im nm. SteviiKa 201.
U Liii&lianl, v sredo 3. sepUa 192'.
Cena Din. 1'50. I
.mM
Po
Iiha-a vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inseratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst
Š 2 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda ID. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — »»Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D.
i
Upravnistvo: Knaflovs ulica ste?. 5, pritličje- — Teleion štev. 304. Uredništvo: Enailova ulica it. 5, I. nadstropje. — Telefon stev. 34,
Poštnina platana v cjotovini«
Raznarodovanje v Primorju.
V Trstu, 31. avgusta.
Notranjepolitični dogodki zadnjih Časov so v Jugoslaviji v toliki meri zavzemali pozornost javnosti, da je skoraj popolnoma oslepela in oglušcla za zunanji svet in še celo najbližji. Tako je na primer odlok rimske vlade o razlastitvi zasebne imovine v Primorju šel mimo jugoslovenske javnosti skoraj ne-opaženo in tozadevna interpelacija poslanca Reisnerja v beogradski narodni skupščini ni našla primernega odmeva niti v poslanskih krogih samih, kaj šele v širši javnosti. In povejte, ali ni res, da z izjemo dveh, treh ljubljanskih dnevnikov ni v vsej Jugoslaviji uredništva lista, ki bi mu prišlo na um, da bi se ne morda dosledno, temveč vsaj tu-patam katerikrat spominjalo najvažnejšega, da, naravnost življenjskega vprašanja primorskih Jugoslovenov, šolskega vprašanja! In niti sedaj ne, ko s pri-četkom novega šolskega leta zada rimska vlada našemu narodnemu šolstvu v Primorju smrtni udarec.
Pred kratkim so bili v Rimu pri vladi poslanci »tujerodnih manjšin«, ju-goslovenska poslanca dr. Besednjak in dr. \Vilfan ter nemška dr. Sternbnch in dr. Finzl. Šlo je pred vsem za razlastitveni odlok, potem pa tudi za šolstvo. Zglasili so se pri novem naučnem ministru Casatiju, želeč izvedeti od njega, ali bo vstrajal na šolski reformi svojega prednika, ki je odredil postopno po-italijančenje vsega šolstva v novih pokrajinah. Minister Casati je izjavil, da se popolnoma strinja z reformo svojega prednika, ker sloni na šolski politik!, pi je pač državna in italijanska. Na vprašanje, »ali hoče vlada izpremeniti Slovane in Nemce v Italijane«, je minister odgovoril: »To je brez dvoma naš namen. Hočemo vas izpremeniti v Ita!i~ jane!« Ko se mu je oporekalo, da je vlada doslej vedno zagotavljala, da nima namena raznarodovati tujerođ-cev«, da hoče spoštovati njihov jezik, n'ihovo prosveto, njihove običaje, da Slovani in Nemci predlagajo, da naj se v prvih letih vrši šolski pouk izključno v materinščini in se prične poučevanje italijanščne šele potem, ko so otroci duševno zrelejši, je minister vskliknil: »Ne! Ne! Jezik za nas ni občevalno sredstvo; jezik je duh, je italijanski način mišljenja in čustvovanja!« Na vse nadaljne ugovore poslancev je minister le poudarjal, da je ves razgovor brez pomena, da je brezuspešen.
Rimska vlada stoji torej neomajno na stlišču, da se morajo primorski Ju-gosloveni asimilirati, da se morajo raz-naroditi, da se morajo poitali;ančiti. — Glavno sredstvo za asimilacijo, raznarodovanje, poitaliiančenje pa ji je — šola!
Šolska reforma bivšega naučnega ministra Gentilija je odredila za letos poteklo šolsko leto poitalijančenje prvega razreda ludskih šol, za nadalje pa odreja postopno vsakoletno poitalijančenje po enega nadaljnega razreda, za prihodnje šolsko leto torej drugega razreda. Ne gre pa tu morda za posamne oddelke v razredu, temveč za ves razred z vsemi oddelki. Ker je na deželi velika več?na ljudskih šo! dvorazrednih, bo torej s prihodnjim šolskim letom poitaliiančenje naših narodnih šol na Primorskem že skoraj dovršeno! — Ostane le še majhno število šol z več razredi, ki se potope v italilanstvil v naslednjih letih, s čimer bo delo dokončano. Glavni udarec za sploŠnost pa prinese, kakor rečeno, letošnje novo šolsko leto.
Pa poreče sedaj kdo, da je stvar sicer v resnici huda. toda vendar ne ta':o, da bi bilo treba obupavati, češ. narod ostane zvest sam sebi. če tudi mu bodo v Šolah ubijali v glavo samo taijanščno, ker je prezaveden, da bi si z italijanskim šolskim poukom dal izru-*.rati iz srca ljubezen do svojega rodu in jezika.
Hm! Da! Narod, kolikor ga je izšlo iz časov svobodnega narodnega življenja! Toda naraščaj, ki izide iz italijanske šole? Iz novih razmer?
Kakor je težko izreči besedo, pa naj gre le iz ust: ni veliko upanja, da bi ta naraščaj bil vreden svojih prednikov!
Ljuta borba proti boljševiško-anacijonalnemu režimu.
Položaj sedanje vlade nevzdržen. Javen shod radikalne stranke.
Nikola Pašić pri kralju.
— Beograd, 2. sepL (Izv.)     V J vatskega narodnega zastopstva-; v Za-
političnih krogih je začelo zadnje dneve živahno življenje in vedno bolj se kažejo znaki, da se bo v najkrajšem času pričela ljuta in ogorčena borba med nacijonalno opozicijo in vlado he-teregonih elementov. Vsi dosedanji politični dogodki naznačajo, da prihajamo zelo važnim političnim dogodkom nasproti. Predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanović je v svojem govoru v Splitu na skupščini dalmatinskih radikalnih organizacij posebno naglašal, da sedanji vladni režim ne bo trajal dolgo, vsaj tako pod-črtavajo posebna poročila iz Splita. Vlada se ne bo mogla dolgo držati, ker jo sestavljajo po mnenju predsednika narodne skupščine heterogeni elementi, ki ustvarjajo vladi Ljube Davidovima velike neprilike. Opozicijonalni politični krogi tudi naglašajo, da se je Ljuba Jovanović jasno izrazil o dejstvu, da ne obstoja v radikalni stranki nikak razkol in da vlada popolna edinost. Dalmatinske organizacije so tudi v svoji resoluciji pozvale vodilne faktorje radikalne stranke, da obvarujejo strogo edinstevnost in slogo, kar je velike važnosti za nadalnji razvoj političnih dogodkov.
Z ozirom na važen političen govor predsednika narodne skupščine v Splitu in na zborovanje radikalne stranke v tem mestu naglasa današnja »Politika«, da je tekom tega meseca pričakovati zelo važne politične dogodke.
Jasno in očividno je. da se pripravlja narodna radikalna stranka na ogorčeno in sistematično politično borbo proti vsem anacijonalnim elementom v državi. V najkrajšem času stopi ta velika stranka iz svoje dosedanje pasivnosti po prevzetju državnih poslov od strani elementov, ki nikakor ne žele obvarovati edinstvenosti države, kar jasno kaže resolucijski sklep nedeliske  skupščine  takozvanega  : hr-
grebu. Radikalni politiki so pazno motrili dosedanje delovanje vlade heterogenih elementov ter so uravnavali po teh delih in državnih aktih tudi svojo nadaljno parlamentarno in politično borbo. V radikalnih vrstah so soglasno ugotovili, da se nahaja sedanja vlada na stranpotih in da sedanji režim vlada protiustavno, kar ne odgovarja interesom državne celokupnosti. V tem oziru je zelo značilen za presojo političnega razpoloženja in borbenosti v radikalnih vrstah današnji članek glavnega organa radikalne stranke »Samouprave«, ki poudarja, da je bila radikalna stranka sedaj po dejanjih vlade Ljube Davidovića primorana vstopiti v borbo, ker mora ostati verna svojim zgodovinskim tradicijam in svojemu staremu programu. Radikalna stranka bo vporabila vsa sredstva, da strmoglavi takozvani »republikanski boljševiški, separatistični in anacijonalni režim«. Ta članek danes smatrajo vsi politični krogi kot bojno napoved sedanji vladi.
Radikalni krogi so za to, da se Čimpreje skliče na primernem mestu impozanten strankin zbor. Na tem zboru naj bi bile zastopane vse strankine organizacije širom cele države, kakor tudi stranke, ki načeloma in dejansko izpovedujejo program narodnega in državnega edinstva in ki branijo vidovdansko ustavo.
V vseh političnih in vladnih krogih živahno razpravljajo o nedeljskem sestanku bivšega ministrskega predsednika Nikole Pašića s kraljem v Nišu. Nikola PaŠić je potoval v Zaje-Čar k pogrebu svoje umrle sestre. V Nisu ga je kralj nenadoma povabil" k sebi ter se ž njim zelo dolgo razgo-varjal. O vsebini teh razgovorov sicer ni ničesar znanega, \endar je toliko gotovo, da je šlo za važne politične odločitve. Pašić varuje o vsebini razgovora z vladarjem najstrožjo tajnost.
Kdaj bo sklioana narodna skupščina?
Vlada odlaga zasedanje narodne skupščine. — Vladine cbijube dr žavnemu uradništvu. — Uradniški zakon.
— Beograd, 2. sept. (Izv.) Iz vladnih krogov poročajo, da so včeraj imeli dolgo posvetovanje ministrski predsednik Ljuba Davidović. minister javnih del Drago Pečic in minister notranjih del Nastas Petrovič. Raz-motravali so vprašanje sklicanja narodne skupščine. Prvotna vest, da je vlada naznanila poslancem HRSS, da se skliče narodna skupščina že 10. tm., je preuranjena, vlada namerava sklicati narodno skupščino še le meseca oktobra k rednemu zasedanju v smislu vidovdanske ustave. V prvi vrsti je vlada odločena, da predloži parlamentu v rešitev zakon o korupciji, re-
vizijo uradniškega zakona in invalidski zakon.
Glede revizije uradniškega zakona se vrši v pravosodnem ministrstvu seja komisije, ki študira zakon in njega spremembe. Na včerajšnji seji te komisije so razpravljali o gotovih spomenicah in resolucijah uradniških organizacij. Ta komisija ima dokončati svoje delo do 15. tm. in predložiti zadevni elaborat vladi.
V svrho popularizacije širi vlada vesti, da dobi finančni minister kritje za izplačilo razlike uradniških plač od I. oktobra 1923 do 1. maja 1924. Finančni minister tudi objavlja, da ie na-
Italijanska šola nikakor ni v prvi vrsti učilnica, v kateri naj bi se otrok učil učnih Dredmetov, temveč vzgoie-val niča, v kateri naj se mladini v mehko sprejemljivo dušo vcepi italijansko mišljenje in čustvovanje. Jeziku se privadi otrok zelo hitro, šola ga ne muči s težkim ukom, pač pa mu učitelj pripoveduje lepe povestice o mladih italiianskih junakih, ki so prelivali kri za odrešitev domovne, šola prireja igre. izlete, vrše se prisege italijanski domovini, italijanskemu kralju, italijanski zastavi, otroci poljubljajo italijansko zastavo kot največjo svetinjo, pojo italiianske himne itd. Vse to leto za letom. Pa naj mu nič ne ostane od vsega tega! Ko otrok preraste šolo, ga sprejme v svoje okrilje fašistovska mladinska organizacija. — Potem gre k vojakom, v lepo. veliko italijansko mesto, Bolonjo, Firenze, Milan. Torino, Rim, Napoli Livorro. Genovo, kjer ravnajo z njim prijazno, goje z vsemi sredstvi dobro tovarištvo z italijanskimi tovariši, pospešujejo celo občevanje z ženstvom. Uživi se v italijanski način življenja! Ko se vrne, mu fa-
šistovska organizacija zopet nudi zabavo, marsikdaj tudi zaslužek, brez dvoma Pa protekcijo. Italijanščina mu rabi izborno, ker je naš jezik izrinjen iz vsega javnega življenja. Narodna društva se zatirajo na vse mogoče načine, prireditve pod fašistovskim okriljem pa niso samo dovoljene vselej in povsod, temveč se naravnost vsiljujejo. Tn mi smo tako dobrosrčni, da ne bi radi žalili nikogar! Smo tako miroljubni, da se izofribamo. če le moremo, prepiramo! .Smo tako skrbni da raje pristopamo k fašistom, kakor da bi zaradi naše odpornosti trpela naša družina, naša obrt, naša kupčiia, naša občina!
Take so pač razmere v Primorcu, brez olepšavanja. Pa recite sedaj, kaj more vzrasti iz takih razmer?! Seveda, ob stari, iz spominov narodne probuje svojo narodno življenjsko moč črpajoči rod bo zastonj butal raznarodovalni val italijanstva; ali novi rod, ki prihaja za njim--
Pogled v našo bodočnost   je vse,
samo ne razveseljiv
šel kritje za nove doki ade vpokojen-cem in vpokojenkam. Baje je včeraj o tej stvari konferiral viceguverner Narodne banke s finančnim ministrom. Na drugi strani pa trde finančni krogi, da je bil ta poset viceguverne.ja pri finančnem ministru v zvezi z dovoljenjem večjih izvoznih sezonskih kreditov v smislu spomenic in želja kongresa trgovskih in obrtnih zbornic.
IZPLAČILO RAZLIKE NOVOUREJENIH PLAČ URADNIKOM.
— Beograd, 2. septembra. (Izv.) Vladini listi javljajo, da je na snočnl seji ministrskega sveta finančni mini-
; ster izjavil, da je na zahtevo uradniških organizacij našel finančno kritje za izplačilo razlike uradniških plač v smislu novega uradniškega zakona za čas od l. oktobra 1923 do 1. maja 1924. Po izjavi finančnega ministra je uspelo, dobiti na razpolago višji znesek, za katerega bo finančni minister zaprosil na eni prihodnjih sej odobrenja mnistrske-ga sveta.
Iteliianska vlada ukine odredbe glede sekanja gozdov na Krasu
— Trst, 2. septembra. (Izv.) Kakor znano, je italijanska vlada izdala poseben odlok glede razpolaganja z lastnino v obmejnih krajih, ki jih je delila v dve coni. Ta odlok je posebno občutno prizadejal naše obmejno prebivalstvo tako v Julijski Krajini, kakor tudi v naši kraljevini na meji. Lastniki gozdov na Notranjskem so bili na podlagi tega odloka italijanske vlade zelo občutno oškodovani in so bili nekateri naši državljani takoj po objavi tega odloka strogo kaznovani, ker so sekali svoje gozdove že spomladi brez dovoljenja gozdarskega komisarja v Postojni, oziroma v Opatiji. Nekateri so morali plačati ogromne denarne globe in založiti velike kavcije za spomladi posekani les v svojih lastnih gozdovih.
Obmejno prebivalstvo tostran in onstran meje je vložilo pri merodajnih oblasteh in pri rimski vladi odločne proteste. Tem protestom so se zlasti pridružili Istra, vsa mesta v Julijski Krajini in mesto Pulj. Tudi italijanski listi so nastopili proti tem odlokom. Protestom prebivalstva so se pridružili tudi poslanci Julijske Krajine. Iz poročil je dalje posneti, da je tudi ju-goslovenska vlada v zaščito interesov svojih obmejnih državljanov vložila pri rimski vladi odločen protest, ker. se je s tem odlokom zelo omejevalo svobodno razpolaganje lastnine naših državljanov.
Te dni je dobil tržaški poslanec-fašist Suvich od državnega podtajnika v ministrskem predsedstvu A. Snarda obvestilo, ki javlja, da se je vojni minister odločil v prihodnji seji ministrskega sveta predložiti sklep, s katerim se suspendira kraljev odlok z dne 23. maja 1924, št. 1122, ki se nanaša na pravno razpolaganje lastnine v obmejnih krajih. Ta odlok se bo nanovo raz-motrivai na eni prihodnjih sej ministrskega sveta. Poskrbelo se bo, da se bodo gotova določila tega odloka ukinila in znatno spremenila na korist obmejnega prebivalstva. Na ta način skuša italijanska vlada odvrniti veliko nesrečo, ki je pretila zasebni lastnini v obmejnih krajih.
TRGOVINSKA POGAJANJA Z AMERIKO.
— Beograd. 2. septembra. (Izv.) V ministrstvu zunanjih zadev je sestavljena posebna komisija, ki proučava načrt za sklenitev konzularne konvencije, konvencije o izročevaniu zločincev, konvencijo o medsebojni pravni pomoči in načrt trgovinske pogodbe, ki se ima skleniti z ameriškimi državami. Trgovinska pogodba se ima formalno zaključiti na temelju sedanje trgovinske pogodbe, ki je bila svoječasno sklenjena med Srbijo in Združenimi državami Severne Amerike. Ta pogodba je bila sklenjena leta 1881. Za predsednika te komisije je imenovan načelnik
oddelka za izvedbo ricdnarodnih pogodb v zunanjem ministrstvu dr. Oto-kar R y b a f. Za člane komisije so Imenovani: prof. dr. Miloje Novakovi ć . univ. prof. dr. Arangjelo-vić, n.i^elnik notranjega ministrstva Vasa Lazare v ic in Rib. V i z i n kot strokovnjak v pomorskih zadevah.
VELIKI NEMIRI V PETRO-GRADU-
— Kelsin^siors, 2. septembra. (Izv.) Radi splošne delavske stavke je sovjetska vlada proglasila obsedno stanje nad celim Petrogradom. Vladina palača :e močno zastražena. Med stavku jočimi delavci in vojaštvom je prišlo do konflikta. Vojaštvo je na delavstvo streljali i. Ubitih je bilo 20 delavcev.
KUGA V RUSIJL
— Berlin. 2. septembra. (Izv.) Po poročilih iz Moskve «je v Astrahanu izbruhnila bubonska kuga. Doslej je okor> 100 smrtnih slučajev.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
Dne 2. septembra ob 13. Lesni trg.
Deske, 20, 25, 35 mro, od 20 cm širin* naprej morite, franko meja blago 700; re-meljni 35 /70 L, II., m. fr. meja denar 710; trami 4/5 od 4—10 m dolžine, 5/6 4—10 metr. dolž., 4/5, 5 /6 5—10 m dolž., 4 /4. 4/6 6—10 m doli., fr. meja d. 450; hrastovi ■plotu neobrobljeni, monte, od 2 m dolž. naprej, 30 mm debeline, fr. meja bi. 13.40; bukovi hlodi L, II. od 2 m dolž. nnaprej, 30 cm debeline, fr. naklad, postaja, d. 240; železniški pragi, hramovi, fr. naklad, post. za komad rien. 20; suha bukova drva. do 10% okroglic, fr. naklad, post. 3 vag., den. 28, bi. 29, zaključeno 28.
žitarice.
Pšenica domaČa kvaliteta Ljub., ilen. 300. pšenica bačka 74 /76, par. Ljub., bi. 425. pšenica slavonska, par. Ljub., bi. 397.50 koruza bačka, par. Ljub., bi. 350, oves bac_ ki. par. Ljub., bi. 335, ječmen pivovarniški 64 par. Ljub., bi. 475, nšenična moka &L 6 par. Ljub., bi. 450, pšenična moka št. 7, par, Ljublj., bi. 425. ajcia siva, stara, prim. po vzorcu, par. Ljub., d. 300, bi. 350.
Ostalo blago.
Suhe gobe po kakovosti, den. 48—53, krompir zdrav suh. fr. naklad, postaja a. 110, jabolka obrana fr. naklad, post., bi. 195, seno Ia, sladko prešano fr. Ljub., d. 75, vino belo dolenjsko, šiaj., hrvat, pc vzorcu fr. naklad, post. den. 636.
Efekti. 2V2V0 drž. renta za vojno škodo 119, Ljubljanska kreditna 220, Mer-kantilna banka 118—122. Prva hrv. šted 916, Slavenska banka 105, Celjska pos. 20(\ Strcjne tovarne Ln livarne 150—165, Trboveljska premogokop. 480—500. Združen< papirnice Vevče 123—130, 4l/s koni. zad, dež. banke 93.
Zagrebška borza«
Dne 2. septembra. — Sprejeto ob 13.
Devize; Curh 14.60—14.70, Pragi 2.32—2.35. Pariz 417.50—422.50. Londjoj 347.40—350.40, INe\vyx>rk 76.71—77t71, Mi-lan 342.97—345.97, Dunaj 0.1081—0.1101. -Valute: dolar 75.75—76.75, francoski irnnk 4.125— 4.125—4.175, Češka kron* 22S.50— 231.50.
— Efekti: 7odst. invest. posoj.1921 64—65, 2 in polodst. drž. renta za^; ratnu štetu 109—.50—110.50, Ljubljanska kreditni 230—240, Centralna banka 32—33, Hrv. es< komptna banka 120—121, Kreditna banka^ Zgb., 122—123, Hipotekama banka * 63-^ 64, Jugobanka 110—113, Praštediona. 915— 920, Slavenska banka 104—105. Eksploataci* ja 110—112. Drava d. d. Osijek —.—„Scče« rana, Osijek 990—1000, Isis d. d. .^—61 X4h.i£ —.— 100, Gurman 1150—1200. Slavoi nija 8S—90, Strojne tov. 1150.—, Vevče 125 —130.
INOZEMSKE BORZE.
— C uri h, 2. septembra. Bn.Ta. Beograd 6.85. Praga 15.95, Newyork 531.25 London 23.87, Pariz 28J55, MIlan 23.53 Dunaj 0.00749.
— Trst, 2. septembra. Plredborz* Beograd 28.80—38.85, Londbn 101.40— 101.50, Pariz 122—122.25. CurSi 434—42« Dunaj  0.0316—0.0318, Praga 67.40—67.80.
— Dunaj, 1. septembra. Devlie: Beograd 903—907, London 318.500—319.500 Milan 3134—3146, Newyor<k 70.935—71.185 Parn 3S42—3858. Praga 2127—5137, Curll 13.355—13.405. Valute: dolar 70.460-70.S60, dinar 902—908, lira 3130—3150, Ca Ska krona 2114—2130.
Zborovanje Društva narodov v Ženevi.
Otvoritvena seja. — Stiki zunanjega ministra s Francijo, Belgijo
in drugimi državami.
— Beograd, 2. septembra. (Izv.) Na snočni seji ministrskega sveta so bila prečitana prva kratka poročila naše de» legacije o zborovanju Društva narodov
v Ženevi.
— Ženeva, 1. septembra« (Izv.) Plenarno V. zborovanje Društva naro* dov je bilo otvor j eno z mašo v katoli* ški cerkvi, ki jo je pred otvoritvijo plenarnega zasedanja opravil katoliški škof in Kateri so prisostvovali vsi de* legatje raznih veroizpovedanj. Belgij« ski zunanji minister Hymas je otvoril prvo javno in svečano sejo kot sta* rostni predsednik, naglašujoč važnost tega zborovanja, najalctuelnejfie pro» ■bleme in najvažnejše mednarodnopoli* tične dogodke, tako londonski pakt in vprašanje zasiguranja splošneaa sve* tovnega miru. V svojem govoru se je predsednik Hvmans kratko dotaknil tudi razmejitve med Jugoslavijo in Al* banijo in zlasti perečega vprašanja sv. Nauma, glede katerega se naproša mnenje Društva narodov, kateri drža*
vi se ima prideliti, ali Jugoslaviji ali Albaniji. Predsednik Hvmans je s po* sebnim naglasom omenjal francosko stališče glede razorožitve in garancij* skega pakta in medsebojne vzajemne pomoči.
Po Hvmansovem pozdravnem go» voru je zbor prešel k volitvi posannih odborov in predsedstva. Za predsedni* ka zborovanju je bil izvoljen član Švi* carskega zveznega sveta M o 11 a (sle* dile so viharne ovacije). Izvoljene so bile nato tazne komisije. V komisijo za določitev dnevnega reda je bil kot deleiiat fil&le antante izvoljen 4udi zu» nanj i minister dr. Voja Marinko* v i ć.
Zunanji minister dr. Voja M a * rinkovič bo uporabil sv)je bivanje v Ženevi tudi za to, da stopi v direktne stike s politiki Francije, Belgije in esta* lih držav.
Za prvo plenarno sejo glavne skup* Ščine Društva narodov je vladalo po* vsod neobičajno veliko zanimanje. — Delegati posamnih držav so po večini isti kakor na prejšnjih skupščinah. — Dvorana je enako opremiiena, z edino izjemo, da je na govorniški tribuni po* stavljen poseben aparat za povečanie glasu, s katerim so v Ameriki napravili prve poskuse. Lista delegatov je sicer skoraj ista, vendar so nekatere značilne spremembe. Tako fungira kot predsed* nik francoske delegacije ministrski predsednik H e r r i o t, ne pa Leon Bourgeois, kot predsednik Angle* Šlce pa Macdonald. Popolnoma spremenjena je jugoslovenska deleča* cija in deloma tudi bolgarska. Doslej se je nriiavilo 111 delegatov, ki zasto* pafo 54 dr?9v. Razen tega je prisotnih 350 tehničnih in nravnih stroVovnja? kov, znatno število delegacijskih urad* nikov in 350 novinarjev. Ministrski predsednik Herriot še ni dospel v Že* nevo.
— Ženeva. 1. septembra. (Tzv.) Glavna skupščina je danes popoldne iz* volila od 54 glasov s 47 šefa Švicarske delegacije Motto za predsednika skup*
ščine. Belgijski minister zunanjih del Hvmans je v svojem govoru naglašal gostoljubnost Švice In izrazil upanje, da bo skupščina delovala pozitivno in plodonosno v blagor vseh civiliziranih narodov. Izvoljeni predsednik Motta se je gin j en zahvalil za izvolitev in iz* kazano mu zaupanje. Po izvolitvi pred* sednika je bilo izvoljenih šest komisij.
VERIFIKACIJA MANDATOV.
— Ženeva, 1. sept (Izv.) Na popoldanski seji je delegat Kube kot predsednik in poročevalec verifikacij-ske komisije stopil na govorniško tribuno ter poročal, da je od 54 držav, ki so odposlale svoje delegate na zborovanje Društva narodov^ 49 držav pravilno akreditiranih. Na to Je skupščina prešla k volitvam predsedstva. Volitve so se vršile tajno in poimensko. Volitev se je udeležilo 47 držav in je bil s 45 glasovi izvoljen za predsednika skupščine Član švicarske delegacije in bivši zvezni predsednik Josip Motta.
RAZOROŽITVENI PROBLEM.
— Ženeva, 2. septembra. (Izv.) Amerikanski poslanik v Bernu je da* nes popoldne naslovil na glavnega taj* nika Društva narodov Erika Drumon* da noto, v kateri javlja, da je Ameri* ka pripravljena sodelovati pa medna* rodni konferenci, ki bi imela nalogo, skleniti mednarodno pogodbo o kon* troli izdelovanja orožja in municije in o zadevni trgovini.
— Ženeva, 1. septembra. (Izv.) Francoski ministrski predsednik Her* riot se je sestal z amerikanskim avtor* jem razorožitvenega načrta Chotwel* lom. Amerika je neoficijelno izjavila, da se pridruži garancijskemu paktu. V garancijskem paktu naj bi vsaka drža* va^podpisnica decidirano izjavila, da vsako napadalno dejanje, vsaka pri* prr.va za vojno v bodeče pcmenja kr&? fev mednarodnega prava in kot zlo* čin. Ko* priprava na vojno se naj srna* tra tudi vsaka splošna ali delna mobi* U zaci j a.
ČEŠKOSLOVAŠKO STALIŠČE GLEDE GARANCISKEGA PAKTA.
— Praga, 2. sept. (Izv.) Češkoslovaški dopisni urad objavlja pismo ministra dr. Beneša generalnemu tajniku
Društva narodov sir Eriku Dmmondu glede stališča češkoslovaške vlade napram predlogu tretje komisije radi medsebojnega garancijskega pakta. Češkoslovaška vlada sprejema načrt kot bazo tako dolgo, dokler se najde boljša in enostavnejša oblika in sicer pod temi poboji; V siučaiu napada na; Društvo narodov enoglasno zakkuči, kdo je napadalec in kakšne mere se bodo proti njemu podvzele. Češkoslovaška priporoča princip enostavne večine. Pismo naglasa še nekatere druge pomanjkljivosti načrta, zlasti z ozirom na male države.
Zločin v Avcah na Goriškem.
Grozen zločin se je dogodil v soboto zvečer v Avčah na Goriškem.
Znano Gabrijelčičevo gostilno in trgovino Je imel v najemu Anton Lu-schitzky, doma iz Borovnice. Gospa GabrijelčiČeva je pred šestimi meseci odpovedala najemninsko pogodbo in Luschitzky bi moral v nedeljo 31. avgusta izročiti gostilno in trgovino nazaj njeni lastnici. Pod pretvezo, da ima še neke protiračune, glede katerih se je treba še dogovoriti, je v soboto zvečer povabil v svojo sobo gospo Avgu-sto Gabrijelčičevo in njeni dve hčerki, gospo Jelko Gorjup, soprogo nadučitelja v Avčah in gdč. Klavdijo Gabrijelčič, profesorico na mestni ženski gimnaciji v Ljubljani. Nič zlega sluteč, so .se vse odzvale vabilu, ker so pač menile, da bodo napravili obračun. Čim so stopile v sobo, je Luschitzkv potegnil revolver in ustrelil na gospo Gabrijelčičevo ter jo zadel tik pod sencem. Krogla je izstopila od leve na desno pri ušesu. Smrt bi nastopila takoj, če bi krogla zadela 1 cm višje. Gospa je bila težko ranjena, toda je izven vsake nevarnosti. Nato je napadalec oddal uprav smrten strel v usta gospe Gabrijeli, ki je v onem hipu kliknila: »Kaj vam le naredila moja mama?€
Uboga gospa se je zgrudila ob postelji in je izdihnila.
Ostane odprto vprašanje, komu !e bil namenjen tretji strel, ki je zadel njegovo soprogo, ki se je že prej nahajala s svojo 6 letno hčerko v sobi. Žena je bila ustreljenja v hrbet in je s kroglo v prsih z otrokom zbežala istočasno z gdč. Klavdijo iz sobe. Morilec je nato ustrelil sam sebe v glavo. Ranil se je sicer težko, ali ne smrtno, in potem legel na posteljo. Krogla mu
je prebila lice na eni strani, obtičala v drugem tik pod očesom, vsled česar najbrže izgubi vid. Brezdvomno bi si še eno kroglo pognal v glavo, ali bi nastala še kaka druga žrtev, ko bi mu ne bil odpovedal samokres. Proti jutru je prispel avtomobil Zelenega križa iz Gorice, na katerega so naložili Luzsicke-ga. 2 njim pa je morala tudi njegova obstreljena žena, dasi se je branila voziti se z morilcem.
Ta žaloigra ima izvor v tem. da je bila lansko leto trgovina in gostilna oddana v najem pod gotovimi pogoji Luszickemu. On se je navidezno od početka vzorno vedel, dokler ga ni neki večer kanalski fašij, pod vodstvom Pazzolija, napadel, češ, da širi proti-državno propagando. Luzsicky je po tem napadu iskal baje zadoščenje, ker se mu je pa zapretilo z izgonom, nakar je slednji kapituliral in se vpisal v fa-šistovsko stranko. Kmalu po tem dogodku je Luzsicky igral dvolično vlogo. Posledica tega ie bila. da je gospa GabrijelčiČeva izgubila koncesijo za gostilniško obrt. Po velikem trudu s! je gospa zopet pridobila dovoljenje, vendar pod pogojem, da mora sama izvrševati obrt. S tem, razumi ivo, je prišla ob veljavo njih prejšnja pogodba.
Luzsickv bi moral, po neki spravi in odpravnini, oditi dne 21. t. m., t j. v nedeijo. Njegov odhod pa ie povzročil žalibog strašne posledice.
Pogreb pokojne Gabrijele se je vršil včeraj popoldne na pokopališče v Avčah. Pokojnica je bila obče priljubljena in povsod znana kot dobra in izobražena gospa.
Strašen zločin je izzval v Avčah silno gorčenje, a tudi sočutje s težko prizadeto rodbino Gabrijelčičevo.
Politične vesti.
scenska rlmštva v Julijski Krajini zopet dovoljena.
— Gorica, 2. septembra. (Izv.) Posl. Besednjak je prejel od notranjega ministra Federzonija pismo, ki kratko veli:
Rim. v avgustu 1924. Gospod poslanec! Z ozirom na to, kar ste predlagali glede takozvanih Izobraževalnih društev. Vam naznanjam, da sem odredil, kakor ste Vi želeli. Fedcrzoni, m. p.
S tem pismom notranjega ministra so končno vzpostavljena svoječasno od JtaliianskO! pokrajinskih oblasti suspendirana slovenska kulturna in druga društva v vsem Primorju. Vsakemu društvu je sedaj dovolieno obnoviti svoje delovanje in svobodno, ne da bi bilo treba javiti to prefektom, lahko delujejo v svojem delokrogu. Za vsa
slovenska društva velja v polnem obsegu italijanski društveni zakon, ki je zelo liberalen in ni potreba nikakega dovoljenja od strani prefekture oz. druge italijanske oblasti. Za društvene prireditve ni potrebno uradno dovoljenje, marveč se samo obvesti o tej prireditvi pristojno županstvo.
S pismom notranjega ministra Federzonija je zopet vzpostavljeno slovensko društveno življenje v vsem Primorju, kar prebivalstvo z veseljem in zadovoljstvom pozdravlja.
MEŠČANSKA VOJNA NA KITAJSKEM-
— New York, 2. septembra. Pred Shanghajem postavljene amerikanske čete stoje pod vrhovnim poveljstvom angleškega admirala Andersena. Uporniki se bližajo mestu z močno armado, broječo okoli 100.000 mož.
a= Druga strune so zapele. Današnji »Slovenec« se je v uvodniku končno spomnil vstoličenja pravoslavnega patrijarha v Peči. Če bi ne bili klerikalni tigri pri vladnih jaslih, bi seveda prezrl ta dogodek, kakor je prezrl in zamolčal vse srbske prireditve, dokler je bila SLS v opoziciji Če primerjamo današen »Slovencev« sla"ospev srbskemu narodu s tem, kar je pisal »Slo-venece o Srbih še nedavno, moramo s studom pribiti, da presega hinavščlna in dvojna morala rimovcev že vse meje. Mar mislijo ti politični kameleoni, da so Srbi že pozabili vse psovke in infamne napade, ki jih je sipal »Slovenec« iz svofih predalov, predno ni prišla Koroščeva garda do zaželienega korita? »S kakšno upravičenostjo«, piše »Slovenec« med drugim, »bi mogel kdo odrekati (?) Srbom, da naj pozabijo, vso svojo zgodovino in narodno tradicijo, ki sta ohranjala srbskemu narodu njegovo samozavest in ga ujek-nila (?) v njegovi vztrajni borbi za uresničenjem svojih ciljev?« — Vprašamo rimovce: Kdo bi mogel odrekati Srbom pravico do popolnega priznanja vseh zaslug, ki jih imajo za ustanovitev Jugoslavije? Kdo more zahtevat: od srbskega naroda, naj pozabi nedavno prošlost in kar Čez noč prizna, da so svobodno jugoslovansko državo so-ustanovili tudi tisti Slovenci in Hrvati, ki so šele po prevratu začutili v svojih žilah jugoslovencko kri' Kdo si drzne prhati zakone tistim Srbon-, o katerih pravi celo »Slovenec«, da niso suženjski narod in da je v rr'*« silno razvita T<acijonalna samozavest * In kdo more zahtevati od njih. naj napravijo križ č?z vso preteklost, naj izroče svojo usedo zdaj, ko so po k**vavifa vojnah pomagali jugoslovenski ?dcii uo zmage, v roke tistih Iaži-patrijotov in tioičnih predstavitelj iv suženjske ideologije, ki so jih pošiljali med vojno na vrbe? To lahvo stor-3 samo podle klerikalne duše, ki pojejo danes Srbom slavo, jutri
pa jih utec;rejo zatajiti in prodati najhujšim sovražnikom jugoslovenstva.
= O narodni samozavesti se je danes spozabil »Slovencev« uvodničar. Z neverjetno lehkomiselnostjo meša pojme našega življenja. Pravoslavje mu je srbsko, kakor da bi ne bilo pravoslavje v prvi vrsti cerkvena in verska stvar in kakor da bi se smelo analogno k temu trditi, da je katolicizem recimo slovensko nacijonalen. Katolicizem je univerzalen, to se pravi, je cerkveni in verski pojav, ki je običajno v nasprotju z nacionalističnim stremljenjem sodobnih narodov, kar pa nI bistveno za katolicizem. Katolicizem ie lahko prijazen narodnim pokretom. Je lahko slovenski, je pa tudi lahko mednaroden, in še prej medplemenski, ju-goslovenskl, torej za resnično, bratsko zbližanje Srnov^ Hrvatov in Slovencev, kar se ~~ -^sega s tem, da vsak po ne-potrebnem podčrtava svojo plemensko posebnost, marveč s tem, da vsi trije naglasa jo skupne črte, to ie sedaj skupno državnost, voljo do skupnega, složnega mednarodnega ter imernopolitič-nega in družabnega življenja. To In nič drugega Je Jugoslovenstvo. Pravoslavje v naši državi pa je sedaj cerkev in nič drugega! Nekoč je bilo glavni oslon srbskega naroda in njegove naci-jonalne zgodovine. Pravoslavna vera je dajala srbskemu človeku vero, upa-nje in ljubezen do lastnega rodu, do svobode in samostalnosti. V tem ozira je bfla mnGgo višja m zasiužnejtša za nacionalni razvoj srbskega naroda, kakor pa katoliška vera in cerkev za nacijonalni razvoj slovenskega ljudstva. Sedaj pa Je pravoslavje samo pravoslavje, to je cerkev In vera, kakor vsaka druga vera *n cerkev v naš! državi. Skupna ni več vera, BU&rveš d»- j žavnost in njej odgovarjajoča nova na-cijonalnosti O tei nov? državni in naci- | jonalni samozavest! napram zunanjim narodom naj raje piše »Slovenec« in naj spoštuje tiste, ki verujejo v to držav-
nost in v njeno novo nacionalnost. O
teh ljudeh naj govori spoštljivo, ker delajo iz čistega in poštenega notran c-ga prepričanja, ki je neprimerno više in plemenitejše, kakor pa klerikalno, demagoško stališče razpaljevanja plemenskih nagonov in organizacije umetnih nasprotstev med Srbi, Hrvati in Slovenci, mesto jugoslovenske vere v edinstvo in skupno življenje. Prvo oznanja sebični plemenski egoizem, drugo pa je plemenito stališče, ki goji med tremi brati zbliževanje in slogo ter bratsko ljubezen!
= »Pro .-rente cr^atica« je Ml pred davnimi leti ustanovljen v Rimu zavod sv. Jeronima. V glavnem, da se vzgajajo duhovniki za hrvatske pokrajine. Po novi pogodbi z Italijo je zavod in cela zgradba prešla v last in v upravo sv. Stolice. Prizadevanje našega poslanika pri Vatikanu dr. Smodlake gre sedaj za tem, da se zavod izprcmcnl v splošno jugoslovenski zavod, namenjen vsem katoličanom vse Jugoslavije. Hrvatski šovinistični listi so radi tega dvignili pravo burjo. Ostro napadaj > poslan:ka dr. Smodlako in ga ironično imenujejo Stodlaka. — Kot vedno radi prizadevanja v vsekakor plemenitem smislu, kajti zavod naj služi vsem katoličanom Jugoslavije brez razlike plemena, ne pa samo hrvatskim katoličanom, ki se smatrajo kot agente croati-ca«. Listi mu očitajo, da s tem »blati hrvatske svetinje«! Kaj vse ni hrvatska svetinja! Radovedni smo, kaj porečejo slovenski klerikalci, ki bi se na tem poprišču in pri tem vprašanju lahko zavzeli za slovenske katoliške Interese ter zahtevali njihovo enakopravnost s hrvatskimi. Ali bodo zavzeli jugoslovansko stališče, stališče, da Je zavod sv. Jeronima za celo Jugoslavijo, ne pa samo za Hrvatsko in za »gen te croatica«? Samo da bi to za slovenske »avtonomiste« ne bilo nedosledno dejanje?
Jrjoucl in industrijalcu"
Oni, ki žele placirati svoje btego In izdelke v Bosni-HercegovinI potom zastopstva, skladišča, v komisijo ali v kompanijo, s sedežem v Sarajevu, naj se javijo s svojimi predlogi solidnemu, uglednemu ter dobro stojočemu trgovcu, ki se nahaja sedaj v Roga?kl Slatini, pod naslovom .Agllen* iz Sarajeva- na upravo kopališča. 56S0
Društvene vesti.
— Vsem g. rezervnim častnikom v ob, močju Dravske divizije. Rezervni Ca^L^Ik! v Sloveniji do danes §e ^jso organizirani ter so v vseh strokovnih zadevah navezani zgolj na lastno prevdarcost Ker Je organizacija velikega pomena v moralnem kakor tudi v materijelnem oziru ln "ker ie obstoja v Beogradu »TJdruZenje rez. oficira I ratnika« je gotorr* smiselno !n potrebno, da vsi rezervni Častniki v Sloveniji brez Izjeme Izmenjamo svoja nazlranja ln določimo smernice r svrbo pristopa k omenje. nemu udruženju. V dosego tega cilja se sklicuje za petek dne 5. tm. ob 8. uri zvečer sestanek vseh rezervnih častnikov v steklenem salonu pri Levu na Gosposvet-ski cesti. V Interesu vsacega posameznika je, da se tega sestanka zanesljivo udeleži. Bischof Viktor 1. r.. Jarec Janko 1. r., Primožič Ludvik 1. r. V Ljubljani, 2. septembra 1924.
— Dijaške gospodinje imajo v četrtek 4. tm. redni mesečni sestanek ob 16. pri »Novem svetu«.
— Zahvala. Podporno društvo v Ljutomeru se iskreno zahvalju-e podružnici Slovenske banke v Ljutomeru za naklonjeni dar 100 Din namesto venca na grob pokojnega g. Ludvika Babntka.
Poizvedbe.
— Našla se Je pred 14 dnevi ienska ročna torbica z nekaj denarja. Dobi se pri tov. Kodelja, Prisojna ulica 7. II. nadstr r*p.i*p vnost.
— Lovski pes (psića) brak bele barve z rumenimi uSesI, sliši na ime Živa, se je zatekla. Ima na ovratniku znamko Maribor. Odda naj se proti nagradi: Praunsels, Linhartova ulica 4.
B. Grimshaw-G. Clavignv:
16
Sospodična kapetan.
— Tisoč vragov! je zaklel Sakson. Kaj je storiti? Ob denar smo.
Pogledal je svojo hčerko in videl v njenih očeh čuden blesk.   Razumel je, da ni bila Še na koncu maorske zvitosti in angleškega poguma, ki sta bila združena v tej glavi in skovala kak naklep. • — Ali imaš kako idejo? jo je vprašal.
— Eno imam, je dejala. Treba pa je, da vi poveljujete, oče, ker je poskus prenevaren, da bi ga mogel napraviti Harrvs sam, med tem ko bom jaz imela drugo delo.
— Razloži mi stvar.
— Poslušaj moj načrt: našo najdaljšo mrežo položimo v morje, a preje bomo nanjo privezali dolge vrvi Pustili bomo, da se bo vlekla za nami in križali bomo pot te ladje tako, da se nas bo skoraj dotaknila. Potem se bomo pa okrenili okoli nje, tako da bo plavala nad našo mrežo in nad vrvmi. Ladijski vijak se bo zajel vanje in to bo zadostovalo, da se ustavi in pokvari. Med tem bomo pa mi imeli čas dospeti v Wellington pred njo. Poskus je nevaren, oče, toda če se posreči, so biserna polja naša.
— Vredna si biti moja hčerka, je dejal Sakson, idi in pripravi vse, kar je treba, če se »Sibila« uniči pri tej pustolovščini, tem bolje, toda pridobimo
si lahko ogromno bogastvo. Umreti itak moramo enkrat, kaj zato, če tvegamo svoje življenje, ako lahko dosežemo izboren uspeh. Pusti me malo spati, zbudila me boš, ko pride trenotek.
Vlegel se je nazaj na svojo posteljo. Vajiti ga je gledala. Z njim ni bilo nič.
Hitro se je vrnila na krov in poklicala Harrvsa. Razložila mu je, kaj pričakuje od njega. Treba ie bilo razgrniti veliko mrežo in jo obdati z vivrni, ki naj bi se privezale v gotovih presledkih.
— In kaj dosežemo s tem? je vprašal Harrvs, ko je prenehala govoriti.
Enostavno mu je razložila stvar, kakor preje očetu.
— Pri tem žrtvujemo svojo kožo, Je dejal. Pogledala ga je z zaničevanjem.
— Ali vas je strah?
— Ne, gospodična, z vam! me ni nikoli strah, toda prosim vas, da ne pozabite, ko pride trenotek delitve.
Dal je takoj izvršiti poveb'a, ki jih ie bil dobil in ko je bila mreža spremenjena, kot je to želelo dekle, je stopil k njej in jo prosil, naj pride pogledat, če je vse dobro pripravljena V resnici je bila stvar dobro pripravljena. Ce bi se te zvite vrvi ovile okoli ladijskega vijaka, bi moral biti pač zelo spreten oni, ki bi ga znal oprostiti
— Dobro je, je dejala Vajiti, ugasnite vse luči na krovu, tudi ono v zemljevićjni kabini
Storili so tako.
Ko so bile luči pogašene, se je zdelo Vajiti, da je postala samota tišja in noč temnejša in da se je neizmerno mrjrje razširilo okoli nje.
Stala je pri krmilu in ni izgubila iz oči zelene luči ladje, ki se je bližala od minute do minute. Toda čas še ni bil prišel za izvršitev načrta. Pustila je »Sibilo« jadrati v črti sovražnika in ob enem slastno uživala krasoto tropske noči.
Zvezde so se svetile na temnomodrem nebu. »Križ juga« se je svetil nad njeno glavo in slaba luč malega luninega krajca je srebrila grebene valov.
Mislila je, da je morda to zadnjič, da se luna dviga zanjo na Pacifiku; toda njena duša je bila krepka, ni se žalostila nad svojo usodo, temveč se samo ironično posmehovala poetičnim spominom, ki jih ji je vzbujala ta misel in s krepko roko je krmarila »Sibilo« tako, da se je bližala zeleni luči
* * *
Oblaki so se začeli kopičiti in so zakrili luno in zvezde, noč je postala temna in veter je začel pihati močneje.
»Margareta« je hitela ponosno naprej, nič hudega sluteč. Imela je vsa jadra razpeta. Njen mali propeler je rezal morsko vodovje in njegovo vrtenje se je čulo zelo razločno tudi v daljavo.
»Sibila« je bila oddaljena samo še nekaj sto metrov.
Nevarna mreža je plavala za njo po morju, privezana samo z eno vrvjo. Vajiti je obračala svojo ladjo na ta način, da je morala presekati pot
sovražnice, nato je prepustila krmilo Harrvsu, rekoč:
— Pusti jih priti čisto blizu, potem jim prekrižaj pot tik pred nosom in zaourni vzdolž njih, taKo blizu kot le mogoče. Ostalo napravim že jaz.
Postavila se je poleg vrvi, ki je držala mrežo, plavajočo pod vodno gladino. Držala je v roki velik nož, ki se je bliskal v luninem svitu.
— Pri moji veri, je mrmral Harrvs, res ima vedno vse, kar potrebuje. Že vidim.
Nenadoma se je začulo divje rjovenje v temi:
— Halo... Pozor ... Kaj pa vgamate? ... Na levo!... Ti ljudje so blazni!... Potopili nas boste!
To je bilo preplašeno moštvo »Margarete«, ki jih je zbudila straža. Skušali so z vsemi silami obrniti ladjo, da bi se umaknili temni jadrnici, ki je hitela naravnost proti njim.
Na to kričanje pa ni nihče odgovoril in temna senca »Sibile« je nemo nadaljevala z vso hitrostjo svojo smer proti »Margareti«. Moštvo te je videlo, da je izgubljeno in je začelo spuščati rešilne čolne.
Toda do tega ni prišlo, kajti že jim je strašna ladja prerezala pot tik pred njimi, se nenadoma zaobrnila in vozila tako tesno poleg njih, da bi bil mogel kapetan »Margarete« dati povelje, jo zagrabiti s k a vi ji.
Kanaško moštvo »Sibile« je menilo, da hoče Vajiti s sunkom potopiti sovražnika in je vse navdušeno prepevalo svojo vojno himno in divje vzklikalo«
*
Stev 201.
»SLOVENSKI   NARODc   dne 3 SCptemba 1924.
stran 3
Prosveta.
ŠVICARSKO SLIKARSTVO.
(K razstavi Švicarskih slikarjev v Parizu.)
Po razstavi holandske In belgijske umetnosti so imeli Parižani prvič priliko ogledati si zgodovinsko razstavo švicarskega slikarstva v muzeju du Jen de Pau-roe. Razstavljena so bila umetniška dela od XV. stoletja sem m njih Studij je bil zelo zanimiv.
Znano je, da žive v Švici trije narodi: Nemci. Francozi in Italijani. Ta trojna delitev so kaže tudi v umetnosti: švicarski slikarji so hodili trojna pota. živeli so mnogo, če ne večinoma v inozemstvu — izvzemSi morda nekatere zadnje generacije — pa naj so že bili doma lz alemandske ali romanske Švice, Nahajamo jih v vseh časih po, Nemčiji, po Franciji in po Italiji, celo po Angliji in v Orijentu.
In več ali manj so nekateri, kot na primer Holbeln, Gessner, Angelica Kauff-rrann, Fussli, Boecklin ln Hoder stali pod? uplivom nemške šole. med tem ko so drugI, kot Jean Petitot, Llotard, Leopold Robert, Glevre, Kari Bodmer ln kipar Pra-dier delili z romantičnim Jean-Jacquesom usodo fiancosklh klasikov.
2e pred reformacijo, ki je za dolgo časa zamorila vsako umetniško delovanje, so se začeli nekateri otresati zunanjih, predvsem francoskih uplivov, in skušali ustanoviti samosvoje švicarsko slikarstvo. K tem samostojnežem moremo prištevati Konrada WItza, katerega »čudovit! ribji lov« Ima za dekoracijo Ženevsko Jezero, potem portretista Hansa Funka in pejsa-fista Hansa Leua mlajšega, doma iz Zu_ rlcha. V isto skup!no spadajo tudi Ura Graf iz Loleurea, Hans Fries !z Fribourga in njegov učenec, humanist Nikolaj Ma-ruel Deutsch Iz Berna, mali lokalni slikarji, ki jih obvladuje z vso svojo prezgodnjo nriojstersko umetnostjo visoka postava Hansa Holbeina mlajšega, kJ je pri šal is Augsburga na Svabskem in postal baselski meščan.
Švicarski okvir Je preozek za mirno avtoriteto Holbeina: izšla je lz Južne Nemčije, spada pa v svetovno umetnost. In njegova mojsterska mladost stoji že pod utisom renesanse, katere svetla zarja žari preko italijanskih Alp. Najsiže slika karkoli, vedno nam podaja ta portretist človeško obliko s objektivnostjo zrcala. Za tem prvovrstnim mojstrom, ki Je umrl v Londonu, Je sledila dolga praznota vkljub mogočnim portretom Toblje Stimmerja, ponosna baselskega muzeja.
Sele žez dve stoletji se prikaže Jean-Etienne Liotard (1702—89). po rodu iz ženeve kot Jean-Jacques Rousseau. Bil je najprej miniaturist v svojem rojstnem mestu, nato se je učil pri pariškem gra-veurjn Massćju In Je bil znan po svojem fantastičnem značaju, kakor tudi po svojem talentu, po svojem dolgem potovanju po Orijentu In po številnih pastelnih portretih. Slikal je prav rad orijentalske motive in se je tudi začel orijentalsko oblačit: pustil si je rasti brado, odel se Je t širok plašč In nadomestil je pudrano lasuljo s širokim turbanom.
V patrijarhalnezn in sentimentalnem 18. stoletju nahajamo v Švici odličnega Salomona Gessner j a, pesnika, slikarja ln graverja, in njegovega portretista Antona Graffa.
Romanska Švica Je dala francoski Soli đva stilista. Leopolda Roberta (1794—1835) ki Je bil graveur In idealiziral sodobno Italijo, in Charlesa Glevrea (1806—74). kateri Je kot resen profesor slikal antično Grško. Poleg teh dveh nahajamo v Parizu še celo vrsto drugih Švicarskih umetnikov.
Toda vrnimo se Iz Pariza v Basel, kjer najdemo evokacijo antične mitologije v čisto gemanskem duhu pri Arnoldu Boeckli-nu (1827—1901). Ta Italljanizlran Nemec je bil učenec dtisseldorfške akademije ln je končal svoje dni v Flesolu- Bil je parj-telst tn simbollst, realističen pogan, ki je poosebljal nesmrtno naravo v krepkih obli kan (primerjaj njegov Sveti gaj. Otok, mrtvecev, Armado Gotov.)
Nič manj neizprosno germanski okus sta imela dva Boeckllnova učenca: alpski slikar Hans Sandreuter in Albert Welti, ki je skušal uliti svojim rodbinskim portretom srednjeveški realizem.
Po rudlmentarnem Idealizmu Boeck'.l-na Je umetnost alemanske Švice krenila k učenemu realizmu s Ferdinandom Hodler-jem (1853—1913). Ta bernskl slikar Je pravi moderni umetnik, ki so ga razumeli r.ajprvo samo umetniki in Je dolgo časa ostal nepoznan r svoji temni revščini živeč v trdnem prepričanju, da se bo njegova, dolga kalvarija končala z zmagoslavjem. Hodler je Imel, kar manjka marsikomu, namreč Izborno šolo. v kateri si je pridobil sijajno tehniko.
Hodler nf hotel gojiti niti tradicije religioznega stila, niti Jasnosti samot: s te_ msčnim realizmom se je počasi dvignil do sonetne upostavitve dekorativnega slikarstva. Ko Je 1. 1891. izstavil svojo Noč v drugem salonu du Champ-de.Mars v Parizu, je napravil nepozaben utls na mlado umetniško kritiko.
Ta krepki risar Je vedno zanemarjal lepoto v prilog značaja, kar vidimo več aH manj pri vseh švicarskih slikarjih, od »Mrtvega Krista« Holbeinovega v Basel u pa do Hodlerja, da so celo v misteriju sanj bolj merili na resnico kot na lepoto. (Po R, Bouverju.)
★   ★ ★
— Dve predstavi v Narodnem rjledall-Sču v LJubljani. O priliki bližnjih^ dveh kongresov, ki se vršita v LJubljani, bodeta v Narodnem gledališču dve predstavi In sicer se vprizorl povodom kongresa vseslo-vanske agrarne omladine v petek, dne 5. septembra v opernem gledališču opera vGorenjski slavček«. V soboto, dne 6. septembra pa vprizori stolna dijaška kongregacija na čast udeležencev prvega slovenskega marijanskega kongresa Sekspirjevo žaloigro Macbeth. Vstopnice za obe ti dve predstavi so od danes naprej v predprodaj! pri dnevni blagajni t opernem gledališču.
— Poziv gledališkim abonentom. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno opozarja vse abonente lanske sezone, da so jim lanski sedeži na razpolago samo do vStevši sobote dne 6. tm. ter prosi vse abonente, ki reflektiralo na abonma v sezoni 1924.25 in na lanska mesta, da se sigurno do sobote prijavijo v veži dramskega gledališča od 9.—12. dopoldne in od 15.—17. popoldne. Abonma se plača v šestih obrokih, prvi obrok ob podpisu prijave.
— člane Strokovnega udruženja jugo-elov. oblikujočih umetnikov ponovno opozarjamo na čitalnico tega udruženja, ki je spojena s glasbeno čitalnico (poslopje GL Matice, 2. nadstr. vr. 25). V tej čitalnici so članom na vpogled sledeče umetnostne revije: Zbornik za um. zgodovino, Volne" « smgrv, Styl, časopis češkoslovenskvch ar- j chitektu In Dflo. V teh revijah, ki jih dobiva udruženje večinoma na dar od gospoda češko-slov. gen. konzula dr. O. Ben?ša,
sanje talentiranih dečkov, ki  so končali
ljudsko šolo na ta oddelek. Marljivim učen. cem se obeta v tej stroki prav lep zaslužek, žalostno bi bilo, če bi med nami poginila ta lepa umetna obrt, ki tako ugodno povzdiguje kulturno stopnjo v mestu ln na deželi. V informacijo pa moramo dostaviti, da se na imenovanem oddelku Tehniške srednje šole goji tudi modeliranje In da se bodo odslej Izobraževali gojenci tudi v Stu-katerstvu, stroki, ki je pri nas ravnotako potrebna, kakor je pomanjkanje domačih sil občutno. Vpisovanje na omenjeni oddelek se vrši v Tehniški srednji šoli dne 4. septembra 1924. Omenjamo končno, da se v klparsk' oddelek morejo vpisati tudi absolventi nižje ali višje srednje šole In da
jim služi ta šola, kot dobra predizobrazba za poznejši poset umetniške akademije.
—š Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani, šolsko leto 1924 /25 se prične v ponedeljek, 15. tm. s sv. mašo ob 9. v Kri-žanski cerkvi. Nato se prične pouk. Po-navljalni izpiti se vrše v dneh 12. ?n 13. sept. Spored je objavljen na črni d^ski. — Vpisovanje Je za vse letnike zaključeno in se ne sprejema noben učenec :n nobena učenka več.
—š Meščanska šola na Jesenicah. Vpisovanje se bo vršilo 10. tm. Ponavljalni in drugi izpiti bodo 10., 11. In 12. tm. V sobo. to 13. tm. bo ob 8. na Savi skupna šolska maša. Redni pouk se prične 15. tm. Ravnateljstva
Borba za obstanek državnih upokojencev.
Scdanja vlada je dala inicijativo v
se nahajajo krasne reprodukcije del raznih i spremcnlho „adniSkeza zakona z dne čeških in slov. umetnikov,   med katerimi
omenjamo sledeče: Njedlv, Kubin, Plečnik, Marold, Hvnais, Loukota, Hlava, Bu-benlček, M^slbek Itd. Itd- Gospodu gen. konzulu bodi pri tej priliki ponovno Izrečena najlepša zahvala. Zelo zanimive so tudi glasbene revije, ki so Istotako članom udruženja na razpolago.
— »Jugoslav. Njiva«. Tzišao je 5 broj ^Jugoslavenske Njive« s ovim sadržajem: Na uvodnom mjestu govori J. Demetrovič
I o sadanjoj političkoj situaciji, s obzirom : na misao narodnog i državnog jedinstva.
Stanko Tomašić priopćuje ratnu novelu I »Crveni paragraf«, a Ilija Mamuzič javlja I se pjesmom »Moja noč«. Medju članicama I piše dr. P. Skok o romanu francuskog pisca i Fabrea »RabeveU, Božo Lovrlč priopćuje I studiju o slikaru Viđoviću, a dr. D. Trbo-Jevič raspravlja o temi »Moral i društvoc, VI. Dvornlković nastavlja svoju studiju o Schopenbaueru. TJ pregledu Imade članak o var&žđlnskom kazalištu, Rrjavčevoj knjizi »Slovenci«, časopisu »Kultura slavlan. ska« itd. U rubrici »Polemika« štampan je odgovor petorice univerzitetskih profesora na predstavku akađemlčkog senata u Zagrebu, koja Je upućena narodnoj skupštini.
— šentjakobski pevski zbor v Ljubljani rabi svoie člane na prvo redno vajo,
31. julija 1923. osobito členov 239. in 240.. ki obravnavajo pokojnine. Znann je, da so bili vsi pred 31. julijem 1923 upokojeni državni nameščenci v navedenem uradniškem zakonu na brezmejno krut način popolnoma prezrti, kar velja posebno še za kronske upokojence. Da je ta očitek upravičen, hočemo dokazati s par vzgledi.
Uradnik IX. čin. razreda najvišje stopnje s polno službeno dobo je užival pred vojno pokojnino ca. 310 K mesečno. Sedaj dobiva ta uradnik mesečno ca. 1070 Din z osebnimi drairinski-mi dokladami vred, to je 3 in polkratnih denarnih enot. — Vdova uradnika IX. čin. razreda ie imela pokoinine 100 K in danes ima 600 Din incl. draginjske doklade. to je 6kratnih enot. Da se izračuna zlata pariteta, se mora vzeti kuiz švicarskega franka. Ta notira sedaj blizu 16 Din. Ako vzamemo le 15 Din, vidimo iz tega. da bi moral dobiti navedeni uradnik oziroma vdova 4650 D odnosno 1500 Din mesečno, da bi imela iste prejemke kakor nekoč. — Izenačenje prejemkov ra bi bilo samo teoretič-
ki se vrši 4. tm. v šentjakobski Soli. Istotako se vabijo novi pevci, ki Imajo veselje j        zakaJ Praktično   se   mora najprej vstopiti v naš zbor. primer.ati kupna moč denarja od nekoč
in od sedaj, da se doseže pravi rezultat. Navedemo torej primere nekaterih predmetov:
1 kg moke je veljalo nekoč 40 vin, sedaj 7 Din, to je 17 in polkratno;
1 kg mesa je veljalo nekoč 1 K, se-
SnM£tvo.
— Sokolsko društvo v Št. Vidu nad LJubljano priredi 7. septembra točno ob 16. na Prnadovem In Jagrovem vrfu svoj
Javni nastop In veliko ljudsko veselico s j daj 25 Din, to je 25kratno; sodelovanjem godbe dravske divizije, ka- «        1 seženj drv nekoč 16 K, sedaj 400 mor Sokolska društva in prijatelje Sokol- | dinarjev, to je 25kratno:
stva najvljudneje vabimo. Nastop domače ga društva je prav marljivo pripravljen In bo došlim nudil najlepši užitek; kot gostje nastopijo: škofja Loka, Medvode, Jezica in Kamnik. Dohodi ln odhodi vlakov Iz Ljubljane In Gorenjskega kar najugodnejši: ker je drugI dan praznik, bo za odhod Ljubljančanom turistovski vlak ob uri najprlkladnejši. Kdor ljubi naravo ln pošteno veselje, ta naj nas obišče. Nasvide-nje ln zdravo! Odbor.
— Sokol« v Lltija-šmartno proslavi svojo 15 letnico v nedeljo 7. sept. v šmart. iLem pri Litiji. Sodeluje godba Dravske divizije pod osebnim vodstvom g. dr. čerina.
obleka 80 K, sedaj 2000 Din, to ie j 25kratno;
1 srajca 5 K, sedaj 200 Din, to je i 40kratno.
Če se pomisli, da so obleke, še lz j prešniih časov, popolnoma obnošene, i se prav posebno občutijo stroški naku-; pa oblek ter se zvišaio z indeksom, pre-računienim na podlagi cen življenjskih ■; potrebščin, prav posebno, tako, da se j mora s 25kratno podražitvijo — v dl-I narjih računjeno — kot najniž;;o mejo
prav sigurno računati. Kupna moč kro-NaVtopI" tuđ I vojaštvo Čel^esa^peSpollca. ; ne od vre] k današnjemu dinarju je ka-Sprejem gostov pri opoldanskih vlakih z ! kor * : 25. to jc, celo, ako bi se prenesle godbo v šmartno, kjer se vrši ob 15. javna | pokojnine upokojencev, vdov in sirot telovadba, spojena z veliko ljudsko veseli- ; na zlato pariteto, bi znašala kupna moč
co in bogatim srečolovom. Polovična vožnja proti običajnim Saveznim izkaznicam. Prijatelji sokolstva In bratska sosedna društva iskreno vabljenL
— Sokolsko društvo v Radovljici pr!-red! svoj redni telovadni nastop v nedeljo
njihovih prejemkov šele 60 odstotkov predvojnih kron. — Ako pregledamo v istini sedaj nakazane prejemke, pridemo do zakliučka, da je znesek 1070 D odnosno 600 Din mesečne pokojnine uradnika oziroma vdove z ozirom na
se vrši ob vsakem vremenu. — Zdravo!
dne 7. septembra tL Po vlaku ob 15. se vr- . . \ Si sprevod članstva od kolodvera na telo- j Knpno moč enak znesek 43 odnosno vadišče. Ob 16. telovadni nastop, po nasto. -4 predvojnih kron. S takimi zneski tupu ljudska veselica v Sokolskem domu. So. ( di pred vojno pri najboljši volji ni bilo pokoTska godba z Jesenic. Prireditev    mogoče živeti.   Kako pa naj s takimi
mesečnimi prejemki živimo danes, to naj blagovoli premišljevati sedanja vlada v Beogradu. V tako bedo bi ne spravila nobena država svojih nameščencev, le naša državna uprava si je bila pridržala neverjetnost, da izpostavi svoie upokojence in njih rodbine naravnost lakoti.
Zahtevamo, da bomo mi ln uaše zaostale rodbine postavleni na isto stopnjo,   kakor   oni državni 1
Šolstvo.
—š Ali propada rezbarska obrt v Sloveniji?   Ena izmed najlepših obrti, ki se goje v Sloveniji Je gotovo rezbarska obrt. Gojila se Je pri nas že od pamtiveka in je dosegla razmeroma zelo visoko stopnjo. O tem pričajo kipi svetnikov, kl krase .ottar. je v cerkvah in kapelicah po vsej Sloveniji, o tem pričajo rezljane klopi, vrata, okvirji, spovednlce itd.   Ta obrt Je izšla zares lz naroda, saj Je znano, da v mnogih *.-aJ"h naše ožje domovine  nahajamo s spretno roko rezljane okraske na predmetih vsakdanje uporabe v kmetski hišL Kdo ne bi poznal naših gorenjskih presiic, žličnikov, vlvčkov in mnogo drugih predmetov, ki kažejo vsi lepoto domače ornamentike, ki pa pričajo tudi, kako ljubijo Slovenci ravno rezbarske okraske.   Ko se je svoj čas ustanovila umetno obrtna Sola v Ljubljani, je bilo čisto naravno, da so se ustanovitelji ozirali na potrebe gojenja te obrti pri nas ln da so poleg drugih oddelkov ustvarili tudi oddelek za lesno In kameno kiparstvo na tem zavodu. Ta oddelek, ki je ostal tudi v sedanji Tehniški srednji šoli. je od tedaj vzgojil že veliko število spretnih rez. ■ barjev In kiparjev In marsikateri med zna. I nimi slovenskim umetniki je začel svoje iz- ! obrazovanje baš v tem oddelku. Toda zad- j nja leta se Je začelo število učencev opas- ; no krčiti, tako da preti nevarnost, da bo usahnil. Kaj Je temu vzrok? gotovo je, da Ima omenjena obrt velikega sovražnika v , Industriji, posebno v tirolski industriji cer- j kvenlh predmetov, ravno tako Je razum. I ljivo,   da Je danes očetu na deželi težko i vzdrževati sina v Ljubljani, ko so se pod- { pore In stipendije, ki so se svoj čas delile i nadebudnim dijakom, skrčile vsled valut- j nlh stresljajev   aH   so   ponehale.   Vendar ; tiči velik vzrok v tem.   da mnogim za *to ', poklicanim osebam ni znano, da ta oddelek i eksestlra in kakšen namen ima. Učiteljstvo Ib duhovnlštvo  na  deželi  bi  bilo v prvi
nameščenci, ki bodo upokojeni po novem zakonu. Brez vsakega drugega utemeljevanja je samo cb sebi umevno, da mora biti že enkrat konce anomaliji, obračunavanju in izplačevanju pokojnin v kronah.
Pri tem postavimo za vzgled avstrijsko republiko, ki je bila še pred kratkim na robu propada in mora še sedaj obdržati svoj budget le z obroki mednarodnega nosoiila v ravnotežju. Vkljub nep >voljnemu poročilu civilnega komisarja dr. Zimmermanna je ta-mošn a vlada sprejela med njihov novi uradniški zakon tudi automatiko za upokojence, ker jo pač vodijo socijalni in humanistični vidiki in ker tudi uvi-deva. da je popolnoma nedopustno, da država svoje uradništvo — podpora družabnega reda — popolnoma prezira, tako da mora trpeti največjo bedo.
Kar se tiče določil člena 26. zakona z dne 28. februarja 1922 o ustanovitvi takoimenovane »draginjske doklade« pri postranskem zaslužku od 1000 Din. moramo pripomniti, da ta draginjska doklada ni podpora ali miloščina, ki se je dovolila vsled nastajajoče draginje. Ona predstavlja marveč zelo suh ekvivalent izginule vrednosti lastne valute, ima pa svoj izvor v pokojninski pravici in tvori torej pravni del pokojnine same, ki se ne sme kratiti. V vsakem oskrbovalnem zakonu je izrečeno načelo, da zaslužek, ki ga upokojenec, vdova ali sirota privatno zasluži, n*> sme na noben način vplivati na odme-io pokojnine.
Zadnje draginjske doklade, ki so jih upokojenci prejeli pred 17 meseci, so bile neznatne. Od tega časa so se cene vseh Življenjskih potrebščin močno dvignile, posebno obleka in obutev. Vkljub vsem prošnjam in vkljub dejstvu, da so bili upokojenci v novem uradniškem zakonu popolnoma prezrti, ni nobena vlada ničesar storila, da bi omilila obupen položaj državnih upokojencev. Toda stoj! Zadnje dni meseca marca 1924 je vlada votirala 50 milijonov dinarjev v svrho zvišanja dosedanjih doklad državnim upokojencev. Ta kredit je bil v narodni skupščini tudi sprejet, a seiania vlada ne ukrene potrebnega v Izplačilo teh tako nujno potrebnih doklad ničesar. Kje tiči vendar vzrok, da ne pride stvar v tek?
Na temelju teh izvajanj zahtevamo, da se:
1. Člena 239. in 240. uradniškega zakona z dne 31. julija 1923 spremene v smislu predlogov »Osrednje zveze iav-nih nameščencev in upokojencev Slovenije v Ljubljani«;
2. izenačijo kronske pokojnine v dinarske. Postopek poizvedovanj je že zaključen;
3. izplačilo zvišane osebne in rodbinske draginjske doklade v smislu kredita 50 milnonov dinarjev v najkrajšem času izvrši. Ta zelo pereča zadeva je za sedaj naša glavna zahteva;
4. Člen 26. zakona z dne 28. februarja 1922 v celem obsegu odpravi, ker so njegova določila nekaj gorostasne-ga, krivičnega in ker kršijo in krati'o svobodo upokojencev.
Državni upokojenci.
Kolska dirka v Št. Jerneju.
Konjereja Je pri nas že zelo stara !n posamne pasme so se prilagodile krajem. Gorenjci so gojili težke konje, ki so bili tudi mnogo uporablivejšl za gorate kraje, Dolenci pa so vzljubili lahke brzonoge konjiče. Lepi konji so bili vedno ponos gospodarja »n mesto, da je kmet l^kal po težkem vsakdanjem delu kje drugje razvedrila, povečal je ves od težjega dela preostali čas svojim nad vse ljubljenim konjičem. Medsebojno tekmovanje posameznih posestnikov v lepoti ln brzini konj so bile povod daleč slovečih št- Jernejskih konjskih dirk. Na letošnji dirki je bilo videti posebno lepe konje. Da je konjereja na Dolenjskem danes na tako visoki stopnji ln da je dirka tako dobro Izpadla, Je gotovo velika zasluga »Dirkalnega in Jahalnega društva«. Veliko zaslugo za lep uspeh pa imajo gotovo tudi posamezni gospodarji konj in želeti bi bilo, da ne odnehajo pri lepem obče koristnem delu marveč se še izpopolnujejo.
Dirka, kateri je prisostvovalo nad 3500 prijateljev konj ln dirkanja, kakor Se nobeno leto prej, se je pričela ob 14.30. Na dirkališču je igrala gasilska godba iz Kostanjevice. Vspehi dirke so bili sledeči:
I. 3- do 4-letni konji, 1680 m enovprežno:
1. ) Banič M. na »RičU 3 L 4:42,
2. ) Luzar F. na »Furioso« S L 4:42,
3.) Babic J. na »Gavran« 3 L 4:44. vrati, poklicano, da vapodbudi starše za ri- i II. 5 |n ve&let. konji. 2520 m, •novprainl:
1. ) Bon V., Krško 5:43 na »Puci« 9 let.
2. ) Pungeršič A.. Skocijan 6:11 na »RIč_ ka« 7 let.
3. ) Babic J., Gradišče 6:12 na »X lus« 10 let.
III.  Dvovprežna,  2520 m:
1. ) Bablč J., Gradišče 6:20 na »NTo-nlus« 10 let;
2. ) Mencin A.. Drama o. Krki 6:50. IV. Jahalna dirka,   2520 m,   domača pasma ne glede na starost in brez Izenačenja teže:
1. ) BlažiČ J., Kamen vrh 5:43;
2. ) Vidmar J., Drama o. Krki 5:45; 8.) Simcček N., Videm pri Krškem 5:50. Višek dirke je dosegel g. Fran Ivane,
Krško, s svojim »Treber«, 12 let, ki je prevozil 840 m dolgo progo Izven konkurence, v sijajni formi, v času 1:30. G. Ivanca so kvalificirali kot Izbornega vozača in nam Je nudil krasen športni užitek.
Kakor že omenjeno in lz zaznamovanega uspeha razvidno, je konjereja pri nas že na dosti visoki stopinji. Treba pa je, ako hočemo napredovati v naši za državno gospodarstvo velevažnl panogi, tudi nekoliko podpore in pazljivosti od strani države, kl bi ne bila nikako obremenjenje za državo nego le dobičkanosno. Ako hočemo zboljšati In Izpopolniti konjsko pleme, potrebujemo dobrih žrebcev In državne plemenske kobile za kmete. Od Novega mesta do Brežic ni niti ene žrebčarske postaje. Zrebčarske postaje, ki so bile, so se zadnja leta celo opustile, kar gotovo nI v državno korist. Torej s skupnim delom bo gotov uspeh.
Mm\® Krajina.
— Za rešitev Pulc se bori tudi tr* iaški »Piccolo«. Do!p je njegov članek in argumenti so morda dobri, ali iz nie* ga ne sije up na boljšo bodočnost pulj* skega mesta, marveč se kaže skoro pre* pričanje, da mora Pu7a propasti, ker tako hočejo vladni mogotci v Rimu. — Pula danes ne ve, kaj je. kaj bo in kaj bi morala biti. Trncla je nad 70 000 pre* bivalcev, danes jih ni več 40.000 in ved* no odhajajo. Ni dela, ni denarja, ni no« benih kunci j. Hiše so prazne, pristani« see zapuščeno, trgovine fc zapira io, ža* lost in beda povsod. Nezaposlenost ubija prebiva-stvo. Ali treba samo no» ve?a o^nia v arzenalskih delavnicah, na bo Pu!a znova oživela! Ali Cankarju sc zdi. da se to ne z(?odi nikdar več. ker se ie po s-ednji vojni izpremeni-a kon* cencija ifali innskih strate.dičnih ohrnm* bnih ob'ik. Za vzgled na nai bi shi/ila ladjedelnica na »Scoglio Ulivi«, cvJ ~ o industrijsko podjetje, katero ie vlada o Istopila privatnikom in ki dela. Kon» cern julija jc spustila v mor^e iad;o, nfirožr^o od momariške uprave. Lad'a je lepo delo in vlada bo dala ladic> r^;c: <c nova naroČila. Nasvetujc sc. nni bi se r~orda arzen al ske delavnice odsto« pile de,'■',,*ce,^",. ki bi se organizirali v za» drugi. Pula bi rada delala in živela. — Tudi se opaža, da bi *-n^C-a pu^n slu*ifi kot dobro prezimovališče za tujce. Polno nasvetov, ali Rim je napram Puli ^lub na obe ušesi.
— BTPfV'RATIZ^M. V tulci Rasfello v Ooricr stantne fi5Ietnl Ivan Prfmoflt Bolan je revež in ne more se pnniti lz postelje. Te dni le in-el dob'ti volno od?k^dr*no nr1 podružnic] ^Rr.nca d* Italin« v tulci Co-delli. Preskrbel si ie zdravniško spričevalo n d mer* dokumente. dr> hi n^crov zaimnffe mocrl d\ic:n'*i odškodnino Ur. Ali v banki so rek1! ć-\ Izreče deno- snmo Pri-možiču osebna. Prijel Je na n^moč »Zeleni križ« m Pnnr^iča so odn^'f v banko, d.' 'e potem dobi tistih borih ?nnn lir. »*M*4-W«J. !.lU>A-1J.kW..|...l»i,IPWPM .""
Kolesarska tiirKa
Tezno pri Mariboru
7. Bn 8, septembra 1924- wo
bnppfl *nHjšsa.
KOMUNISTI PRED SODIŠČEM
HR   LEMEŽ TM  7 KOMUNISTOV OBTOŽENIH ZARADI REVOLUCk JONARNE PROPAGANDE.
Dne 1. maja je priredila »Neodvisna delavska stranka Jugoslavije« (komunisti) mantfestaciiski shod pred »Delavskim do* mom« na Turjaškem trgu. Shodu je pred* sedoval  Rajko  Ostcrc,  glavni govornik na je bil duševni vodja slovenskih komuni* 5tov dr. Milan L e m e ž. Govorili pa so tudi drugI, največ pa se je čulo raznih vskli* kov na sovjetsko Rusijo. — Obtoženi so dr. Leme ž kot govornik in pa njegovi tovariši Matija  Gorenje,    brivski vajenec. Rajko O s t e r c, upravnik   »Glasa Svobo* de«r, Tvan Brodar, ključavničarski pomoč* nik. Anton Košič,    kleparski pomočnik, Albin Kristan,  delavec.   Fran Peter* kovic, zasebni uradnik, in Tvan Al e r J a* see. kuriač južne železnica. Glavnemu ob* tožencu dr. Lemežu očita precej obširna ob* tožnica različne odstavke njegovega gOVC* ra, ki naj tvorijo hudodelstvo   po členu 1 zakona z dne 2. avgusta 1021 o zaščiti iav# ne varnosti in reda v državi. Navajamo !e nekaj  glavnih očitkov:    P»'?a!  je postojeći povojni teroristični režim kaoitalizma v cv» ropskih državah, tiranijo nad delavstvom in viem ročnim in duševnim proletarijatom. Trdil je, da stoji Jugoslavija na čelu reaV* rije, da se skuša z izj-mnimi zakon! kakor z ^akonom o zaščiti  dr^ivp kapitalistični režim vzdržati. Var je      le dokaz niene s^* bosti,  ka'ti Trojna  vl^da  ne potrebu?'' \x* temnih zakonov. Trd?l je,   da se noiavlia r>ov*od  morrovna   volja revolnoijo^am*'1-« proletarijata za osvo^^nie od Tranitnb>^ir< r-rrfa i**2?!ua in je oznanil današnjo R"s?io za vzgled, da mora prol-tanjat vstraiati v boju za svoi^ nravice. Parola naj bo: Protf huržoaziiski d'"k+af'iri. vso oblast delavne* mu ljudstvu, naj živi enotna fronta medna* rodnega  proletarijata,  naj   živi revolucijo* narni 1. mai! — za svobodo vseh narodov v Jugoslaviji!   Naj    živi de^avst-o^Vrr.et^'ia republika Rusija — Njegovi soobtoženci na so obtoženi, da so oh nrib'H dr. Lrmeževegs govora in pri obhodu kričali: /živela revo« luclionarna  mladinska  :r>ternacijonala. ži* vela sovjetska R'/sija. Živio Ljenin.   dol z reakcijo, živio TrocMj, živega čovječanrVa republika, živela rdeča armada, dol z resic cijo in nod^bne vsklike,   kakršne   smo že večkrat culi na komunističnih prireditvah. Tvan Merjasec pa je še obtožen, da je nosil javno znak z Licninovo glavo   in komuni« stični emblem kot znak ščuvanja javnega mnenja, da je treba obstoječi   nravni red nadomesti z dmgim potom prevrata in ru* šen]a vrivafne Insfntrte a*i uničen ;a lavnega miru. Dr. Lemrž se je zagovarjal, da se je ravno za ta govor p^ebno pripravil in je bil posebno pozoren, ker je vedel, da ga bo policija ostro nadzorovala.    Prinoročal je tudi tovarišem, da nai b^do *ako onre^ni in naj paziio r>ri    vsklikih. Reprod"kcija njegovega govora je silno pomanjkliiva in mestoma cHo naravnost nanačna. Govoril je res o Rusiji in o ruskih delavcih in kme* tih. nikakor pa ni icnval proti državi. Te parole niso na'-ole razredne stranke, mar* več so to splošne parole.   Govor je dal na razpolago uredništvu »Glasa Svobode*, ki ga je. kot nanravijo običaino vsa uredništva, po objavi nničiTo. V obče vsi obtoženci vse očitke obtožnice zanikujejo   in trdijo, da tudi če se ie rabila beseda revolucijonarno, se ni mislilo na rušenje današnjega reda v državi \
nevne vesti.
V LmbtianU dne
Prvi. ki je uvidel potrebo, da se razbije Avstrija,
Da je bila Avstrija prava grobnica za slovanske narode, še danes med nami ne morejo uvideti slepi njeni občudovalci in zagovorniki. Dasi je razvoj zgodovinskih dogodkov izbrisal to državno tvorbo z zemljepisne karte, s Čimer je podan dokaz, da njena eksistenca ni bila več ne upravičena, ne potrebna, vendar je med nami še mnogo nerazsodnih in strankarsko-borni-ranih ljudi, ki so prepričani, da je takšna država, kakršna je bila Avstro-Ogrska, še danes v Srednji Evropi potrebna in da je zato treba z vsemi silami delovati na to, da pride zopet do slične državne tvorbe.
Popolnoma nasprotnega mišljenja o Avstro - Ogrski pa so bili vsi največji duhovi med slovanskimi narodi Vsi ti so bili enega mišljenja, da je vstajenje slovanskih narodov, njih osvobojenje in ujedinjenje mogoče s a-mo na razvalinah b i v*§ e habsbuSke monarhije. Med temi je bil tudi veliki ruski revolucionar Mihail B a kun In.
Doslej Bakunina s te strani še nismo poznali. Poznali smo ga kot revolucionarja, kot pisca učenih razprav o socijal:zmu, federalizmu in patrijotiz-mu. nismo pa vedeli, da je baš Baku-nin duševni oče onega pokreta med Slovani, ki se je zavedal, da je predpogoj polit'Čne osvoboditve slovanskih narodov in njih končnega ujedinjenja razpad Avstrije.
Razvidno je to iz dokumentov, ki jih je pravkar izdal Večeslav Polon-skij iz svoječasnih ruskih carskih arhivov in ki se nanašajo na Mihaila Bakunina. Med temi dokumenti se nahaja tudi preiskovalni materijal avstrijskega vojnega sodišča v Olomucu, ki je meseca maja leta 1851. obsodilo Bakunina radi veleizdaje na smrt na ve-SaJfh. Glasom teh dokumentov se je Bakunin udeležil znanega slovanskega kongresa v Pragi leta 1848., kar je sicer itak znano ter bil tudi duševni oče vstaje v Pragi leta 1849. Pri obravnavi Je Bakunin priznal, da je deloval na »popoln razpad iz toliko malih narodov obstoječe avstrijske monarhije, ker po njegovem prepričanju nasprotuje ta monarhija pojmu svobode.« Zato je tudi napisal svojo brošuro »Poziv Slovanom«, v kateri je odkrito razložil svoje politične nazore ter pozval vse avstrijske Slovane, naj se upro Avstriji. V to svrho Je smatral položaj na češkem za najbolj ugoden, ker se mu je zdela Češka edina slovanska zemlja, kjer bi se dali uresničiti njegovi načrti...«
Veliki duh Mihaila Bakunina je torej že pred več nego 70 leti spoznal, da je bila avstrijska monarhija tisti činitelj, ki Je s svojo eksistenco zavirala svobodni razvoj in razmah slovanskih narodov in da mora zato biti za vse Slovane, ki si žele svobodo, neizprosni — »ceterum censeo« — da razpade habsburška monarhija kot ona zapreka, ki je edina napoti svobodnemu razvoju slovanskih narodov. Kako majhni so v primeri z Bakuninom oni slovanski politiki Radičevega, Hlinskovega in Koroščevega kova, ki še danes sanjajo o neki restavraciji, ki bi bila podob" na pokojni Avstriji!
★ ★ ★ — Pravičnost, kje s!? Sredi av-custa je bilo premeščenih 18 slovenskin orožniških podčastnikov, in sicer 6 v Zagreb, 6 v Novi Sad in 6 v Sarajevo. Razen dveh so vsi drugi oženjeni. Da Imajo deco in nekaj skromnih prltiklln domaČega ognjišča, ki jih ni mogoče brez velikih stroškov prevažati iz kraja v kraj, je samo ob sebi umevno. Zato so se pritožili pri predstojnl oblasti, ki se pa ni ozirala na skrajno težak položaj družinskih očetov, če§ da Je mcrodajna tu zgolj službena potreba. Zaustiti so morali svoje družine, ki Jih vsled pomanjkanja denarnih sredstev niso mogli vzeti seboj, in tako so IzEubili pravico do skromnega rodbinskega Življenja ter prišli v položaj, ki Je tem težji, ker ne morejo pošiljati svojim rodbinam od mesečne plače niti toM::o, da bi se mogle preživljati. Za prevoz stvari na nova službena mesta je porabil vsak orožnik ca. 1000 D, ki Jim bodo morebiti povrnjeni koncem leta ali pa Še pozneje. Da si orožnik od svoje mesečne plače ne more odtegniti take svote, ne da bi trpela družina ves mesec pomanjkanje vsakdanjega kruha. Je tudi Jasno. Zgodila se Jim je torej očividna krivica, ki z ozirom na nedolžno nepreskrbljeno deco glasno kJ:če po remedurL SvojČas smo že Imeli s'ičen slučaj. Ko Je bila pred božičem končana podčastniška šola v Kamenici, je hotelo orožniško poveljstvo premestiti vse slovenske orožnike v Makedonijo. Takrat smo apeliral* na uvidevnost merodajnlh krogov, ki so vendarle pustili orožiiike-očetp k
2 septembra 1924.
družinam. Odredbe glede premestitve so ublažili v toliko, da so ostali oženjeni orožniki na svojih prejšnjih mestih. Takratni opozicijonalni in sedanji vladni tisk je porabil vsako najmanjšo priliko, da očita prejšnji vladi krivič-nost Tudi orožniška beda mu je bila zelo pri srcu, dokler niso prišle na krmilo pravične stranke, Id so vrgle v javnost demagoško frazo, da vladajo v imenu zakona, reda in pravičnosti. — Klerikalni listi so posebno tekmovali med seboj, kateri bo bolj očrnil in dis-kreditiral prejšnjo vlado. Zdaj je seveda vse v redu, vsem se godi dobro In če zadene koga krivica, tudi ni več tako huda. kakor je bila poprej, dokler tigri še niso sedeli na ministrskih stolčkih. Slučaj 16 slovenskih orožnikov, premeščenih daleč od domačega ognjišča, nudi klerikalnim pravičnežem najlepšo priložnost, da dokažejo, koliko so vredne njihove obljube. Ker pa poznamo njihove metode, ki segajo samo v strankarske bisage, apeliramo na orožniško poveljstvo, naj popravi storjeno krivico. Nečloveško je pahniti 16 orožniških rodbin v obup. Slovenski orožniki s svojo vestno službo tega gotovo niso zaslužili.
— Pozor skupščlnarjem Ciril Metodove družbe! Zaupni shod delegatov se vrši ob 9. v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Dostop k temu imajo vsi oni družbeni člani, ki imajo na veliki skupščini posvetovalno m glasovalno pravico. Podružnični zastopniki se posebno opozarjajo, da morajo imeti potrdilo od podružničnega predsednika, da imajo pravico zastopati podružnico.
— Udeležence velike skupščine opozarjamo še enkrat, da si kupijo vozne listke od vstopne postaje do Celja ter zahtevajo pri blagajni, da se jim vozni listek žigosa z mokrim žigom. Ob prihodu v Celje je ni treba oddati, ker velja tudi za nazaj. Vendar pa si more vsak preskrbeti še pri veliki skupščini v Celju od vodstva potrdilo, da se je skupščine res udeležil. Skupno kosilo bo v Narodnem domu, za katero naj se priglasi vsak pismeno ali pa pred skupščino v restavraciji Narodnega doma.
— Lahko se čudijo. Ministrski pred* sednik Ljuba Davidović je sprejel vče* raj v avdijenci ameriško dobrotnico srbskega naroda go. Morton, ki je vze* la med vojno v Ameriko 60 srbskih di# jakov, da jim omogoči dovršiti študije na ameriških univerzah. Zdaj je vrnila srbskemu narodu 48 absolviranih viso« košolcev, ki so končali svoje Študije v Ameriki s prav dobrim uspehom. Ka* ko pa se je ga. Morton začudila, ko je našla v prosvetnem ministrstvu katoli« Škega duhovnika in šefa tiste stranke, ki je pred leti pošiljala »Srbe na vrbe«. Ko je ga. Morton zapustila s svojimi gojenci nesrečno Srbijo, da jih reši av» stro*madžarske tiranije, pač ni priČako* vala, da jih Čaka po povratku v svo« bodno domovino tako bridko razočara« nje. Kako more biti pri srcu mladim srbskim sinovom, vzgojenim v duhu pravega demokratizma in svobode, ko jih sprejema na domačih tleh kot pro» svetni minister — duševni vodja proti* srbske gonje med bivšimi avstrijskimi Jugosloveni? Kaj si lahko mislijo o na« ših razmerah, ko vidijo, da imajo odlo» čilno besedo v državi tisti elementi, ki so odgovorni za marsikatero srbsko žrtev?
— Slovenec boljševlškl agent med
— zamorci. Londonski list »Tfmes« poroča iz Nairobi, ki je glavno mesto angleške kolonije Kenia v vzhodni Afriki, da zasleduje policija Jugoslovcna I v a-na Bukovnika, ki velja za boljše-viškega agenta, poslanega med zamorce, da propagira med njimi prevratne ideje. Bukovnik se je vkrcal na ladjo »Norman« v Adenu. V Mombasi ga je hotela policija prijeti, pa se ji ie spretno Izmuznil, zapustivši svojo prtljago na ladji. Policija ga išče in upa, da ga kmalu vjame. Kdo pozna tega Ivana Bukovnika in ve kaj o njem?
— Poziv vsem onim, ki se zanimajo za razne orkestalne instrumente! Na konservatoriju »Glasbene Matice« v Ljubljani se bodo v šolskem letu 1924-1925 poučevali razni orkestralni instrumenti, v prvi vrsti vijola, čelo, kontrabas, flavta klarinet, oboa, trobenta, rog in pozavna. Te predmete poučujejo praktični godbeniki, po večini absolventi praškega konservatori-Ja. Ravnateljstvo Glasbene Matice vabi vse, ki se zanimajo za te instrumente, da se vpišejo na konservatorij ter obiskujejo pouk v posameznih instrumentih. Ko pouk absoMrajo, jim je zagotovljen siguren In dober zaslužek kot poklicni godbeniki v raznih orkestrih.
— Iz konzularne službe. Za pod-konzula v Celovcu Je imenovan dr. E r h a 11 č , sin sod. svetnika v p. g. Erhatiča v Celju.
— Otvoritev telefonskega prometa ljubljanske In zagrebške centralo a neka. terlm! češkoslovaškimi oentralaml. Po ml.
nlstrskl odredbi It. 47.453 s dne 15. julija 11. je bil na predlog Češkoslovaške brzojavne uprave dne 20. jul. II. otvorjen telefon, eki promet ljubljanske in sagrebike centrale • Češkoslovaškimi centralami t Moravski Oatravi, Brna in Bratislavi. Goto- 1
rKI ae sme samo v nočnem C seru. t. j. od SI.
do 8 ure. Pristojbino sa navadni pogovor do treh minut je v vseh treh primerih 2.75 si. fr. ali 41.25 Din, sa navadno pozivnico pa 1 si. fr. ali 15 Din.
— Razpisane pošte. Razpisano je po-Stanko mesto pri poštah: v črni pri Prevaljen (II/1), Gornji Lendavi (II/2), Križah na Gorenjskem (II/2). Križevcih r Prekmurju (II/2) In t Rogasevclh (H/2) ter odpravniska služba pri poŠtah: na bobrovi pri Ljubljani (III/2), v Srednji vasi v Bohinju (III/3), Bohinjski Bell (III/4), Jurkloštru (III/4), Kamni gorici (in/5), Radovljici (HI/S). 2rečah (HI/3), na Je-lerskem (in/4), v Slivnici pri Celju (m/4) In Kotljah (in/6). Prošnje Je vložiti v teku treh tednov pri postnem in brao j a vnem ravnateljstvu v LJubljani.
— SHOD BOJEVNIKOV NA BREZJAH. Z ozirom na poročlo shoda bojevnikov na Brezjah nam je poslal g. major C o-larič še to-le izjavo: Udeležil sem se prireditve na Brezjah, ne da bi Imel namen, kakor se mi podtika v poročilu, komurkoli »zmeSati računec. Poaidarjam, da je bila prireditev docela nestrankarska in da so sklicatelji shoda strogo pazili na to, da Je prireditev ta svoj značaj ohranila do konca. Cerkveni govor kateheta Bonača je bil v vsakem oziru dovršen, podučen in stvaren. Med vsemj udeleženo! Je vladalo ves čas popolno soglasje ta ni prišlo do nobenega nesporazuma.
— Umestna prepoved. Ministrstvo trgovine in Industrije, oddelek v LJubljani prepoveduje no naročilu ministrstva trgovine bi industrije, s dna «. avgusta v okolišu ljubljanske ln mariborske oblasti vpo. rabo vseh žigov, znakov ln varstvenih mamic domačih tvornic, kt se poslužujejo t svojih enakih avstrijske ali ogrske krone aH grbov. To ae daje Javno na znanje In ravnanje.
— Komunisti pred sodiščem oproščenL Dodatno k poročilu na drugem mestu smo izvedeli, da je bila ob 12. razprava proti dr. Lemežu in tovarišem končana. Vsi obtoženi komunisti so bili oproičent. V razlogih na* vaja sodba, da ni bilo nobenih objektivnih dokazov za to, da bi delali propagando za komunizem. Kazenskemu senatu je predse« doval sodni svetnik A n 11 o g a.
— Odličen poljski gost v Zagrebu. V Zagreb Je prispel v nedeljo Roman Zdle-choTVskl, profesor v Vllnl na Poljskem. Profesor Zdiechovrski Je znana osebnost v poljskem kulturnem življenju In Je napisal več del o Jugoslovenskl, predvsem o hrvatski literaturi  (»Odrodzenle Chorwacji«).
— Novi tečaji za strojepisje, stenogra. fijo In knjigovodstvo (posamezni pouk) začnejo na Ant. Rud. LegatovI Soli t Mariboru dne 1. oktobra In trajajo fitlrl mesece. Pojasnila In vpisovanja v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, M a. ribor. Slovenska ulica 7, telefon 100.
— Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta LJubljane v času od 24. do 30. avgusta Izkazuje tole statistiko: Umrlo Je 15 oseb, 8 moških In 7 žensk (tujev 7). Smrtni vzroki: Jetlka 3, davica 1, druge nalezljive bolezni 1, srčna hiba, bolezni žilja 1, rak 2, drugI naravni smrtni vzroki 4, slučajne smrtne poškodbe 2. Med tem časom se Je rodilo 24 otrok, 12 dečkov ln 12 deklic. Naznanjene nalezljive bolezni: davica L trebušni legar 1, griža 2 ln duSlIivi kašelj 8 slučaji.
— Zahvala. Trgovec s urami In zlatnino g. Ivan Pakiž iz LJubljane Je daroval namesto venca svojemu svaku g. Turk Valentinu, trgovcu v Novem kotu, za revne Šolarje tuk. iole znesek 100 Din za kar se mu najtopleje zahvaljuje. Šolsko vodstvo v Loškem potoku.
— Vlom v trgovino. Poročajo nam: V noči od torka na sredo bo neznani tatovi vlomili v prodajalno trgovca Homerja v Vrlžu. Odnesli so mnogo manufakturnega ln špecerijskega blaga. Skoda znaša 25 do 30.000 dinarjev. Značilno je, da stanujejo v Isti hfš* tudi orožniki, pred katerimi pa tatovi, kakor kaže dogodek, nimajo nobenega respekta. O vlomiclh nI nobenega sle. du.
— Številne železniške nesreče. V soboto zjutraj sta pri DublcI na Hrvatskem skupaj trčila tovorni vlak St. 50 ln tovorni vlak St. 45. Pri silovitem trčenju sta ten. derja obeh lokomotiv skočila s tračnic, službena voza sta bila popolnoma razbita in razbiti so bfli tudi trije vagoni, natovorjeni s vinom in premogom. Nesreča nI zahtevala človeških žrtev, pač pa znaSa materijalna Skoda nad četrt milijona Din. Promet na progi Je bil ukinjen. Brzo vlak iz Beograda in Orlent-ekskres sta morala voziti preko Novske in Dugega Sela. Jutranji vlaki so prispeli v Zagreb s veliko zamudo. Proga Je bila Se tekom sobote popravljena,
V soboto popoldne se je zaletel tovrnt vlak, prihajajoč s ranžlrnega kolodvora v Cullčn v na progi stoječo garnituro vagonov. Materijalna škoda je velika, ker je bilo razbitih več vagonov. — V Ogulina ;e skočila z vlaka, prodno se Je ustavil, neka Boja Kosanovlč Iz Korenlce. Pri tem je padla pod vagon in so JI kolesa ^trgala levo roko ln nogo.
— Iz raznih krajev države. T Sarajevu ee Je ustrelil natakar Dragutin BogoS. — Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, vendar nI verjetno da okreva. — V Osijeku je bil pred kratkim obsojen na 15 let ječe posestnik Petar GrčiĆ lz Dalja, ker je umoril posestnika Vojina Joviča. Stol sedmorice Je sedaj znižal na 10 let Ječe. — Is Sarajeva je Izginil blagajnik družbe »Komer-cium«. Adolf Vernje. Poneverll je SO.000 Din.
— Vremenska napoved. Nekoliko lepSe ln bolj toplo, toda nestanovitno vreme. Doba neprestanega dežja Je menda končana.
— USODEPOLEN PADEC. Pred dnevi so voelj! MaJhenlčevl iz PobrežJa prt Mariboru otavo domov. Na cesti proti domu le SOletns gospodinja Ma/rflja Majhenfc padla s visoko naloženega vosa ln Je zadobila težke notranje poškodbe. Prepeljali so jo domov, kjer je par dni po padcu podlegla poškodbam.
— ARETACIJA. Včeraj Je bil prijet trgovski potnik Friderik Ono&man is Za-
greba* kl le rad! raznih sleparij zasledovan od zagrebške policije,
— Žrtev nesreče. Poročali smo pred dnevi, da je v mestni ubožnici ravnala 70* letna starka Marija Klančnik tako m previdno z gorečo svečo, da se ji je vnela ob* leka. Starko so prepeljali težko opečeno v bolnico, kjer pa je dne 30. avgusta podlegla poškodbam.
— Nesreča na železnici. Na postaji v Zagorju je med premikanjem vlaka padel pod vagon v nedeljo 31. avgusta 321ctnt de* lavec Ivan Drnovšek iz Zagorja ob Savi. — Vlak mu je odtrgal levo nogo. Prepeljali so ga v bolnieo
— Pri delu se ]e ponesreči! danes zjutraj mesarski vajenec Anton PodrŽaj iz Šmarja. Sunil se je z nožem tako močno v desno stegno, da so ga morali prepeljati v bolnico.
RABIJATNA F ANKA.
V Sarajevu se Je poročila neka Slovenka po Imenu Fanlka z Mustafo Blličem. Mustafa pa Ima dva brata, Bdhema In Ha. sana, ki pa se ne razumeta s Faniko. Kako bi se tudi?! Dočlm morata obadva trdo delati, pohajata Fanika ln Mustafa v kavarne, bar m kino ter »zakrokatac novce, ki Jih s težavo prislužita Hasan In Bdhem. Pred dnevi jima je zopet zmanjkalo denarja. »Pojd! Fanlka v trgovino pa vzemi para! Je svetoval Mustafa.
In Je Fanrka odšla. Zahtevala je od Bdhema denarja. Edham Je zahtevo odklo. nlL Nastal Je prepir ln pretep In Fanika Je skočila Edhemu v lase. Stražnik Je napravil red In Ju povabil na policijo. Rabi-Jantna Fanlka pa je na stražnici ponovno skočila v svojega svaka ln mu izpraskala obraz. Policija Je oba vtaknila v zapor. Kasneje Je tudi Mustafa zaznal za dogodek Pričel Je tako divje razsajati, da Je njega tudi povabila policija In sedaj Je cela trojica v zaporu. Faniko bodo baje izgnali tja odkoder Je prišla. Imajo »rečpekt« pred njo . ..
Iz Maribora.
Smrtna nesreča  v  Št Ilju pri
Slov. goricah. V soboto 30. t m. je 70-Ietni posestnik Mihael Pilih, doma lz Selnice pri Muri, pokrival hlev kolar-ja Hamorja v Št Ilju pri Slov. goricah. Vsled nerodne okrenitve na strehi je izgubil ravnotežje in je padel z višine 5 metrov na tla. Starček je pri padcu dobil tako težke notranje poškodbe, da je čez eno uro izdihnil.
—m TEDENSKI TZKAZ 0 nalezljivih boleznih. V mestnem okolišu mariborskem Izkazuje v času od 24 .do 30. avgusta tri slučaje obolelosti In en sluča] tetanusa.
—m SPREJEM CEHOV, POLJAKOV IN BOLGAROV V MARIBORU. Dne 4. tm. pride večje število češke, poljske In bolgairiske agrarne mladine pod vodstvom češkega ministra dr. MIlana Hodie, poljskega ministra Dornarowlcza In bivšega bolgarskega ministra Obvra s praškim brzo vlakom ob 13.54 v Maribor. Goste pozdravita na kolodvoru veliki župan dr. Vo-dopivec in župan mesta Man bora gospod Grčar.
Iz Celja.
—c Ciril-Metod°v dan v Celju. V nedeljo 7. septembra se vrši v vseh gornjih prostorih Narodnega doma v Celju letošnja glavna skupščina Družbe sv. Cirila ln Metoda, ki je za 7. septembra sklicana v Celje. Pri jutranjih vlakih iz Maribora in Ljubljane se vrši na kolodvoru sprejem in pozdrav skupščin a rjev. ki prihite ta dan iz vseh delov Slovenije k nam v Celje. Pri pozdravu in sprejemu sodelujejo vse naše narod, organizacije, slovensko Celje bo ta dan v narodnih in državnih zastavah v počaščenje velike nacijo-nalne ideje, ki jo širi In ščiti že toliko desetletij naša šolska družba, ki letos prvič zboruje v Celju, v onem mestu, ki nam je nekdaj sovražno in tuje zapiralo vrata, da ni mogla v njem zborovati kulturna slovenska organizacija, v onem mestu Celju na slovenski zemlji, kjer ni bilo prostora za slovensko šolo vse do onih dni leta 1918., ko se je zrešila sto- in tisočletna nemška nasilnost ter smo počeli živeti novo. lepše življenje v svobodni domovini! Dopoldan 7. septembra je cvetlični dan v prid šolski družbi za deco naših zasužnjenih bratov in za ono našo mladino, ki še danes, dasi osvobojena, ne umeje čutiti solnca narodne svobode in vse veličine tega, kar občutimo ko
izgovarjamo Ime naše svete domovine. Ob devetih dopoldne se vrši v mali dvorani Narodnega doma zaupni zbor delegatov podružnic iz vse Slovenije, ob pol 11. pa začne veliko zborovanje CM-skupščine v veliki dvorani Narodnega doma, ki je pristopno vsakomur. Po skupščini je skupen obed skupšči-narjev v restavracijskih prostorih Narodnega doma: kdor se ga želi udeležiti, mora ob prihodu v Narodnem drw mu to javiti. Popoldne od 4. ure naprej slavnost v vseh gornjih dvoranah Narodnega doma s sodelovanjem želez-ničarske godbe iz Celja. Pričakujemo, da bo ta dan za Celje praznik narodne misli, ki ga bodo vidno in z vročim srcem proslavil! vsi, ki so nekdaj na teh tleh trpeli krivico in nasilje in niso klonili nemškemu terorju ter vsi oni. ki so pozneje došli v že osvobojeno slovensko Celje.
—c Trgovsko društvo v Celju priredi na praznik, dne 8. sept. podučno ekskurzijo v tovarno emajlirane posode Westen v Celju. Vabljeni so vsi trgovci, ki bi Imeli in. teres ogledati si naprave našega domačega lndtMtrijskega podjetja. Udeleženci naj je pismeno ali ustmeno prijavijo v tajništva trgovskega đruStva najdalje do 5. sept.
—Se nekateri rezultati nedeljskih no. ocmet. tekem: DFC (Praga) : Real Soc-la. ted (San Sebastijan) 11:1. Katastrofalen poraz Spancev.
Hakoah : WAC 4:1 (1.1).
Hetha : Floridsdorf 4:1.
Simering : Ostmark 6:2.
Waeker : 'ftudolfshfigel 4:0.
— Glavna skupščina J. N. 8. se je vr-Slla v nedeljo v Zagrebu ln je bila zelo H. vahna. Za Časa glasovanja so delegati Z. N. P. (38 po Btevllu) zapustili skupščino. Istotako Je skupščino zapustil tudi preds. Sar. podsaveza, ki zastopa 12 klubov. Pri volitvah Je bil Izvoljen ta-Ie odbor: Predsednik: dr. Krenedič, pođpr. Vnčknvlć, I. tajnik Bazala ml., II. tajnik Koše-čevlo" in sledeči odbor: Nemec. Krčelič, KnaVUč. MlhaJlovičV Flscher. Boiner, Plefla, SonJaS. Ivankovič. Vrančić, Kremrlr ln Car.
— Ilirija v Mariboru. O tekmi Atrija Rapld poroča »Marburger Zeltung«. Ilirija nI pokazala tega, kar smo od prvaka P1 o venije pričakovali. MoStvo napravi vtis preigranostl, nI se znaSlo In pred vratmi Je manjkala odločnosrL Gostje so bili sicer tehnično In v Igri precej dobri. Napad Je mestoma Izvrstno kombiniral. nI pa mogel prodreti sijajne Rapirtove obrambe. Sijajen je srednji krilec v igri g glavo ln v podajanju ftoge. Obramba je bila bolj slgurnn kot običajno. Vratar Je ubrann par ostrih in dobro plasiranih strelov v sigurni mani.
t#T»idovo m^atvo Je bilo svolemu nasprotniku v polju enakovredno, Ilirija Je bila le hltrejfia. Potek Igre Je bil zanimiv ln napet, boj oster. Vodstvo Je dosegla Ilirija po Omanu: Rapid Je Izenačil po Rud. lu. Polčas 1:1. V drugem polčasu Je Rapld nekoliko snrempnll svojo postavo. Vodstvo Je zopet dosegla Ilirija po Omanu, nakar Je v 25 minuti. Pernath Izenačil z diktirano enajstmetrovko. (Prvi goal sa Rapld Je padel tudi lz prostega strela!) Na koncu Je prevladovala Ilirija, ki Je večkrat resno oprnžala vrata domačinov. Vsi lepi Izpeljani kombinacijski napadi pa so ostali neizrabljeni. Igra 1e ostala neodločena. Sodil Je g. Nemec »dobro«.
— Planinski vestnlk it, 9. Ima to le vsebino: Dr. Klement Jug: Plezalne ture v vzhodnih Julijskih ln v Kamniških planinah. — Janko Mlakar: V visokih Turah, — Kotiček: I* Šopka planinskih spominov, čer hrib in dol: »Izpod Triglava«. Obzor in druStvene vesti: Dr. Klement Jug.žrtev Triglavske stene. — Četrta letošnja žrtev Triglava. (Vladimir Topolo-vec). — Smrtna nesreča pod Triglavom. — Pohorje, spisal Janez Koprivnik. — Jubilej bolg. planinskega društva. — Gospo-darji naših postojank. — III. Izkaz darovalca za Krekovo kočo. — Slika: Bevemt stena Travnika-Jalovca. — Na Planinski Vestnlk bodi naročen vsak planinec. List stalno napreduje po vsebini ln opremi, ako bi bili nanj naročeni vsi planinci ln planinke, bi se lahko Izpopolnil tako. da bi bil nam vsem v ponos. Zato, planinci, segaj t« po njem.
— Podružnica spd v Slov. Bistrici prL redi v soboto dne 6. tm. v hotelu Beograd koncert (komorna glasba) pri katerem sodelujejo rodbina Padosek Hanser ln g. dr. Jagodic.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR
		
	Zahvala.	
	Po odom smrti naSega nadvse ljubečega sopioga,  očeta,  s.na, brsTs, strica in svaka, gospoda	-VL\ -
i ■ - -■.T »	Hlojziia Hccaffo	
T*' •	izrekamo tem potom naso najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, priji teljem in znancem za izkazano nam sočutje in za mnogobrojno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo pa izrekamo slavni komandi Drav. dlv. oblasti za naklonjeno voiaSko godbo ln častno spremstvo  kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja. Ljubljana, dne 2. septembra 1924	
■ St*'	Žalnfoči ostali.	
	5688	
SLOVENSKI iN A ROD"   jnr 3 septembra w<\
Sttnn 5.
Gospodarstvo.
Valutni pregled.
Položaj na svetovnem denarnem trgu je bil zadnji teden pod vplivom politiČ. situacije, hi je nastala v Nemčiji in Franciji po londonskem sporazumu; londonska konferenca, ki pomeni po vojni prvi realni korak k svetovnemu miru. V Londonu je bila res sklenjena prva mirovna pogodba, kakor je izjavil v zaključnem govoru Macdonald. Značilno za današjo dobo je tudi dejstvo, da je francoski ministrski predsednik Herriot naprosil nemškega kancelarja dr. Marxa, naj mu pismenim potom sporoči vse pritožbe glede krivic* ki so se zgodile nemškemu prebivalstvu v zasedenih krajih. Mesto suhoparne diplomatične note vidimo tu osebne stike in posredovanja vodilnih državnikov. Vse to vpliva seveda tud? na denarni trg.
Angleški funt je nekoliko padel napram ameriškemu in kanadskemu dolarju, ki imata zdaj popolnoma enak tečaj napram funtu. 22. avgusta je noti ral funt v Londonu 4.505 ameriških in istotoliko kanadskih dolarjev, napram 4.5275 ameriških in 4.54 kanadskih dolarjev 13. avgusta. Notranji gospodarski položaj AngTeške karakterizira zadnje čase pojemanje produk-crje. Produkcija železa je znašala v juliju 611.800 ton, napram 607.800 v juniju in 655.100 ton v juliju L 1923. Nekatere livarne so morale ustavit! svoj obrat. Od tod rudi naraščanje števila brezposelnih.
Francoski frank je nekoFko padel napram angleškemu funtu, dolarju in švicarskemu franku. 22. avgusta je notiral v Parizu angleški funt 83.299 frankov^ dolar 18.509 frankov, švicarski frank pa 347.50 fr. frankov, napram 81.575, 17.999 in 338.75 — 13. avgusta. Tudi v francoskem gospodarskem življenju je nastop'Ia mrtva sezona. Gospodarski krogi Čutijo,   da   je tečaj franka odvisen izključno od Londona in Newyorka  Francozi se čedalje bolj zavedajo,   da   rešitev reparacijskega problema v okviru sklepov londonske konference ne obeta v dog'ednem času zboljšanja francoskih fnanc. Na tečaj franka vpliva tudi letošnja žetev v Franciji, k! bo slabša kot lani. Poleg tega je zadela francosko narodno gospodarstvo elementarna nesreča s tem, da je uničena malone vsa žetev v severni Afriki. — Ne glede na slabe perspektive glede letine pa v.btok novčanic neprestano narašča.   Sredi avgusta je dosegel 40.572,000.000, torej samo 500 milijonov frankov pod zakonito določeno mejo. Indeks cen na drobno izkazuje konc. julija 491, napram 474, 468 in 459 prejšnje tri mesece. Cene kruhu so poskočile na 1.30 franka kg, kar pomeni, da kruh v Franciji še nikoli ni bil tako drag. Ta podražitev življenja v Franciji spravi na dnevni red letošnjega budžeta važne probleme.
Belgijski frank je poskočil napram francoskemu: 100 belg. frankov je notiralo v Parizu 22. avgusta 92.275 fr. frankov napram 91.90 — 14. avg. Nasprotno pa je nekoliko padel napram švicarskemu franku. 22. avgusta je notiralo 100 belg. frankov v Ženevi 26.78 švic. irankov, napram 27.70 — 15. avgusta.
Švicarski frank je nekoVko poskočil napram angleškemu funtu, padel pa napram dolarju. 22. avgusta je notiral angleški funt v Ženevi 24.02, dolar pa 5.3325 šv. frankov, napram 24.08 in 5.2875 — 15. avgusta.
Avstrijska krona je nekoliko Doskočila napram drugim valutam. V Ženevi je notiralo 22. avgusta 1 mi-Tjon Ka 75.10 švic. frankov, napram 74.75 — 15 .avgusta. Zadnje čase se avstrijska vlada zelo prizadeva, da bi omejila inflacijo in pritegnila tuji ka-oitaJ. V ta namen neprestano povišuje svoj skont, ki je dosegel pri velik:h '•^?jskih bankah že 20 %. Ogromni ,#!tki na polju socijalne zakonodaje 'odpora brezposelnim, vojnam lnval;-rom, sirotam itd.) ter povišanje plač rV*avnih uslužbencev čedalje bolj oviri vlado v Izpolnitvi obljube, k' jo je <i2ta Društvu narodov glede ravnovesja v državnem proračunu.
Češkoslovaška krona je rr~ 1 evropskim! valutami ena najsolld-n*j5;h. 22. avgusta je notiralo 100 Kč v Ženevi 16. švic. frankov napram 1"725 — 15. avgusta. Vedno večji izvoz sladkorja in povišanje dr?, dohodkov re1o ugodno vpliva na tečaj Kč.
Romunski 1 e j je napram vsem vpVtnm nekoliko poskočil. Dolar je notiral 21. avgusta v Bukarešti 216 Jej, anHe^ki funt pa 976 Jej. napram 220 obnosno 1003 — 15. avgusta. Letina na Fomunskem ne bo tako slaba, kakor se *e nrvotno mfsl;Jo. V Banatu in stari P^mimiji je žito nekoliko slabše kot l*ni. V Mo7daviji in Besarabij* je suša zelo poškodovala ozlmfno. Koruza J« pa povsod zelo, lepa samo dežja je le treba.
Naš dinar je v Ženevi nekoliko padel, v Pragi pa poskočil. 22. avgusta je notiralo 100 D na ženevski borzi 6.5625 švic. frankov, na praški pa 42.10 Kč. napram 42.25 Kč in 6.60 šv. fr. 15. avgusta. Letina sliv v Bosni in Srb:ji bo letos po kakovosti dobra, po količini pa zelo slaba. Tudi glede ostalih prideTkov, izvzemši morda seno zaostaja letošnja letina za lansko. Zelo slabo kaže vinska trta. Vinogranidštvo letos ne pride na svoj račun.
Bolgarski lev je nekoliko pa" del v Pragi, v Ženevi in na Dunaju pa notira kakor predzadnji teden. 22. avgusta je veljalo 100 levov v Ženevi 3.80 švic frankov, v Pragi pa 24.90 KČ
V bolgarski narodni banki je nakup tujih valut približno enak prodaji.
*   * ★
—g Nai Izvoz v sosedne države. Tekom
letošnjega prvega polletja smo Izvozili v Bolgarijo blaga za 25,116.469 Din v Romu-munijo za 22,983.084, v Albanijo za 9,343.606 v Grfiko za 179,867.463 v Madžarsko za 256.143.569. Avstrija stoji v našem izvoza, kakor smo že omenili na drugem mestu. —g O našem Izvozu v Zedlnjene države.
V Izkazu udeležbe inozemstva v Izvozni trgovini naše kraljevine za prvo polletje 1924. stojijo Zedinjene države na 15 mesta z zneskom 14,539.260 Din. V seji centralne, ga zbora industrijalcev v Beogradu je bil navzoč tudi delegat ameriško-jugoslovenske lige dr. Chudlvar, ki je izvajal, da bi se mogli med Jugoslavijo ln Ameriko razviti boljši trgovski odaošajl. Uverjen je o osebnem poštenju ir» pravni sigurnosti v Ja-goslaviji, želel pa je konsolidacije. Amerika ne zasleduje nikaklh imperialističnih teženj, zato bo trgovsko razmerje med obema deželama dobro in zaupno. Američani so pripravljeni za investicije v Jugoslaviji. Glavno krizo je Evropa prestala in Dave. sov načrt Je sprejet. Predsednik Bajloni se mu je zahvalil in želel, da bi nam ameriški krediti čim prej prišli na pomoč.
—g Izvoz jajec. V izkazu našega Izvoza v letošnji prvi polovici se je izvoz jajec pomaknil na drugo mesto, takoj za les. Izvozili smo Jajec za 376 milijonov dinarjev, torej dvakrat toliko, kolikor se Je izvozilo koruze in sedemkrat toliko, kolikor se je izvozilo pšenice. Meseca julija se Je Izvozilo jajec za 67 milijonov dinarjev. Z jajci doma ne štedimo, pa jih je ostalo še tako ogromno za Izvoz. Produkcija jajec postaja važen gospodarski faktor, kateremu treba posvečati paznost na vseh poklicanih straneh. Racijonalna reja kokoši bi povečala produkcijo jajec in omogočila tudi Izvoz Sive in zaklane kuretine.
—g Moderna rafinerija olja v Boki. V Boki Kotorski se skoro prične graditi moderno poslopje za veliko rafinerijo olja, združeno z napravo za uporabljanje oljčnih odpadkov za proizvajanje mila.
—g Nova pomorska zveza s Francijo. Parobrodna družba »Messageries Martimer« je otvorila novo mesečno parobrodno zve-zo med Marseljem in Gružem.
—g Cena sirovim kožam se je zadnje dni utrdila in tudi je nekoliko poskočila. Mesarska zadruga v Zagrebu je imela 3e določen dan za prodajo kož pa jo je odložila na konec septembra, pričakujoč boljše c^ae. Notirajo tam: bosenske in dalmatinske z rogovi D 15—16, brez rogov 16—17 domače lahke io srednje 17—18, težke 15— 19, nasoljene 20—21 Din za kg.
—g Avtomobili. Družba Ford Je prodala v prvi polovici ti. 1,113.538 avtomobilov in kamljonov napram 971.200 v istem času lani.
—g Italijanska moka se zopet uvaža v velikih količinah v Dalmacijo. To prinaša škodo domačim mlinom. Italijs pa s svojim uvozom ne išče samo gospodar-kih, ampak tudi politične dobičke. Boljše zveze je treba z Dalmacijo, manj stranskarske In vet! preudarne gospodarske politike!
—g Amerika izvaža vedno več petroleja. Po službenih podatkih so Zedinjene države v zadnjem poslovnem letu izvozile 4.428,116.720 galonov petroleja napram 3.373, 027.993 galonov prejšnjega leta.
—g Velesejem v Neapolju. Posetnikom velesejma v Neapolju, ki se vrši od 15. do 30. septembra ti. dovolijo italijanski konzulati pri Izdaji vizumov 50% popust. Tudi je posetnlkom dovoljen 30 odstotni popust pri vožnjah na italijanskih železnicah. To^: nejše informacije Je dobiti v pisarni trg. in obrt. zbornice med uradnimi urami.
—g Osnovni pojmi modernega bančni* štva In borznlštva. Izšla je knjižica s tem naslovom, ki jo Je po prof. visoke šole za svetovno trgovino dr. iur. & dr. phil, & dr. re. ium politic, Granichstaedtera-Czervl za naše razmere priredil in z ozirom na ravnokar ustanovljeno ljubljan. borzo dopolnil dipl. agr. A. Jamnik. V lahki, poljudni obliki in z mnogimi praktičnimi primeri podaja ta knjižica mnogo, vsakemu trgovcu, obrtniku, kmetovalcu, sploh vsakemu podjetniku, dijaka trgovskih učnih zavodov in vsakemu manjšemu kapitalistu prepotrebnih naukov. Knjižica obsega 192 strani; njena vsebina Je: uvod, glavni dobitek, umetnost naložbe kapitala, temeljni pojmi za razumevanje borzništva, obisk na borzi, tajnost bogastva, menica, ček. od česa živijo banke Cdepozitni, kontokorentnt akceptnokre. ditnl, diskontni in eskomptni. lombardi, nstanavljalni in emisijski, komisijski, menjalniški, devizni, hlpotecnl ln rasni drogi posli), za kulisami bančništva, razne zani. mlvoatl Is denarnega prometa, bankovci, banka In borza, borza in država, borza in narodno gospodarstvo, banka in hranilnica banka in industrija, banka in država, praktični nasveti sa naložbo kapitala in za špekulacije, zagonetka premijskih poslov, pro-longacijskl posli, kontremine, blagovna ali produktna borza, tolmač tehničnih izrazov. Je to edino In prvo đelo svoje vrste m*d Slovenci. Knjižica je selo praktična tn po ©eni ter Jo vsakomur najtopleje priporoča-
mo. Stan* SO Din s  poitalno vrad. Naročila
in denar je vpošiljatl na g. dr. dipl. agr. A. Jamnik, LJubljana. Knafljeva uiica 15/1.
—g Novosadska blagovna borza 1. septembra. Na produktu! borzi notirajo: Pšenica balka, nova 9 vag. 355; za september 370; koruza 5 vag. 385; fižol beli baški. 10 ▼ag. 440—450. Tendenca mlačna.
—g Bankarstvo. Izašla je sveska sa septembar »Bankarstva« (knj. L sv. 10) te naše največje privredne 1 Jedine flnansij-ske revije, sa ovim interesantnim 1 vrlo aktuelnim sadržajem: Ljubomir St. Koiser: Pitanje zemljoradničkog kredita u deklaraciji vlade Ljube Davidovlča; Dušan Uzelac Sađanašnji ekonomski uslovl za život; Leon Steinitz: Emigracija švajcarske industrije; M. Dj. Jankovič: Bankarstvo n Nišu Pitanje organizacije zemljoradničkog kredita. (Treća anketa »Bankarstva«); Prof. Ing. Stjepan Jurič: Mišljenje u anketi o pitanju organizacije zemljoradničkog kredita v Kraljevini SHS; Prof. dr. Oton Fran-geš: Mišljenje u anket! o pitanju organizacije zemljoradničkog kredita u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca; Mladen Vukmir: Mišljenje u anketi o pitan tu organizacije zemljoradničkog kred'ta u Kraljevini SHS Milan KrešiČ: Trgovački obrtni muzej; Ing. Konetatin čutkovlč: Zlati dinar; Institucija privrednog saveta. (Prva anketa »Bankarstva«) j» S. D. Aleksander: Mišljenje u anketi o Instituciji Privrednog Saveta; Košta P. Mirosavljevič: Mišljenje n anketi o Instituciji Privrednog Saveta; Pitanje zaštite ulagača kod naših novčanih zavoda. (Druga anketa »Bankarstva«); Jos. D Galovac: Mišljenje u anketi o zaštiti ulagača: Kronika: "Redakcijske vesti; Komunikeji. »Bankarstvo«.
—g ItaNjansko-avstrfjska trgovina. Prvih pet mesecev ti. je uvozila Italija iz Avstrije blaga v vrednosti 157 milijonov lir. Izvozila pa v Avstrijo blaga v vrednosti 272 milijonov lir.
—g Dalmatinsko vino. Po dosedanjih poročilih bo letošnjega vinskega pridelka v Dalmaciji okoli 540.000 hektolitrov.
KAJ PRAVI SOVJETSKA VLADA O POGODBI ?
Rusko-angleško pogodbo, ki je v zad-mem času eden najvažnejšrh gospodarskih dogodkov. gHsiranio vsi ruski Usti Tudi meskovskk »Izvestija« posvečsjo pogodbi veliko uvasevanje. L'rt pozdravna sklenjeno pogodbo in povdarja. da so se ??kc varali oni. ki so sodili da ne pride do sp^ razuma. Se poslednje dni Je bHr> opaziti, ds se bo podajanje razbilo pod pritiskom bri-tsr.sko-r.xneriŠkah kapitalistov. A pritisk angleških delavskih organizacij }e hO jačji kakor vpliv svetovnih borz in tako je navsezadnje le prišlo do pogodbe.
Samo cb sebi se umeje. da sovjetska vlada ni mogla za nobeno ceno pristat! na tiste poboje, ki so jih diktirali zastopnik! londonske borze: zato je sklep pogodbe že visel na nitki. Ampak pod prtiskam britanskega javnesra mnenja je angleška delegacija odstnrr*!a od svoi'h prvotnih zahtev ter nasvetovala rormulo. ki se ie precej približala sovieiskim pr^dlo^om.
Macdonsld ie vr^o debro poznal zahteve obeh ^tiRffi in jako dobro vede1 da }e vzajemna ureditev britansko-sevjetskih odno^ajev mogoča snmo teda.\ ako bodo reducirane zahteve angleških velekapftali-stov ter prilagođene interesom angleškega naroda.
Sovjetska zveza je ravno tako razumevala temelj bntansko-sovjetskih pogajanj- Možnost gotove kompenzacije angleških zahev ni zametavala seveda samo pod pogojem zadevnega posojila. Pogodba sc je morala skleniti na temelju trgovivnske-ga ravnovesja nikakor pa ne v Interesu ansl-škega ve!ekapr;t?la. Sovjetska vlada splnh ni mislila da bf se za angleško posojil-* odpovedala sadu zmage oktoberske revolucije ter vzela na tilnik breme neznosnih d-)I?nosrl. Sovjetska vlada ie v notranjost; tsko močna, da Ji kaj podobnega ni treba.
To pač ne pomeni, da se sovjetska vlada vobče odreka ugodr.-cstim, katere ji morejo nakloniti inozemska posojila. Sovjetska Rusija je preveč realistična in bri-tansko-anglešlca konferenca je najboljši dokaz, kako Rusija to trgovinsko vprašanje rešuje. Pa močno se morijo tisti, ki mislijo, da mora sovjetska zveza sprejeti inozemsko posojilo pod pogojem, kakršnega sedaj svetovna borza narekuje Nemčiji. Za Rusijo ni treba sestavljati nobenih načrtov, ki bi bili oodobni Dawesovemu načrtu, zakaj sovjetska zveza je od svetovne borze neodvisna država, ima svojo lastno komisijo za sestavo načrtov ter ne potrebuje nobene postranske pomoči.
če je na to dejstvo Macdonaidcva vlada za hip pod vplivom svrrfovmh borz pozabila, Jo Je angleško delavstvo opomnilo, kaj Je njena dolžnost Proti pogodbi so edinole konservativni krogi.
Sovjetska država pozdravlja ugoden uspeh pogajanj m britanskb-sovjetsko pogubo kajti ta pogodba je eden izmed temeljnih kamnov, na katerih stoj! trdna zakladnica mednarodnih stikov SSSR. na čije trdnem temelju restavrirajo poljedelci in delavci ekonomično moč prve svetovne republike srpa in kladiva.
To in ono.
Grozdje.
Demsšnie orirerfitrev LJubljani:
Kino Tivoli; »Bedak«. Kino Ljubljanski dvor: »Nočni vikarji«.
Nočno lekarniško službo imajo s
Plečeti. Dunajska eesta; -Bakar čl č, Karioraka es*ta.
Konzulati v LJubljani:
Ceškoslovaika: Breg 8/1. Belgija: Urad L i Vranskega velesajma. Avstrija: Turistki tr$ 4rTT. Italija: Zrtnistega cesta Sft Portugalska: Dtmajtks cesti 33 Francija: Dunajska cesta (Ljubliaoaka
Zdaj je sezona grozdja, ki spada kof hrana ln zdravilno sredstvo med najvažnejše in najboljše plodove, Z racijonalno in smotreno vporabo tega bogatega daru prirode lahko zboljšamo prehrano in ublažimo ali povsem preprečimo mnoge bolezni, žal da spreminja Človeštvo tega dobrot, nika vsled svoje nevednosti v škodljivo alkoholno pijače.
Različne vrste fe-:>zdja so po sestavini različne, kakor je pač podnebje, nadmorska višina, zemlja, način obdelovanja in še nekatere druge okolnosti. Povprečno je v 100 gr. grozdja 75—?0% vode. 0.50—1% azotnih snovi, 10—30% takozvanega grozdnega sladkorja (ogljikovodik), 2% ekstrak. tivnih snovi in 2% mineralnih soli. Od vseh redilnih snovi grozdja je 78% za človeški organizem dobrih, ostalih 22% pa ni za rabo. V 100 delih mineralnih soli grozdja je 47% kalijeve soli, 2% natrijeve, 12% kalcijeve, 0.8% železne, 31% žveplene in nekaj odstotkov magnezijeve ter drugih sol!. 1 kg grozdja da človeškemu organizmu okror 700 kalorij toplotne energije, dočlm dale 1 kg svežega ali kislega kravjega mletca 550—700 kalorij. Velika je rcJilna vrednost grozdja. Grozdni «'^.ikor ie pc prijetnem okusu in redila« - 'Ime no boljši ko' navaden tovarniški in B« bi iiiogli izviečr is njega sladkor, m da pešamo vino, bi imeli vsako leto sto vagonov prav
dobrega sladkorj-     . oda,   ki se nahaja v grozdju, izborno čisti želodec ia čreva, ker razkraja škodljive soli In dru^e snovi, ki jih mora organizem izločati, da človek ne zboli. Ta voda odstrani iz našega organizma razne strupe, ki Jih stalno zanživamo v različnih oblikah, žveplene soli in natrij v grozdju krepi živčni sistem in mozeg, že-, lezo, četudi ga je v grozdju malo, krepi ; našo kri, kalijeve soli so zelo dobre za na_ ! še kosti. Kalijeve soli čistijo čreva. Vlta-j mini In druge snovi v grozdju pa igrajo ; važno vlogo pri prebavi hrane.
S svojimi vitamini In redilnimi snovmi je grozdje izborna hrana z* deco, za slabe in onemogle starce, za spo-i.nike, turiste, skratka sa vse, ki hočejo biti zdrav: in krepki ter shrbeti, da gre prebava hrane normalno svojo pot. j že v aavnili Sa ih so zdravniki priporočali grozdje kot zdravilo proti mnog: u boleznim. V najnovejšem času so se zaceli učenjaki zanimati za ta problem. Potom analize so ugotovili meiode In načine za le. čenje z grozdjem. Posledica lečenja z groz_ djem so različni blag-odejnl pojavi v našem organizmu, zlasti redna prebava. Umestno in metodično lečenje z grozdjem je zelo uspešno, če ne jemo v tem času mnogo ms-sa, če se izogibljemo vseh alkoholnih pijač in če se gibljemo čim več na prostem. Grozdje priporočajo zdravniki posebno slabokrvnim, nervoznim in sploh ljudem, ki jim je organizem vsled kake bolezni izčrpan. Suhi se lahko od grozdja srede, debeli pa izgube nepotrebno maščobo. Sploh pa si je treba zapomniti, da je giozdje najboljše sredstvo proti večini trebušnih bolezni, kadar človek čuti, da mu telo odpoveduje vsled nepravilne in neredne prebave aH drugih notranj h nedostatkov.
Grozdje je zelo koristno za vse ljudi, ki jedo preveč mesa ali pijejo preveč alkoholnih pijač, ki trpe na glavobolu ali pa ki čutijo pomanjkanje sline v ustih. Tudi neprijeten duh z ust lahko z grozdjem odpravimo. Ne smemo pa lečitl z grozdjem težko bolnih, ker bi jim lahko samo škodovali. Grozdje je kakor rečeno izborno zdravilo za lažje, notranje bolezni.
Prve dni čutimo, da prebava hrane ni povsem v redu. Tudi sicer je telo nekam utrujeno, če so najemo grozdja Toda kmalu vse to Izgine ln pojavi se prijeten občutek fizičnega zadovoljstva, človek postane vesel. Čil in krepak. Kdor se hoča lečiti z grozdjem, naj poje spočetka 250— 300, potem 400 gr. itd. do 1. 2 ali celo 3 kg na dan in slc*»r v treh p reljah: prva polovica dnevne porcije zjutraj na tešče. druga četrtina porcije eno uro pred obedom in tretja četrtina eno uro pred večerjo. Za suhe in slabotne ljudi Je- priporočati bolj sladko grozdje s tanko lupino, za debele pa pa manj sladke z debelo lupino. Grozdni sok je zelo dober tudi za dojenčke, ki ne morejo prebavliati kravjega mleka ali mlečnih jedil, če torej mati ne doj! sama, naj skrbi, da dobi dete vsaj cd časa do Časa, malo grozdnega soka.
Strahote indliskeaa pragozda.
Seststo kilometrov oddaljeno od Kal-kute leži na patu v Dardšiling, ob vznožju himalajskega predgorja ležečega angleškega letovišča, zloglasna džungla Ravma katero je mogoče doseči po štiridnevnem potovanju skozi goščavo pragozda. Dlungla Je bila preje vsled bujno rastočega poprovega grmičevla cilj števi:r."h karavan. Po uztaro^itvl vojaške zdraviliške postaje v Dardsilingu in zgraditve bengalskega železniškega omrežja pa se kupčija ne izplača več. N! vredno, da bi človek r3di par vrečic poprovega zrnja stavil svoje življenje v nevarnost. Pripovedujejo, da je džungla, v kateri bivajo divje zveri in ki je prenapolnjena s strupenimi kačami, tudi ob. Jfudena od nekega belega plemena,
»Na našem Štiridnevnem potovanju«, pripoveduje Mario Appelius v »Popolo d* Italia« »smo naleteli samo na nekega slaboumnega človeka, ki je govoril sam s seboj. Drugače je mrgolelo v džungli opic različne velikosti, ki s svojo živahnostjo in kričanjem mot!jo tišino pragozda. Kraj kjer smo sa ustavili, je na karti zaznamovan kot »kačji gozd«. In po pravici. Kraj je prenapolnjen s kačaini *d in radi vsake vrste in velikosti. Med najstrašnejše ka&• spada gotovo klobucaka (Brillenechlange), k! je poleg tega ena največjih kač. Njej se pridružijo gadi vsake vrste, neškodljivi tn strupeni, be"1 skalni škrpjor', ki usmrte človeka tekom pol ure, velike bengalske
pijavke, ki nažrte krvi desežejo velikost moške roke Itd. Brezkončno je število živali, ki jih požro kače; človek postane le redkoke.laj žrtev zavratne žival:. ?? celo velike mačke niso varne pred napadi kač. ^orje panto-ju okoli katerega se Je ov;1fl klobučarka* Zastonj Je njegovo otepanje. Izgubljen je!
Neizprosen nasprotnik kač pa je takozvana mačka mungo, ki dnevno uniči na tisoče teh reptilov. če je zasadil svoje ostre zobe klobučarki v glavo na mesro. kjer najmanjša rana smrtno vpliva, j(* :r. gubljena. Zastonj se vrti in zvija kača. 3a bi se otresla sovražnika, rastonj brizgi strup v zrak, mungo ne izpust: svoje Srtve, dokler zvita v kolobar ne leži pred njim. Kadar se čuje tanki muneov pisk z>ež*-vse kače, vendar je ponavadi provozne, "k.v ti pisk je čuti trenotek pred napadom. Angleži nameravajo munga vsgajatl v velikem številu, v svrho uničevanja klobu-čarke.
NaSI štirje šotori iz belordečev* ^atna s svojimi okrasi so oživeli to kač moto. SivJ šotori domačinov so se pi— -^rn-* p 8f1! okolici. 7ur-a1 spijo sloni, živali
nimajo str? r,r*»d klobučarko, ki si jih ne upa - . .. vroč solnčen dan je. Nsi iji pp so razprostira temna senc« noči, ki jo ne moti najmar*ši veter. Vroč:,ii ki pripeka, Izpuhteva gozdovno vlago. Na mPijone mušlc In kebrov švisra po zraku V tej atmosferi Človek težko diha. Izsuš* □ jezik Je kot prilepljen na grlo, ali voda v termo steklenicah je mlačna In neučitna. Brez moči In volje tavamo v gozdu, naučenem z gnilobnim duhom miaamov.
Zavest, da prihodnje jutro dosežemo višine Dardšilinga. nas še drži po kon^n Maharadža iz Kapustarla. naš ljube-rnjlvl ovarifi, nam je zasrotovil, da so tam klima, tične razmere zboljšajo že v višini 300 metrov. Kakor zatrjuje bo celo hladno. k»»r veter, prihajajoč iz višin Mont Everesta. pihlja čez pobočja Dardšwin?ra. Tako lež! mo in čakamo, mirno motreč okolico. Ne nadoma je presekal oz:ačje rezek kril:, podoben kriku smrtno ranjene živaTI. Ve« tabor je bil pokonci. »Veliki aahib!« Krik se je razlegal od šotorov domačinov semkaj. Sloni trgajo verige, konj! se divje vspenjajo. V trenotku so šotori prazni. Ne. kega Indijca Je pičila kača. Poh!tell smo V nesrečnežu, ki se je zvijal v krčih. N' mu je popolnoma zatekla, ma] kror. Iz katerega je curljala kri, kaže mesto, kjer ga je pičila kr.ča. Pristopi! Je zdravnik !n namaza! rano z lapisom. Toda ni bilo več pomoči. Strup deluje bliskovito. Najpreje nastopi omotVa, rojrled postane motor«, pu!; bije počasneje. Ranjenec se je onesvestil. Ko se je zopet zavedel je čutil boleči, ne t nogi. Strup je pričel kri razkrajati ii\ nastopil je smrtni boj. še par konvuzuvlč-* nih strerljajev in nesrečnež je bil mrtev. Indijci so dvignili truplo svojega tovariša, in ga pokopali. Na mrkih obrazih nisi opazil izraza očitka. V smrti svojega tovariša. vidi Tndijec le izpolnitev usode, ki je za njoj^a največj svetovni zaken.
HEDDROCH-
Pred Slovani. Romani in Germani so po velikem delu srednje Evrope prebivali Galci (Kelti). Bili so pa tako izpodrinjen! da jih je ostalo danes samo še nekaj drobcev; njih največje naselbine so na polotoku Bretanji v severozapadni Franciji in v Walesu na Angleškem.
Odposlanci teh dveh rodov se vsako poletje snidejo na kongresu, Imenovanem Eisteddfod. Ta skupščina se vrši na griču pri Pontvpoolu v Walesu.
Tujec, ki ne bi vedel, zakaj gre, b! s! začudeno mel oči, če bi se udeležil te slav* nostl, In vprašati bi se moral, da-li ni padel 2000 let nazaj v preteklost.
Na ogromnem kamnu vrhu griča leži -»""■kariki meč. Na obeh straneh kamna tvorijo možje v dolgih belih haljah, okrašeni s hrastovim listjem, velik polkrog-. Za njimi vihra zistava, bogato okrašena s čudnimi znamenji. V sredi Jma. vezen v zlatih črkah, skrivnosten napis: »Hod-dwch«.
Tu stopita v sredino dva možaka, eden v Tvaleski. drngi v bretonski narodni noši. Vsak Izmed njiju drži v roki polovico zlom, Ijeneg« meča. V odmerjenih korakih se bližata. Nato združita mečeva dela In k njima pristopi archl-druld (vrhovni svečenik) in zveze oba dela z belimi in modrimi tra-> kovl, barvami Gorsedda.
Bretonski in vvaleski bard (= svečenik in pesnik ob enem) se slovesno poljubita in nato Angleži predajo krasen prapor francoskemu odposlanstvu v spomin na ta obred. Tudi na tem je vezena beseda Hed-dwch, kar pomeni v keltskem jeziku: Mir.
Zadnji Gorsedd pa je bil posebno znamenit radi tega, ker je barđs"kl zbor sprejel v svojo sredo angleškega prestolonaslednika, princa Tvaleskega. V civilni obleki je bilo princa malo čudno videti v sredi druidskih noš, toda hitro so ga preobleki! Dobil je zeleno obleko In zelen plašč, znak »ovatovt in postal tako enak druldskim dostojanstvenikom, ki so ga sprejeli v Gorsedd (višji druidski svet), nakar je moral izreči svojo zahvalo v keltskem Jeziku:
»Prečastit; arhldruid, visoki druidski dostojanstveniki, ovati in vsi navzoči, zahvaljujem se vam ze. čast, ki ste ml Jo danes Izkazali, in obljubljam ram, da bom vredno nosil novo ime. katerega ste mi dali.«
To novo ima. ki ga bo odslej nosil princ Edvard če ne drugod, vsaj na keltskih Eisteddfoddih. je prav mično !n harmonično, namreč: Jorwerth Djrrvveog.
To ime Ima vsaj eno dobro, kar je zelo redko v galskem jeziku, namreč da ga tudi tujec lshko približno izgovarja. Večina galskih besed ima namreč nakopičenih toliko sog!a?nikov, da jih pe more izgovoriti Cythrawl sas?nach (kar se pravi: tuja baraba.).
K. MaKflszvnski:
Vsiljivi dolžnik.
Pred kratkim sem se izprehaial z znancem, ki £a je obdarila usoda z blagostanjem.
In sva govorila o tem in onem, o avtomobilih, lepiti ženskah, letoviščih in ravno obravnavala vprašanje, ali je tunj res tako dobra jed. ko me prime moj znanec za roko in me potegne v malo stransko ulico.
»Kni na je?« sem vpraša! začudeno. »Zakaj pa ne greva dalje po glavni ulici?«
»Opazil sem nejcega gospoda, ki nama fe prihajal nasproti, in ne maram se srečati z njim!«
Jaz sem se nasmehnil. »Razumem!« sem dejal. »Gotovo spet eden. ki ima lepo ženo in . . .«
»Nikakor ne!« je vskliknil. »Hndo se motite!«
»Potem ne vem! . . . Menda vendar nimate vi upnikov!«
»Ni urnik! Nasprotno!*
»Torej nekdo, ki vam je dolžan? Tn se ga izogibate? Slišite, faz bi si želel, da bi bili vsi upniki talci kot vi. Take baze ljudje so čisto drugačni!«
»Gotovo pa je tudi. da ne dobite na vsem svetu takega dolžnika kot je ta. Takega vsilijvca pa sploh ne!«
»A tako! Hoče še denaria?«
»Ne. noče! . . . Samo starec, . fle mara plačati!«
»Pa ste rekli, da je vsiljiv?«
»Kaj pa, saj je res. Če me le zaloti, me ustavi in prične javkati, da mu še vedno ni om^g^čeno plačati! Strašno mi je nadležen!«
»Čudno!« sem dejal. »Taki odno-šaii med unrnkom in doižn^om so za-
me popolnoma novi. Drugače beže dolžniki pred upniki, če jih le o rJ daleč zavohajo . . .«
In sem zmajal z glavo.
»Če bi bil možakar samo teden dni vaš dolžnik, bi drugače govorili!*
»Stvar me zanima! Kako dolgo vam že dolguje ta mož in koliko?«
»Dvesto rubljev, poldrugo leto! Pomislite, poldrugo leto je ta človek moj dolžnik! Da nimam tako Čvrstega zdravja, bi bil že zdavnai v živčnem sanatoriju. Ta mož gre na možgane in kri!«
»Podarite mu tistih dvesto rubljev, saj vi jih lahko!«
Moi spremljevalec se :e ironično nasmejal. »Mislite, da se nisem že sam oprijel te misli? Pisal sem mu. da ne maram denarja, da sem sežgal njegovo zadolžnico. dan kasneje pa me je ujel na ulici in mi napravil strašen škardal! No, slišati bi morali. Kaj mislim o njem? Kdo mi daje pravico, misliti, da si bo dal on, ki je uboga para. podariti dvesto rubljev. »Sem morda berač?« je kričal s solzami v očeh. »Mar sem berač? . . . Mene le nesreča preganja! Vam že plačam, samo strpite se!«
Seveda so se začeli okrog naju takoj zbirati ljudje, ki so me obsipali z različnimi vskliki: »Taka svinja . . . zaradi dvesto rubljev! . . . da. takšni so bogatini! Nič srca nimajo! Vlij ga enkrat! Vsekat ga po gobcu!« Slednjič sem moral prositi stražnika, da me je spremljal do električne. Ko sem se odpeljal, je sodrga žvižgala in tulila, kot da sem največji lopov na svetu. Pa sem mu hotel le podariti dvesto rubljev, in to boste razumeli, da se ognem človeku, če se le da!«
Premišljeval sem nekaj časa in dejal nato: »Veste kaj? Sporočite moža-
karju, da ste prenesli svoje zahteve na me . . .«
»Kaj? Ali ste res tako ljubeznivi?«
»Srčno rad! Poskusim svojo srečo. Če dobim tistih dvesto rubljev, vam jih takoj prinesem!«
In je zamahnil z roko. »Ne maram denarja!« je dejal. »Dajte ga v kake dobrodelne svrhe! . . . Ampak le pazite, od tega denaria boste videli ko-pejko toliko kot jaz.«
»Bomo videli! Štirinajst dni bom poizkušal!«
$e danes pišem možu! To bo Štirinajst srečnih dni! Ne bo se mi treba vedno bati. da mi ne naredi moj dolžnik na cesti škandala! Lahko bom hodil mirno naokrog in mi ne bo treba vedno zijati, če ga kje ne zagledam. No, obilo sreče, moj dragi! Hitim domov sporočit možu, da ste odslej vi njegov upnik.«
»Da. storito to! Ampak pri meni bo možakar pošteno naletel!«
In sva se poslovila.
Naslednje jutro ob sedmih zjutraj je pozvonilo. Služkinja je odprla. Slišal sem glas moža, ki je izpraševal: »Stanuje tukaj gospod, ki zbira zadolž-nice revežev?«
In ga ni služkinja prav razumela, kar je bilo ravno prav, in sem hitel kakršen sem bil ven.
»Želite?« sem ga vprašal tako osorno, kolikor se je dalo.
»Oprostite,« je dejal mož, »sporočili so mi. da ste vi prevzeli moj dolg. Je to točno?«
»Da, točno!«
»Dobro!... Hotel sem vara samo povedati, da vam začasno ne morem povrniti tistih dvesto rubljev!«
»Nič ne de! Lahko počakam!«
»Se vam prav lepo zahvaljujem!«
In je šel. Kaj neki hoče moj prijatelj? Možakar je vendar sila ponižen in skromen ...
Pogledal sem skozi okno... ni ga bilo iz hiše. Šele kasneje je prišel. Kje neki je bil?
Ko sem šel popoldne iz stanovanja, sem srečal na stopnjicah hišnico. Ponavadi me je pozdravila »• • • Klanjam se, gospod!« Sedaj pa je pokimala samo z glavo.
Kramar v hiši, ki se je vedno odkril, je tudi samo pokimal z glavo in je stražnik, ki me je sicer vedno pozdravil, pogledal stran, ko sem Šel mimo njega. Kaj jim je? sem si mislil. Pa sem si bil kmalu na jasnem. In mi je vse razložila moja žena. ki je prišla s trga. Moj preneseni dolžnik je bil pri hišnici in ji rekel, da se bavim mani s pisateljevanjem kot pa z odiranjem ubogih par. Tako te pripovedoval, da zbiram zadolžnice revežev za mal denar in jih pritiskam nato z vso silo za plačilo.
Sprva sem se jezil, potem sem se smejal. Mo.'a žena je jokala. »Vedno ti brne po glavi neumnosti,« je dejala, »čemu si si nakopal tega človeka na vrat? Postali smo nemogoči!«
»Ah, oslarija!... Jaz mu že pokažem, kajonu!« In sem mu takoj pisal, da ga bom če se drzne še enkrat kaj takega govoriti, sodnijsko zasledoval.
Še isti večer je prihitel o hišo. Pokleknil je pred mojimi vrati in vpil: »Prisegam, gospod, da nisem kriv! Pri svojih otrocih vam prisegam, da nisem rekel ničesar, kar bi vas žalilo. Imejte usmiljenje z ubogim družinskim očetom, čigar edini dolg na svetu je dvesto rubljev.«
Vsa hiša se je ob rjovenju tega človeka naletela, Z vso silo sem ga potegnil s hodnika v predsobo in zaklenil
vrata. Zunaj sem slišal ogorčeno mrmranje množice, ki se e le počasi izgubljalo. Ko so ljudje izginili, sem spustil nesrečnega človeka.
Prežal je name popoldne na najbolj obljudeni ulici in me je glasno kričeč prosil, naj izpregledam. nai potr-pim, ker sedaj ni v stanu plačati tistih par rubljev ... Jaz sem skočil na električno. V naglici sem pozabil dati sprevodniku napitnino. In me je zato naznanil, ker sem prekršil prepoved skakanja na voz med vožnjo.
Osem dni me je zasledoval povsod moj dolžnik. Skoraj vsak dan je prišel k meni zjutraj, opoldne ali zvečer in mi povedal, da še vedno ne more poplačati tistih par rubljev. Slednjič me je minilo potrpljenje in sem ga vrgel skozi vrata. Zunaj pa se je pričel dreti kot obseden: »Tako torej delate z reveži? Ker ne morem plačati, me vrže pri vratih ven? Mar sem kak tat, capin ali kaj?«
Za mo;'o ženo so si šepetali in se dregali ljudje: »Ima že spet nov klobuk! .. . Bog ve kakšnega reveža je spet odri?... Lahko je nositi takšne klobuke, če živimo od žuljev revščine in beračev!«
Strašno je bilo in sem odnehal. Pisal sem možakarju, da je prevze! dolg njegov stari upnik in sem sporočil tudi svoiemu prijatelju, da sem se že naveličal bosti se z njegovim vsiljivim dolžnikom.
In mi je odgovoril, da odpotuje kam daleč, samo da bo imel mir pred vsiljivcem: jaz pa bom imel precej dela, da se operem v hiši in okolici očitkov, da odiram ljudi in živim od žuljev revnih ljudi. Bog ve, da mi niso vsi moji upniki tako zoprni, kot mi je ta edini dolžnik, ki sem ga imel in ga bom še kdaj imel.
44
za ljudske, osnovne in srednje šole ter učiteljišče, licej in tehnično srednjo šolo ima v najnovejših izdajah v zalogi
Jlarodna knjigarna, Ijnbljana
Prešernova ulica štev. 7.
Risalna orodja
Velika izbira       itd Zi
SD 7ajiif optik, Liublfaus, . r. tlljcl Stari trg 9.      62 T
za šole, tehnike Zmerne cene
Zahvala.
5685
Za mnogobrojno izraženo sožalje ob bridki izgubi* ki nas je zadela s prezgodnjo smrtjo našega dobrega« nepozabnega soproga in očeta oziroma brata, strica zeta in svaka, gospoda
trgovca
se najpi srčntje zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika spremili v tako velikem številu k večnemu počitku.
Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, trboveljskemu in zagorskemu Sokolu za častno spremstvo, nadalje nosilcem vencev, pevskemu druStvu Zvon v Trbovljah in pevskemu zboru Glasbenega društva v Zagorju za v srce segajoče žalostinke.
Bevško-Trbovlje, dne 29. avgusta 1924.
žalujoči ostali.
Drva
58 T
Za odgovore uprave
na| se pritoži 1  dinar.  Platoje se vnaprej.
Cena  malih oglasov
vsaka beseda 50 para. — Najmanje pa Din 5 —
K*
hrastova in bukova, odpadke od parketov po znižani ceni dostavlja na dom parna žaga
V. Scagnelti, Ljubljana
za gorenjskim kolodvorom.
I
Službe
Zlatarski vajenec
s e takoj sprejme. — Lud. Č e r n e, Ljubljana, Wolfova ulica 3. 5642
u lini
iz slavonskega hrasta In bukove dobavljam v vsaki množini najceneje 5277
Jos. R. Puh, Ljubljana
Gradaška ulica 22.   Telef. 513
Iscem
gospodično za otroka 3 let, ki govori nemško in zna malo Šivati. — Dr. Boltek, liječnik, Petrinja.
5656
Drva
trboveljski
premog
H. Petric
Ljubljana
Gosposvetska cesta 16 Telefon 343
T 57
Zobotehnika
perfekten v kaučuku in zlatu se išče- Ponudbe na
COVIC
zubar
Beograd 5575
Studenička ulica br. 44 I.
Iščem kuharico
ki bi opravljala tudi dru* ga hišna dela. k troje lju* dem. Plača po dogovoru. — Dr. Boltek, liječnik, Petrinja. 5654
Natakarica
dobi mesto za prometno gostilno na račun ali dve zanesJjiv; n-^ebi skupno za kuhinjo in gostilno. — Pojasnila v upravi Slov. Naroda. 5651
Iščem kuharico
ki bi tudi druge hišne posle opravljala, k troje ljudem. Plača po dogovor ru. — "Zora Invadija. so* proga senatorja, Petrinja.
5655
Spretna
stenografinja
in strojepiska išče mesta za takoj. — Cenjene po* nudbe pod Spretna'5681 na upravo »SI. Nar.«
Učenec
poštenih staršev, z dve* ma razredoma srednie šole, 14 let star, ki ima vso preskrbo pri svojih starših, se sprejme v uk. — Ivan Krivic, trgovec s špec, kol. in mat. blas gom, Ljubljana, Frančiš= kanska ulica 10. 5676
Samostojen trgovec sred* njih let išče pridno in zanesljivo
gospodinjo
in drugarico v starosti od 24 do 28 let. Prednost imajo trgovsko izobraže* ne — Ceniene ponudbe s sliko pod »Samostojen trgovec'56^2« na upravo »Slov. Naroda«.
Šivilje in likarice
se takoj sprejmejo v stalno delo — pri Beli* har & Velepič, Spodnja Šiška 150. 5631
Gospodična
z dežele, trg. izobražena, vešča treh jezikov, želi premeniti mesto in vsto* piti kot praktikantinja hlagajnie^rka kamorkoli. Več po dogovoru. — Po* nudbe ne prosi pod »Za* nesljiva 5683«* na upravo »Slov. Naroda«.
Išče se verzirana
prodajalka
za damsko konfekcijo. Sprejme se tudi blagajni* čarka. Lastnoročno pisa* ne ponudbe s prepisi iz* pričeval je predložiti osebno tvrdki »Elite«, konfekcijska trgovina v Ljubljani, Prešernova uli* ca 9. 5686
Dobro plačnno stalno mesto za 5664
korespondentinjo
% urno nem -ko steno-orafito in fitrof enisem. Popotao inanie nemškega ter r»rimerno hrvatskega $ez?ka. — Vstop Cimpref. Polna prehre-aa v hiši. Ponudbe z r* > vedbo plače, prepisi iznrlčevsl, će mogoče s si Uo priporočeno  na lekarnarja
Feller  - Z^iffreb, Jur'evska 3S-A
Odda se zračna
meblovana soba
v pritličju v sredini me* sta. Elektrika. Parket. — Pismene ponudbe pod Takoj na razpolago« na Aloma Companv, Ljub* Ijana. 5687
!
Vinski sodi
v dobrem stanju, do 2C> hektolitrov — naprodaj. — Poizve se: Jeranova ulica 13. 5640
Perje,
kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Čako* vec. 52/T
Beli klobuki
oblike, od 160 do 200 dinarjev, dvobarvni 170 di* narjev, različne druge barve 150 Din. — Hor* vat. Stari trg 21. 5301
Ostale slamnike,
nakitene in prazne, pro* dajam po lastni ceni. — Horvat. Ljubljana, Stari trsa 21. 5300
i
taitovania
s
Na stanovanje
in hrano
se sprejmeta tak o i dva gospoda. Ambrožev trg št. 1, gostilna. 5658
Sobo
išče miren in soliden uradnik z zajtrkom event. s celo oskrbo s 1. oktobrom. — Ponudbe pod »Soliden/5678« na upravo »Slov. Naroda«.
Elektromotor
?a ljubljansko napetost 300 voltov 1540 obratov, 14 lfa   HP,   se proda
vsled   preureditve obrnta. Vpraša se: Ljubljana, Lin hanova ulica 25, 5671
Pri prodaji
posestva
rfosežete priznano naj* boljši uspeh, ako se po* služite posredovanja — R^alitetne pisarne »PO* SEST«, d. z o. z. v Ljub* Ijani, Sv. Petra cesta 24, pri kateri se stalno ogla* šaio kupci. 54/T
Razna
i
Gornje dele
izdelujem v novootvor* jeni čevljarski delavnici po meri in naročilu. — Avgust Škof, Pred igri* ščem 1. 5674
Zahvala..
V m, ki so ob priliki izgube naš«; nepozabne, preljube mame, stare mame, sestre tete in taŠ spe
Jedert Malgaj (Mitttregger)
tolažili, izrazili svoje sožalje, poklonili v tolikem številu prekrasne vence in cvetje, jo spremili na njeni zadnji poti ter vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k tako sijajnemu pogrebu, bodi tem potom izrečena naiprisrčnejša zahvala.
Posebej se prav lepo zahvaljujemo pevskemu zboru .Čitalnice" v Sp. Šiški za v srce segajoče petje ter za njih korporativno udeležbo z društveno zastavo, gasilnemu društvu, gg. častnikom in podčastnikom ter č. g. oo. frančiškanom.
r
Spodnja Šiška, dne 1. septembra 1924.
5684
Globoko žalujoči ostali.
1
5)r. c7. cRobide dramska pesnitev
Sože ob poti"
Buko
I Dopisovanje |
Ženitna ponudba.
Vdova, 40 let stara, mirnega življenja, s ka* pitalom, iščem starejšega gospoda, kateri ima ne* koliko svojega premo.re* rja, v svrho ženitve. — Ponudbe pod »Mirna vdova/5673« na upravo »SI. Nar.«
oiena
eksportna roba, 1 m dolga, brez okleščkov, velike množine, franko Jesenice ali Spielfeld se fdčefo. Oferte z najnižjo ceno na HANS BLAHA, Holzexport, Graz,
Kinkgasse 5. 5677
izide v kratkem v ponatisu. Da se določi naklada izvodov, prosimo cenj. Čitatelje, ki bi event. brošuro naročili, da nam to spo-roče. — Cena brošuri bo približno Din 15 in se bo dobivala v      -——
Narodni knjigarni v čjubljani, Prešernova ulica 7.
Podpisana tvrdka naznanja vsem cenj. trgovcem z lesom, da naš bivši prokurist g. Izidor Taussig od 16. avgusta ni več v naši službi in vsled tega nima pravice na ime našega naslova sklepati kakih pogodb, naročati blago, prejemati denar ali pa vporabljati tiskovine in žige z imenom naše tvrdke. Izidor Taussig je bil 12. avgusta kot prokurist naše družbe izbrisan v trgovskem registru.
„ I T I S     družba z o. z.
za lesno trgovino In eksport v Ljubljani.
LJUBLJANSKA
E D I T N A BANKA
a
10
Hi
m n
UMU Hta Din 50,00010-Oni mm nad Din 10.000.01-
ustanovljen« 1900
LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši)
PODRUŽNICE: Brežloe, Celje, Črnomelj, Gorloa, Kranj, Maribor, Metković, Novi Sad,
Ptuj, Si
Split, Trat, Agencija Logatec.
PoStni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav, naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261. 413, 502,503,504
laaeM in ieljataanJiMBBgfr
48