Bratina iliro, ob, Aiduseina Conto corrente con is posta. GOSPODARSKI VESTNIK Glasilo: Slovenskega kmetij' skega društva v Gorici, Slovenske čebelarske zadruge v Gorici, Zadružne zveze v Trstu in Tržaške kmetijske družbe :: v Trstu. :: Št. 3. V Gorici, dne 1. decembra 1923. Leto I. Izhaja mesečno na 16 straneh. Naročnina 10 lir letno. Posamezna štev. 1 L. Izdajatelj in lastnik: Konzorcij Gospodar-:: skega Vestnika.:: Uredništvo in uprava se nahajat" v Gorici, Via Giosufe Carducci št. 7./I. na dvorišču Odgov. ured. Dominko Viljem. VSEBINA 3. ŠTEVILKE: 1. O postanku našega Usta. — 2. Dr. K. M.: LIzroci današnje nov« čane krize (konec). — 3. Ušaj Just: O rabi umetnih gnojil. — 4. Klet ar s stvo: Skalicky Bohuslav, ravnatelj kmetijske šole: Rjavenje vina. — 5. Zadružništvo: Zadružna zveza v Trstu: O kolkovnih pristojbinah pel 'zadrugah. — 6. Živinoreja: Živinozdravnik G.: Kužne bolezni prešičev. Ing. P. A.: Okus kozjega mleka. — 7. Mlekarstvo: Šavli Ciril, mlekar* ski učitelj: Pripravljanje in uporabljanje, domačega siiišča. — 8. Vino* gradništvo:. Štrekelj Josip: Zaznamovanje trt za nabiranje cepičev. — L šoj Just: Zadrževanje deževnice v strmih vinogradih. — 9. Gospodarski drobiž. — 10. Tržaška kmetijska družba: Objava. —- 11. Čebelarski vestnik: Dr. Bobič I.eopold: Snaga in red pri čebelarjenju. — Kupčija z medom. — Obvestila. TOMAŽEVO ŽLINDRO IMA SLOVENSKO KMETIJSKO DRUŠTVO _____________V GORICI PO 45 LIR ZA 100 KG.________________ Listnica uredništva: Vsled tehničnih razlogov nismo mogli v da* našnji številki ugodili vsem zahtevam g. sotrudnikov. Oblika lista se s prihodnjo številko izpremeni, vsled česat smo morali priobčiti sedaj vse že stavljene članke, ki bi jih drugače ne mogli uporabiti v bodoče. List bo v prihodnje obširnejši, tako da bomo lahko ustregli vsem. — Gospode, ki so nam zagotovili sodelovanje in obljubili gotove članke inj dopise, prosimo, da nam jih pošljejo vsaj do 25. decembra. Sicer pa velja ta rok za vse dopisnike. — Odgovorov na nekatera nam dpšla vprašanja nismo mogli priobčiti iz gorenjih razlogov v današnji .številki. Ustrežemo pa gos tovo prihodnjič. Listnica uprave: Precejšnje šte vilo prejemnikov našega lista je že izvršilo svojo dolžnost in poslalo naročnino, ki znaša za leti 1923 in 1924 lir 13. Zamudniki pa naj se čimprej izpreobmejo. — Naš list, se prodaja v Narodni knjigarni in v nekaterih tobakarnah v Gorici, ter pri g. San* činu Antonu v Skednju pri Trstu. I PODRUŽNICA LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE V GORICI Corso Verdi ..Trgovski Dom" Telefon št. 50. - - - - Brzojavni naslov: LIUBLJANSRA BANKA DELNIŠKA GLAVNICO [piltralil ’ I illhlhlia Reserva » H S in reserve: 80 miljonov . LKIIIIUI11 . LJUUIJdlld kron 64 miljonov PODRUŽNICE: Brežice, Kranj. Metkovič, Celje. Maribor, Novi Sad. Ptuj, Sarajevo, Split, Trst OBRESTUJE vloge na knjižice po 41/2%. Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru Nakup In prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje. ^ Izvršuje vse S TiMm mu miui ran 8 0 8 8 sklicuje za dan 23« decembra 1923 ob 9 uri predpoldne v ulici Torrebianca št. 391. nadstr. rediti občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. predsednikov nagovor; 2. odborovo poročilo; 3. poročilo pregledovalcev računov; 4. volitev predsednika; 5. volitev odbora; 6. volitev pregledovalcev računov; 7. odborov predlog za prelevitev družbe v zadrugo; 8. slučajnosti. Opozarijamo na važnost lega občnega zbora, ler vabimo vse naše člane in kmetovalce, ki hočejo pristopiti k naši družbi, da se občnega zbora v čim večjem številu udeležijo. F. Starec s. r. tajnik, Ivan Goriup. s. r. predsednik GOSPODARSKI VESTNIK Št. 3. V Gorici, dne 1. decembra 1923. Leto I. Izhaja enkrat na mesec. Stane letno 10 lir. Posamezne št. 1 L. Uredništvo in uprava v Gorici, JSA?) Via Giosue Carducci št. 7./I. O postanku našega lista. Očita se nam, da smo zanesli razkol na gospodarsko polje; napada se nas v nekem slovenskem časopisu in dela umetna gonja proti nam po deželi, Radi vsega tega smatra* mo za potrebno, da damo javnosti natančna in istinita pojasnila o postanku Gospodarskega vestnika, na podlagi k a* terih naj sodi, kje je pravda, kje nepravda. Slovensko kmetijsko društvo v Gorici je izdajalo do iz* bruha vojne glasilo »Primorski gospodar«, ki je bilo jako razširjeno po Goriškem, Tržaškem in po Istri. Po vojni, ko se je društvo obnovilo, mu je bila prva misel omogočiti zo* petno izdajanje gospodarskega glasila. Z ozirom na izpre* men j ene politične in gospodarske razmere in z ozirom na potrebo skupne in enotne gospodarske fronte vsega slo* vanskega ljudstva v novi državi je smatralo za potrebno in umestno, stopiti v dogovor v vsemi merodajnimi organiza* cijami glede sporazume v tem pogledu. Ne bomo naštevali vseh korakov, ki so se napravili, za dosego tega cilja, Ugo* tovimo le, da je vse prizadevanje kazalo roditi v letu 1921 popoten uspeh. V dokaz tega razni zapisniki o tozadevnih pogajanjih. Omenjen naj bo izrecno le zapisnik sestanka, ki se je vršil dne 19. oktobra 1921 v prostorih Slovenskega kmetijskega društva v Gorici in ki so se ga vdeležili gg. A, Ja* končič, V. Dominko. I. Križman in inž. J. Rusija. Na tem sestanku se je sklenilo pričeti takoj z izdajanjem skupnega glasila pod imenom GOSPODARSKI LIST, ki naj izhaja L in 15. vsakega meseca. Za urednika je bil imenovan g. inž. J. Rusija z nalogom, naj skupno z g. V, Dominkom uredi še vse potrebno, da list čimprej izide. — Res je nato kmalu Gospodarski list izšel z dnevnico 1. januarja 1922, a ne kot skupno glasilo, temveč v izključnem lastništvu Zadružne zveze v Gorici, ki je napravila ta korak brez vsakega prejšnjega obvestila organizacij, o katerih je morala vedeti, da vodijo tozadevna pogajanja. To postopanje se je pri ponče; nih krogih tudi primerno ocenilo, a kljub temu se niso iz; vajale nikake posledice. Nasprotno. Nekatere podpisanih or; ganizacij so tudi potem skušale posplošiti lastništvo Gospo; darskega Usta, kar bi bilo brezdvomno v njegovo moralno in finančno korist. Še maja 1923 se je vršil na pobudo Slov. kmet. društva sestanek za ugodno in pametno ureditev tega nezdravega položaja, na katerem je bil g. inž. Rustja zastopnik Zadružne zveze v Gorici. Vsi spravljivi poskusi in predlogi so bili zaman, ker z dopisom z dne 19. maja 1923 je Zadružna zveza v Gorici odklonila vsaki ero preureditev pri lastništvu Gospodarskega lista. Ker pa podpisane organizacije, ki tudi nekaj veljajo v gospodarskem pogledu med našim ljudstvom, niso mogle iz prijemljivih razlogov ostati brez lastnega glasila, ker so se vsi resno mišljeni poskusi doseči sporazum ponesrečili in ker vsa dobra volja za dosego skupnega glasila ni ničesar zalegla, so podpisane pač morale storiti odločilen korak v svojo obrambo: ustanovile so skupno glasilo GOSPODAR; SKI VESTNIK. To so suha dejstva, ki smo jih morali napisati, da se pokaže, kje so razkolniki in kje ne. V Gorici, dne 26. novembra 1923. Slovensko kmetijsko društvo v Gorici, Tržaška kmetijska družba v Trstu, Zadružna zveza v Trstu, Slovenska čebelar; ska zadruga v Gorici. Dr. K. M. Uzroci današnje novčane krize. (Konec). Gospodarsko su bijedu kod nas dosta povečale i elementarne nesreče zadnjih godina i to suša, a djelomice i tu ca i vjetar. Priradilo sc je mnogo manjc nego obično. Za nedosta; tak morali su se u najviše slučajeva praviti dugovi. Svc je to posredno djelovalo na to, da se je kriza sve jače izostrila. Razni drugi elementi pak su tu križu direktno poostrili. U prvom se je redu moralo veliki dio raspoloživog kapitala uložiti u obnovu. Moralo se je zidati i popravljati kuče uništene ili oštečcnc ratom. Pod pušku su morale sve Gospodarskijvestnik __________43 zdrave i za rad sposobnije sile. Medjutim je pak kod kuee propadalo gospodarstvo, koje nisu mogle da uzdrže slabe ženske, dječije i staraeke ruke. To se je iza naše krajevc i konverzija krunske valute u lirsku. Ostalo je nepromjenjenog (računajoč samo naše hrv.sslovcnske krajeve, bez banaka) do 70 milijuna Jcruna, što je za naš razmjerno malem kraj velika svota. Od tog odpada oko 30 milijuna na novac uložen preko bivše pri« mirne črte pred početkom "novembra 1918. g. kod raznih za« voda, a ostalo na gotovinu, koja nije bik promjenjena od 9.—19. aprila 1919. Od pomenutih 30 milijuna otpada samo na naše zadruge preko 20 milijuna, što- čini, da i večina samih njih osjcca tešku križu te jedva životari, mjesto da pomaže svojim članovima u velikoj stisci i potrebi, kao što je to bilo pri j e. Znatne svote gotovine su bile izvezene iz naših krajeva i u spekulativne svrhe. Mnogi su mjenjali lire u jugosloven« ske krune, računajuč, da če zaslužiti na diferenci u kurzu. Napokon moramo priznati i to, da se je odmah iza rata dosta slabo gospodarilo. Da se dade oduška prijašnjem ne« dostatku i oskudici, trošilo se je dosta i za neportebne, luksu-rijozne stvari; kupovala se je po pretjerano visokim cije« nama marva, zemljište i sl. Iz svega toga vidimo, da je s jedne Strane u naše krajeve doticalo sve manje novca, da su se smanjili obični dohotci, dočim se je na drugoj strani sve više smanjivala gotovina. Pošto su pak potrebe ostale barem jednake, to se je moralo da sve više traži kredit Prema zakonu pak, da cijene rastu to više, što je veča potražnja a manja ponuda, to je jasno, da je morao kredit da poslAipi te smo danas došli do toga, da su se kuniti dizli srednje na 10% (a ima ih i po 11—15%), 'dočim su prije bili mnogo niži, okoli 6%. Uza sve to se no«, vac i teško dobije. Ko ga ima, drži za sebe ili ga dade samo ;uz veliku sigurnost i teške uvjete, ponajviše samo na prvu 44________________Gospodarski vestnik___ uknjižbu i uz veliki kamatnjak. I to je kod nas svuda, isklju,-čiv tek malen dio, a to su bogati, šumoviti krajevi, gdje se na mnogo lakši način dolazi do novca i to prodajom drva. Ušaj Just: O rabi umetnih gnojil. Gnojenje z umetnimi gnojili je v novodobnem kmetij* stvu zelo velike važnosti. Po količini porabe umetnih gno* jil lahko merimo napredek kmetijstva v dotični pokrajini al; državi. Tam, kjer uporabijo največ umetnih gnojil, tam je tudi najbolj napredno kmetijstvo. Letos se je v naši državi pridelalo mnogo več pšenice, kakor lani. To večinoma vsled tega, ker se je za gnojenje pšenice uporabilo mnogo več u. metnih gnojil, kakor druga leta, zlasti superfosfata in Tho* masove žlindre. ( Gnojenje z umetnimi gnojili je važno v sledečih sluča* jih: 1. Kot dodatno gnojilo k hlevskemu gnoju. Znano je, da hlevski gnoj vsebuje navadno premalo fosforne kisline, ki je zlasti pri žitu za povečanje pridelka neobhodno potrebna rastlinska redilna snov. Istotako na travnikih, kjer v glavnem pospešuje rast detelj, ki veliko pripomagajo za izboij* šanje piče. Ker so pa med umetnimi gnojili, ki so pri nas navadno v rabi, kot fosforna gnojila, najvažnejši superfos* fat in Thomasova žlindra, rabimo eno izmed teh dveh gno* jil kot dodatno gnojilo k hlevskemu gnoju. Dodatna gno* jila lahko potrosimo po s hlevskim gnojem že pognojenem polju, ali pa jih trosimo pri vsakem kidanju gnoja iz hleva med gnoj. 2. Kadar nam primanjkuje hlevskega gnoja. Takrat do*^ ločimo nekatere parcele za gnojenje z umetnimi gnojili. Pri tem naj se upoštevajo sledeče okolnosti: a) One parcele, ki so bolj oddaljene, ali pa ki so z vozom težko dostopne, do* ločimo za gnojenje z umetnimi gnojili. To vsled tega, ker je dovoz gnojil vsled majhne količine mnogo cenejši in lažji, kakor dovoz hlevskega gnoja, katerega je potrebno mnogo' več. Taka zemljišča so v mnogih* krajih zlasti vinogradi, ki ležijo v rebru. S 100 kg čilskega solitra in s 50 kg 18 odstotne Thomasove žlindre in s 100 kg 40 odstotne kalijeve soli, do* vozimo na njivo ravno toliko redilnih snovi, kakor približno s 4000 kg hlevskega gnoja dobre kakovosti, kar znaša 16 krat manj truda; b) vse težke zemlje in take, ki rade napravijo skorjo, rajši gnojimo z hlevskim gnojem, kakor z umetnimi gnojili, ki zemlje ne rahljajo in pospešujejo napravljenje škorje; c) z umetnimi gnojili gnojimo zlasti tedaj, kad-ar ho* eemo doseči gotove namene. Če je rastlina v rašči zaostala, ji pognojimo s čilskim solitrom, ki pospešuje rast; če rastlina bujno raste, pa malo rodi, tedaj ji pognojimo s superfosfa-tom, ali s Thomasovo žlindro; d) nekatere rastline so zlasti željne dušika, druge fosforne kisline in tretje zopet kalija. Tako n. pr. so trave zelo hvaležne za dušična gnojila, dete* Ije za fosfornoskisla, in gomoljaste rastline, kakor krompir, pesa, repa in dr., pa za kalijeva gnojila. Zato gnojite trav* nike s Thomasovo žlindrn ali superfosfatom, ker s tem po* spešujete rast detelj na travnikih, ki veliko pripomerejo za izboljšanje krme; e) kadar nam je znano, da v tem ali onem zemljišču primanjkuje te ali one redilne snovi, n. pr. fos* forne kisline, da pa drugih jedilnih snovi, kakor dušika in kalija ne primanjkuje, tedaj bi bilo potratno gnojiti takemu zemljišču s hlevskim gnojem, ki vsebuje vse redilne snovi. Te bi potem bile odveč in dušik bi šel v izgubo. V takem slučaju pognojimo zemljišče samo s Thomasovo žlindro, ali superfosfatom. Količina potrebnih umetnih gnojil se ravna po kakovosti zemljišča, kakovosti gnojila in po potrebi dotične rastline, ki ji nameravamo pognojiti. To seveda najlepše doznamo s poskusnim gnojenjem. Približne količine na 1000 m2 zemljišča in za posamezna umetna gnojila so: za travnike: 40—50 kg kalijeve soli; za krompir: 40—50 kg superfosfata, 15—25 solitra in 15—20 kg kalijeve soli; za deteljišča: 40—50 kg su* perfosfata ali Thomasove žlindre in 15—25 kg kalijeve soli. Čilski soliter se na deteljišča ne trosi; za pšenico: 40—60 kg superfosfata ali Thomasove žlindre, 10—25 kg čilskega soli* tra in 10—20 kg kalijeve soli; za turšico: 40—50 kg superfo§* fata ali Thomasove žlindre, 10—20 k"g čilske§a solitra, 10—15 kg kaljeve soli; za vinograde: 40—50 kg superfosfata, 15 -20 kg čilskega solitra in 15—20 kg kalijeve soli. Ta števila veljajo seveda le, če je superfosfat ali Thoma-■sova žlindra 18 odstotna, čilski soliter 15 odstoten in kalijeva sol 40 odstotna. V slučaju, da so umetna gnojila slabše kako* vosti, jih je treba mnogo več. Zato, kmetovalci, kupujte le gnojita z zajamčenim odstotkom in ne glejte pri nakupu sa; mo na ceno, ampak tudi na kakovost gnojil! Thomasova žlindra se trosi v jeseni, superfosf-at, kalb jeva sol in čilski soliter pa spomladi. Na njivah tik pred set* vijo. Čilski soliter, ki v večji količini rastline vžge, naj se trosi v dveh porcijah. Thomasova žlindra traja več let in je posebno dobra za travnike na kislih, močvirnatih, lahkih in črnih tleh, dočim se v ilovci ne sponaša dobro. Za ilovnata zemljišča je boljši superfosfat, manje Thomasova žlindra. Kletarstvo. Skalicky Bohuslav, ravnatelj kmetijske šole: RJAVENJE VINA. Opaža se, da letošnje vino rado porjavi. Ako stoji nekaj časa v kozarcu, se prične od zgoraj doli kaliti. Najprvo po* stane na vrhu, blizo površine, temno, pozneje potemni do dna, pa se navadno tudi zgosti. Če ni vino v polnem sodu, se isto zgodi tudi v sodu. Čc je sod poln, vino ne porjavi koj, ampak še le potem, ko pri* de v stik z zrakom, tO' je po pretakanju. Vino pa ne dobi samo grde barve, temveč tudi prazen, medel okus. Tako vino. ni za kupčijo. Zato moramo rjavenje vina že v kali zatreti. Da to lahko storimo, moramo najprvo znati za vzrok rjavenja. Dognano je, da rjavenje vina povzroča neka snov, ki spada v vrsto kvasil (fermentov ali encimov). To so snovi, ki kažejo podoben učinek kakor glivice in se tudi v resnici v glivicah nahajajo. Kvasilo, ki povzroča rjavenja vina se imenuje vinska ok^ sidaza (enoksidaza). Oksidaza jemlje urno iz zraka kisik in ž njim pretvarja razne organske snovi v vinu, to so barvila, tanin, beljakovine, itd., v sprsteninske (humosove) spojine. Zato vidimo, da se v kozarcu iz rjavečega vina s časom izlo< ča neko rjavo blato, ki pada na dno. Proti rjavenju pomaga edino to, da uničimo oksidazo. Oksidaza se nahaja v vsakem sadju in v gomoljih. Ako prerc* žemo na pr. krompir ali jabolko porjavi na zraku. Ravno tako porjavi olupljena sliva, vinski trop, itd. Če jabolko sku* hamo, ne porjavi več, če olupljene slive zažveplamo, osta* nejo lepo rmcnc. Iz tega sledi, da gorkota, oziroma, žvep? lanje oksidazo uniči. V grozdju se nahaja oksidaza vedno, samo ne vedno v enaki množini. Izkušnja kaže, da vsebuje nezrelo ali nagnito grozdje več oksidaze kot zdravo in zrelo. Zato bode vino iz takega grozdja raje porjavelo kot iz zdravega. Izključeno pa ni, da porjavi tudi vino iz zdravega grozdja, zlasti če vsebuje nezrele, najedene ali nagnite jagode, zelene peclje, itd. Temu primerno moramo urediti ravnanje z grozdjem in moštom. Najboljše storimo, da uničimo oksidazo že v kali, to je že v moštu. S tem namenom se poslužujemo žvepla. Najboljše je, da že pred kipenjem vsak mošt nekoliko1 zažveplamo. To ve? Ija pa posebno, če je jesen vlažna in če grozdje gnije. Gnilo in drugače pokvarjeno grozdje moramo ob trgatvi čim bolj skrbno odbirati, hitro otisniti in mošt napolniti v močno zažveplane sode (1 gr žvepla na hi). Po preteku 24 ur pretočimo mošt v drug sod in ga pri tem dobro prezrači« mo (premešamo, prelivamo', itd.), da iz njega izhlapi žve« plena sokislina. Nato dodenemo takemu moštu, da raje in čisto pokipi, čistih drož ali pa vsaj močno1 kipečega mošta iz zdravega grozdja. Mošt iz zdravega grozdja žveplamo manj, zadostuje 1 gr žvepla na 1 do 2 hi. Po končanem burnem kipenju zalijemo čim prej mogoče sode z vinom do vrha, da vanje ne more prihajati od zunaj zrak, ker bi sicer lahko k rjavenju nagnjeno vino kmalu po« rjavelo. Kadar se mlado vino pa v večini učisti, na vsak način pa predno ga pretakamo, se moramo prepričati, ali je vino rja« venju podvrženo ali ne. Iz vsakega soda vzamemo kozarec vina in ga pustimo 2—3 dni stati. Če v njem vino v tem času ne porjavi, potem je vino zdravo, če pa porjavi, je treba biti previden, sicer postane po pretakanju lahko prav gosto. Vino, ki na zraku (v kozarcu) porjavi, je treba vsekakor previdno pretakati, to je tako, da pride čim manj mogoče z zrakom v dotiko, na pr. z vinsko sesalko iz soda v sod. Sod, v kterega vino pretakamo, moramo pa dobro zažveplati. Pri tem vzamemo azbestni, tenki trak žvepla na 1 do 3 hi vina. kar je odvisno od tega, kako močno je vino, ki je bilo na preskušnji v kozarcu porjavelo. Po preteku 8 dni preskusimo vino še enkrat. Če še barve nc drži, potem moramo še žveplati. Da ni treba še enkrat pretakati, se poslužujemo v to svrho natrijevega hj^ulfita To je bel, po žvepleni sokislini ostro dišeč prasekTki ga dobimo v mirodilnicah. Od tega praška, ki pa more biti svež, ne izve? šen, se vzame d^> ,3 Vr n-a-hi n*—r-^ovp; v mali množini vode in ga primeša vinu. Vslucaju,"3a'je vino, ko je bilo v kozarcu na preskušnji, silno porjavelo in da imamo priprave, da bi ga pretočili brez pristopa zraka, se priporoča celo, dodati bisulfit v vino' že pred pretakanjem. Ker se pri tem mlado vino mora preme« šati, moramo počakati, da se potem drože zopet dobro use« dejo in potem še le pretakamo. Zad ruž n i štvo. O KOLKOVNIH PRISTOJBINAH PRI ZADRUGAH. Uradni list »Gazzetta Ufficiale« z dne 21. otobra t. 1. objavlja kr. odlok z dne 26. oktobra 1923 št. 2275, s katerim se je skoraj docela izpic« menila visokost do sedanjih kolkovnih pristojbin. Te izptemembe so stos pile v veljavo že 1. novembra t. 1., razen onih, za katere je izrecno do« ločen rok 15. nov. 1923. Glavne izpremembe, ki zadevajo naše posojilnice, so: 1. zvišanje pristojbine na kolekovani papir (carta bollata) in kolke: 2. znižanje pri« stojbin na menice, ki dospejo v štirih mesecih; 3. zvišanje pristojbine za navadna potrdila; 4. zaokroženje odlomkov lire pri skupnem znesku pristojbine v 1 liro; 5. vključitev dodatnih pristojbin. I. Pristojbine na kolke in kolekovani papir se zvišajo: od L 0-18, 0'30 in 0-S6 na L 0‘50 od L 3‘60 . . . . . na L 4 — „ , P20 in 1-55 . . . „ „ 2'- „ „ 4'80.................„ „ b — „ „ 2M0.........................3-— „ „ O'— in 6'40 ... „ „ 10' — V teh pristojbinah so že zapopadcnc dodatne pristojbine. Na tej podlagi se kolekujejo hranilne knjižice (do sedaj z L 0.18 oziroma L 0.50) za vsako polo. Še nepopisane in nezadostno kolekovane knjižice se mo« rajo dokolekovati z L 0.30 za vsako polo. Zadolžnice! se spišejo v izvirniku na kolekovanem papirju za L 3, v prepisu za L 2. Registracijska pristojbina ostane neizpremenjena v znesku L 1.30 za vsakih L 100 ali odlomek glavnice. II. Postopna kolkovna pristojbina za menice znaša: ako znesek in dospejo ►h b) po šestih mesecih ozi- 1 roma za menice z datu- M ry» l| mom in dospelostjo «in bianco> ali brez datuma oziroma dospelostjo* ne presega L 100 0 30 0*50 presega L 100 » rt 200 0'50 0-90 n 200 » n rt 300 070 1-50 n 300 n tt 400 0'90 190 t* 400 » rt 500 1’30 2-50 n 500 » n rt 600 1-50 2-90 „ r> 000 n n n 700 1'70 3-30 » 700 n „ „ 800 1-90 3-90 „ » 800 n „ rt 900 2-10 4-30 n 900 n n 1000 2-50 4-90 » 1000 n n 1500 3'70 7-30 » 1500 n „ n 2000 4'90 9-70 n » 2000 „ » tt 2500 6'10 1210 » 2500 n n n 3000 7-30 14-50 n » 3000 n n rt 3500 8-50 16-90 n 3500 n n 4000 9-70 19-30 n 4000 n n 4500 10-90 21-70 n 4500 n n rt 5000 12-10 2410 5000 » n 6000 14-50 28-90 n n 6000 . » n 7000 16-20 33-70 n 7000 n n 8000 19-30 38-50 n 8000 n rt 9000 21-70 43-30 n „ 9000 » n rt. 10000 24-10 48-10 Ponudba vsebuje tudi važno novost, s katero se s 15. nov. 1923 uvedejo menice, ki dospejo v štirih mesecih ih za katere se dosedanji ta* rif zniža na polovico. Pri neenakem številu stotakov ali odlomkih moramo uporabljati, kakor razvidno iz naslednjega, menico za višji znesek z ena« kim številom stotakov. c) Menični znesek : pristojbina; menični znesek : pristojbina od L 1 do L 200 0.30 od L 3000 do L 4000 4-90 . , 200 rt rt 400 0-50 n 4000 „ 5000 6-10 » „ 406 rt rt 600 0 70 tt „ 5000 „ 6000 7-30 » , 600 tt rt 800 0'90 rt n 6000 „ rt 7000 8-50 „ „ 800 rt tt 1000 1-30 tt n 7000 „ rt 8000 9-70 „ * 1000 rt rt 2000 2-50 tt rt 8000 „ n 9000 10 90 „ „ 2000 rt n 3000 3-70 rt n 9000 „ rt 10000 1210 Za menice in druge trgovske efekte (nakaznice, čeke), izstavljene v kraljevini in plačljive v inozemstvu ali obratno, ki dospejo v štirih me» secih, se pod c) navedene pristojbine znižajo na polovico, ako je bila za omenjene efekte že plačana kolkovna pristojbina v kraju izstavitve. Za menice in druge trgovske efekte, izstavljene v kraljevini in plač* Ijivc v inozemstvu, ki dospejo po štirih mesecih, a najpozneje v šestih mesecih, veljajo pod c) navedene pristojbine. Menice in drugi trgovski efekti, plačljivi na pogled ali v gotovem roku po vpogledu, in iz katerih ni razvidno, da bi bil določen rok nad štiri mesece od dneva akccpta« cije oziroma predložitve za opremo z vizumom, se bodo po 15. novem* bra 1923 kolekovali po tarifu, navedenem pod c). Ako se ti efekti ne predlože v plačilo tekom štirih mesecev, jih mora imejitelj predložiti v petnajstih dneh od dneva akceptacije registracijskemu uradu v svrho dokolekovanja. Slično je postopanje z menicami, plačljivimi na pogled ali 50____________________ Gospodarski vestnik___________■___________________ v gotovem roku po pogledu in za katere je bila plačana pristojbina, dolo« cena na menice z dospelostjo v šestih mesecih v slučaju, da jih ne bi predložili v plačilo v roku šestih mesecev. Vsak prestopek proti določbam pričujočega člena sc kaznuje z glos bo v znesku stodvajsetkratne pristojbine ali neplačanega dela pristojbine, ter povzroča neveljavnost menice. III. Kontraknjižicc v tekočem računu se kolekujejo: za prvih pet pol z L 2 in za vsako nadaljno polo L 0.50. IV. Odtisne knjiga sc kolekujejo: za prvih 400 strani ali odlomek z L 2 in za vsakih nadaljnih 100 strani z L 0.50. V. Pristojbina na navadna potrdila, pobotnice, račune ih fakture, ki so deležne istega postopanja kakor navadna potrdila. Semkaj spadajo: vsakovrstne listine in spisi, izdani v svrho oprostitve dolga s popolno ali delno pobotnico o plačilih, kompenzaciji ali dobrovpisu; vsaka izjava ali spis, s katerim uničimo dolg ali zadevno listino; vsaka izjava o porav« navi ali druga enakoveljavna, napisana na menicah, računih, listinah ali fakturah in izdana od kogarsibodi; vsaka pisana ali natisnjena izjava: pla* ' čano, poravnano, uničeno, izravnano, razbremenjeno ali druga cnakove* Ijavna, s katero označimo plačilo v denarju; vsako potrdilo, vsaka po* botnica ali priznava z ozirom na vplačila, izvršena radi menic, trat, bos nov ali drugih efektov; vsako pismo ali dopisnica, s katero ugotavljamo prejem denarja v polno ali delno poravnavo dolga. Ne smatrajo se kot navadna potrdila, s katerimi oproščamo osebo obvez, nastalih na podlagi prejšnjih pismenih dogovorov ali razsodb, ras zen potrdil o obrestih, užitku, najemnini in posojilih. Pristojbina za ta potrdila v razmerju 1. med zasebniki: 2. med zasebniki in trgovci ter trgovskimi družs bami; 3. med katerimkoli in javno> blagajno, zakladnico, i. t. d. znaša: za znesek: a) do L 100 L. 0.10; od L 100 do L. 1000 L 0.50; od L 1000 do L 200000 L 0.30 postopne pristojbine za vsakih L 100 ali odlomek. Ako vkupni znesek pristojbine izkaže poleg enote še odlomek lire, se ta zaos kroži v 1 liro. b) Potrdila o vloženih in dvignjenih depozitih vsake vrste, tudi sodnijskih, začasnih in končnih, izdana od katerekoli blagajne, zas kladnice, javne uprave, vključno davčne depozite in depozite vrednosti v svrho shrambe in potrdila o stvareh, se kolekujejo: za znesek do L 100 z L 0.10; od L 100 do L 1000 z 0.50; od L. 1000 do nedoločene svote s stalno pristojbino L 2. % Da odstranimo vsak dvom o načinu kolekovanja pobotnic za vplačane obesti in obroke posojil, ki se morajo kolekovati po tarifu, navedenem pod a), prinašamo, ker nekateri listi še vedno istovetijo posojilne knjižice s konktraknjižicami v tekočem računu, odgovor tržaške finančne intenden* ec, na tozadevno naše vprašanje: »Ker tarif kolkovnih pristojbin ne predvideva nikakc posebne prh stojbine za knjižice, ki jih kmečke posojilnice izdajajo članormposojiloje« malcem, se iste smatrajo proste pristojbine. Naravno, da se morajo nale« piti potrebni kolki za vsako pobotnico, vpisano v knjižico za zneske vpla» eanih obresti, vračil in dr.« Te kolke nalepimo na prostoru, določenem za podpise in jih uničimo s podpisi. Pristojbina je visoka in tudi v tem oziru bo potrebna izpremems ba v zmislu, da se bodo sčasoma opustile posojilne knjige in dajala po« sojila po vzgledu italijanskih posojilnic na menično jameenem tekočem računu. Zadružna zveza v Trstu. Živinoreja. 'Zivinozdravnik G. KUŽNE BOLEZNI PREŠICEV. V prvi številki »Gospodarskega vestnika« smo opozo« rili na silno nevarno kužno bolezen prešičev: na rdečico. So pa še druge nalezljive bolezni prešičev, to sta svinjska kuga in svinjska kolera, kateri nastopati zelo pogostokrat pri eni in isti živali. Praše oboli na obeh boleznih hkratu. Vsled česar je te bolezni včasih težko razločevati. Svinjska kuga začne z visoko mrzlico, praseta se opotekajo in težko dihajo. Poginejo v 24—48 urah. V drugem slučaju ne poteka bolezen tako naglo, včasih trpi 1—3 mesece. Mladi pujski začno So še druge nalezljive bolezni prešičev, to so svinjska pokašljevati in postajati suhi. Navadno so vedno žejni. Hrbet se jim krivi navzgor, dobe včasih po telesu izpuščaje ter postanejo grintavi. Ako zaide obolelost te vrste med mlada praseta, jih pogine 50—70%. Ako bi takšno prase raztelesili, bi videli, da tiči bolezen v pljučih, doljne robove pljuč bi našli precej trde. Na poginulih prasetih druge imenovane bolezni, to je svinjske kolere, opazimo, ako jih raztelesimo, da je debelo črevo močno zatečeno. Najdejo se tudi na črevesni sluznici rmenkaste maroge ter včasih tudi bradavicam podobni izrastki. Na tej bolezni oboleli prešiči trpe navadno več časa na driski. Kakor rečeno je pa svinjsko kugo od svinjske kolere včasih na zunaj težko razločevati. Tudi proti tem bo* leznim je vpeljano vspešno cepljenje. — Oskrbovanje pre* šičev, bolnih na teh kužnih boleznih, je podobno onim pri rdečici. Sedaj, ko v naši deželi skoro redno vsako leto razsaja po veliki večini rdečica prešičev, bodo naši živinorejci v glavnem obračali svojo pozornost tej kužni bolezni. Ker se te bolezni drže leto za letom v hlevu, je nujno potrebno, da tudi večkrat na leto razkužimo staje. Kako sc to pravilno naredi, o tem v eni prihodnjih številk našega lista. Ing. P. A.: OKUS KOZJEGA MLEKA. N.a splošno prevladuje mnenje, da je kozje mleko že po naravi zopernega in neprijetnega okusa. Temu pa ni tako. Če je kozje mleko slabega in neprijetnega okusa ali pa da diši po kozlu, kakor se navadno izražamo, je temu največ? krat kriv kozjerejec sam. Tudi od koz lahko dobimoi prav tako okusno mleko ka? kor od krav. Treba je koze le primerno oskrbovati in se izogniti kolikor mogoče vsemu, kar bi utegnilo kvariti do? ber okus mleka. Pred vsem ne smejo biti koze skupno s kozlom v hlevu. Kozla denimo v hlev, ki je popolnoma ločen od onega, kjer so koze. Glejmo, da bo v kozjem hlevu vedno dovolj do? brega zraka. To dosežemo z dobrim in rednim prezračevanjem hleva. Da pa se v hlev došli zrak prehitro ne skvari, skrbimo za dober odtok gnojnice iz hleva, izkidajmo vsak dan gnoj na gnojnik in nasteljajmo s suho in zdravo na? steljo. Najbolje pa je, da pustimo koze tudi po zimi ob le? pem vremenu kolikor mogoče ven na prosto, kjer se lahko-naužijejo čistega zraka. Ne pokladajmo kozam slabe ali celo pokvarjeno krme. Kakor druge domače živali, moramo tudi koze redno vsak dan snažiti s ščetjo. Vsaj vsak teden enkrat jih teme? Ijito očistimo z mlačno vodo, v kateri smo raztopili neko? liko sode. Pred vsakim molzenjem obrišimo vime s čedno brisal? ko, Ako pa se je vime onesnažilo, izmijmo ga pred molzenjem z mlačno vodo in ga nato osušimo z brisalko. Pri? poroča se tudi, da koz ne molzemo v hlevu, temveč na pro1-stem ali pa v to določenem posebnem prostoru. Tako pre? prečimo, da se mleko ne navzame hlevskega duha, kar se v hlevu kaj rado zgodi. Če pa smo prisiljeni molsti le v hlevu, skrbimo, da odnesemo mleko po končani molži takoj iz hleva. Tudi oseba, ki molze, mora biti snažna in imeti čedne roke. Pri takem oskrbovanju koz bo mleko v resnici vedno-dobrega okusa, pa tudi mlečnost koz se bo zvišala. Ml ekarstvo. Šavli Ciril, mlekarski učitelj: PRIPRAVLJANJE IN UPORABLJANJE DOMAČEGA SIRIŠČA. Najnavadnejša raba siriščnikov je ta, da se posamezni želodci prerežejo po dolžini v dve polovici. Pri rabi se morajo sirišeniki rezati tudi po dolžini, ker drugače imamo prevelik razloček glede moči. Siriščniki imajo namreč naj* več kvasilnih snovi v sredini, ne pa na koncih. Različni želodci dajajo z ozirom na moč zelo neenakomerno sirišče. Radi tega moramo imeti na razpolago najmanje ducat suhih siriščnikov, prerezanih polovično po dolžini, in lepo polože* nih eden vrhu drugega in sicer tako, da se konci) siriščni* kov vedno menjajo. Zelo priporočljivo je, da se ti konci pred uporabo odstranijo in to radi tega, ker se jih navadno držijo še ostanki črev, v katerih se nahaja največ slabih in škodljivih glivic za mleko. Siriščniki sc potem lepo zvijejo od enega konca na drugi in se nato povežejo z nitjo. Od teh zvitkov sirar vsakokrat odreže toliko kolikor potrebuje za vsakočasno rabo. Ta način pripravljanja siriščnikov za rabo je najprimernejši v obratu malih mlekarn, ki jih imamo pre* cejšne število posebno v tolminskem okraju. Drug način priprave siriščnikov je priprava takozvanih siriščnih kroglic. V ta namen motamo določiti najmanj 50 do 100 dobro suhih telečjih želodcev, ki jih na drobno zdro* bimo in na to zmešamo. Ta zmes sc nekoliko poškropi s čisto sirotko ali pa z vodo, se osoli ih se ji doda tudi kakšna primerna dišava (kakor žafran), na kap se vse skupaj do* bro premeša. Tako pripravljena zmes se potem stehta in razdeli v enake dele od 20 do 25 gramov, iz katerih se na* pravijo kroglice. Te kroglice se navadno najboljše posušijo v sitih; kadar so dobro suhe, se shranijo v primerni posodi, kjer lahko ostanejo več časa. Nastavljanje ali pripravljanje sirišč-a iz suhih telečjih želodcev se napravi na sledeči način: Najprvo' moramo pri* praviti eden ali dva litra čiste rumeno - zelenkaste sirotke, katere toplina naj znaša 30 do 35w C. Nato se vzame potreb* na količina želodcev, ki se položijo v za to že pripravljen zemljati lonec, kamor vlijemo tudi pripravljeno, toplo si* rotko. Posodo pustimo 12 do 36 ur v enakomerno gorkem prostoru, tako da tekočina v posodi nima več kakor 30 do 33° C topline. Po 12 urah se prične zbirati na površju teko* čine lepa, bela mrena, kar nam dokazuje, da je sirišče že dobro dozorelo. Po preteku 24 ur se sirišče lahko že uporablja; v tem času so se namreč mlečne glivice, ki jih potrebujemo za zgostcnje mleka, že dovoljno razvile. Domače 'ali naravno sirišče je raditega najbolj koristno, prvič ker uporabljamo pri tem svoje domače sirovine in dru* gič je tako sirišče veliko ceneje od tovarniškega. Priporo* čarno pa, da imate v zalogi razen domačega tudi nekoliko to* v.arniškega sirišča, ker večkrat se pripeti, da se domače .sirišče pokvari. Da se v tem slučaju lahko izognemo hudim posledicam pri izdelkih, ki bi prav gotovo' sledile rabi slabega domačega sirišča, se poslužimo brez zamud tovarniškega iz* delk.a, ker bi drugače nastala velika škoda, ako bi ga ne imeli pri rokah. Želeti bi bilo, da se vendar enkrat poprimejo naši sirarji in živinorejci pripravljanja domačega sirišča na zgoraj opi* sani način. To, kar je sedaj pri nas v navadi, je zelo neokus* no, da se človeku kar gabi in gnusi, ko vidi tako pripravljene želodce. Videl sem drugod več modernih in lepih mlekarnic, ali nikjer nisem opazil takšnega zanikarnega postopanja. Radi tega mislim, da je popolnoma na mestu moj opomin in moj klic, da naj tudi v umnem mlekarstvu posnemamo druge dežele, ki so v tej velcvažni gospodarski stroki veliko bolj naprej, kakor smo mi. (Konec). Vinogradništvo. Štrekelj Josip: ZAZNAMOVANJE TRT ZA NABIRANJE CEPIČEV. V obnovljenih vinogradih na amerikanski podlagi zapa* zimo več oprhljivk, kakor je bilo to v starih, necepljenih vi* nogradih. So pa tudi trte ene in iste zvrsti, a vendar ene ro* dovitnejše, druge manj. Strokovnjaki so mnenja, da oprhljivkam gladi pot sam vinogradnik, istotako včasih tudi slabo rodečim trtam in to s tem, da pušča pri zelenem cepljenju cepičem zaperek, ali pri lesnem rabi zaperke za cepiče. Od takih trt ne smemo nikdar jemati cepičev, ampak za matice si mora vsak vinogradnik odbrati najbolj rodeče trte. Ni pa merodajna samo ena letina, ampak opazujejo naj se take trte vsaj tri leta. Čas za opazovanje je september. Zaznamovanje se izvrši, da se trte spodvežejo z beko, ali še boljše, naredi z vidno oljnato barvo znamenje na deblu. Ušaj Just: ZADRŽEVANJE DEŽEVNICE V STRMIH VINOGRADIH. Ob močnih nalivih dela deroča deževnica velikp škodo v strmih vinogradih. Ona odnaša zemljo in z njo tudi velike množine zemeljskih redilnih snovi v nižavo. Zato je neob« hodno potrebno, da napravimo zdaj v jeseni skozi strme vh nograde napočez plitve jarke. Ti jarki paj imajo komaj vid* ni padec, ker bi drugače voda preveč drla in jarke uničila. Na koncu vsakega jarka naj se napravi globokejša jama, da bo voda nanesla v njo zemlje. Ko je jama polna, jo iztrebimo in zemljo razvrzimo po vinogradu. Število potrebnih jarkov je odvisno od površine in od večje ali manjše strmine, ka* kor tudi od kakovosti zemljišča. Bolj ko vinograd visi, bolj blizu naj bo jarek od jarka in čim položnejši' je vinograd, tem bolj daleč so lahko jarki narazen. Druga sredstva za zadrževanje deževnice so: naprava teras ali škarp, pokrivanje vinogradnik tal z laporjem ali o* poko, ki kasneje razpade in zemljo izboljša, okopavanje vi* nogradov na takozvane »banke« in konečno izpeljava trtnih vrst napočez in ne od vrha navzdol, kakor je pri nas na*, vada. Gospodarski drobiž. Italijanska kmetijska udruženja razpisujejo lepe nagrade za svoje elane, ki se izkažejo pri pridelovanju dobrih žitnih semen, pri pravilnem obdelovanju svoje zemlje, pri živinoreji, itd. Na ta način vzpodbujajo poljedelca do napredka. Ni to brez koristi za posameznike kakor za splošnost. — Ali bomo mogli mi kedaj misliti na to? Da! Toda, vpišite se vsi v Slovensko kmetijsko društvo v Gorici, odnosno Tržaško kmetijsko družbo ter naročite in plačajte tudi naročnino za »Gospodarski vestnik«. Cena vinu: V Pijemontu za hi 150 do 190 L, vključen davek na vino, boljše vrste, 80 do 120 L slabše vrste; v Emiliji 100 do 120 L boljše, 65 do 70 slabše; na Beneškem 115 do 130 L novo, 140 do 170 L staro; v Lombardiji imamo štiri vrste con: 50 do 60 L slaba, 80 do 100 L srednja, 130 do 150 dobra, okoli 200 L izbrana vina; na Toskanskem 80 do 140 L. Vinska kriza, ki vlada v naši državi, povzroča prav resne skrbi vsem vinorejcem. Povsod se razpravlja, o sredstvih in ukrepih, ki naj bi odpomogli temu udarcu, pretečemu kmetijskemu gospodarstvu vinorodnih krajev sploh. V Bolonji, Sijeni, Palermu in drugih velikih mestih so se vršili tekom novembra važni shodi ob, ogromni udeležbi kmetijskih !jtro» kovnih organizacij in posameznikov. Glavne zahteve, ki so se naslovile na vlado, so: a) Temeljita preuredba davka na vino; b) dokler sc davek ne preuredi, naj se njegova izmera zniža takoj od 20 na 10 lir za hi; c) naj se trgovski kolek pri računih prodaje vina zniža za 50%, ker je vino, ka* kor grozdje, važen kmetijski pridelek; č) naj se vsaj začasno znižajo že« lezniške tarife za prevoz vina, da se tako olajša zasebnikom neposreden nakup vina pri pridelovalcu; d) naj se popolnoma oprostijo vinskega dav« ka mali vinogradniki, neposredni obdelovalci; e) naj se ukrene na odlo« čen način vse potrebno, da' pride domač vinski pridelek do popolne in edine uporabe pri vseh slovesnih prilikah v državi; f) naj se pri zadnjih protialkoholnih odredbah izloči vino; g) naj se zniža na 25 1 količina vina za prodajo na debelo, da se tako omogoči tudi revnejšem družinam priskrbitev vina za domačo rabo; h) naj se omogoči otvoritev »osmič« to je naj se dovoli, da sme vinogradnik tudi na drobno razprodajati svoj pri« delek; i) naj se zniža izmera užitnine na vino v razmerju padanja cen, itd. — Poslanci in senatorji so pod pritiskom teh shodov priporočili vla« di, naj vzame prav resno v pretres vprašanje hude vinske krize v državi Ler odprave odnosno oblaženjc davčnih bremen, ki težijo vinogradnika in njegov pridelek. Davek na vinski pridelek je bil jako nemilostno sprejet od davko« plačevalccv. Vzbudil je in vzbuja veliko nezadovoljnost, kakor pač vsak davek na sploh. Zdi pa se, da vlada tudi med poslanci velika nevolja, kajti posl. A. Marescalchi je pripravil poseben nujen predlog, ki ga vloži v poslanski zbornici. Ptedlog, ki ga je sopodpisalo veliko število poslan« cev, se glasi »Z ozirom na izpremenjene razmere pri pridelovanju vina in v vinski kupčiji državni/ zbor skleni pozvati kr. vlado, da zniža vinski davek od dvajset na deset lir za hi«. Naj se' zgodi! Ne izselujte se v Argentinijo! — Dunajski izseljeniški urad je prejel iz Argentinije obvestilo, da vlada tam velika gospodarska kriza. Brezposelnost in pomanjkanje dela je takšno, kakor ga Argentinija še nikoli ni poznala! Kedaj bo konce tej splošni krizi, ni mogoče niti zda« leka predvideti. Kdor bi se hotel sedaj izseliti v Argentinijo, je izpostav« Ijen nevarnosti, da ostane za dolgo brez zaslužka in brez kruha! Niti do« mačini ne morejo dobiti dela, ker je vse gospodarsko življenje mrtvo. — Svarilo, ki je namenjeno tujim državljanom, velja v polni meri tudi za naše ljudi, ki jih opozarjamo, naj ne hodijo sedaj v Argentinijo. Velika sadna razstava sc je vršila v Inomostu na Tirolskem od 19. do 24. novembra 1923 z namenom pridobiti tirolskemu sadju več in velikih kupcev. Namen se je dosegel. Uspeh izboren. Kaj pa sadjerejei v naši pokrajini? Vzgledujte se pri Tirolcih. Izvažanje vina v Švico. — Vlada proučuje prav pazljivo razne ukrepe* ki bi služili: v dvig izvoza naših vin V. tujino. V zadnjem) času sc trudi po» sebno za sklenitev tozadevne pogodbe s Švico. Ministrstvo narodnega go» spodarstva je imenovalo že posebno komisijo, ki skupno s švicarskimi strokovnjaki izdelujejo pogoje glede olajšave analize vin, ki sc izvažajo v Švico. Velik pridelek sladkorja v Čehoslovaški. — Letošnji pridelek slad* korja se ceni v Čehoslovaški na 95.000 vagonov. Cela država potrebuje za kritje lastne potrebe le 35.000 vagonov sladkorja, ostalih 60.000 vagonov pa ostane za izvoz. Teoretično predstavlja to dnevni izvoz 300 vagonov. Oj, ta vojna odškodnina/ — Ni še dovolj izkušenj? Še vedno pas dajo naši ljudje v nastavljene pasti in podpisujejo kar na slepo razne lis stinc, kojih vsebino ne poznajo in vsled tega tudi ne razumejo dalekos sežnosti napravljenega koraka. Naj bi vas vsaj britke prevare drugih izučile. Svetujemo prav resno: vojni oškodovanec ne podpisuj prav niče. sar, ako si nisi prej pustil raztolmačiti vsebine od verodostojne, tebi pos polnoma znane domače osebe. Pomni, da je po toči prepozno zvoniti in da podpisi veljajo, če tudi v tvojo škodo. — Videli smo to dni izjavo, ki je na videz nedolžna, a vsebuje v zviti obliki takšno potrdilo, da je oškodovancu zadrgnjena zanka okoli vratu, ako jo je podpisal. — Torej, pozor in previdnost! ' OBJAVA. , V Trstu, novembra 1923. Kmetovalci! Tržaška kmetijska družba v Trstu, ki je zopet obnovila svoje delo* vanje, je sklenila razširiti svoj delokrog črez celo tržaško pokrajino in Istro. Da bi mogla družba čim bolje služiti svojemu cilju in namenu t. j. čim najbolj koristiti našemu kmetovalcu in razvoju našega kmetijstva, je sklenila preleviti se V zadrugo. Kot taka bo združevala naš<; kmetovalce, njihove moči in sredstva za skupno in vzajemno delovanje. Tržaška kmetijska družba v Trstu je za tržaško in istrsko pokrajino edina naša ustanova te vrste in zatočišče našega kmetovalca. Kakor je delovala skoro 30 let uspešno in častno, tako bo tudi v bodoče stavila vse svoje modi za skupni blagor in koristi našega kme. tijstva. Da bo čim lažje izpolnjevala svoje težke naloge in dosegla čim večjih uspehov. Vas vabimo, da čim preje pristopite kot člani. Članarina znaša letno 2 liri, kateri znesek sc bo vračunal na račun deleža, ko pri. stopite k zadrugi. llivšc člane vabimo, da obnovijo članarino. Članarina se lahko pošlje tudi po pošti v družbino pisarno v ulici Hahio Filzi KM. Ravnotam se sprejemajo tudi ustmena ali pismena naro* čila za vse kmetijske potrebščine, semena, sadna drevesca, cepljene trte-in bilfe ter umetna gnojila. 7 ržaška kmetijska družba v Trstu. Čebelarski vestnik. SNAGA IN RED PRI ČEBELARJENJU. Tekom zadnjih treh let sem obiskal mnogo čebelarjev in videl sem mnogo čebelnjakov. Pri mnogih čebelarjih sem zapazil vzoren red in vestno pažnjo na čistost, a pri neka= terih skrajen nered in zoprno nesnago. Ne bodem poročal, kaj sem videl, a zapišem rajši, kaj ne bi smelo biti oziroma kako bi moralo biti. Vsak čebelar mora paziti, da je njegov čebelnjak po; stavljen na primernem mestu, ter da so panji zunaj in zno* traj čisti in kolikor mogoče lični, ter da pazi pri vseh čebe* larskih opravilih m največjo čistost. Čebelnjaki naj se ne postavljajo v bližini hlevov ali gnojnih jam ali celo blizu stranišč. Čebelnjaki naj bodo za« prti, da ne morejo onesnažiti čebelnjaka kokoši ali druge živali. Špranje in celo žrela panjev naj se ne mažejo ali ožajo z blatom. Znano je, da mnogokrat zbežijo čebele radi smra» du in njih gospodar, malomaren čebelar, poprašuje in išče vzroke, zakaj da so mu čebele zbežale, ter si razlaga beg če* bel z babjeverstvom ali dolži po krivem kakega čebelarja soseda; pravega vzroka pa, da jih je namreč izpodil smrad, ne najde. Po drugi strani pa vzbudi tak smrad, ki izhaja od gnoja ali od stranišč, jako slab utis na opazovalca, da mu po* stane čebelarstvo odporno in uživanje medu nasprotno. Pri medovanju, to je pri jemanju medu iz panjev ter pri trčanju ali izcejanju medu, naj se vestno pazi na največjo čistost in naj se tako opravilo vrši v čednem in snažnem zaprtem prostoru. Vse orodje in vse posode, ki pridejo v do* tiko z medom, morajo biti dobro očiščene in izmite. Čebelar in njegov pomočnik morata imeti pri sebi dovolj čiste vode, da si med opravilom ob vsaki priliki umijeta roke in posu* sita s snažno brisačo. Med naj se takoj pri trčanju, to je že ko teče iz trčalke, pusti cediti skozi dve siti, od katerih naj bode spodnje svb leno; če je pa spodnje sito žično, naj bode vendar tako fino, kakor je svileno. Največjo snago pa mora čebelar pokazati na kraju, kjer hrani in pri posodah, v katerih hrani med, ter v katerih oddaja svoj plemeniti pridelek. Vsak čebelar naj ima vedno pred očmi pravilo, da najboljša jed in najboljša pijača'postane zoprna in odporna, če se ne predloži v lični in čisti posodi. Čebelarska zadruga bo prevzemala med le od snažnih čebelarjev, kajti zadruga mora zadobiti sloves, da je pod njeno znamko razpečavam med ne samo pristen, temveč tudi snažen do najvišje možne mere. Kogar se te vrste tiče* jo, naj se poboljša! KUPČIJA Z MEDOM. Načelstvo čebelarske zadruge je sklenilo, da se začne že v tem letu z razprodajo medu potom zadruge. Ta sklep se je začel izvrševati meseca novembra t. 1. Kljub nezadostnim denarnim sredstvom je načelstvo, kateremu dobre volje ni« koli ni manjkalo, priskrbelo prostor za skladišče medu ter si je nabavilo potrebne priprave in posode. Nastavilo je tudi potrebno osobje. V želji in z namenom, da bi čebelarjem koristili pri vnovčevanju medu, sta načelstvo in nadzorstvo napravila požrtvovalen čin, da sta na lastno osebno jamstvo priskrbela za prvo silo potreben kredit. Z vso upravičenostjo se tedaj pričakuje od čebelarjev zadružniškega smisla in za« družniškega duha. Namen vodstva zadruge je bil od prvega početka in je vedno, da bi doseglo kolikor mogoče višjo ceno medu. Zato je določilo za nakup medu višjo ceno, kakor je običanja cena na trgu za med na debelo ter je nastavila za drobno razprodajo medu ceno po L 10 in L 12 za kg. S to ceno, ki je z ozirom na redilnost in zdravilnost medu še vedno pre« nizka, ker ne odgovarja povprečni ceni surovega masla, je zadruga stopila na trg s prvovrstnim medom, a tekom mese« ca novembra se jc izvedelo marsikaj nečednega. Ugotovilo sc je, da nekateri čebelarji prodajajo med na drobno po L 7 in L 8 za kg, a da ga nekateri prodajajo ne samo na debelo, ampak celo na drobno pod sramotno nizko ceno — reci in piši — borih šest lir! Jasno je, da vzpričo tega dejstva za« druga ne bode mogla vzdržati nastavljene cene od L 10 in L 12 za kg, temveč da je že sedaj radi takega škodljivega zadržanja nekaterih čebelarjev primorana ceno znižati. Če so nekateri čebelarji — veliki, večji in manjši, — tako nečedni, da zahtevajo od zadruge, naj drži ceno medu primerno visoko, a da sami prodajajo med pod ceno, ki jo je zadruga nastavila, potem se temu početju pravi, delati v 60___________________Gospodarski vestnik_________________________ pogubo zadruge in, kakor je neki odličen čebelar lansko leto-rekel in zapisal, pljuvati v lastno skledo! Pri prevzemanju medu je zadruga določila najvišjo mogočo ceno, ki more danes priti v poštev pri nakupovanju medu na debelo, a je imela namen, da bi po kritju režijskih stroškov in po odtegnitvi primernega zaslužka dala pri obra? čunu še gotovo naplačilo. Jasno je, da tega ne bode mogla storiti, če bodo nekateri čebelarji delali konkurenco lastni zadrugi! Nekateri čebelarji so pokazali pravi zadružniški smisel in so dali ves svoj pridelek zadrugi na razpolago, a zadruga ne bode mogla trpeti, da se bodo nekateri čebelarji hoteli okoristiti na škodo zavednih in požrtvovalnih članov. Čebelarji, člani in nečlani zadruge, čuvajte svojo lastno korist in ugled lastnega pridelka. Držite se v drobni razpros daji najmanj cene, kakor jo je nastavila zadruga, a kupčijo na debelo izvršujte le potom zadruge, to je dajte zadrugi ves svoj pridelek na razpolago, da bode mogla čebelarska za* druga razpolagati z vsem medom in da ji bode na ta način mogoče urediti in izboljšati ceno medu. Hipna korist vas ne sme begati, pred očmi imejte višji cilj, ki ga v vašem blagru zasleduje zadruga! — Če je zadruga bila trenotno prisiljena znižati nekoliko ceno na omenjenem trgu (v Gorici), naj vas to ne bega, ker je to le prehoden ukrep, narekovan od zadr* žanja nekaterih nečednih čebelarjev. Dr. Bobič L. OBVESTILA. »Slovenska čebelarska zadruga« s sedežem v Gorici Via Carduc,ci 7 odnosno via S. Giovanni št. 5 sprejema samo t r č a n med. Izključen je iztisnjen med. Prevzema za izdelovanje satnic in tudi kupuje vsako koli* cino voska, satja in voščin. — Čebelarji, pokažite pravega zadružniškega duha in oddajte med zadrugi, kakor delajo zavedni čebelarji v stari vU demski pokrajini! Za pismen odgovor na posebna vprašanja naj se priložijo znamke, kei se drugače ne bode odgovarjalo. Panje s čebelami (kranjiče in nemške mere na okvirje) imajo neka--teri čebelarji na prodaj. Naslov pove zadruga. Če hočejo čebelarji, da se v »Gospodarskem vestniku« priobči oglas glede čebel, ki So na prodaj, z njih imenom in krajem, naj pošljejo za vsako besedo oglasa 30 stotink. Italijanska čebela (apis liguslica) nam je malo poznana. Če ima ku; teti čebelar kake izkušnja z italijansko čebelo, naj nam izvoli poročati. Ravnotako bi nam bilo drago, ako bi, kateri čebelar poročal o svojih iz» kušnjah z italijansko*kranjsko križano čebelo. Čebelne bolezni. — Če je kdo opazil r tem letu kako čebclno boles zen, naj nam poroča. Bolezen naj natančno opiše in naj navede kraj., razsežnost in domnevani vzrok. (28.—XI.—1923.) Tiska Narodna tiskarna. —i Odgovorni urednik: Dominko Viljem. Slovensko kmetijsko društvo ima svoje skladišče v Gorici, via Carducci št. 6 drugo dvorišče, urad pa v isti ulici št. 7. na dvorišču. — Tam dobiš vse kmetijske potrebščine (gnojila, stroje itd.) po najnižjih cenah. velika izbira - krasne^ sadike, - sadno drevje ima FORČIČ IVAN. Preserje po!la Komen-[ameno. [enik na razpolago. Davčni upravitelj v pokoju FRANC SIRK naznanja, da je njegova pisarna za sestavljanje vlog v vseh davčnih in pri-stojbinskih zadevah odprta vsak dan od 8-12 in od 14 - 16 ure v Gorici, Via N. Sauro štev. 3/1. ^zraven sodnije). Ob nedeljah je urad zaprl. i KMEČKA BANKA $ 'M ca A ca v Aff