m mirt 1 v m»w
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavlianiem na dom ali po pošti K 6'50 mesečno. .	četrtletno	K	19*50.
Ce pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6-—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Posamezna številka stane 40 vin.
Uredništvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.)
Telefon uredništva št. 276, uprave št. 24.
Atentat na Erzbergerja.
LDU. Berlin, 26. januarja. Ko je minister Erzberger danes dopoldne zapuščal sodišče v Moabitu in vstopil v svoj avtomobil, je neki mladenič dvakrat ustrelil nanj z revolverjem. Minister je ranjen z eno kroglo na rami. Druga krogla, merjena v trebuh, je odletela, ker je zadela v trd predmet. Napadalca so prijeli. Druga vest se glasi: Minister Erzberger je zapuščal v spremstvu državnega pravdnika Fiied-landerja sodišče y Moabitu in je krenil proti svojemu avtomobilu. Preden je vstopil, se je še razgovarjal s Friedltiuderjem. Zdaj je pristopil ®'ad, lepo oblečen mož in je nanj ustrelil. Friedlander se je obrnil in skočil proti napadalcu. Ta trenotek je atentator ustrelil drugič n& Erzbergerja. Ta je padel, kakor poročajo oCividci, v svoj avtomobil, ki se je odpeljal. Storilca so prijeli policijski organi. Dognalo se Je, da je napadalec 1. 1899 v Berlinu rojeni bivši praporščak sedaj dijak po imenu Alfred Von Hirechfeld, ki biva v Stcglitzu pri svojih Stariših. Njegov oče je bančni uradnik.
Nove boljševiške zmage.
LDU Berlin, 26. januarja. »Deutsche AUg. Ztg,« poroča po »Politiken« iz Helsing-forsa, da so boljševiki priborili v Ukrajini veliko zmago nad belimi četami ter uplenili mnogo vojnega gradiva. Sedaj nadaljujejo pohod na Odeso.
Kuga v Moskvi.
LDU Stockholm, 26. januarja. Agence Havas poroča iz Moskve: Vsled kuge je svet ljudskih komisarjev zapustil Moskvo In se Preselil v Tver.
V	f
Legar v Estonski.
kUU London, 26. januarja. (Brez-žično ) Po poročilih iz Estonske se je legar med estonskimi četami zelo razširil. Dosedaj je obolelo nad 6000 mož.
Mir med Estonsko in ' Rusijo.
LDU London, 26. januarja. Po vesteh « Helsingforsa se v najkrajšem času sklene m*r med Estonsko in sovjetsko Rusijo.
Ro »odgovoru Nizozemske.
LDU L o n d o n, 26. januarja. (Brezžično.) azpravljajoč o odgovoru Nizozemske, me-
ot)donskl da 9a zavezniki ne bodo smatrali za zadnjo besedo. Mogoče bodo na-
prosili nizozemsko vlado, naj poveri nizozemskim učenjakom sestavo poročila glede tega vprašanja- »Morningpost« misli, da bodo obsodili bivšega nemškega cesarja in con-tumacia.
Pomanjkanje premoga na Francoskem.
LDU Pariz, 26. januarja. Pomanjkanje premoga se je poostrilo Včeraj je bila v ministrstvu za dela seja, v kateri so sklenili čas razsvetljave v kolikor mogoče omejiti. Predložili bodo v parlamentu tudi zakonski načrt, da se čimprej uvede letni čas. Razlika v premogovni produkciji znaša 40%. Kriza se je poostrila vsled stavke v Rotterdamu in Duisburgu, vsled povodnji v Porenju in vsled grozeče stavke angleških rudarjev.
Požar na dunajski pošti.
LDU'Dunaj, 26. januarja. V poslopju stare dunajske pošte, ki je zgorela včeraj, je bilo nastanjenih več oddelkov likvidirajo-čega finančnega ministrstva. Vzrok požara dosedaj še ni pojasnjen.
Proti ekspedicijam in za Irsko.
LDU London, 26. januarja. Asquith je v svojem govoru, ki ga je imel v Cambrid-geju, protestiral proti udeležbi Anglije na raznih ekspedicijah in zahteval, da se prizna Irski pravica samoodločbe.
Noske proti neodvisnim so-cijalistom.
LDU Berlin, 26. januarja. Državni minister za narodno brambo, Noske, je prepovedal osem velikih shodov, ki so jih sklicali danes neodvisni socialisti, da bi protestirali proti ustavitvi 30 neodvisnjaških listoy.
Delovanje reparacijske komisije.
LDU Pariz, 26. januarja. „Agence Havas" poroča: Delovanje reparacijske komisije je pričelo včeraj s slavnostjo, kateri je predsedoval Millerand. V svojem govoru je poudarjal, da se giblje naloga komisije v tem, da določi pred 1. majem 1921 skupno vsoto škode, ki se mora poravnati, oziroma visokost dolžne vsote. Komisijo bo vodila pri delu le pravičnost, umestnost in odkritosrčnost. Komisija si je izvolila predsednikom Domarda, podpredsednikom italijanskega delegata Bertolinija in tajnikom angleškega poslanika Falterja.
Naša narodna sila.
Zopet smo enkrat pokazali pred svetom, da nismo tako slabi, kakor se zdi našim nasprotnikom okoli nas in črnogledim nezadovoljnežem v naši državi. Na zunaj izgledamo res slabo: okoli in okoli smo obdani od sovražnikov, v notranjosti pa smo razdeljeni na nešteto strank. Toda nekaj je še v nas, kar kaže pred svetom našo nar. silo t. j. naša odločnost proti vsem, kadar je treba braniti naše Primorje. Zdelo se je, da je po enoletnem za-zavlačevanju med našim narodom izginila ona nar. zavest, ki se je pokazala v začetku našega novega življenja, ko smo še verjeli, da bo naše vse, kar je našega. Mučeniška pot naše mlade države je bila težka in naši nasprotniki so upali, da bo pri tem otrpnilo narodu srce ... Ne bilo bi čudno — toda tega niso in ne bodo dočakali. Ko so začele prihajati zadnje slabe vesti iz Pariza, je protestiralo sleherno slov. srce proti tej krivici. In v nedeljo je izpregovoril zopet ves narod v skupnem protestu proti nasilju. Mogoče, da Evropa ni čula tega našega protesta. Pravijo, da so nam podaljšali rok za par dni, da si premislimo. Mi si ne bomo premislili in vlada mora biti v tem izvrševalka narodne volje. Zadnja nedelja je pokazala, da naša nar. sila še ni padla — vzdržali smo in bomo vzdržali še naprej... Kadar gre za našo zemljo, za naše morje, za naše življenje, takrat se pokaže naša skupna sila. Ta sila se bo tem bolj pokazala, ako pride do skrajnosti. Mi smo predolgo trpeli v suž-nosti, da ne bi znali ceniti svobode in premalo smo vžili svobode, da bi jo zamenjali za novo sužnost. Podobni smo človeku, ki mu je premagati zadnjo zapreko do zmage. Izmučene so naše roke od dela in boja — toda če bo treba, bomo zbrali svoje zadnje sile in pokazali bomo svetu — da nas ni malo. Naš narod globoko čuti, kaj
Stran 2.
■ - - - - -- - --- ■ - -• - - • ■■ --
mu je morje. Kadar gre za to vprašanje, vzvalovi jugoslovenska duša — in to bo ostalo tal^o, kajti morje je del našega življenja. Vsa nafia bodočnost se bo razvijala v tem znamenju. In to življenjsko vprašanje nas bo našlo vedno pripravljene, kakor je nas našla zadnja nedelja.
Ta teden se odločuje važno zgodovinsko in evropsko vprašanje. To je naše življenjsko vprašanje. Bodimo pripravljeni — pripravljeni na vse — vsak dan, vsako uro!.. Narod, domovina Te kliče! Združi svoje sile! Pokaži, da hočeš živeti! Zdaj in vselej!
Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski!
Politični pregled.
Avstrijsko-jugoslovenska meja. Avstrijski ^narodni zastopnik, dr. Wutte, je stavil v zadnji seji dunajskega narodnega predstavništva na vlado interpelacijo radi avstrijsko-jugo-slovanske meje na Štajerskem. V interpelaciji trdi, da se avstrijska vlada za predstoječe delovanje mejne komisije čisto nič ne briga, dočim delajo Jugosloveni že delj časa z vsemi silami na to, da si ohranijo čimveč mejnega ozemlja.
Demokrati za Hooverja. >Deutsche allg. Ztg.« poroča Iz Haaga: Ameriški demokratski listi so pričeli z živahno agitacijo nastopati za Hooverjevo kandidaturo. Neznano je še, kako stališče bo zavzel WiIson. Vodja demokratov Hitchock se je izjavil za Hooverjevo kandidaturo.
Dr. Renner o razmerju napram sosednjim državam. Na interpelacijo vsenem-cev je pojasnil dr. Renner, dne 23. t. m. v
Prvi kongres jugosiovenskih žen v Beogradu.
(Predavanje gospe dr. Lipoldove v »Mar. ženskem društvu« dae 18. jan. 1920).
(Dalje).
Popoldne istega dne so bila enoglasno sprejeta savezna pravila, ki jih je ožji odbor določil. To so bili lepi trenutki, ko je zmagal sporazum nad malenkostnim egoizmom.
Sprejeto je bilo ime: „Savez žena države Hrvata, Srba i Slovenaca" s pripombo, da se spremeni to ime v ime „Savez jugosiovenskih žen" kakor hitro spremeni država svoje ime.
Ta popustljivost je bila le naša dolžnost proti častitljivim Srbkinjam, ki so predsedovale našemu kongresu. One so vzgojile sinove in so jih žrtvovale za naš skupni dom. Njihove žrtve so bile ogromne. Koliko je bila zmožna pretrpeti in s kolikim samozatajevanjem je zamogla v najbridkejših dnevih delati za svoj dom Srbkinja, pričajo referati posameznih društev, predvsem sam&ritskega društva „Kola srbskih se-stara". Da se po vseh teh žrtvah, vsem tem trpljenju Srbkinja težko odpove svojem imenu, za katerega se je borila in katerega je ves svet 6 spoštovanjem izgovarjal, je razumljivo.
Mlajše Srbkinje razumevajo novo dobo drugače „Mi hočemo Jugoslavijo in mi ju cemo stvoriti" je rekla Kastnareva v svojem imenu in v imenu svojih somišljenk. In Zofki Kvedrovi reče mlad dijak, ki je študiral v Parizu: „V Parizu nas je bilo 500 — in vsi smo vedeli, da smo le tedaj dobri Srbi, če smo Jugosloveni 1“
Srbija se lahko s svojo mladino ponaša.
Mariborski delavec.________________________
narodnem predstavništvu svoje stališče in stališče njegove vlade, napram sosednjim državam. O Madžarski je rekel, da s to državo v doglednem času še ne bo prišlo do onega razmerja, katerega bi bilo želeti. Krivo je temu pred vsem dejstvo, da Madžarska noče izročiti zapadnih nemških komitatov, katere je konferenca prisodila Avstriji ter rovarjenje monarhistov, ki hočejo postaviti zopet na prestol Habsburgovce- S Čehoslovaško, je rekel, hočemo živeti v sporazumu; njena demokratična ustava bo dovolila tudi našim bratom v Sudetih prosto narodno življenje-Istotako bo naše razmerje tudi napram kraljestvu SHS najprisrčnejše. Ogresivna politika avstrijskih Nemcev je umrla s staro avstro-ogrsko monarhijo, radi tega ne bo odslej dalje nobenega povoda več, da bi živeli z našimi slovanskimi sosedi v sovraštvu. Nasprotno, pridobili si bomo prijateljstvo vzhoda, ki bo obojestransko jako blagodejno uplivalo.
Boljševiike zmage. Iz Stockholma se javlja: Sovjetsko poročilo pravi, da je bilo mesto Mohilev zavzeto po rdečih četah. Na južni fronti je boljševiška armada oddaljena 60 verst od Črnega morja. Na kavkaški fronti je povsod prekoračila reko Don. V Sibiriji je dosegla Kitajsko mejo.
Boljševiška propaganda. Iz Moskve poročajo, da je poslal Trockij 15.000 boljše-viških agentov v Evropo, da pripravljajo veliko boljševiško revolucijo, ki ima izbruhniti letos v maju po celem svetu. Istotoliko število agentov je odšlo tudi v Ameriko in v ostala ozemlja. Po Trockijevem zatrdilu je svetovna zmaga boljševizma že gotova stvar. Mase čakajo samo še poziva iz Moskve, nakar se bodo dvignile kakor en mož tet strmoglavile vse sedanje kapitalistične vlade.
Holandska vlada odklonila izročitev Viljema. Holandska vlada je izročila Vrhov-nemu svetu v Parizu odgovor na noto, v kateri je antanta zahtevala izročitev bivšega nemškega cesarja Viljema. V svojem odgovoru pravi, da
Vredna je velike dedščine osnovane na žrtvah in trpljenju.
In naša mladina? Naši dijaki, naša dekleta, kje ste vi? . . .
Po sprejemu pravil, je pričela higijenska sekcija. Stvarno so se razpravljala vprašanja alkohola, tuberkuloze in prostitucije, s čim se naj to trojno svetovno zlo izkorenjuje med našim narodom.
S tem je bil program kongresa izčrpan in glavni namen kongresa dosežen t. j. medsebojno osebno vpoznanje dela jugoslo-venske žene v preteklosti. Ob enem so bili postavljeni skupni cilji za bodočnost in začrtana so bila pota, ki peljejo k njim. V< ra v medsebojno prisego in ljubezen naj nam bo podpora na teh potih.
Zborovalke še sklenejo, da se bo prihodnji kongres vršil na Jurjev dan, t. j. dne 24. aprila 1920 v Zagrebi', nato zaključi predsednica kongres z besedami:
„Mile sestre, ve ste nam prinesle vso dušo in vse svoje srce in jaz nimam dovolj besedi, da se vam zahvalim. Upam in želim, da bomo delale z združenimi močmi in plod našega dela da bo: dobrobit, veličina in sjaj naše velike in lepe domovine 1"
Razšle smo se z globokim prepričanjem v srcu, da se bo ta želja izpolnila.
A sestale smo se spet kmalu na to pri skupnem banketu, ki so ga priredile isti večer nam v čast Srbkinje v Grand-Hotelu. Bile so to zame tako slovesne ure, da mi je bila vsa lepa zunanja forma, v kateri se je kongres vršil, postranska stvar. Mislila sem vedno na to, da sem danes dne 23. septembra 1919 v Beogradu pri
Maribor, dne 27. januarja 1920.
---------------- „„	,	..n,—n.	■	■ ■■
predloženi želji ne more ugoditi, ker bi bilo to priti njenim postavam, ki zagotavljajo azilsko pravico vsem političnim pregnancem. Dalje opozarja antanto, da jo sklepi pariške mirovne konference, pii kateri ni soudeležena, prav nič ne brigajo.
Dnevne vesti.
Obletnica. Danes je obletnica krvavega dneva v Mariboru. Nahujskana množica je hotela takrat pred amerikansko komisijo pokazati svoj odpor proti Jugoslaviji. Po šolah se je hujskalo olroke in tako je nastal sprevod, ki je prišel na Glavni trg, kjer je vojaštvo za-stražilo magistrat. Ker je množica navalila na vrata, je straža rabila orožje . . . Žalosten dogodek — toda svarilen zgled. Takrat je bilo šele v prvih mesecih po vojni. Poysod so bile izredne odredbe. Danes je vse jasno. Usoda Maribora je odločena. Razumnim ljudem je to jasno in morebiti danes tudi hujskači spoznavajo, da so bile žrtve zaman. Določitev naše severne meje je bila podana z našo narodno mejo. Ta meja je tudi naravna. Slovenski narod je tisoč let vzdržal v najtežjih bojih Ha svojih tleh. Na gričih severno od Drave je stala naša narodna straža. Ako smo jo vzdržali v tuji državi, je bilo naravno, da je nismo pustili, ko smo postavili svojo državo. Kar je bilo južno od te meje, je bilo naseljeno pod pritiskom nemške vlade. Maribor je bila taka nemška naselbina. Zahtevali smo ga zase, ker spada na naš teritorij. Komur to ni bilo po volji, temu nismo branili odhoda. Zato je bil napad na magistrat dne 27. januarja obupen čin, ki ni mogel imeti uspehov. Za nas je ta obletnica spomin našega boja za naš Maribor. V enem letu se je mnogo spremenilo. Danes je Maribor naš in se lepo razvija. Imel bo v Jugoslaviji veliko bodočnost. To spoznavajo tudi naši mar. nasprotniki. Žrtve z dne 27. januarja 1919 so bile zadnje žrtve za nemški Maribor — koliko naših ljudij je izkrvavelo — za slov. Maribor I
O mariborskih volitvah se {e obširno razpisala tudi »Volksstimme«, organ jugosl. soc dem. stranke za Slovenijo. List pravi, da pojde »paša-regent« z magistrata in zdaf je vprašanje kdo bo župan. Na to preide na kritiko strank, ki pridejo v Mariboru v poštev. Klerikalci imajo baje v mestu malo pristašev, narodni socijalisti baje »denuncirajo« nemške hujskače in so brezpomembni. Liberalci tudi
slavnostnem zaključku ženskega kongresa in pred očmi mi je bil nepozabni 12. maj preteklega leta, (lan našega deklaracijskega tabora na Bizeljskem. Tudi po tistemu shodu nas je bila zbrana večja družba, manjša seveda ko danes — bilo nas je piibližno 60 — in med nami je stal in govoril mlad Srb, visokošolec iz Zagreba in mi vsi smo pili njegove besede. Nazdravljal je jugoslovenskim legijonarjem in napil — ne dunajski — krfski deklaraciji! Plašno sem se še tedaj ozr'a po oknih, ki so bila odprta. A danes ni več strahu pred avstrijsko policijo, v grobu je, ki si ga je sama skopala in ki mu več sledu poznati ni. Nje ni in mi, ki tedaj nismo smeli biti in se zvati s svojim imenom, smo danes v našem Beogradu. Mi vsi iz vseh ktajev tisočletnega robstva: iz Hrvaške, Slavonije, Slovenije, Bačke, Baranje, Banata, Bosne, Hercegovine in Dalmacije smo tukaj zbrani.
Predseduje nam Srbkinja, ki jo spoštujemo tem bolj, ker vemo, da izpolnjuje svojo dolžnost kot predsednica Saveza z največjim samozatajevanjem. Med tem ko je vodila ta resna in simpatična žena delo kongresa, je ležal doma njen sin na smrt bolan za boleznijo, ki si jo je nakopal v vojni.
Nedaleč od predsednice sedi odličen gost, zdravnica gospa Dr. Morton, amerikanska-mili. jonerka. Njene milijone povdarim za to, ker jih ta žena smatra bolj za last srbskega naroda kakor pa svojo last. Leta 1914 je prišla kot zdravnica med Srbe, da jim pomaga v največji bedi. Priljubil se ji je narod in od tistega časa naprej dela zanj. Osnovala je že več bolnic — še v zadnjem času je ustanovila štiri. Obenem skrbi za srbske dijake. Na njene stroške študira
Imajo volilcev. In sicer zato, ker so že celo leto Nemce zatirali: »vzeli so jim šole, uropali so iim gledališče, Vesno itd.« Na to sledi dolsa vrsta pritožb proti postopanju napram Nemcem. Mi vemo zakaj se organ jugoslov. soc. dem. stranke tako zavzema za Nemce, saj smo imeli zadnji čas priliko videti, kaj se skriva za tem. Mi bi gospode samo opozorili, da pred vojno v Mariboru ni smel viseti javno niti slovenski plakat — in da se takrat socijalni demokrati niso nikoli potegnili za slovenske pravice. Da je naša država po prevratu morala poseči po izjemnih odredbah, je bito čisto naravno — isto se je vršilo po vseh državah — in lahko rečemo, da so te začasne »krivice« proti našim načelnim nasprotnikom prave malenkosti v Pomeri s tem, kar se je godilo proti nam ce*a stoletja. V Mariboru ni bilo niti ene slovenske šole — bili smo brezpravni. Mi nismo Roparji kulturnih zavodov — pustili smo kultne zavode njih namenom in mislim, da
delavci priznajo, da je naše slov. gledalce kulturno mnogo višje od bivšega nemškega. Glede kulturne in politične svobode se imajo menda ravno nemški soc. demokrati najmanj pritoževali — saj ravno oni to svobodo prav pridno — izrabljajo. Iz članka v *yolksstimme« je jasno, da pojdejo inter-naci]onaloi in nemški naciionalci skupno v volilni boj — za slovenske stranke je to opomin, kaj je njih dolžnost. Upamo, da se bo zgodilo, — da bi se vrnili v Maribor ~ stari časi — nemško socijalnega nasilja.
Stric iz Amerike. Nov načiu, kako bi Poskrbeli za vojne sirote, so iznašli Cehi. vsak otrok, ki je v vojni zgubil svojega oče-,a .m nima sredstev, ida bi se izučil v tej ali °ni stroki, naj dobi svojega strica v Ameriki — seveda češkega strica. Pravijo, da ima stvar lepe uspehe. V Ameriki se je priglasilo že mnogo čeških stricev, ki so pripravljeni poskrbeti za enega otroka. V Pragi /e Poseben odbor, ki prideli stricu otroka in Poskrbi za vzgojo. In stric pošlje toliko in foliko dolarjev na mesec. Morebiti bi tudi jugoslovanski strici iz Amerike kaj storili za naše dečke. Misel se nam zdi srečna in Važna.
Predavanje Mar. ženskega društva J* Narodnem domu je bilo prav lepo obis-"ano. Dr. Toplak je v lepem govoru pojas-j"1 važne strani našega rodbinskega življenja nb ie odkrival nevarnosti, ki prete narodu, ako ne premaga bolezni, ki se skrivajo v pašem organizmu. Predavanje je bilo lepo ln Poučno.
v Ameriki trideset Srbov, sedemindvajsetim pa J® preskrbela v različnih zavodih brezplačna mesta, oama nam je pri banketu rekla: „Od leta 1914 naprej ni bilo dneva, da bi ne bila kaj storila ?.av Jugoslavijo". Zunanjosti je neizmerno simpa-
l*ne, inteligentna je a nežna; energijo o kateri Ijričajo njena dela je v njenem nastopu videti.
*° ji daje posebno prednost pred drugimi že-njene vrste.
Srbkin e imajo še eno tako mecenko in za-Citnico. To je Angležinja, žena srbskega pomnika v Bernu gospa Makel Grujič. Ta žena sPožituje in ljubi narod svojega moža tako, da je br»la zanj v dnevih nesreče milijone. Vkljub abega zdravja je prepotovala med vojno Ame-jn l' ter tam agitirala in zbirala. V znak udanosti hvaležnosti ji ie bil poslan z našega kon-J? pozdravni telegram. Pozdravni telegrami S°r)b- k*'* poslani gospej Wilson inj pa pred-euu:ci mednarodne ženske zveze Lady Aberden.
B.1.1' . tu sta se še udeležila kot gosta mi-1„r Prosvete g. Pavle Marinkovič in minister °c,|a!rm pc itike g. Vitomir Korač. Iz govora njjmstra presvete je bilo razvidno, da je resno stvarno celo ženskega kongresa vzbudilo prijetno iinSlin jenje v resnih krogih in da smo si njim nit ž;,;e svoj ugled v državi dvignile, i ato je govoril minister socijalne politike, Pov-• a veliko s mpatjjo do dela žene v javnosti n povdsril, Ja bo vedno po svojih močeh podpiral zahte.e žen. Rekel pa je ob enem: V sploš*
V »P* ‘,e Verujte preveč našemu kavalirstvu. «uite, ua s« morajo vse pravice izvojevatj.
Jugoslovanski akademiki v Mariboru
izvršujemo prijetno dolžnost, da se tem potom zahvaljujemo vsem onim, ki so pripomogli h krasno uspelemu akademskemu plesu. Predvsem izrekamo zahvalo našemu velezaslužnemu in neumorno delavnemu pokrovitelju g. primariju dr. Iv. Matko-tu. Nadalje se zahvaljujemo vsem narodnim damam, na čelu jim gg. dr. Rosinova in dr. Grasellijeva, ki so neutrudljivo sodelovale pri bifejh. Zahvalno nam je omeniti marljive gospodične, ki so nam oskrbele kotiljone. Naša topla zahvala gre tudi g. Friedlu, hotelirju pri „Meranu" in g. Jančarju, hotelirju pri „Zamorcu“ za darovano vino. H koncu se zahvaljujemo vsem cenjenim goston\ ki so posetili naš ples ter tako pripomogli k lepemu moralnemu in gmotnemu uspehu.
Neljub dogodek se je zgodil na nedeljskem zborovanju. Ko je zastopnik soc. dem. stranke dr. Škapin po lepem začetku, ki je vzbudil splošno odobravanje, začel govoriti nekoliko preobširno o programu mednarodnega proletarijata — so se začuli najprej medklici, potem protest in nazadnje žvižgi, tako da je govornik končal svoj govor, ne da bi ga mogel dovršiti. Na takem zborovanju je to neprijeten dogodek tem bolj, ker ie zastopnik soc. dem. stranke za svoja izvajanja v početku žel burno odobravanje in se je zdelo, da hoče svoje nazore utemeljiti tudi s stališča mednarodnega proletarijata. Toda to utemeljevanje je počasi prehajalo v nekah agitacijski govor, zato je vzbudilo odpor. Na shodu je bilo še nekaj odmevov dopoldanskega prot. shoda, duhovi so bili vznemirjeni zato je razumljivo, da je prišlo do tega dogodka, ki ga moramo s stališča skupnega nastopa vseh strank obsojati, ker kazi enotnost našega odpora proti zunanjemu nasilju. Ako se je bojno razpoloženje zborovalcev obrnilo proti govorniku soc. dem. stranke, je treba to razumeti samo na ta način, da je govornik zašel predaleč na strankarsko polje in ni bil več stvaren. Pri tem se je pokazalo tudi ogorčenje, ki vlada vsled zadnjih dogodkov med narodnim delavstvom proti soc. dem. stranki.
Novi ekspresni vlaki Dunaj—Trst. Dne 26. januarja 1920 se je uvedel na progi Dunaj—Trst nov par ekspresnih vlakov št. 3 in 4. Vlak št 4 odhaja ir Trsta vsak torek in soboto, vlak št. 3 iz Dunaja vsaki po^deljeic in pettk. V Ljubljano prihajata približno ob času kakor nekdanji dnevni brzovlaki. Ta dva vlaka imata tudi direktni kurzni voz Dunaj—Beograd in obratno, v vseh vozovih pa samo I. razred. Glede odprave potnikov, prtljage itd. opozarjamo na razglas, ki je izveŠen v vseh naših postajah pri osebnih blagajnah.
Orkester »Glasbene Matice" ima redno vajo v sredo, dne 28. t. m. ob 19. uri (7. zvečer). Poživljam vse člane, da se odzovejo — vsaj z ozirom na udeležbo pihal, točno in polnoštevilno. Dirigent prof. Topič.
Dar dijaški kuhinji v Mariboru. Mesto venca na grob pokojnega rešKega Jugoslovena dr. Andrije Bakarčiča, so darovali njegovi pogrebci pri Balonu in v Narodnem domu 500 K za tukajšnjo dijaško kuhinjo. Prisrčna hvala !
VI. zbirka daril za uoožno šolsko mladino. Mestnemu šolskemu svetu so poslali darila za VI. zbirko za ubožno šolsko mladino naslednji gospodje: g. magister Viktor Savost K 50—, g. Otokar Badl, po g. dr. Kosina K 500'— ter g. J J. K 54’—. Skupna vsota doslej prejetih daril znaša 8423'+1 K.
Kmetski pevski zbor iz Macinec priredi 31. t. m. v Ptuju medžimurski večer. Prvikrat bomo pozdravili naše kmečke brate Medži-murce v naši Sloveniji, prvikrat bodo posetili naši osvobojeni Medžimurci naše Štajersko, naš Ptuj. Ni nam popolnoma neznan mešan kmetski zbor iz Macinec, čitali smo že o triumfih ki jih je žel v Zagrebu, Varaždinu in Čakovcu. Radi tega pokažimo tudi mi Slovenci interes za ta renomiran seljaški zbor in pohitimo v Ptuj, da jih s tem pridobimo še za naš Maribor.
Dva čudtia slučaja. Danes zjutraj so našli pri Dravi za vojašnico 9 mesecev staro dete, ki je bilo zavito v odejo in popolnoma
zmrznjeno. Gre očividno za zločin, ki še nj pojasnjen. — Včeraj zjutraj pa so našli pr* izpraznjevanju greznic v hiši nasproti policijskemu komisarijatu v greznici pet do 6 mesecev stari plod. Poizvedovanja v hiši so dognala, da gre za naravno splavljenje. Storilka je žena v hiši stanujočega zdravnika. Čeden zdravnik!
Tatvina medu. Preteklo noč so neznani storilci, najbrž domačini, ulomili v Hre-nici pri Št. Petru čebelnjak Fr. Kisaria, odprli nasilno 10 panjev, poklali čebele in ukradli okoli 100 kg medu. Ljudstvo se svari pred nakupom medu. Vsak, ki bi prodajal med, naj se naznani prvemu stražniku.
Žigosanje eno- in dvokronskih bankovcev v Avstriji. 24. t. m. objavljena izvršilna naredba odreja, da se bodo eno- in dvokronski bankovci žigosali. Kedaj se prične žigosanje, še ni natančno naznanjeno. Določeno pa je tako, da bodo nežigosani bankovci tudi še nadalje veljali kot plačilno sredstvo, dokler ne izide drutja naredba.
Šef policije — tat. Iz Klausenburga poročajo, da so tamkaj zaprli šefa tajne policije, ker je izvršil več ulomov ter pokradel za več tisoč kron blaga in gotovine.
Zaspanost v Romuniji Zaspanost, ki se je razširila po Madžarskem se je pojavila tudi že v Romuniji. V Bukarešti je bilo doslej ugotovljenih pet slučajev te bolezni.
Zadnje vesti.
Nadaljne protestne manifestacije.
LDU. L j u b 1 j a n a, 26. januarja. V okviru splošnih protestnih manifestacij proti italijanskemu nasilstvu v jadranskem vpnšanju in proti en-tentnem ultimatu se je vršil danes ob 18. uri v Unionski dvorani napolnjeni do zadnjega kotička po udruženju akademikov — beguncev na ljubljanski univerzi sklican velik protestni shod. Shod je otvoril z navdušenimi besedami akademik Čok, nakar je bil izvoljen narodni predsednik dr. Dinko Puc za predsednika, ki je v kratkih jedrnatih besedah očrtal naš politični položaj. Govorilo je več akademikov, zastopnikov vseh političnih strank, nadalje zastopniki Sokolske in Orlovske zveze, beguncev iz zasedenega o-zemlja in Reke itd. Vsi govorniki so najodločneje protestirali proti nameravani nasilni rešitvi jadranskega vprašanja in soglasno odklanjali vsako popustljivost napram ententi. Burno pozdravljen je nastopil srbski kapetan Stojkovič, ki je naglašal popolno vzajemnost Srbov v tem vprašanju in med splošnim odobravanjem naznanil, da se ustanovi v prihodnih dneh v Ljubljani „legjja smrti* ter vabil na vstop.
K sklepu je govoril še vodja pisarne za zasedeno ozemlje dr. Fornazarič, ki je vabil vse ki čutijo z brati-trpini onkraj demarkacijske črte, naj se organizirajo in takoj lotijo vztrajnega dela, da se pripravi boljša bodočnost.
Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki z ogorčenjem protestira pioti dejstvu, da se hoče jadransko vprašanje rešiti po imperialističnih principih, protestira nadalje proti takoavani Wilsonovi črii, ki bi izročila Italiji na milost in nemilost nad 400.000 zavednega jugoslovenskega prebivalstva, poživlja vse odločilne državne či-nitelje in našo mirovno delegacijo, da ne sprejmejo nobenega kompromisa, ki ne bi slonel na načelih samoodločbe narodov, izjavlja končne, da ne bo naš narod nikdar klonil pred krivico, ki bi mu jo prizadele države, ki so proglasile, da se bore za pravice malih n; rodov.
Predsednik je nato z navdušenimi besedami zaključil veličastno vspeli shod in med splošnim odoi.ravaniem poslal pozdrave trpinom onkraj demarkacijske črte.
Razne vesti.
250 milijonov frankov za protialkoholno propagando. V Angliji se je ustanovilo društvo s kapitalom od 250 milijonov ftankov t. j. 5 milijard kron, ki ima namen širiti protialkoholno propagando po vsem svetu.
Nesreča na morju. Iz Kopenhagena poročajo, da je v Kategatu vihar potopil parnik „Maidun", ki je bil na potu iz Kopenhagena v Ameriko. Od 50 mož posadke se ja rešil samo eden, vsi drugi so utonili.
Tifus v vzhodnji Galiciji. V vzhodni Galiciji silno razsaja tifus. Poljsko ministrstvo za narodno zdravje se je obrnilo na Dunaj s prošnjo, naj ji pošlje Avstrija potrebnih zdravnikov, ker jih na Poljskem silno primanjkuje.
Nenavadno odkritje zlatega rudnika. Zlatosiedca Dovvesa so pred več Jeti, ko se je vračal z dobljenim zlatom domov, zajeli Indijanci ter ga usmrtili. Pred svojo smrtjo pa je denar raje zakopal, ko pa da bi ga prepustil Indijancem. Njegov sin je že večkrat poskušal najti ono mesto, kjer leži zakopan očetov zaklad, pa vselej zaman. Sedaj pa se mu je končno posrečilo najti ono mesto ter izkopati zlato, ki predstavlja vrednost 45.000 dolarjev. Poleg zlata je našel tudi zemljevid, na katerem je označen prostor, kjer je njegov oče našel omenjeno zlato. Tako je odkril obenem zaklad in rudnik.
Montblanški predor. Železniški predor skozi Montblanc so že začeli graditi. Podjetje sta financirali francoska in italijanska vlada, ki sta nakazali v ta namen že pet milijonov funtov.
Povratek ameriških Poljakov. Po poročilih poljskih listov se je priglasilo pri poljskih konzulatih v Ameriki 60.000 Poljakov ter zaprosilo za potno dovoljenje, da se vrnejo domov. Poljski listi računajo, da ima sorazmerno vsak od zgoraj navedenih Poljakov najmanj 2000 dolarjev. Dotok tolikega števila dolarjev na Poljsko, bi jako ugodno uplival na zboljšanje poljske valute.
Parnik „Saint Louis" zgorel. V Ho-bokenu pri Newyorku je zgorel orjaški parnik »Saint Louis«. Škoda se ceni na en milijon dolarjev.
Izdaja: Tiskovna zadruga.
Odgovorni urednik: Fr. Voglar.
Tiska „Mariborska tiskarna'1, Maribor.
Mala oznanila.
G ospica-konto ristin ja ljarsko delavnico.
Plača SOO do 1000 K mesečno. Poizve se v upravi lista.	2—1
Spretna, privatna šivilja KR?™:
derna dela. Kje, pove upravništvo.	2—1
Plemenska kobila,
eksemplar za razstavo, se samo dobremu konjerejcu proda. Vprašati v gostilni Figovec, Ljubljana, Dunajska cesta.
Rezan in okrogel les
tramove — drva — oglje — kupuje vsako množino
listni
MARIBOR
2 0. Z.
Agitirajte za »Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru.
SODE ^
(posebno za mast) in
ZABOJE
odda preživilni urad okrajnega glavarstva Maribor na javni dražbi. Dražba se vrši v četrtek dne 29. januarja 1920 in sicer: Dražba za sode ob 9. uri v Edmund Schmidovi ulici št. 8 Dražba za zaboje ob 11. uri v Meljski cesti št. 26 (tvrdka Gulda).
Restavracija in hotel
pri »Zamorcu"
(hotel „Mohr“), Maribor
Izborna pristna vina. — Lepe tujske sobe. — Najboljša jedila. — Klubova soba. — Prostoren vrt.
Za obilen obisk se priporočata
Franc in Pavla Jančer.
m
A. Vertnik
trgovina z mešanim blagom in premogom
Sodnijska ulica 17
priporoča se občinstvu.
Občinska hranilnica v Mariboru
(prej Gemeinde-Sparkasse)
Župnijska ulica št. 2 (Pfarrhofgasse Nr. 2)
v lastni hiši.
Stanje hranilnih vlog................K	42,442.640*26
Rezervni fondi  .....................K	2,749.997*67
Shramba za pupilske hranilne knjižice itd.
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po najvišji točasno običajni obrestni meri.
Uraduje vsak dan od 8.—12. ure razun nedelje in praznikov.