer je vselej zanimivo in
na VN Avstralije leta 2001 v Minar-diju, moštvu, ki vsakoletno odpre vrata v svet formule 1 kakšnemu novemu nadarjenemu vozniku. Vendar pa je Alonso že v svoji krstni sezoni pokazal, daje drugačen. Z Minardi -jem, ki je že vrsto let najslabše moštvo, je na kvalifikacijah vselej prehitel vsaj nekaj voznikov iz boljših dirkal-nikov. Sezono 2002 je preživel kot testni voznik Benettona Renaulta, ko pa se je leta 2003 moštvo preimenovalo v Renault, so si Alonsa izbrali za drugega voznika ob Jarnu Trulliju. Alonso je moštvenemu menedžerju Flaviu Briattoreju hitro povrnil izka-
leta 1992 do 1997, prav tako kot Ferrari v zadnjih letih, osvojilo neverjetnih 6 zaporednih zmag med konstruktorji (zmagovalna kombinacija v teh letih je bila moštvo Williams Renault, le leta 1995 je naslov osvojilo moštvo Benetton Renault). Flavio Briattore je leta 2001 dejal, da bo odstopil s svojega položaja, če Renault ne bo postal svetovni prvak do konca leta 2005. Potem je začelo moštvo izredno hitro rasti in se razvijati, letos pa je naredilo dirkalnik R 25, ki je bil sicer nekoliko počasnejši od McLar-na Mercedesa. A je v nasprotju s slednjim izkazoval neverjetno vzdržljivost
Veliki jubilejni koncert ob 35. letnici ansambla Franca Miheliča.
V nedeljo, 6. novembra, ob 18h v Športnem centru Ribnica.
Gostje večera: Nataša Mihelič, Ivan Hudnik, Rok Kosmač in voditelji Ida Baš, Danica Godec, Nataša Ličen, Janez Dolinar in Jure Sešek.
Pridite še vi! Veselo bo!
01/512-11-26
Ni kaj, tudi Briattore je lahko odličen zgled! Uspeh je namreč izzval z najvišjo samopodobo, s samozavestjo, z motiviranostjo, neizmerno željo po uspehu in iznajdljivostjo, vselej na meji kaznivega. Nekateri so zapustili mizo ob Igriški in odšli na zavod, drugi pa smo raje poslušali zgodbo Aleša Zavrtanika.
zabavno. Tam kofetki nikoli ne usahnejo, eden pa je pametnejši od druge-	Fernando Alonso ga. - Briattore je torej dokazal, da sta Španec je debitiral kot posojeni iznajdljivost in želja po uspehu pogos-	voznik iz moštva Benetton Renault
Prav zanesljivost je na koncu prevesila jeziček na tehtnici v korist Renaulta, saj so McLarnovi dirkalniki vse prevečkrat odstopali zaradi tehničnih težav.
Sezona 20G5
Po zimskih testiranjih sta bili jasni dve stvari: Ferrariju tokrat ni uspelo narediti tako izjemnega dirkalnika kot prejšnja leta; kmalu pa se je tudi videlo, da so pri McLarnu in Renaultu opravili odlično delo. Prve štiri dirke je zmagal Renault, pri McLarnu pa so tožili nad težavami pri nastavljanju dirkalnika. Počasi so te težave le odpravljali, McLaren je postajal vse hitrejši in zmagovati je lahko začel tudi Kimi Räikkönen. Vendar pa si je Alonso že na začetku sezone privozil
i KONČNI VRSTNI RED MED VOZNIKI:		
1. Fernando Alonso	Renault	133 tock
2. Kimi Räikkönen	McLaren Mercedes	112 lock
3. Michael Schumacher	Ferrari	62 tock
4. Juan-Pablo Montoya	McLaren Mercedes	60 tock
5. Giancarlo Fisichella	Renault	58 tock
6. Ralf Schumacher	Toyota	45 tock
7. Jarno Trulli	Toyota	43 tock
8. Rubens Barrichello	Ferrari	38 tock
9. Jenson Button	BAR Honda	37 tock
10. Mark Webber	Williams BMW	36 tock
KONČNI VRSTNI REO MED KONSTRUKTORJI:  		
1. Renault		191 točk
2. McLaren Mercedes		182 točk
3. Ferrari		100 točk
4. Toyota		88 točk
1 Williams BMW		66 točk
6. BAR Honda		38 točk
7. RBR Eosworth		34 točk
8. Sauber Petronas		20 točk
9. Jordan Toyota		12 točk
10. Minardi Cosworth		7 točk
prednost in je vse do konca prvenstva ni več izpustil iz rok (v prvih štirih dirkah je zbral 36 točk od 40 mogočih). Räikkönen je bil sicer po slabšem začetku sezone nato večinoma hitrejši od Alonsa, a ga je prevečkrat (tako na kvalifikacijah kot tudi na dirkah) izdal Mercedesov motor. Alonso je vso sezono vozil izjemno zrelo; ko je denimo videl, da mu zmaga ni dosegljiva, je poskrbel, da ni storil nobene nepotrebne napake, mimo odpeljal dirko do konca in si tako pridno nabiral nove točke. Räikkönenu bi kakršno koli upanje ostalo le, če bi sedel za volanom zanesljivejšega dirkalnika, kakršnega pa McLaren Mercedes letos zagotovo ni imel. Na koncu sezone je vsekakor osupljiva izenačenost izidov pri Alonsu in Räikkönenu -oba sta namreč osvojila šest prvih startnih položajev in tudi sedem zmag. Medtem so pri Ferrariju že med samo sezono priznali, da niso le gume krive za njihov neuspeh (Ferrari je bilo edino izmed boljšihmo-štev z Bridgesto-novimi gumami, medtem ko so imeli drugi Mi-chelinove), tem-
več tudi njihov dirkalnik preprosto ni bil dovolj hiter in konkurenčen. Tako so se morali "rdeči" po vrsti let zmagova-nja zadovoljiti le z enim prvim startnim položajem in eno kvazizmago na VN ZDA, ko moštva z Micheli-novimi pnevmatikami niso nastopila (Michelin ni dostavil gum primerne trdote) in sta poleg Ferrarija dirkali le še moštvi Jordana in Minardi-ja. To zagotovo ni zadovoljilo njihovih želja, tako da za naslednjo sezono znova obljubljajo naskok na sam vrh.
Prihodnja sezona
Za prihodnjo sezono so spet predvidene zanimive novosti. Motorjem se bo močno zmanjšala moč, saj bodo imeli namesto 3000 ccm le 2400 ccm delovne prostornine, in namesto 10 le
Zmagovitemu menedžerju moštva Renault, ki je pred de-
___ setletjem že uveljavil legen-
Alonsov največji letošnji tek- damega Schumacherja, zdaj mec za prihodnjo sezono že podobno (drzno in samoza-napoveduje revanšo.	vestno) uspeva tudi z Alonsom.
konstruktorjev, to so Ferrari, Renault, Toyota, BMW in Honda. Prav tako se po dolgih letih poslavlja moštvo Minardi, odkupil ga je namreč Red Buli in ga tako rešil nenehnega strahu pred finančnim zlomom. Dirkaški prestopi se običajno odvijajo kasneje, sedaj odmeva le prestop Rubensa Barrichel-laizFerrarijavHondo (njegovo mesto bo pri Ferrariju zasedel Felipe Mas-sa). Imamo torej novega svetovnega prvaka Fernanda Alonsa, ki pa mu Räikkönen zagotovo ne bo ostal dol-8 valjev. Tako bodo morala moštva k žan. Že prihodnjo sezono lahko pri-izdelovanju dirkalnika in motorja pri- čakujemo srdit obračun in revanšo.
stopiti na popolnoma nov način, kar lahko pripelje do tega, da bodo naslednjo sezono karte pri vrhu spet močno pomešane. Novosti bodo tudi med samimi moštvi: BMWje odkupil moštvo Sauber, Honda pa še preostali de-
Michael Schumacher zagotavlja, da še ni rekel zadnje besede, naskok na sam vrh pa napovedujejo tudi Fisichella in Montoya ter moštvi Toyota in Honda. Zagotovo se lahko nadejamo izredno razburljive sezone 2006. Navi-
lež v ekipi BAR, tako da bomo imeli jači jo že nestrpno pričakujemo! naslednje leto kar pet samostojnih	Lovro Kastelic
na kratko
Pravila primernega	pravila oblačenja, po katerih se bo-
oblačenja	do morali oblačiti vsi košarkarji, ka-
Tisti košarkarski navdušenci, ki dar niso na igrišču, a vseeno oprav-se tudi v garderobi zgledujejo po ljajo delo znotraj lige NBA. svojih zvezdnikih, bodo morali v Po novem bodo morali košarkarji prihodnje zamenjati svojo kolekci- NBA nositi elegantnejša oblačila, jo oblačil. Vodstvo zveze ameriških med katera spadajo tudi hlače na čr-poklicnih košarkarjev NBA je nam- to in elegantni čevlji, medtem ko san-reč pretekli teden sprejelo posebna dali in športni copati ne bodo dovoljeni. Po novih pravilih košarkarji tudi ne bodo smeli več samovoljno nositi različnih dodatkov, kot so verižice, obeski in drug nakit, prav tako ne sončnih očal, kapic in drugih najrazličnejših naglavnih dodatkov, ki jih ni odobrilo vodstvo po-
sameznih klubov. Košarkarji bodo imeli lahko na glavi slušalke le v slačilnici ali na ekipnem letalu oziroma avtobusu. NBA naj bi ta teden objavila še seznam kazni, s katerimi bo kaznovala tiste, ki ne bodo spoštovali teh pravil.
Veselin Topalov - novi
svetovni prvak
Bolgar Veselin Topalov je v zad-	naslov prvaka v moški konkurenci,
njem, 14. krogu svetovnega prvenstva	v damini indijski obrambi podpisal
Mednarodne šahovske zveze (FIDE),	remi po vsega 18 potezah. Po izjem-
ki se je pretekli teden končalo v San	nem uvodu, ko je nanizal šest zmag,
Luisu v Argentini, remiziral z zadnje-	od tega pet zaporednih, v drugem
uvrščeno Madžarko Judit Polgar in z	delu ni zmagal, s sedmimi zapored-
desetimi točkami potrdil naslov pr-	nimi remiji pa je ostal edini na tem
vaka. Topalov je s Polgarjevo, ki se je	turnirju nepremagan, naslov pa je
kot prva ženska doslej potegovala za	osvojil s prepričljivo prednostjo.

Saška in Trlllple
Na letošnjih Melodijah morja in sonca je energična Saša Lendero s skladbo Luna zagotovo poskrbela za svojevrstno presenečenje. Skladba se je več kot dobro prijela na radijskih postajah in se uspešno zavihtela na vrhove glasbenih lestvic popularne glasbe v Sloveniji. Nato pa se je zgodilo to, kar se vedno zgodi v dobrih in razburljivih zgodbah - Saša je spoznala mladega in talentiranega velenjskega raperja, ki je tik pred izidom svojega prvenca, s katerim sta kmalu ugotovila, da bi bilo zelo zanimivo sodelovati. Kako je Saši in Trlllplu uspelo združiti glasbene moči, pa ocenite sami, saj je na novo preoblečena Luna že na radijskih postajah po vsej Sloveniji.
Gianni ob ognju miru in ljubezni
Sredi oktobra so v avli Mestne občine Nova Gorica odprli fotografsko razstavo Goriški obrazi fotografa Ja-nija Batiča. Na eni izmed 33 fotografij je upodobljen tudi slovenski glasbenik in ustanovitelj Mednarodne mirovniške fundacije Beli golob Gianni Rijavec. Slika je nastala ob skulpturi OGNJA MIRU IN LJUBEZNI, ki je postavljena na Trnovem pri Gorici. Ogenj miru in ljubezni večno gori in obiskovalci Trnovega ga v posebnih "laternicah" lahko odnesejo na svoje domove.
Na mrtvo v živo, v letošnjem letu pa so presenetili s sodelovanjem z Natalijo Verboten in priredbo evro-vizijske skladbe Save your kisses for me ter dokazali, da jim še ni zmanjkalo idej in energije. V preteklih mesecih je skupina veliko časa posvetila svojim načrtom za prihodnost in pripravam na snema-
prenovljena spletna stran www.san-krock.com, na koncertne odre pa bo peterica stopila znova decembra in tako na najprimernejši način predstavila novega člana in novi singel.
Vedno z nami - Sank Rock
Ena najuspešnejših in najvztrajnejših domačih rokovskih skupin je po nekajletnem premoru, v katerem so se vsi člani posvetili drugim izzivom in samostojnim karieram, pred dvema letoma svoje zveste oboževalce razveselila z vnovičnim skupnim nastopanjem, z izdajo albuma Vzemi ali pusti in mnogimi koncertnimi nastopi pa si je pridobila še množico novih navdušencev. Prav niz uspešnih nastopov in veliko zanimanje za skupino sta bila povod za lansko izda-
jo koncertnega albuma z naslovom
nje novih skladb. Kmalu se je izkazalo, da se je vizija skupine razlikovala od želja Bora Zuljana, ki je pred leti nadomestil prvotnega kitarista Zvo-neta Hranjeca, zato je njegovo mesto v skupini zasedel nov kitarist. Matjaž, Davor, Cveto in Aleš z novim članom že pripravljajo skladbo, ki jo bo Sank Rock posnel v produkciji Žareta Pa-ka, na radijskih postajah pa jo bo mogoče slišati konec novembra. Napovedano skladbo bo pospremila tudi
Nov časopis:
Brez milosti!
Politiki bodo odslej dvakrat premislili, preden kaj storijo. Kar je dvakrat več kot prej
O Angeli Vode
horosko
Najbolj se je upirala sestra, ko jo je oče v soboto nekaj pred 11. uro dopoldne vlekel iz postelje. "To je treba videti," je vztrajal in nas posadil pred televizijo.
Mama je v opravičilo dejala, da bo oddajo gledala še enkrat, saj je prejšnji večer ob polnočni premieri zaspala, sestra pa je vpila o popolnem nerazumevanju nacio-nalke za njene življenjske navade. Na sporedu je bila namreč ponovitev Polnočnega kluba z naslovom Skriti spomin Angele Vode. Sama sem samo skomignila z rameni, saj je na TVS dokaj pogosto, da dobre oddaje pokaže ob za človeka popolnoma nedostojnih urah.
Polnočni klub z naslovom Skriti spomin Angele Vode je bil dober. Dobra je bila predvsem ona, Angela Vode. Antina-cistka, komunistka, že leta 1939 izključena
šanja res osnovnošolsko postavljena ne glede na visok ugled, ki ga Čolnik uživa kot voditelj. Tretja pomanjkljivost Polnočnih klubov je njihova uvrstitev v spored. Mama je dejala, da se je Skriti spomin Angele Vode začel tokrat šele ob polnoči. Kot bi metali denar skozi okno in kot da bi programski šefi želeli oddajo skriti, ne pa je pokazati čim širšemu krogu gledalcev. Sestra je zbadljivo pribila, da je oddaja tako pozno na programu gotovo zato, ker ima tak naslov, Polnočni klub mora biti ob polnoči. Ko bi bile vsaj ponovitve ob spodobni uri, ne pa že ob enajstih dopoldne, ko šele dodobra zaspi, je še razmišljala.
Polnočni klub je oddaja, ki jo lahko gledamo vsak teden, vsak petek. Tudi čez poletje, ko so običajno same ponovitve, "polnočnjaki" ne gredo na počitnice. Letos je bilo ne-
iz partije, kasneje izključena tudi iz Osvobodilne fronte, pedagoginja, novinarka, kaj poletnih oddaj celo iz čudovite zapornica v koncentracijskem taborišču stare Ljubljane, kar je bila osvežujo-
in nato zapornica v t. l socialističnih zaporih kot obsojenka na Na-godetovem procesu. "Bila je odločna, urejena, moderna gospa pa tudi precej rdeča," jo je opisalapublicistkaAlen-ka Puhar, ki je o njej v oddaji očitno največ vedela Voditelj Aleksan-
POt NOCN1
ča programska poteza. Potem pa so se preselili nazaj v studio. Ta me čedalje bolj moti. So oddaje, ki imajo vsako leto novo podobo, klub pa je, odkar pomnim, isti. Le šopki na mizi oz. odru se spreminja-
der Čolnik je gostil še Mirjam Milharčič jo, sam prostor pa je hladen in pust. Hladnik, ki je uredila zbrana dela Vode- Če katera oddaja kliče po scenski tove, in zgodovinarja dr. Jero Vodušek Sta-rič in dr. Petra Vodopivca. Oddaja je bila res vredna ogleda in očetu smo bili za njegovo vztrajnost na koncu vsi hvaležni.
Vendarle bi bilo napak, če bi oddajo pohvalila zato, ker je govorila o tako izjemni ženski, kot je bila Angela Vode, ena največjih Slovenk prejšnjega stoletja. Po izidu knjige je bila to že skorajda dolžnost nacionalke. Obravnava tovrstne problematike v oddaji je pa tudi edina reč, za katero lahko izrečem komplimente. Zatakne se že pri gostih. O Angeli Vode sta ogromno povedali Puharjeva in Milharčič Hladnikova, širši kontekst je postavila tudi Vodušek Staričeva, medtem ko je v pokoju, ljubiteljev pajkov in pra-bil dr. Vodopivec v oddaji odveč oziro- ženega krompirja... pa tudi ljudi, ki ma voditelj zanj skorajda ni imel vprašanj. Število gostov je bilo torej prvo, kar je motilo, ali pa bi moral voditelj bolj poskrbeti za to, da jih vključuje v pogovor. Drugo pa je bilo, da so bila nekatera vpra-
spremembi, potem je to gotovo klub.
Očitno ima oddaja svoj zadovoljivi krog gledalcev, sicer se ne bi obdržala že vrsto let. Ima tudi dokaj stalno voditeljsko ekipo, ki jo že dobro poznamo. In ima vsebine, ki so večinoma poučne, večkrat zabavne, včasih izkustvene in na moč resne, včasih pa se jim zgodi tudi kakšna taka, kot je bil Skriti spomin Angele Vode. Zdi se, da pri vsebinah oddaja še najbolj niha. V Polnočnem klubu lahko srečamo vse - od prodajalk na tržnici, debeluhov, narkomanov, žensk v meni, moških
govorijo o bontonu, protokolu, hudih življenjskih preizkušnjah. Verjetno jo tudi zato - vsaj trije člani naše družine - redko zamudimo.
Magična gledalka
%
Škorpijon (23. oktober - 21. november)
Mučil vas bo dolgčas in posledično vam bo šlo narobe tudi vse drugo, česar se boste lotili. Neprijetni dnevi se bodo kar vrstili in morali se boste ukvarjati z najrazličnejšimi malenkostmi. Kot bi se ves svet zarotil proti vam. Mogoče ste kaj takega naredili?
Strelec (22. november - 20. december)
Dela vam res ne bo manjkalo, vendar boste imeli tudi uspehov kar lepo število. Uspevalo vam bo tudi najbolj nemogoče. Morda bo nekomu končno zares žal, da seje oddaljil od vas. Po finančni plati vam bo prav lepo In prijetno, posebej konec tedna.
Kozorog (21. december - 19. januar)
Določeni osebi se boste skušali prilizniti, a vam ne bo uspelo. Na žalost je nepodkupljiva. Zaupanje v vas je omajano, zato ga boste težko pridobili nazaj: No, upanje umre zadnje, zato boste imeli še veliko elana. Med prijatelji se boste sprostili.
Vodnar (20. januar - 18. februar)
Veselilo vas bo, da ste toliko dosegli. Počitek, ki si ga boste privoščili, bo povsem zaslužen. Tisti, ki pa še ne delate, boste zagotovo kam odpotovali, vsaj za kratek čas. Nekdo bo močno mislil na vas in s tem povzročil vašo raztresenost.
Ribi (19. februar- 20. marec)
Ribja narava vam ne bo dala miru. Veselje je vaša najočitnejša značajska poteza in nič vam ne bo preprečilo, da se ne bi veselili svojega srečnega trenutka. Naredite več za svojo ljubezensko zvezo - tisti, ki jo seveda imate.
Oven (21. marec - 20. april)
Počasi se bo treba spraviti na noge in kaj več narediti za lastno blaginjo. Visenje in izčrpavanje drugih vam ne bo prineslo nič dobrega. Poleg tega se boste morali moški ovni še posebej potruditi okoli svojih partneric. Težka bol
Bik (21. april-21. maj)
V preteklem tednu ste si nabrali veliko pozitivnih točk, zato se vam bo zdelo, da lahko nekaj časa počivate na lovorikah. Že v četrtek vas bo nekaj zmotilo in morali boste spet delati kot običajno. Pogrešali boste varen objem.
Dvojčka (22. maj - 21. junij)
Kmalu se vam bo posvetilo, zakaj vas sodelavec nenadoma tako potrebuje. No, mirni živci vam bodo prinesli, več koristi, kot če bi se razburili. Delo vam bo v sredo smrdelo, vendar ne boste imeli izbire. Srečno naprej!
Rak (22. junij-21. julij)
Pridite in poglejte bo ta teden vaš moto. Zagotovo bodo imeli kaj videti, saj ste si raki nakupili kar nekaj novih stvari. Nekateri stanovanje, nekateri le nov kuhinjski servis. Na ljubezenskem področju bo najbolj živahno v četrtek in soboto.
Lev (22. julij - 21. avgust)
Začeli se boste intenzivno ukvarjati s športom - predvsem zavoljo zdravja, ki nekaterim levom peša, ali pa zaradi postave. Nekateri se boste jezili, ker se boste prenaglili z nakupom športnih copatov. Vaši domači bodo veseli.
Devica (22. avgust - 21. september)
Tisti, ki ste poročeni in imate otroke, boste imeli skrbi z njimi, še posebej če kateri hodi v srednjo šolo. Solarske device boste uživale življenje, za konec tedna pa si boste še posebej veliko privoščile. Če ste zaljubljene, bo toliko lepše.
Tehtnica (22. september - 22. oktober)
Spet boste v vam neprijetni dilemi, ki vam bo povzročala sive lase in hude skrbi. Toda vse se bo uredilo med četrtkom in torkom, ko boste spet svöbodneje zadihali. Bodite pozorni, da ne boste gojili preveč zamer do najbližjih.
Nova obzorja
, d.o.o.
Komenskega 11 1000 Ljubljana
MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO Pripoved iz časa druge svetovne vojne in po njej. Dodan seznam sodelavcev Udbe. Avtor: Dušan S. Lajovic 347 strani
6.200,00 SIT
IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE Komunistične tajne službe od svojega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov Avtor uvodnika: dr. Jože Pučnik 519 strani
5.000,00 SIT

OKOPI
Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Prodanih več kot 17.000 izvodov! Avtor: Janez Janša 309 strani
2.200,00 SIT
PREMIKI
Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992 Prodanih več kot 61.000 izvodov! Avtor: Janez Janša 363 strani
2.200,00 SIT
PREMIKI
ИУјијај» mlml„
100 LET SOCIALDEMOKRACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja Avtor: Milan Zver 125 strani
2.200,00 SIT
MATI SLOVENIJA Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot Avtor: Tone Kuntner 72 strani
2.200,00 SIT
PUČNIKOVA ZNANSTVENA IN POLITIČNA MISEL Zbornik razprav in referatov, ki so nastali za simpozij ob prvi obletnici Pučnikove smrti Avtor: Milan Zver in drugi 155 strani
3.000,00 SIT
MOČ PREŽIVETJA Knjiga opisuje krute zgodbe sirot, ki so jim partizani med 2. svetovno vojno pobili očeta ali oba roditelja. Avtor: Jože Dežman 336 strani
6.510,00 SIT
>
a o o 0)
Ш
(Л >
Knjige lahko naročite na telefonski številki 01/ 43 45 463 ali preko elektronske pošte knjigarna@demokracija.si
k n j i ц a r n a
Demokracija
nagradna križanka
28 založb in skoraj 400 knjižnih naslovov
^nnoio^
iT
dogodki in D.schno.sii jncwklosti, "Mi' (t.T/k' si'iliiujosti, hunt) ш jnmiki in ii/niotv :>4hlhc I'i'.sniškc širine di,I Hl III l>nii Ijičini t)h;<>> i<i si ela.
Kot član kluba nimate nobenih obveznosti v klubu
sestavil: miran erceg
perzijski kralj
kačji lev
tanka kovinska ploščica
nick nolte
Knjižni klub fJjmo!rxj. Олкп.Нтоуз 1, 1000 l iuhl|>in.i. tc.ir-ion e-poSta: knjižni klul'ws.irru л ■ »g.ccw, splcL www vimoi i ig (.on
pevec morrison
am. pravnik i (elihu)
žensko ime
bolgarski pripovednik (ljuben)
grški
teolog (spiridon)
ki kaj obnovi
kölnski nadškof (tudi anno)
impresija
ameriški
jazz glasbenik hines
kihavica, nahod
lana turner
geslo
vrsta amino kislin
romulov
brat dvojček
rimski hišni bog
srbski nogometaš
rekav franciji (iz črk vele)
čačak
nevarna padavina
slovenski agronom (ivan)
nekdanji srbski nogometaš
napadalec naznano osebo
anton čehov
vrsta metulja
gora nad kobaridom I
francoski slikar
(auguste)
nem. kipar (josef)
dobav zgod. zemlje
vdova po johnu lennonu (yoko)
poželenje
vrsta azijske palme
kilometer
rus. pianist (jakov)
robert redford
romunsko moško ime
rafko irgolič
dirigent mirski
kameli sorodna žival
stara ploskovna mera
slovenski kemik (franc)
zdravilišče v črni gori
poprav-ljavkaur
afriška antilopa (iz črk bok)
kraj v belgiji (iz črk eya)
kdor sestavlja pravne listine
stoletje
enica, enojka
titan
znak za aluminij
mesto v španiji (iz črk colay)
bršljanu podobna rastlina
avstrijski dramatik (heinrich)
rešitev preišme križanke II nagrajenci 41. številke
DINARA, OTOLIT, LAVABO, NRAVI, JIRA, INA, IP, ASCOT,
ELZA, KNE, STISKANJE, WATT, KANTINA, MONTER, ANA, VI, DOŽ, RA, RAB,
OSTAN, AC, IRAN, RR, UMOR, DIREKTNI UDAREC, ANIARA, ANATOLE, ATLAS, NAVITEK
1.	nagrada: MITJA MRŠEK,
Partizanska 37,1381 Rakek
2.	nagrada: IRENA PEČENKO,
Streliška 29/b, 1000 Ljubljana
3.	nagrada: VID MOČNIK,
Ulica Ivana Hribarja 27, 4207 Cerklje
Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko.
naqrade
bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog
i Nagradno križanko izrežite in najpozneje do 1	3.11. 2005 pošljite na naš naslov:
j Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana,
_____ _spipiMm "Nagadm križanka".__
včeraj, danes, jutri...
•	24. 10.1658 sejevŠentvidupriStičnirodilzdrav-nik, znanstveni pisec in humanist Marko Ger-bec, utemeljitelj slovenske znanstvene medicine.
•	25.10.1825 se je rodil avstrijski skladatelj Johann Strauss ml., kralj valčka. Dobrodušen starejši gospod se je nekoč zaupal skladatelju Jo-hannu Straussu: "Prosim vas, če mi izpolnite veliko željo in zaigrate na mojem pogrebu enega od svojih valčkov." Kralj valčka se je nasmehnil in odgovoril: "Seveda vam rad ustrežem, samo povejte, katerega bi najraje slišali."
•	25.10. 1991 se je JA dokončno umaknila z ozemlja Republike Slovenije. Praktično se je končal umik nekaj minut po polnoči 26. 10., ko je iz Kopra odplul zadnji trajekt z vojaki.
•	26.10.1530 je malteški viteški red prenesel svoj sedež na Malto.
•	26.10.1787 se je rodil srbski kulturni reformator Vuk Karadžič.
•	26.10.1889 se je rodil slovenski skladatelj Karel Širok. Kot talec je bil ustreljen v dolini Draga pri Begunjah na Gorenjskem.
•	27.10.1782 se je rodil italijanski violinski virtuoz Niccolo Paganini. Ko je kadil v navzočnosti dam, ga je na to ena opozorila. Paganini je odgovoril: "Madame, kjer so angeli, morajo biti tudi oblaki."
•	27.10.1946 so bile v Sloveniji volitve v ustavodajno skupščino. Organizirane opozicije ni bilo, nasprotniki OF so svoje nestrinjanje lahko izrazih z glasom za "črno skrinjico".
•	28.10.1684 se je na Kalcu pri Zagorju na Krasu rodil preučevalec Krasa, politehnik, kartograf in slikar Franc Anton Steinberg. Njegova karta iz leta 1720 je bila eden prvih tematskih zemljevidov slovenskega ozemlja.
•	28.10.1886 je na otoku Bedloe pred New Yor-kom predsednik ZDA Graver Cleveland slovesno odkril Kip svobode. Zamislil si gaje francoski kipar Frederic-Auguste Bartholdi in naj bi bil darilo v dokaz prijateljstva ob 100. obletnici razglasitve ameriške neodvisnosti.
•	29.10.1905 je bil v Narodnem domu v Trstu ustanovni zbor Jadranske banke.
•	29.10.1918 je slovenski Narodni svet razglasil odcepitev Slovenije od avstrijske monarhije in vključitev v Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov.
•	30.10.1878 so avstro-ogrske čete zasedle Bosno in Hercegovino ter s tem končale skoraj štiristo-letno turško vladavino na tem delu Balkana.
•	30.10.1924 je bila ustanovljena stavbna in kreditna zadruga Stan in dom, ki je ob Tržaški cesti pri Tobačni tovarni v Ljubljani zgradila veliko kolonijo delavsldh hiš in stanovanjsko-poslovne zgradbe.
Začetki filma pri nas
V Drakovcih med Ptujem in Ljutomerom seje 27. oktobra 1864 rodil pionir slovenskega filma Karol Grossman. Bil je odvetnik v Ljutomeru in pomemben narodni buditelj. Leta 1905 je posnel dva kratka dokumentarna filma: prvi slovenski amaterski film Odhod od maše v Ljutomeru in Sejem v Ljutomeru. Naslednje leto je posnel še kratki dokumentarni film družinskega tipa Na domačem vrtu.
Slovenski film je od pionirskih časov Karala Grossmanna do konca štiridesetih let prevzemal večinoma lumierovski vzorec dokumentarnega filma. Že na začetku 20. stoletja se je oblikovala razvejana kinematografska mreža, vendar seje kinematografija kot celovita dejavnost razvila šele po 2. svetovni vojni.
Filmska proizvodnja je potekala do leta 1945 predvsem na obrtniški ravni in na zasebno pobudo. V tridesetih letih je nastalo nekaj kratkih nemih in zvočnih dokumentarnih filmov na evropski ravni (Metod Bad-jura, Božidar Jakac in M. Foerster). To so bile predvsem poetične predstavitve narodnih običajev in kulturnozgodovinske tradicije. Izraziti družbenokritični filmi, ki so se v svetu pojavili v dvajsetih letih, so na Slovenskem nastali šele konec petdesetih let. Prva poskusa celovečernega filma sta doku-mentarno-igrana filma V kraljestvu Zlato-roga v režiji Janka Ravnika (1931) in Triglavske strmine Ferda Delaka (1932).
Slovenski radio
28. oktobra 1928 je bilo slovesno uradno odprtje Radia Ljubljana. Slovenski radio je začel poskusno oddajati 1. septembra leta 1928 dopoldne s prenosom odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne sta prvič po radiu v slovenščini govorila Oton Župančič in Fran Šaleški Finžgar.
Slovenski radio so ustanovili, ko je katoliška Prosvetna zveza sklenila z državo 15-letno pogodbo o najemu radiooddajne postaje v Domžalah, sama pa zgradila studio v Ljubljani. Razvoj slovenskega radia se je nadaljeval. Leta 1929 je radio oddajal povprečno 6 ur dnevno, po desetih letih je program narasel na povprečno 8 ur dnevno. Leta 1935 so ustanovili radijski orkester, dve leti kasneje pa radijski komorni zbor. Na ozemlju poznejše Dravske banovine je bilo v začetku oddajanja prijavljenih 3.600 radijskih sprejemnikov, do za-
četka 2. svetovne vojne pa je naročnino plačevalo že okoli 20.000 naročnikov.
Pretres na Wall Streetu
Finančni svet je 24. oktobra 1929 doživel najhujši pretres v vsej zgodovini. Začel se je polom na Wall Streetu. Cene vrednostnih papirjev so tako padle, da je polom uničil milijone vlaganj v vrednostne papirje in napovedal začetek velike svetovne krize. Že 18 mesecev pred tem je kazalo, da špekulativnega dvigovanja cen ne bo mogoče ustaviti. Delnice nekaterih velikih družb so več kot podvojile svojo vrednost. Špekulanti so jih kupovali in hlastali za mastnimi dobički. Iz manj donosnih področij so kupci dvigovali velikanska sredstva in vlagali denar na trg vrednostnih papirjev. V ZDA je prišlo tudi ogromno denarja iz Evrope. Banke so posodile mešetarjem okoli 8 milijard dolarjev, ki so kupovali in
prodajali delnice na newyorški borzi. Ameriški predsednik Herbert Hoover je poskušal obvladati trg tako, daje odklonil posojila bankam, ki so financirale špekulacije.
Septembra so začele cene prvič ob dvigovanju tudi padati. Ko so močno padle, je na Wall Streetu izbruhnil preplah. Telegrafi niso mogli dohajati navala naročil borzi-jancev, ki so panično hiteli s prodajo papirjev. Tisoči Američanov so v nekaj dneh izgubili vse, kar so prihranili v življenju, saj se je vrednost nekaterih najboljših vrednostnih pa-piijev zmanjšala za več kot dve tretjini.
so. i m
G • RENC
Spoštovani bralci,
DKMOKUACI.IA
uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objav- Dl.MOh ijamo v skladu z Mi načelom profesi-	.
onalne novinarske	. ■ ,
etike, katere na- I ^W-men je služiti inte-	/ '
resom javnosti ne	^
glede na politično. "ij svetovnonazorsko ali kakršno koli 4» *,: ~ drugo prepričanje.
Dragi Borut, dragi Tone
Tako nekako sta si dopisovala in drug drugemu očitala, kateri si je bolj podrejal javno Televizijo Slovenija. Čeprav sta si jo podrejala oba oziroma vajini stranki in njuni predhodniki (Skoj, ZSMS, LDS, ZKJ, KPS, SDP, SDP, ZLSD in sedaj SD) v oblasti od nastanka TV do lanskih volitev, sta predlagala referendum, ki je davkoplačevalce stal 600 milijonov tolarjev. Vajini stranki, posebej SD, sta zamenjali več kot deset imen, tako da sedaj mlajše generacije sploh ne vedo, da sta vajini stranki naslednici stranke oziroma partije prejšnjega režima, ki ima na vesti povojne poboje, nacionalizacijo, fojbe in še bi lahko našteval. Mišljenje vajinih predhodnikov in vzornikov (Maček, Ribičič, Dolanc itd.) seje spremenilo iz levjega v nedolžno ovčjega. Toda volk dlako menja, nravi pa nikoli. Draga Tone in Borut, ali ne bi raje denar za propadli referendum namenila za prepotrebno pediatrično kliniko in onkološki inštitut? Ker sta referendum izgubila, čeprav tesno, lahko to še vedno storita in se tako prikupita svojim volilcem. Moral bi obstajati zakon, po katerem bi moral kriti stroške za referendum predlagatelj, pa bi bilo referendumov kmalu veliko manj. Sicer pa je meni in še mnogim malo mar, kakšen je program na TV Slovenija, ker jo najmanj gledam, čeprav jo edino plačujem. Sicer pa že Tvoj priimek vse pove, dragi Tone! Pa brez zamere!
Jože Jure, Škofja vas
Ш jf
ч Ш
Ob smrti akademika Daneta Zajca
Ob slovesu enega največjih slovenskih književnikov druge polovice dvajsetega stoletja, akademika Daneta Zajca, se ga pri Svetovnem slovenskem kongresu spominjamo z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo. Zavedamo se, da z njim odhaja ustvarjalna in zavzeta osebna moč slovenstva, v večen spomin pa nam ostaja njegova bogata kulturna zapuščina. Pri Svetovnem slovenskem kongresu se čutimo zavezani njegovim sporočilom, njegovemu slovenskemu duhu, ljubezni do slovenske besede in zavzetosti do vsega, kar oživlja našo narodno bit. A ni bil samo književnik. Spomniti se ga moramo tudi kot dejavnega v prizadevanjih za slovensko osamosvojitev. Se pred nedavnim se je osebno zavzel tudi za novi zakon o RTV Slovenija, sopodpisal je tudi javno stališče Zavoda za oživitev civilne družbe in Svetovnega slovenskega kongresa o referendumu glede zakona o RTV Slovenija in se dejavno vključeval v akcije civilne družbe za ohranitev Triglavskega narodnega parka.
Z njegovim slovesom ne izgubljamo veličine njegovega kulturnega duha, le poklicani smo, da ga osmis-limo, uresničujemo in tudi resnično živimo. Naj počiva v miru in naj mu bo lahka slovenska zemlja!
Dr. Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa
Bravo, revizija prodaje vsega državnega premoženja
V premislek LDS, nekdanji združeni listi, predvsem g. Cviklu in g. Ropu. S svojimi izjavami me vedno vlečete za jezik. Posebej s svojim ostrim nasprotovanjem pobudi za ustanovitev parlamentarne komisije, ki so jo dali poslanci vladajoče koalicije. Ne razumem, zakaj tako odločno, silovito in ostro nasprotujete pregledu vsega prodanega državnega premoženja od ustanovitve KAD
in SOD naprej. Saj je bila v času vaše vladavine vsa prodaja državnih podjetij poštena in pregledna, mar ne? Zakaj se torej bojite revizije vsega prodanega? Državljani pa to toplo pozdravljamo. Po moje so bile delnice Mercatorja prodane Pivovarni Laško in Istrabenzu zato, da ta velikan ne bi v celoti prišel v zasebno last že tako najbogatejših ljudi v Sloveniji.
Mihaela Afnar, Celje
Opešan spomin
Pred nedavnim sem prejela sklep o priznanju statusa povojnega političnega zapornika, in to od 15. 5. 1945 dalje, z obrazložitvijo, daje nekdanja Jugoslavija sklenila mirovno pogodbo šele 15. 5.1945, ker so menda do takrat še potekali boji na Koroškem. Jugoslavija je bila vendar zaveznica Amerike, Anglije itd. in ves svet praznuje konec vojne 9. 5. 1945. Kakšna izjema smo torej mi? Mar nismo pravkar praznovali 60. obletnice zmage nad fašizmom, in to prav 9. in ne 15. maja?
Kakšen status imamo potemtakem vsi, ki so nas mučili med 9. in 15. majem 1945? Kakšen status ima množica pobitih v tistih dneh? Kdo nas je mučil v tistem času, kdo množično pobijal? Okupatorja na slovenskem ozemlju 9. 5.1945 že davno ni bilo več. Partizani so 9. maja brez najmanjšega odpora zasedli Ljubljano, Štajersko in Gorenjsko. Kdo je torej množično pobijal, če okupatorja ni bilo več? Predobro vemo kdo. Da bi zakrili množično pobite, so na trupla z bagri nasuli zemljo in znano je, kako so deli trupel silili iz zemlje po Sloveniji. Krvava Rinža, ki je takrat tekla čez Kočevje, se je verjetno sama obarvala, mar ne? In tifus, ki je temu sledil? Mi torej znate razložiti, zakaj tisti, ki je bil umorjen 14. 5. 1945, nima statusa žrtve, medtem ko
umorjenim 15. maja priznavajo ta status. In vendar so bili krvniki v obeh primerih isti ljudje.
Pa še to: za vse moje trpljenje mi je bilo priznanih, reci in piši, 8 (osem) evrov na mesec k pokojnini. Sprašujem vas, dragi še živeči "heroji", ali bi bil kateri izmed vas pripravljen za 8 evrov vklenjen stopiti pred naperjene brzostrelke? Vaše "herojstvo" je večinoma obstajalo v tem, da ste iz dobro zastraženih bunkerjev, ki so jih stražili mladi skojevci, dajali direktive. Za življenja mladih vam je bilo malo mar. Sicer pa bi tako in tako padli za "vzvišene ideale". In vendar si je večina vas za "herojstvo" priskrbela bajne odškodnine in pokojnine.
In še to: menda ne boste trdili, da so nas tiste dni okupirali Marsovci z rdečimi zvezdami na kapah, ker se nihče, ki naj bi bil kriv, ničesar ne spominja?
Breda Spragar, Ljubljana
Državno ozemlje RS in uredniška politika
Z anketnim vprašanjem Kje naj poteka meja s Hrvaško v Istri vzpodbujate bralce k bistveni kršitvi določb vseh sedmih temeljnih aktov slovenske državnosti in osnov, na podlagi katerih je RS pridobila mednarodno priznanje. Ti akti, ki se dotikajo vprašanj državnega ozemlja RS in poteka državne meje, so:
Deklaracija ob neodvisnosti, Temeljna ustavna listina RS, Zakon o določitvi občin in njihovega območja, Zakon o nadzoru državne meje, Deklaracija o Jugoslaviji, odgovori na vprašalnik Badinterjeve arbitražne komisije in mnenji št. 3 in 7 Badin-teijeve arbitražne komisije.
Priporočam več previdnosti in verodostojnosti.
Mag. Dušan Fatur, Ljubljana
»
Zakaj Bohorič gosti Čuka?!
V	petek, 30. septembra letos, sem na 20. strani Dnevnika prebral, da je Janez Bohorič iz Save Kranj gostil slovensko kuharsko olimpijsko reprezentanco in da je k omizju dobrot med drugim povabil predsednika GZS Jožka Čuka s soprogo.
V	prihodnje naj se gostitelji ob podobnih priložnostih raje spomnijo socialno šibkih družin, morda kake matere z otroki, ki je izgubila delo v tekstilni tovarni, ali pa kakega očeta, ki zaradi odpovedi kolektivne pogodbe s strani Jožka Čuka osebno otrokom še dovolj kruha ne bo mogel več kupiti.
S takšnimi pogostitvami se nam predstavljajo nekdanji in sedanji vodilni kadri v slovenskem gospodarstvu. Zato je skrajni čas, da minister Vizjak nekaj stori z zajedavsko in samozadostno Gospodarsko zbornico Slovenije.
France Petrovič, Ljubljana
Zbornični veljaki zagnali vik in krik
Skoraj ne mine dan, da mediji ne bi objavili prispevkov o delu zbornic, bodisi obrtne, bodisi gospodarske in kmetijske. Vodstvo prvih dveh je najglasnejše in obljublja obrtnikom temeljito prenovo zborničnega sistema. K temu jih je prisililo ministrstvo za gospodarstvo. O tem, kaj vodstvo zbornic zna, smo se obrtniki lahko prepričali zadnja desetletja. Dovolj je bilo, da si pred leti odigral partijo tenisa z vidnejšim predstavnikom LDS, pa je zakon že romal v parlament in bil na škodo obrtnikov tudi sprejet. Tako nam po starem zakonu, ki ga je izglasovala še združena lista in mašinerija LDS, davčna uprava in razni izterjevalci, ki jih je
RADIO J
96,4 MHz
Slovenske gorice
t
fu osvobodi« 5,2230 lant »t 02/72» 02 20,720 73 24, k 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠft radio® rodiong* INTERNET STRAN: тмЛгедо
radbamno
najela GZS, še kar naprej na silo in s strahovanjem pobirajo denar. Davčno upravo so zbornice pooblastile, da v njihovem imenu lahko z naših transakcijskih računov jemlje denar za obvezno članarino, če je obrtnik seveda prostovoljno pod pritiskom veljavnega zakona ne plača. Vsak mesec nam obrtna zbornica, gospodarska pa na štiri mesece, izstavlja račun za svoje nedelo, čeravno za nas, male obrtnike, ni popolnoma ničesar naredila. Tako je, gospodje Čuk, Klun in Vrisk! Sprašujem vas, zakaj ste pooblastili davčno upravo, da v imenu vaših zbornic za vas pobirajo članarino. Oni vam to delo krepko zaračunajo, vi pa potem nam in je zato članarina še višja. To delo bi lahko opravljali sami, a se ne počutite dovolj sposobne za to ali pa je vzrok lenoba. Po novem zakonu, ki bo začel veljati že po novem letu, sem prepričan, da davčne uprave ne bo več zraven. Tudi Gorenjska po tem datumu ne bo več imela pet območnih obrtnih zbornic, kot so Jesenice, Radovljica, Tržič, Kranj, Škofja Loka. GZS bo morala krepko zategniti pas. Nič več ne bo poceni izletov, kakršnega sije pred leti omislila Območna obrtna zbornica Kranj, ko je njeno vodstvo potovalo v daljno Ameriko in na Kubo za 30 odstotkov ceneje kot obrtniki, ki so se jim takrat pridružili.
Mimogrede navajam še svoj primer. V letu 2002 sem plačal za enoletno članarino več kot 150.000 to-
larjev. V letu 2002 sem se oglasil na Območni obrtni zbornici Kranj, ker sem potreboval potrdilo o skrajšanem nazivu svojega podjetja. Izdali so mi ga v petih minutah, za uslugo pa sem moral plačati 8.200 tolarjev. Kljub visoki letni članarini sem moral torej drago plačati še to uslugo. Vodstva vseh treh zbornic se tako kopljejo v našem, oprostite izrazu, naropanem denarju, kar kaže tudi razkošje zbornic. Gospodu Čuku svetujem, naj ne kupuje dodatnega zemljišča, ker bo prihodnje leto ugotovil, da bo postala njegova zgradba kar nenadoma prevelika in bo moral njen dobršni del dati v najem.
Pravijo, da za vsakim dežjem posije sonce. Tako obrtniki od nove vlade pričakujemo, da bo stari zakon o obvezni članarini padel. Nekateri kranjski obrtniki smo izvedli anketo in pri tem zajeli velika, srednja in mala podjetja in jih povprašali, kakšno zbornico si želijo. Osemdeset odstotkov vprašanih si želi eno ali dve zbornici s prostovoljnim članstvom in prostovoljno članarino, mala podjetja pa so odgovorila, da ne potrebujejo nobene. Vsak obrtnik je izpolnil anketni list, ga podpisal, pritisnil nanj svoj žig in datum poslane pošte. Kot vemo, je podobno anketo opravilo tudi ministrstvo za gospodarstvo, rezultati ankete pa so bili enaki. Upamo, da bo vlada pri pripravi zakona o zbornicah upoštevala izid opravljenih anket. GZS seveda ni bila za-
RADIO/BREZICE
na 88,9 in 95,9 MHz
dovoljna z izidom in nam je na dom poslala svoje anketne liste. Vprašanja na njih so bila zavajajoča, pri tem pa si obrtnikov niso upali vprašati, ali smo za prostovoljno ali obvezno članstvo in članarino. V Delu smo 4. oktobra letos lahko prebrali, kako je bila ta njihova anketa uspešna. Od 56.000 obrtnikov je anketni listek vrnilo 16 odstotkov obrtnikov, odgovorilo jim je okoli 9.000 obrtnikov. Vodstvo GZS v članku navaja, da so se podjetniki in obrtniki večinoma odločili za obvezno članstvo. Naj se vodstvo GZS vpraša, zakaj jim ni odgovorilo preostalih 47.000 podjetnikov in obrtnikov. Moj odgovor je: zato, ker smo vsi skupaj razočarani nad delom zbornic, saj smo morali pod prisilo plačevati za njihovo megleno delo. Upam le, da ministrstvo za gospodarstvo ne bo nasedlo zadnji anketi, s katero znova zavajajo ljudi.
Vodstvo zbornic naj se ozre pet let nazaj, katere države so bile takrat za nami. Danes nas vse te male države prehitevajo z leve in desne. Zakon zbornicam dopušča krajo. Zato gospode Čuka, Kluna in Vriska ter gospodarsko ministrstvo, ki pripravlja novi zakon, pozivam, da se soočimo v oddaji Trenja, kjer bo končni izid pokazal realno sliko. Upam, da bo prišel tudi g. Čuk, ki trdi, da je več kot polovica članov za obvezno članstvo. Kolikor se boste odločili, prosim vodjo Trenj g. Slaka, da me pokliče na tel. 040/734-190.
Na koncu vabim vodstvo zbornic, naj pride na trg delovne sile, kjer bo treba preživeti s svojim delom in znanjem. Vem, da se tega najbolj bojite, in zdaj ko vam teče voda v grlo, zganjate vik in krik po vseh medijih. Od letošnje pozne jeseni, ko bo (tako upamo vsi podjetniki in obrtniki) sprejet pravičnejši zakon, pa vam, ki ste več kot desetletje vedrili na naš račun, sporočam, da vam ne bo nikoli več tako
lepo, kot vam je vsa leta v zbornicah pod vladavino LDS in ZL bilo.
Janez Lotrič, podjetnik, Kranj
Bratu pomagal do zaslužka (2)
Mirko Bandelj, nekdanji generalni sekretar vlade in nekdanji predsednik sveta Centra vlade za informatiko (CVI), zatrjuje, da svojemu bratu Franju ni zagotovil, da je vpre-teklih letih prejel najmanj 37 milijonov tolarjev davkoplačevalskega denarja, iz računa Elesa, ki je v državni lasti, pa še 11 milijonov tolarjev. Težko bo Mirko Bandelj koga prepričal, da je njegov leta 1975 rojeni brat na CVI, kjer je bil sam v vlogi predsednika sveta in s tem nadrejen direktorju Marinu Siliču, kot študent že leta2000 dobil delo samo zato, ker je bil priden študent. Podobnih študentov je še na stotine, pa zaradi tega na svoj račun ne prejmejo nekaj milijonov tolarjev davkoplačevalskega denarja Na podlagi kakšnih referenc je CVI pogodbeno delo oddal 25-letnemu študentu Franju Bandlju, sem še pred objavo članka povprašala tudi Siliča, vendar mi na to vprašanje ni odgovoril. Tudi Ksenijo Globokar Mihovar iz vladne službe za zakonodajo sem povprašala, na podlagi kakšnih referenc seje kot voditeljica odločila za oddajo dobro plačanega dela prav Franju Bandlju, pa mi na to vprašanje ni odgovorila. Franja Bandlja sem še pred oddajo članka v tisk spraševala nekatere stvari, pa je odgovoril samo to, da je po poklicu informatik in tudi deluje na trgu informatike. Informacije sem torej preverjala na vseh meni znanih ravneh in dala v objavo podatke, ki sem jih tedaj pač imela. Imela pa sem podatke o visokih avtorskih honorarjih in izplačilih na račun podjetja BAFR Šele po objavi sem pridobila tudi podatke, da je Franjo Bandelj v preteklih letih prejel še nekaj milijonov tolarjev honorarjev prek študentskih napotnic, na CVI celo potem, ko je že diplomiral. Eies je druga zgodba, vendar ne povsem drugačna, a te podatke bom pripravila za objavo kdaj drugič. Na druge očitke o mojem pačenju zadeve, češ da Franjo Bandelj ni bil zaposlen v vladni službi
za zakonodajo, pred tem pa na CVI, pa odgovarjam, da sem se do podatkov resnično težko prebila. Oba, Mirko in Franjo Bandelj vesta, da podatka, da gre za pogodbeno delo, doslej ni objavil še nihče. Zanimivo pa je, da smo v tedniku že nekajkrat zapisali, daje Franjo Bandelj zaposlen na CVI, pa temu nista ugovarjala. Že vesta zakaj ne. Nadalje mi Bandlja očitata zapis, da je registracija podjetja BAFR na naslovu stanovanja Franja Bandlja v nasprotju z zakonskimi predpisi. Poslala sta mi Dovoljenje Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana z dne 4. 5. 2005, ki družbi BAFR oz. Franju Bandlju kot lastniku 68,62 kvadratnega metra velikega stanovanja na Linhartovi cesti 80 vde-lu tega dovoljuje opravljanje mime pisarniške dejavnosti, ki ni vezana na obiske strank Dodati moram, da sem sama preverjala podatke iz časa ustanovitve podjetja, to je 20. 2. 2004 in ob koncu leta 2004, takrat pa družba BAFR tega dovoljenja še ni imela Po naših pozneje pridobljenih podatkih je družba BAFR za izdajo dovoljenja zaprosila 23. 3.2005, to je 13 mesecev po ustanovitvi, in ga prejela 4. 5. 2005. Dolžna sem še zapis o tem, da Mirko Bandelj res ni več predsednik Lions Cluba Iliria Ljubljana. Na spletni strani je bil še pred nekaj meseci naveden kot predsednik, tajnik pa je bil (in je še) Gregor Banič, za katerega je bil in je še naveden elektronski naslov v Kliničnem centru Ljubljana, kjer je bil Mirko Bandelj predsednik sveta. Kdaj je prišlo do zamenjave predsednika kluba lionistov, nam ni uspelo izvedeti, tega v pismu ne na-vajaniti Bandelj, saj se elektronski naslov na ime tajnika Baniča vrača, telefon pa zvoni v prazno. Mimogrede, zdajšnja predsednica je Nevenka Črešnar Pergar, predhodnica Mirka Bandlja na mestu generalnega sekretarja vlade. Dodajmo še, da so s spletne strani Lions Cluba Iliria Ljubljana umaknjene tudi nekatere druge vsebine in fotografije, ki smo jih pred časom objavili v Demokraciji. Nikjer nisem zapisala, da je pri imenovanju Ksenije Mihovar Globokar neposredno sodeloval Mirko Bandelj. Da je bilo to imenovanje dogovorjeno in potrjeno tudi v vladi, pa
Škoti in Gorenjci
V prvem tednu oktobra je Slovenija gostila Škote, ki so prišli podpret svoje nogometaše. Škotski obiskovalci se niso zadrževali le v Celju, kjer je bila 12. oktobra nogometna tekma med njihovim in slovenskim moštvom. Razpršili so se po Sloveniji in večina slovenskih državljanov je tokrat videla in spoznavala Škote od blizu in jih, vsaj po izjavah, spremljala s simpatijami. Sproščeni, nasmejani, dobre volje, resda podprti z vrčki piva, so mimoidoče pozdravljali, in kdor ni bil slovensko zadrt, jim je pozdrave tudi vračaL Ko so pred začetkom tekme zaigrali najprej škotsko in nato slovensko himno, je objektiven gledalec zlahka videl razliko med enim in drugim moštvom. Škoti so, tako moštvo kot njihovi navijači, himno navdušeno zapeli. Kaj pa naši nogometaši? Ne le da niso peli, ker je pač ne znajo, temveč so se držali mrko, prezirljivo, žaljivo (izjema je bil en sam igralec). Odločila sem se navijati za Škote, ki so naše "žogobr-ce" na moje veselje premagali s 3:0. Nobeno športno tekmovanje - ne tisto z žogami, ne hokej, smučanje ali skoki - ne more biti uspešno, če tekmovalci niso miselno zreli, nimajo samozavesti, predvsem pa blagodejne sproščenosti In prav tega primanjkuje našemu športu. Za to je edini krivec okostenela vrhuška športnih funkcionarjev, ki bi se že zdavnaj morali umakniti. Katastrofalen primer je Planica, kjer se gnetejo abotni nesramni izkoriščevalci. Do kdaj bodo še zaradi lastne koristi uničevali naš šport? Edini odgovor je - dokler jim bomo to dovolili. No, pa še vprašanje, zakaj drugi prebivalci Slovenije nas, Gorenjce, imenujejo Škoti. Tako "zmerjanje" se je pojavilo šele po drugi svetovni vojni. To je bila kot običajno pogruntavščina ljudi, ki so za Škote samo slišali, ničesar pa o njih vedeli. Menim, da jih je vodila predvsem zavist, kajti nobenega dvoma ni in dokazljivo je, da je bila Gorenjska tako v Avstro-Ogrski kot v predapril-ski Jugoslaviji in še dolgo potem najbolj razvita slovenska pokrajina, dokler je ni načrtno uničevala Kardeljeva politika. Napisala bom samo dva vica na račun Škotov in Gorenjcev. Oče Škot, ki živi visoko v škotskih hribih, pošlje svojega odraščajočega sina v dolino po tobak Za to mu da večjo vsoto denarja. Sin se šele po dvajsetih letih vrne v svoj kraj, denar je porabil za ladijski prevoz v Avstralijo. Očeta najde pred hišo in prve očetove besede, ko zagleda sina, so: "Kje imaš tobak?" Pa še gorenjskega. Gorenjski kmet povabi za svoj god prijatelje na svoj dom. Preden se raz-idejo, jim reče: pa pridite vsi hkrati! Zakaj? Zato, da bo pes samo enkrat zalajal! Še dosti vicev je na račun enih in drugih, vsi so zabavni, in če izzovejo smeh, je to zdravo in dobrodošlo. Gorenjci jim teh vicev ne zamerimo, saj razumemo nevoščljivost. Vsa Slovenija je lepa, najlepše gorske skupine v vseh Alpah in Karavankah pa ima prav Gorenjska in tega ne bo nihče mogel spremeniti. Ko bi le Slovenci postali tako duševno sproščeni, kot so Škoti. Po kongresu LDS pa se tej želji ne piše najbolje. Tako odhajajoči, vidno užaljeni predsednik Anton Rop kot novoizvoljeni evfo-rični Jelko Kacin sta v svojih nagovorih zmogla samo frontalni napad na vladno koalicijo in seveda Janeza Janšo. Kacin si je dovolil celo reči, da se jih mora koalicija odslej bati, in požel je aplavz. Liberalnodemokratska stranka je tako daleč od prave doktrine liberalizma, da jo na čelu z novim predsednikom nikoli ne bo dosegla, ker pravega liberalizma ne poznajo. In to je za Slovenijo dobro, ker se bodo dinozavri pomendrali
med seboj! Ta čas je 1:0 za vladno koalicijo!
Marija Vodišek
ne more zanikati niti Bandelj. Brata navajata še, da Franjev zaslužek v brutoznesku 48 milijonovtolarjev ni bü takšen, saj vključuje tudi DDV, in pozabljata, da se vstopni DDV lahko odbija, kar njuno trditev seveda spreminja. Na koncu odločno zavračam vsa namigovanja o namenu obrekovanja in povzročanja škode. Mir-
ko Bandelj je bil generalni sekretar vlade in predsednik sveta CVI ter nosilec državne moči, zato je nedvomno izpostavljen zanimanju javnosti. Vsi zapisi se nanašajo na dogajanje v tistem času, do podatkov, ki sploh niso bih celoviti, pa sem se prebila s preverjanjem na različnih ravneh.
Vida Kocjan, Demokracija
Lasten praznik?
Koprski župan, kontroverzni Boris Popovič, je presenetil koprsko javnost in jo znova ideološko razdelil. Tokrat je "udaril" s predlogom koprskemu mestnemu svetu, naj sprejme odlok o novem prazniku. Praznik bi se imenoval praznik svobode in enotnosti mestne občine Koper. Njegovo uvedbo je predlagal v času drage obletnice svojega izpusta iz pripora, ko je bil skoraj mesec dni protipravno priprt. Praznik naj bi bil 7. oktobra, torej na dan, ko so ga izpustili iz pripora. Koprska javnost je razdeljena, mnenja so zelo različna. Nekateri se ideji posmehujejo, tisti, ki so v času Popovičevega prestajanja pripora vsak dan protestirali pred koprskim zaporom, pa jo seveda glasno pozdravljajo. Praznik bi nosil pomenljivo ime, vendarle se zdi, da Popovič še ni takšna ikona, da bi si zaslužila svoj praznik. Marsikdo od "pozabljenih" velikih Slovencev bi si ga verjetno prej zaslužil kot koprski župan. Prvi na seznamu bi lahko bil Jože Pučnik. Morda pa čez nekaj let?
Zase odlično poskrbijo
Ljubljanski odbor Socialnih demokratov je dobro poskrbel za nekatere svoje kadre. Za začasnega direktorja Javnega podjetja Ljubljanske tržnice, katerih lastnik je prek Holdinga Ljubljana mestna občina Ljubljana, je imenoval Aleksandra Ravnikarja, podpredsednika zadnje socialistične skupščine, nekdanjega člana nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav in nekaj časa tudi vodje zavarovalniške pravne službe (vse v času, ko je to vodila Nada Memenčič). Za prokurista tržnic je imenovala 58-letnega Živka Pregla, nekdanjega podpredsednika Markovi-čeve vlade, mentorja v kumrovški politični šoli in znanega projugoslovansko usmerjenega politika, ki izhaja iz močne partijske družine. Kot zvezni funkcionar je izstopil šele po začetku osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Čeprav se politično zelo ambicioznemu Preglu želje po osamosvojitvi niso povsem uresničile, se mu tudi v tem desetletju in pol ne godi nič slabega. Nekaj let je bil predsednik PS Mercator, v tem času si je pridobil mesto častnega generalnega konzula Švedske v Sloveniji, deloval je na manj vidnih, vendar dobro plačanih vodilnih mestih v gospodarstvu, hkrati pa je vodil številna svoja podjetja, katerih formalni lastniki so bili drugi. Dovzeten za ženske je zapustil tudi drago ženo, četudi je bila nečakinja znanega švicarskega poslovneža Janeza Hacina. Danes mu kot Kučanovemu in Potrčevemu prijatelju ob partijski poslušnosti županje Danice Simšič v Ljubljani ni nič hudega. Nedvomno ne Pregl ne Ravnikar s tržnicami nimata veliko skrbi.
Končno odhaja
Direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS Marja Majer Cuk je sprejela dolgo pričakovano odločitev in se s 1. novembrom poslavlja z mesta direktorice sklada. V svoji odstopni izjavi, ki jo je poslala tako državnemu zbora kot vladi, je zapisala, da je sklad vodila transparent-no in predvsem uspešno; za letos je tako skladu napovedala 500 milijonov več prihodkov kot odhodkov. Vendar Majer Cu-kova nikoli ni prav prepričljivo zanikala očitanih nepravilnosti, ki so prišle v javnost v zadnjem letu in jih je razkrival predvsem prejšnji nadzornik sklada Milan Kuster. Prav tako v času svoje dolge bolniške odsotnosti direktorskih pristojnosti ni prenesla na svojega pooblaščenega namestnika, zato je delo sklada v času njene odsotnosti močno trpelo. Direktorica se je pri tem sklicevala na zakon, ki naj ji tega ne bi dovoljeval. Vsekakor je za sklad bolje, da ga začne voditi novo vodstvo, ki bo delovalo pregledneje, predvsem pa bo znalo bolje komunicirati z javnostjo kot dozdajšnja direktorica.

ШШ |||ШШШЈШПП1
—J
Dr. Andrej Capuder, profesor na oddelku za francoski jezik s književnostjo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, se je v zgodovino slovenske politike vpisal kot minister za kulturo v prvi povojni demokratični (Demosovi) vladi. Tokrat pa že drugič odhaja v diplomatsko službo, saj je bil nedavno imenovan za slovenskega veleposlanika v Italiji.
Dr. Capuder je bil v svoji dosedanji karieri enkrat že veleposlanik, in sicer v letih 1993-1997, ko je zastopal Slovenijo v Franciji, svoje izkušnje pa je opisal v knjigi Pariški dnevnik Po padcu Demosove vlade ni več aktivno deloval v politiki, kljub temu pa je vedno ostal pozoren in kritičen opazovalec političnega in nasploh družbenega dogajanja, kar je dokazoval tudi s svojimi kolumnami v tedniku Demokracija. Zaradi svojskih stališč je bil včasih neprijeten tudi za marsikoga iz desnega tabora, kljub temu pa mu nihče ne more očitati, da je kot nekdanji minister v Demosovi vladi izdal vrednote slovenske pomladi. Odhod za veleposlanika v Rim pa pomeni, da se bo moral spoprijeti s precej nehvaležno vlogo - zastopati Slovenijo in Slovence v državi, ki očitno še ni prebolela nekaterih "viroz" v odnosu do Slovenije, kar dokazuje tudi nedavni protest italijanskega zunanjega ministra Finija proti govoru Janeza Janše na proslavi ob obletnici priključitve Primorske Sloveniji. Kakor koli že, tednik Demokracija želi svojemu zunanjemu sodelavcu na novi poti veliko uspeha, poguma in vztrajnosti.
RADICf r ZELENI VAL
93.1 & 97.D Mhz
ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje
шшшшш
I....... ш
„Ribičič je izvajal
praktično vse."
Albert Svetina
(Od osvobodilnega boja do banditizma, str. 205)
OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA
Nekdanji Mačkov pomočnik opisuje svojo razburljivo življenjsko pot. Slikovito predstavlja delovanje Ozne. 367 strani, 6.700 SIT
Naročila sprejemamo na telefon 01/434 54 63
Bili »Т»Ж:НИ»И <■ Him» ft UiRT®Ii ГанТИ MKTMTRl
k n j i g a r n a

UMTS internet
s
enostavno in poceni do
Informacije na brezplačnih številkah: naročniki Mobitel GSM/UMTS: 031/041/051 700 700, Mobluporabnlkl: 031/041/051121, ostali: 080 70 70. www.mobltel.sl
Mobitel UMTS
Nova generacija mobilnih telekomunikacij