Izhaja vaak dan popoldne, tarom« nedelje ta praznike. — Ineerati do 80 petit UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO Podružnic« MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta,
* Din 2.—, do 100 vrst Eto 2^0, od 100 do 300 vrst a Eto s,—, večji inserati pettt _.    - _^ - telefon tt. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva uMca 1, telefon št. 65,
vrsta Eto 4.—. Popust po dogovoru, tnseratni davek peeebej. — >SlovensJd Narode i^vkljajta, unanjevm mm n. o podružnica uprave: Kocenova uMca 2, telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101.
velja mesečno v Jugoslaviji Din 12,—, za inozemstvo Eto 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3x25 in 3125 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
Atentat na šolskega upravitelia v Cerkljah
ob Krki
Kmečki fantje vrgli v spalnico »bombo«, ki pa k sreči ni nikogar ranila
ITALIJANSKA VOJNA MORNARICA
V zadnjem desetletja je bilo zgrajenih nad 110 vojnih edinic — Milijardni izdatki za nove ladje in pomorske utrdbe — Nove grad'
nje — $0.000 aktivnih mornarjev
Rim, 6. maja. d. Včeraj popoldne je razpravljala italijanska poslanska zbornica o proračunu ministrstva za mornarico. Izčrpno roročilo parlamentarne komisije je presta] poslanec Medici di Vascello, nakar Je no kTatkih pri poni bn h več poslancev minister Sirianni podal daljši ekspoze in je bil proračun za zvečer izglasovan. Iz poročila parlamentarne komisije in ministrove^a ekspozejn posnemamo naslednje zanimive nodntke:
Italijansko pomorsko oboroževanje je b3o osnovano na washin<jtonskem sporazumu iz 1. 1922- Do novega sporazuma v poznejših k tih glede Italije ni prišlo, ker se, kakor znano, na londonski pomorski razoroži tveni konferenci L 1930 francoski in italijanski delegat je niso mogti sporazumen* o medsebojnem razmerju vojnega brodovja obeh držav. V zatinjem Sašu pa se je vprašanje pogodbenih klavzul za oboroževanje na morju, ki bi veljale tudi za Italijo, z nova izneslo in sicer na ženevski razorožitve-ni konferenci. Novi Macdonaldov načrt vse-buie med drugim določbo, po kateri bi se Francija in Italija sporazumeli, da bosta od 1. januarja 1*0^3 do 31. decembra 19H6, ko zapade londonska pomorska razoroži t ve na po-jotiba. zgradili enako število manjših vojnih ladij, Italija pa pok g tega še veliko vojno ladjo s tonažo 26.500 ton.
V okviru washin$rtonske pogodbe, po kateri se je Italija ravnala do leta 1930, svojih jrradbenfti programov, se Je italijanska vojna inornariea v zadnjih desetih letih povečala za 7 križa rk po 10.000 ton, 12 križar k po 5000 do 7000 ton, 12 izvidniških ladij, 24 rušfleev, 54 podmornic, 4 torpi-TfaTke, 1 torpedolovca, 4 ladje za polacanje min. 1 matično ladjo za letala, 2 Šolski ladfi m ©ek> vrsto pomožnih in prevoznih brodov. Za gradnjo vsega teea velikanskega ladjevja }e italijanska vlada izdala 4 in pel milijarde Ht.
Italijanska vojna mornarica razpolaga sedaj z dvema velikima brodovjema, katerih bazi sta v Speztji m Ta ran tu. poleg tega pa sfe z jadransko in trrensko mornariško divizijo. Prvo brodovje obsega vrsto križar k po 10.000 ton in dve ladjevji ru£il-cev in torpedolovcev. Drugo brodovje je sestavljeno iz velikih vojnih ladij m dveh ladjevij izviduisTtfh ladij. Jadranska divizija je bfla v zadnjih letih docela obnov-rjeoa.
Proračin ministrstva za vojno mornarico za kt» 1933-34 je bil napram proračunu za tekočo poslovno dobo sicer znižan, vendar pa maša se vedno 1.369.222.227 lir (5 milijard dinarjev), od katerih odpade 651 milijonov 850.000 na gradnje novih vojnih ladij. Po proračunih vojnega ministrstva bo i
mogoče s tem denarjem zgraditi vež ladij s
skupno  tonažo 29.000 ton.
Na osnovi gradbenega programa za leto 1930-31 gradijo sedaj 4 križerke srednje tonaže, 4 torpedu i rušiloi, 22 podmornic, 1 podmornički rušilec, 2 torpiljarki po 600 ton in več pomožnih ladij. Program za leto 1932-33 obsega gradnjo 2 križa rk po 7000 ton, 2 torpiljarki po 600 ton in več drugih ladij. Za leto 1933-34 pa zaradi ženevskih pogajam* program 5e ni bil objavljen.
Italijanska vojna mornarica razpolaga, sedaj s 50.000 mornarji. V svojem poročilu ie parlamentarna komisija zahtevala, da se število italijanskih mornarjev poveča, ker ni v sorazmerju z moštvom, ki ft predvideno za vse novo zgrajene ladje. Nadalje je komisija zahtevala, da se povečajo rezerve kuriva za vojno mornarico, ki znašajo sedaj okrog 350.000 ton ter da se razpišejo eradnje pristaniških utrdb, pomolov in drugih naprav. Ta dela bi se dala maskirati z utemeljitvijo, da so potrebna v evr-ho pobijatr>a nezaposlenosti. Končno je komisija predlagala, nar} bi se v bodoče zgradilo za italijansko vojno mornarico čim večje število izvidniškib ladij, katerih tonaža ne bi segala čez 3000 ton. Take ladje so potrebne zlesti za operacije na Jadranskem. Jonskem in Egejekem morji.
Novomesto. 5. maja. Snoči okrog 23. ure je prebudila vaščane r znani vasici Cerklje ob Krki močna de&o-nactt* iz globokega »na. Razburjeno ljud-svo je pohitelo na kraj, od koder se je začula, detonacija. Bilo je to poslopje osnovne šole tik ob državni cesti. Hkrati je skočil iz hiše upravitelj dole g. Ludvik KabaJ, ki je bil tudi sam ve« prestrašen in-je množici pojasnil, da je nekdo vrgel skozi okno v njegovo stanovanje v pritličju zgradbe >bomboc, ki je takoj eksplodirala ter poškodovala stanovanje in pohištvo^ k sreči pa ni nikogar ranila.
Alarmirano orožništvo iz bMžnje Krške vasi je prihitelo na poziv pod vodstvom vodje orožniške postaje narednika Leopolda Valenčiča v Cerklje, obkoliko šolsko poslopje in takoj pričelo intenzivno preiskovati veo zgradbo. Orožniki so dognali, da so znani atentatorji vrgli skozi drugo okno v stanovanje šolskega upravitelja >bombo« izdelano precej primitivno. >Bomba< je bi-« la napravljena iz bukovega debla, dolga okrog pol metra in težka nad 10 kg. V sredo panja so izdolbli 35 cm globoko luknjo hi jo napolniti z močnim eksplozivom. >Bomba< je učinkovala zelo hudo, k sreči pa je ostala družina nepoškodovana, to pa zaradi posebne lege sobe, v kateri so spali upravitelj Kanal, njegova žena in 11 letna hčerka Slaviea. Bomba je eksplodirala s strašnim pokom in močno poškodovala stene stanovanja in stropa, ter uničila vse po-
Pomladno življenje v Kamniku
Kamnik, 5. maja.
Pomlad se je tudi letos zakasnila v našem planinskem kotu. Na dan sv. Marka, ko gre ob lajno vsako leto procesija v Podgorje, so se včasih možje vračali v Kamnik z rže novi m klasom za klobukom, letos pa je bilo žito v tem času komaj ped visoko. Nevihta, ki je pretekli teden razsajala nad Kamnikom, pa nas je z močno ploho, bliskom in gromom spominjala že na poletje. Pred smodnišnico je strela udarila v visok topol in zapustila ne. njem vidno sled.
Sezona občnih zborih gre počasi h koncu. Pretekli teden je zborovala Lira, ki je s tem zaključila svoje jnbilejno leto m stopa zdaj v drugo polstoletj« svojega uspešnega delovanja. Pevci so si izvolili večinoma dosedanji odbor s predsednikom Francem Fajdigo. V torek pa je zborovala kamniška podružnica SPD, ki šteje sedaj 99 članov. Dohodki podružnice so znašali v preteklem letu 4781 Din, stroški pa 1511 Din. Skupno ima podružnica 12.166 Dm premoženja. V preteklem letu je podružnica popravila in renovirala kapelico na Kraljevem hribu in markirala vsa lovska pota, zgradbo galerij v Pred-oeJju pa je morala odložiti, ker ni mogla dobiti denarja iz hranilnice. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsedmk dr. Janežič, podipreds. dr. Karba. tajnik Maks Koželj, blagajnik dr. Trampuž. V odboru so še Fr. Bokalič, Avgust Mejač, Ivan Primožič in Anton Stergar. Pri slučajnostih je bil sprejet sklep, da se zaprosi banska uprava, da dovoli v svojem p/aninskem domu na Menini članom SPD iste ugodnosti, kot jih uživajo v lastnih kočah. Sezono občnih zborov bodo menda zaključili kamniški kolesarji, ki bodo zborovali v sredo 10. t. m. ob 30. v gostilni Vrvoda na Šutni.
Za pse, ki imajo domovinsko pravico v kamniški občini, stopijo s prihodnjim tednom v veljavo zelo strogi predpisi. Psi bodo dobili znamke z letnico 1939, lastniki pa bodo morali plačati za vsakega priklenjenega psa 5 Din, za prostega pa še 50 Din občinske takse. Pse, ki ne bodvj imeli veljavnih znamk, bo pobral konjač.
V kamniškem srezu so našteli 52 osebnih in 24 tovornih avtomobilov, 47 moto-ciklov in 5000 koles. Registracija bictklov za kamniško občino bo 7. in 8. t m. v poslopju sreskega načelstva in sicer od 6, zjutraj do 1°. zvečer. Vsak lastnik kolesa mora pripeljati svoje vozilo opremljeno z zvoncem in svetilko, za tablico, knjižico in takso pa bo plačal skupno 30 Din, V kamniškem okraju bodo torej kolesarji plačali skupno 150.000 Din. Registracija za ostale občine okrog Kamnika, Most in v Tuhinjski dolini bo do 22. maja v Kamniku, za Moravsko do1'no od 23. do 27. maja pri Slaparju v Lukovici, za občine okrog Domžal od 28. maja do 2. junija pri Ja-nežiču v Domžalah, za mengeško okolico pa od 3. de 14. junija pri Liparju v Mengšu.
Kulturno življenje v Kamniku kljub pomladi ne počiva.   V Čitalnici se z voe-
hištvo v sobi. Pod Sla vično posteljo Se je u žgal*. Mahoma je bila v ognja tndi vsa posteljica. Šolski upravitelj Kabal jo takoj otel otroka Iz plamenov. Nato je s pomočjo svoje žene še pogasil ogenj. Otrok se je silno prestrašil. V zadnjem hipu je Šolski upravitelj zagrabil še revolver in pričel streljati skozi okno kar na slepo, ne da bi koga zadel.
Orožništvo, ki je ves dopoldne vršilo hišne preiskave in poizvedbe v Cerkljah in sosednil vaseh, je aretiralo kot osumljenega 20 letnega Lojzeta Srpčiča, hlapca pri posestniku Jožetu 2ibertu v Cerkljah. Fant je dejal, da bo izdal vse krivce, če ga izpuste. Kmalu je orožnikom priznal, da sta pri zločinu sodelovala 23 letni posestnikov sin France Grame iz Gazic pri Cerkljah in 17 letni posestnikov sin Ivan Vibenič iz Cer-kelj. Ko so aretirali tudi ta dva in ju konfrontirali s Srpčičem, se je izkazalo, da sta vrgla bombo v stanovanje Grame in Srp-čič, Videnič pa da je stal na straži pod bližnjim kozolcem.
O motivih atentata so izpovedali, da se jim je zdel potreben za cerkljansko Šolo bolj katoliški in krščanski upravitelj kakor pa Kabal j. Skoraj gotovo je, da stoji v ozadju tega atentata še neka druga oseba, ki je pa krivci niso hoteli izdati.
Vsi trije aretiranci so bili davi prepeljani v spremstvu močne orožniške eskorte v Krško, od koder bodo prepeljani v zapore novomeškega okrožnega sodišča.
mo pripravlja izvrstna veseloigra »Roksi«. S to predstavo bosta praznovala Rozi Crž-mekova in Johi Golob časten jubilej svojega udejstvovanja na čitalniškem odru. Vprizoritev »Roksi« bo tudi zaključna predstava v letošnji sezoni.
Po § 14. društvenih pravil se sklicuje
redni
občili %bor
delniške družbe ••Narodne tiskarne" v Ljubljani
na dan 20. maja 1933 ob 10. dopoldne v uredniške prostore v Ljubljana, Knafljeva ulica št. s*
DNEVNI RED:
1. Poročilo upravnega odbora o poslovnem letu 1932. in predložitev bilance z dne 31. decembra 1932.
2. Poročilo pregledovalnega odseka.
3. Predlogi upravnega odbora o porabi čistega dobička 1. 1932.
4. Volitev pregledovalnega odseka.
5. Slučajnosti.
Opomba: § 16. družbenih pravil: Kdor hoče na občnem zboru glasovati, mora položiti svojo delnico s kuponi in, če se glasi na imetnika, tudi s tal onom vsaj pet dni pred občnim zborom v družbeno blagajno.
Upravni odbor „Narodne tiskarne44
VoKtve v Braziliji
RJo de Janeiro, 6. maja. Po vsej Braziliji so se vršile včeraj volitve za ustavodajno Narodno skupščino. Volitve so potekle mirno. Volilnih udeležencev pa je bilo sorazmerno malo. Posebno nizek je odstotek podeželskih volilnih udeležencev. V volilni borbi je nastopila cela vrsta strank, ki se po svojih programih le malo razlikujejo. Vse stranke od socialistične do konservativne so namreč vključile v svoje programe kot svojo glavno nalogo rešitev socialnih problemov. Kljub velikemu številu strank in političnih skupin pa je nastopilo v vsej državi le 800 kandidatov. Najhujša >e bila borba v Sao Paolu, kjer sta se borili za premoč enotna lista starih koalira-nih strank in kmetijska zveza, v kateri so zbrani najbolj revolucijonarni elementi. Rezultati volitev zaenkrat še niso znani. Uradnih rezultatov pred koncem tedna tudi ni pričakovati. Braziljska ustavodajna skupščina šteje 214 poslanskih mandatov.
INOZEMSKE BORZE Curih: Pariz 20.38, London 17.25, New York 433.—, Bruselj 72.20, Milan 26.925, Madrid 44.30, Amsterdam 208.10, Berlin 122.— Dunaj 56.50, Praga 15.42, Varšava 58.—Bukarešta 3.08.
Boncour o aktualnih mednarodnih problemih
Zunanje politična debata v francoskem parlamentu — Francoska politika ostane neizpremenjena
Pariz, 6. maja d. V senatu se je včeraj
pri debati o proračuna zunanjega ministrstva razvila živahna razprava o zunanji politiki. Predsednik zunanjepolitičnega odbora senata Berenger je ostro kritiziral vladno zunanjo politiko, poudarjajoč, da pomeni Hitlerjeva zmaga nazadovanje za več stoletij, kajti Evropa že več stoletij ni videla takega izbruha nacionalističnih strasti, ki bi dovedel do preganjanja Židov. Ob k ono j svojega govora je vprašal, kakšno stališče bo Francija zavzela v Ženevi napram Hitlerjevi ekšpaflazivnosti, ponovnemu oboroževanju Nemčije in njenemu stremljenju po reviziji mirovnih pogodb.
Zunanji minister Pand Boncoor je podal daljši ekspoze o mednarodnem položaju. Najpre-j se je bavfl s Srednjo Evropo ter poudarjal, da se ne more ničesar storiti proti Italiji ali brez nje. Ckn bolj ga vznemirjajo eksplozije, ki se pojavljajo v Nemčiji, tem bolj bo stremel za tem, da pritegne Italijo v družbo Francije, Anglije in Zedinjenih držav. Francija je sprejela italijanski predlog za sklenitev pakta starih kot priliko za zbližanje med štirimi zapadnoevropskim i državami. Za sporazum štirih evropskih velesil pa je potrebno, da se giblje v okviru pakta Društva narodov in da ostane zvest načeln enakopravnosti narodov kakor tudi dosedanjim pogodbam. Zapadne štiri velesile se pač upravičene, da urejujejo skupno v okviru pakta Društva narodov vsa vprašanja, ki se jih tičejo, nevarno pa bi bik>. če bi na tej podlagi proučevale tudi teritorialne zahteve. Francija sicer ne misli, da bi se moralo današnje stanje večno ohraniti, mnenja pa je. da bi bilo trenutno zelo nevarno, če bi poizkušali izpreminjati meje, določene v mirovnih pogodbah.
Na Berengerjevo vprašanje, zakaj še ni izvedeno po senatu odobreno avstrijsko posojilo, je zunanji minister Pa jI Boncour odgovoril, da je bilo to nemogoče, ker še niso izpolnjene od senata postavljene zahteve. Lani meseca decembra je namreč senat dovolil avstrijsko posojilo samo pod pogojem, Če predloži vlada reorganizacijski načrt za Sredno Evropo. Avstrijski zvezni kancelar dr. Dolliuss se je v ponovnih izjavah odrekel priključitvi Avstrije k Nemčiji, toda od tedaj se je marsikaj pripetilo. Avstrija je postala žrtev hodih notranjih zapletljajev. Ne da bi ©e hoteli vmešavati v njene notranje zadeve, hočemo biti vendar prej gotovi, aii bo imela Avstrija dovolj stabilno vlado in da naš denar ne bo naložen preveč riskantno. Francija zaupa samo ustavnemu režimu, ki edini jamči za varnost denarja.
O francosko - ameriških razgovorih je izjavil, da bodo pogajanja vsekakor zelo dolgotrajna. Francija bi predvsem rada vedela, ali bi pristala ameriška vlada za čas teh pogajanj na moratorij za vojne dolgove. V ostalem je Francija mnenja, da je treba vprašanje vojnih  dolgov rešiti  v celoti.
Glede stališča Francije na razoroži tveni konferenci je Boncaur izjavil, da se hoče francoska vlada na eni strani izogniti odgovornosti za polom razoroži t vene konference, na drugi strani pa hoče preprečiti, da bi se norčevali iz nje ali pa jo slabili. Ne gre namreč po njegovem mnenju, da bi se vojak z 121etno službeno dobo smatral kot enakovreden z  rekruiom, ki je samo šest
mesecev pod orožjem. Francija zahteva, naj se gotove organizacije vojaškega značaja vštejejo v efektivno stanje vojaštva prizadete države. Ako hoče Nemčija obdržati svojo poklicno vojsko, potem ji je treba povedati, da se mora ravnati strogo po določbah ver-saiEeeke pogodbe. Končno se je z manji minister Boncour izjavil tud4 za zbližanje s Sovjetsko Rusijo.
Herriotov povratek iz Amerike
Le Hstvre, 6. maj«. AA. Herriot se je izkrcal sooči ob 31-30. Pozdravili so ga francoski zunanji minister Paul Boncour in Chauxtemps. Pri sprejema v pristanišču
je bfla navzoča tudi ogromna množica, ki je Herriotu priredila navdušene ovacije.
Herriot je iznavil novinarjem, ki so prišH na krov parni ka ie zunaj pristanišča, da prinaša v svojem dosjeju najpopolnejše informacije. Rcosevek ga je sprejel nenavadno prisrčno. Francoski narod naj se zave, da mu nihče ni tako naklonjen, kakor Roosevek, ki z nenavadno reanost>o in bi stro vidnost jo rešuje ogromne težkoče ameriškega naroda. Herriot je prepričan, da je njegova pot obrodila vse sadove, ki so jih sploh pričakovali. Izredne važnosti je to, da bodo Zedinjene države sodelovale pri organizaciji mednarodne varnosti s tem, da se odpovedo »voji nevtralnosti v primeru temeljite razorožitve \ex definicije napadalca. To bo ogromen korak naprej k zagotovitvi miru. Roose-velt, je nadaljeval Herriot, mi je dovoul, da sem govoril popolnoma odkritosrčno in da sem m a lahko pojasnil zadnje kotičke svojih misli. Sodim, da sem po svojih najboljših močeh koristil svoji domovini.
Herriot je ob 21-50 odpotoval iz Le Hovra m prispel v Pariz ob 00.40.
Tu<figo3
III
Jarske organizacije v Nemci j pod kljukastim križem
Po »zasedbi« delavskih organizacij je Hitler tudi gospodarskim organizacijam postavil svoje komisarje -
Bertin,  6.   maja.   d,    Po  akciji proti
m a rkašsti čndm strokovnim organizacijam je bilo sedaj oficielivo objavljeno, da se je izvršila aretacija voditeljev strokovnih organizacij in zasedba strokovnih domov po napadalnih četah povsem v smislu boja proti marksizmu, ki ga je proglasil državni kancelar Hitler. Organizacijski vodja naordnosocialistične stranke in sedanji predsednik pruskega državnega sveta dr. Ley, ki je vodil to akcijo, je objav«!, da je prevzel rudi za bodoče vodstvo nove delavske fronte. Za voditelja celokupnih delavskih zvez je dr. Lev imenoval na-rodnosocialisričnega poslanca Schumantna, za voditelja celokupnih nameščenakih organizacij pa narodnosociaiisičnega poslanca Forserja.
Kakor je objavil dr. Lev, so se glavna zveza krščanskih strokovnih organizacij, HArsch-Durikerjeva strokovna zveza organizacij nemških, nameščencev, delavcev m uradnikov ter druge zveze brezpogojno podredile vodstvu Adolfa Hitlerja in odredbam akcijskega odbora za »zaščito nemškega dela«. Dr. Ley namerava pritegniti k sodelovanju zastopnike teh organizacij, kar se bo manifestiralo že prihodnji teden na velikem delavskem kongresu v Berlinu.
Državni gospodarski minister dr. Hugen-berg je včeraj imenoval narodnega socialista dr. Otona Wagnerja za državnega komisarja v zvezi nemške industrije, V zvezi s era m po sprejemu predsednika zveze nemške industrije Kruppa v. Bohi en-Halbecha pri državnem kancelarju Hitlerju, je zveza nemške industrije objavila komunike, ki pravi, da bo uporabil Krupp izredna pooblastila, ki joh je dobil od predsedništva v to svrho, da bo spravil na
darske okoliščine v sklad s potrtičnimi potrebami in zahtevami državne vlade.
Berlin, 5. maja g. Včeraj e je vršil občni zbor glavne zveze nemških malih trgovcev. Kakor trdi »Der Angriff«, je občni zbor spremenil statute m upošteval Hitlerjeva navodila. Razen tega je bilo sprejetih več resolucij, ki zahtevajo združitev vseh trgovskih organizacij po posameznih strokah.
Rusko - nemška pogodba
Berlin, 6. maja. Listi so objavili davi poročilo o podaljšanju nemško-ruske pogodbe, do katerega je prišlo pri poslednjih, pogajanjih med sovjetskimi in nemškimi zastopniki v Berlinu. Pogodbi pripisujejo velik zunanjepolitični pomen ter poudarjajo, da je državnemu kancelarju Adolfu Hitlerju uspelo, doseči jamstvo za razvoj nadaljnjih prijateljskih odnosajev s Sovjetsko Rusijo, čeprav je tam v zadnjem času zelo naraslo ogorčenje proti narodnim socialistom zaradi njihovega preganjaja nemških komunistov.
Silen vihar v Ameriki
New York, * maja g. V državah Arkan-sas, Missisappi, Ehiisiana je divjal strašen tornado, ki je po dosedanjih poročilih zahteval 90 človeških žrtev. Nad 1000 oseb je ranjenih. Zlasti je trpelo mesto Minden, ki je bilo skoraj popolnoma uničeno. Povsod je tornado napravil veliko škodo, zlasti v zamorskih delih mesta, ker so hiše zidane zelo šibko. V Mondenu samem je področju   industrijske  organizacije  gospo-   bilo ubitih 55 črncev.
»SLOVENSKI NAROD«. A» 6. maja
Vajenci, njihove pravice in
dolžnosti
Dobro obiskano zborovanje vajencev, vajenk, njihovih
staršev in varuhov
Ljub4Jana. 6. maja.
Zborovanje vajencev m vajenk in njiho-Yiti staršev ter varuhov, ki je bilo sooči v zorani Delavske zbornice^ > bilo nedvomno ae>k> potrrfcrrvo ter aktualno, ker je btia ndeJedtha tako lepa. Z h nali so 9e številni vajenci, vajenk e in njihovi starši aM varuhi, bilo je pa tudi precej mojstrov.
Zborovanje je otvori! v imenu Strokovne komjerje za Slovenrjo, ki je sklicala zborovanje, g. J. Goimajer, ki je predsedoval. Dejai j>, da je bika Strokovna komisija kot vrhovni forum strokovnega pokreta dolžna, da skliče zborovanje, preti vse m žara M novega obrtnega zakona, ki ga še vajenci ne poznajo dovolj, da bodo poučeni o bvo-jiii pravicah in dolžnostih., pa tudi zato, ker je v n.-t-š' banovini nad 10.000 vajencev — aanv> t Ljnbrjatti okrog 3000 — ki jih mora ščititi strokovna organizacija^ saj se jim ne 90& v splodnem ba* dobro ter nimajo mnogo zagtovomikov. Strokovna komisija prejema dan za dnem nešteto pritožb vajencev ah njrhovih staršev, da Jih mojstri izkoriščajo; zato hoče SK že zaradi tega poučiti vajence o najvažnejših določbah obrtnega zakona s poljudnimi predavanji Predsednik je predstavil predavatelja g. dr. C. Jelenca.
Predavatelj je povsem stvarno in poljudno razjasnil nekatere naj važnejši- določbe novega obrtnega zakona, ki se tičejo vajencev.
Dolžnost staršev, odnosno varuhov vajencev je sicer, da se brigajo predvsem za vajence, a nad 10.000 vajencev predstavlja tudi važen činitelj v gospo lanske m in socialnem življenju, zato se mora za vajence brigati tudi sploćnost. Ni vseeno, v kakšnih prilikah žive vajenci, doraščajoči člani družbe, zato moramo skrbeti, da ne postanejo le dobri delavci, temveč tudi značajni in dobri Člani družbe. V cehovskih časih je bil vajenec kolikor toliko preskrbljen, saj je bil prav za prav družinski član mojstra, ker je imel hrano, obleko in stanovanje pri njem, ko se je pa zrušil cehov, ski red. so se pokazale slabe posledice obrtne svobode tudi v tem pogledu, da so bili vajenci bolj prepuščeni sa.mi sebi. Zato ;'e morala ZiičVti ur«-je vat i država o*inošaje med delodajalci in delojemalci ter tudi med mojstri rn vajenci. Naš novj obrtni zakon je izšV'1 predvsem zato, da je izenaeil obrtno zakonodajo, pa tudi zaradi tega, da ure'i razmerje meni delodajalci in delojemalci, torej se tiče tudi vajencev. A v tem pogledu se še ni povsem uveljavil^ ker predvideva ra«tt6oe i^ršihie narvdbe, ki bodo šele izšle.
Ta zakon p» n_ pr. i>e nrv-lvideva kot je ta stvar urejena v Avstriji —, da mora biti vajenec stalno pod ^dravrits-ko .kontrolo. Ker je v splošnem interesu tudi delodajalcev da je vajenec zdrav^ je potrebno, da b" uvedJa tudi pri nas stalna zdravniška kontrola za vajence, kar se lahko uvede uprav, nim potom ob razumevanju namena socialne zakonodaje,
Y<ižen je predpis § 256 a z., k,i določa, da se morajo ustanavljati posvetovalnice za izbiro poklica. Predava-tetj je s praktičnimi primeri utemeljeval potrebo posvetovalnic. Potrebne bi bile zlasti zato, ker starši nimajo pregleda nad delovnim trgom ter se zato odloča za nekatere poklice preveč vajencev, kar je škodljivo zaradi tega, ker se s tem širi brezposelnost, padajo pa tad* mezde v tieti stroki zaposlenih delavcev. Delavska zbornica je že predložila glede ustanavljanja teh posvetovalnic primerne predloge na pristojna mesta
Potrebno je tudi, da stopi čim prej v veijavo določba obrtnega zakona, ki dolo-ča. koliko vajencev sme zaposJovat: mojster. Statistično je dokazano, da imajo mnogi mojstri zaposlenih preveč vajencev. Zdaj je še prav za pra-v v veljavi odlok velikega župana ki določa, koliko vajencev sme zapo»k>va-ti mojster, a se v praksi v splošnem ne izvaja. DZ je predlagala, da bi smeli mojstri zaposlovati na 2 pomočni'ka enega vajenca. Zdaj imajo nekateri mojstri na 3 pomočnike po 10 do 15 vajencev.
§ 267 o. x. določa, da mora vajenec po prvem leta učne dobe prejemati primerno nagrado za dalo, ki Jo pa bo določilo šele pristojno ministrstvo. DZ je ie vložila glede tega svoj predlog, pa tndi deiodajalske zbornice so zavzeie svoje stališče. Zelo potrebno je, d& se reši to vprašanje, ker so zdaj mnogi vajenci zlasti v mestih prepuščeni samrm sebi, odnosno svojim staršem Da tada ministrstvo naredbo o minimalni plači vajencev, je tndi v interesa mojstrov ker imajo vajenci po zakonu pravico zahtevati nagrado za svoje delo ter Jih lahko iztožijo. V tem primeru bi moralo odločati sodišče po svojem prevdarkn ter bili mojstri more beti še borj prizadeti Sploh pa to stanje lahko povzroči mnogo nepotrebnih pravd.
Po določbi 5 394 mojster ne sme odpostiti vajenca 3 mesece po izučit vi Po določbah glede obrtnih strokovnih Sol pa morajo dati mojstri vajencem z* obrekovanje obrtno nadaljevalne šote prosti *a« v ofcrrk-u delovnega Časa.
Ko je predavaterj raztciinacrl raiauntftvo omenjene določbe, je nagiacil, da je treba vse te odredbe, ki eo »daj samo še na papirju, spraviti v živtjenje — v interesu splošnosti, kajti vajenca Je trebe tndi zaščititi; vajenci so naš naraSčađ* wto moramo skrbeti, da bočno imeti »dnave, sposobne ter značajne deia*ee. — Odnosa ji med delodajalci m vajenci morajo imeti podlago in ta podlega mora biti zakonita..
Razvila se je ze*o zanimiva in značilna debata. G. Jakomin Je govoril, da Je tudi zek> važno vprašanje, ki ga rešuje zakon o zaščiti delavcev, o delovnem času. vendar mnogi vajenci morajo deiati čez delovni čas. Govornik je apejtral na mojstre, da naj
čelnik Z.iruibe čevljarjev se Je aavzel za čevljarske mojstre ter se pritoževal, da 30 zdaj vajenci že preveliki gospodje, — V imenu vajencev Je govoril g. Culuhar, ki Je orisal težko življenje vajencev ter naglašal, kaj bi bilo treba storiti za nje. — G. Rebek, podpredsednik ZTOI, je naglašal, da sta in morata bati delodajalec in vajenec duša in teko in da ju ne sme nihče razdvajati ter hujskati vajencev, jih zapeljevati v poseb ne kaste, če je potrebno govoriti o odno-Bajih med delodajalci in vajenci, se naj pogovore med seboj delodajalci in starši. Obrtnik ni izkoriščevalec, tudi on Je delavec; v naši banovina je okrog 25.000 obrtnikov, kar dokazuje, v primeri s številom vajencev, da med obrtniki ni Izkoriščevalcev. Zdaj, ko propada industrija, se rušijo tovarn i£k~   'imniki, mali obrtnik! de vedno
I vztrajajo ter delajo vzajemno s svojimi de-' lavci. Obrtniki ne bodo sprejeli nobenega diktata glede vajencev. — G. F. Uratnik, tajnik Delavske zbornice je dejal, da mora in more obstojati sotitje med delodajalci ln delojemalci samo na podlaci izvajanja zakonov m ne na podlagi njih kršenja. Nekdo mora spraviti zakone v tivrjenje in ker jih ne morejo vajenci sami. Jim morajo pomagati forumi, ki so poklicani ščrtiti deioje-maJce. če bodo pa mojstri pripravljeni poslušati nasvete strokovne organizacije in zahteve vajencev, tedaj bodo sklicali predavanje za. nje. _       Govorila je še delavka,
ma.i vajenca, ga, Pečnikova, ki je zavračala trditve, da so vajenci gospodje. Naglasila je, da mnogi mojstri n* vedo, da je vajenec tndi človek. Dejala je tudi, da se vn jenci premalo nauče, ker morajo delati vse drugo, končno je pa apelirala na mojstre, naj uce in izobražujejo vajence ter »e jim naj posvete, kolikor so dolini.
Ko je g. Perdan še povedal, kakšni bi morali biti vajenci itd.. Je končno spregD-voril še g. Goimajer, ki je ponovno naglašal, zakaj je bilo sklicano zborovanje in da se mora za vajence potegniti strokovna organizacija, ker pač nimajo »roje zhornjce, kot obrtniki, nakar je KtkljnčH zborovanje.
Naši varuhi koristnih ptic
Dobro obiskan občni zbor Društva za varstvo in vzgojo pfic pevk.
Ljub^ama. 6. maja.
Predrto so se zbrali sadjarji ti vrtnarja iz ■vse b^&iovine, ki 'oiiKijo jutri svojo gdavno skupščino v Ljuibi^jani, danes pa ie zboruje dreve^nioan^Li odsek SVD v Skofjd Loki i« okolici, so imeti e*voj občni zbor rnjdth glavni pomočniki, kri so združeni v Društvu za varstvo in vzgojo ptic pevk. Pri pokonča-vai j u drevesnib in sploh rastlinskih Skodli v cev nć nobeno kemično sredstvo, ui<ri •-'.T:::f-riOr»t človeka tako učiiikovi<ta, kakor j-e uspešen boj ptivkov proti neijrvečijim škodi j i'voetn sadjarstva in vrtnarstva. Varstvo k»n:stni'h ptic je torej prva nadoga sadjarja i«i vintnar,ia ter vsakega kmetovaJca.
Srboči je pni Mf*6ni na prav dobno obiske« i em obdnern zboru Društva za varstvo in vtzgogo ptj c poročal p^eds-edo^k g. dir. Anton Š&fplja o srečni in mili zimi, ki rti imo'a za ptičke katastrofalnih posJedic, a tudi >r4tev je bila brez nesreč, da nd bilo treba voziti la-stovik s severa z aeropdan-i na Jug, kakor kinsiko leto. Za krmo ljubljanskih prtne *»ta darovaile voftje količine Serneno^joj-ska pos-ta-ja v Bellriincrh in Kmetijska drur-ba, za čez 3.00^ I>;n je pa krme knsplo taoVi dnušit7\*to samo, ta«ko da so naši ptiŠoj letos imeLi bliiziu 1.000 k$ hrane. Dirušifcvo se je udeležijo dveh nazsftnv na velcsejmai, o božiču »o pa ime'i rejci kanarčkcA* o^ligeitsi o v a zstavo na Incejn. krjer so prvič »odii^i domači sitr-nko^Ti jaiki z Kelinarič-em na oohi. Dn\št'\-o je po vsem mestu rn parkih ra/po-^t:rv;lo krrm.iliniice. oa drevje je pa obestlo vaifilinPca, kor je posnemalo rudi prebival-sitvvj v mestu rn okolici. Ker letos zaradi ^>lošne fcrrze ni b'vlo banovinskih in občin-j'kiih podpor, je nuVno potrebrKi po mnoštev čl-ansitva Iz poročila tajnika 5. Jožeta Kel-ti a niča. ki je duiša d<rui^tva. posnemamo le nije^jovo za-v-zetmanje ze zakon o varstvu ptic, zi'asti pa za rrrefoovp>d trgovanja s p<H-cami. Maflke nai bj dobile evidenčne znnm-ke, da bi mrcine brez go^nodflinja nc tno-riile ptic Po obzirnem referattu dvornega svetnika q. ing. Josipa Rustije o utuSSjti
ptic v drugih dsržaiv«;h4 je bi4a na predl^.^g podpredtriedin ka Gabra sprerjora resoiucJ-ja, nag le na jutnusnjom občnem zboru SVD delega-ti z nujn»n predlogom *prož.ijo skupno akcijo vseh zainteresiranih organim-O'C] „•& izdejstvovanje okvirnega zakona za zaščito koristnih ptic, ki naij bi brJ v glavnem veljaven za vso državo. Preo^t^druk 5, dir. Sap i;ja je obši-nno oois<iil siilno škodljive posiledr-ce sodanjih razmer, ko nimamo za zašfcto ptic zakona s rttogiuri sasukciciimi, ter predlogah, n-ag se ta aikoija za zetšoiito ptic /a/vze-ma Cud.i za to, da naša država črn prej pristopi k meddržafvnii zvezi za zaAčiro pti»c, ki itma svojo centnaJo na Hoilandskem.
Iz poročna blagajnrjka g. Vitjema Zupana posnenarno, da je gmotno stanje društvo primeroma ugodno, zelo uvteresant-na je bi>a pa nje-gova vestno s-eAtavl^ena bilanca zadnjih deset let, koliko je društvo vsujko leto iaadaio za krmo ptic Konstatira 1 je, da je bilo društvo letos pri raszdeljeva-n^jn krme prift-eitnnkom preveč radodarno. Ko se je predsednik zahjvaliil prvobori'lou za za-ščirto ptic, drvonnc-imi svetnuku g. ing. Rusti-ji za njegovo predavanje pri podružnici SVD in za njegov prvovrsten članek v Ž1S, je med splo*i,:m odobravanjem izrekel na|totp*e»j«o zaovalo tujdi tajniku g. Kelnari-ču in b! 3ig<ajin.'iiau g. 2>upa<r*u. ki v resnici žrtvujeta vse za društvo.
Pni volitvah s*> biii sogki^no kavolijenj gg.: za predsedntilka dr. Antton Sapii«. za pod-pred^ec«"'ika Ante Goibcir, za taijrtiflca Jože Kernairiič, za blejamiika Viljem Zopan, za odbomiHke: oVvomn svetn»ik g. Josifp Ristija, Frasnoki Alojz, dr. Ponebšek Janko. Omah-na Fran. Sever Eidvaird, Golob Franc, za na-mesrr^ce PSisker Alojz, MichJ Oliver, Opeka Jože hi JtK?Ofvijič Jurij, za oadzomiika pa G^jzK^nt'tkor Štefan ki SftTriigoj Jože.
Ker dfroštvo z vso vnemo i7ipolmijuje svo-jo pomembno nalogo% priporočamo čitateljem, da z maffhinjnmn pnTspenHkn pristopajo k terj koristna oi^^anitzao&ji.
Pred tuj sko - prometno razstavo Dolenjske
Častni predsednik minister Ivan Pucefl. — Razstavtjatci naj zaćno
takoj pošiljati razstavni materijal
Ljubljana, 6. maje.
Prijave za tujskopronietno razetavo Do lenjske »o v glavnem zaključene. Ra-zstav«* se udeJože vsa dolenjska mesta in večje občine, ki bodo razstavo svojih krajev ali same uredile aii pa pod nadzorstvom društva >Krke<. Nekatere občine so pravilno razumele poziv >Krke<, da store s svoje strani vse, da se vzbudi zanje tisto zanimanje, ki so ga deležni nekateri gorenjski kraji. V ta namen so voUrale tudi večje zneske, fci je šel predvsem za panorame.
Organizacija tako obsežne razstave kot bo tujsko-prometna razstava Dolenjske, je zelo težavna, zato je bilo umestno, da je dala >Krka< vzpodbudo za sestavo častnega odbora razstave. Ta odbor, katerega člani so pokazaK mnogo smisla za razstavo podpira prireditveni odbor, ki je obenem odbor društva >Krke<. častni odbor tvorijo:
častni predsednik Pucelj Ivan minister Višnji gori, Kostanjevec Makso, župan v za socialno politiko in narodno zdravje. Predsedništvo: Bregar Ignacij, žopan v Kočevja, Lajovie Prvanc. župan v Utiji dr. Perko M Han, zobozdravnik v Mostah. PfetfeT Josip, župan v Krškem, Polanc Anton, župan v Radečah, Rabu se Franc, pred sednrk tnjsko-ptometnega društva, dr. Rezek   Josip,   župan   v   Novem mestu.
Člani: Deu Ivan. župan v Mokronogu, dr. Gre«orič Viktor, lastnik šmarješkiii toplic Hočevar Prane, župan v Ved. Laščah, Kasteiic Josip, župan v Žužemberku, dr. Konvahnka Konstantin, lastnik Dolenjskih topJic Matico Josip, župan v Šmi-hel-Stopičau, tai. Mikbm Otmar, ravnatelj čatežkih toplic Novak Ivan, župan v Ribnici, Zupančič Josip, župan v Trebnjem, Ini. Zupančič Ivo, ravnatelj kmotij&tee Šole na Grma.
rajsko-prometna raastav^a Dolenjske bo obsegala več oddelkov. Razstavljajoče občine bodo prispevale razstavni materijal predvsem sa tujsko-pronaetni oddelek, kjer bodo razstavile reliefe, panorame, povečane fotografije krajev in naravnih krasot itd., dalje za likovni (ncnetniSke slike), zgodovinski in gospodarski. Razstava bo imel a tudi svoj vinski oddelek, kjer bodo raa-stavrjena najboljša dolenjska vina, med nj-imi seveda tudi cviček.
KJjub temn, da se bo vršil veleeejem v okviru katerega bo ta razstava, od 3. do 12. junija, pa morajo razstavi jaka takoj pričeti s poživljanjem razstavnega materijala. Ves razstavni materijal se naslovi na ljubljanski velesejem. oddelek Dolenjska, materija)   deklarira   kot   razstavno blag«,
jte izrabljaj vajencev^ — 6, Perdan, h a- tovorni listi pa spravijo ker jih bo potre-
bovala >Krka< pozneje za vračanje materijala, V tem smislu bodo vsi razstavljalci
te dni obveščeni.
>Krka< se bo potrudila, da bo tujska prometna razstava Dolenjske urejena kar naj. bolj smotre no. Razstavo bo uredil njen odbornik prof. Božidar Jakac.
Kot je naš list že poročal, se bo >Krka kot nekakšna brezplačna tujsko-prometna centrala za Dolenjsko v LJubljani v kratkem preosnovaka v Zvezo dolenjskih tujsko prometnih društev. Kot taka je dala vzpodbudo za ustanovitev novih tujsko prometnih društev. Tako se bo ravno d revi vršil sestanek za ustanovitev društva v Trebnjem, v kratkem pa v Radečah.
Nedavno je med drugimi izkazal svoje priznanje >Krki< tudi ban dr. Marušič, ki je pristopil k društvu kot njegov ustanovni član.
Velik razmah iotoamaterstva
Ljubljana, 6. maja. Silen razmah fotoamaterstva se nc opaža samo v inozemstvu, kjer fotografira tako rekoč vsakdo, temveč tudi pri nas napreduje z energičnimi koraki, odkar je organizacijo širokih mas fotoamater jev vzel v svoje spretne in podjetne roke g. Beno Gregorič. F otoki ub je zbral okrog scoe fotografe ki predvsem streme za estetsko izpopolnitvijo fotografije in jo upravičeno smatrajo za umetnost. Fotografski odseki SPD in »Skale« združujejo predvsem pokraj i nar je ki seveda ljubitelje planinske fotografije, Beno Gregorič pa pripravlja novince za vse organizacije, razširja Ijubiteljstvo v vse sloje, vsem skupaj pa daje ie drugo leto najboljše nasvete v svojih tečajih in svoji šoii, zlasti pa s strokovnim glasilom »Fotoamater«, res odlično urejevanim mesečnikom, katerega je pravkar izšla že 5. številka EI. letnika-
Uredništvo revije j« v ambicijoznih rokah poklicnega strokovnjaka in specialista, učitelja fotografije na naši univerzi, prof. inž. Leona Novaka, ki je revijo v kratkem času povzdignil tako visoko, da v znanstvenem delu marsikdaj celo presega tuje revije m je zato za začetnika večkrat tudi malo težka. To pa ni slaba stran revije, saj je namenjena tudi mojstrom in povzdigi te lepe panoge likovne umetnosti V najnovejši številki je pričel za tako tvarino najbolj poklican strokovnjak, namreč mani ornitolog in muzejski
preparatu: Joža fierfort objavljati razpravo »Lovci * kamero«, kjer v začet* u opisuje fotografiranje ptic in gnezd, Pu»p-pis Karel objavlja »Nekaj misli o izpiranju«, prof. inž. Loon Novak pa nadaljuje razpravo »Globinaka ostrina in uporaba zaslonke«. Se bolj bogate so razne rubrike z drobižem, ki se med njimi tudi pojavljajo prvič fotografski veru in sicer na boj mod dvema rogačema, ki ga je odlično posnel Ante Kornič,
S tem pa Gregor i eevo propagandno delo SO ni končano, saj vendar že vsa Slovenija pozna itspoho njegovih velikih fo-toamaterskih izletov, ki zlasti odkrivajo lepote in znamenitosti Dolenjske. Jutri bo pravo preseljevanje Ljubljančanov v Belo Krajino, ki bo gotovo eminentno koristik> tudi pospeševanju tujskega prometa. Tako ogromnoga izleta pri nas nd priredij a še nobena tirjsko-prometna organizacija. Prijavljenih je že blizu 500 udeležencev. Edino to zaslugo smo hoteli posebej konsra-tirati, zato pa g. Benu Gregoriču čestitamo k lepemu vremenu in uspehu.
Program svečanosti NSZ
Ltfjžbrjana, 6. maja. Narodtoo strokovna zveza v I^jtibljana prosiavi v dneh 14., 15. in 16. maja 25Jet-nico svojega obstoja Proslava bo pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Marusiča in častnega predsedstva, v katerem so: ministra g"g". dr. Albert Kra_ mer in Ivan Pucelj, senator dr. Ivan Ra-jar, I. podatarešma SKJ Engelbert Gang-L, ljubljanski župan g\ dr. E>inko Pur, raari-boreiki župan g. dr. Pran jo Lipold, predsednik ZKD direktor A. Jug\ zastopnik Narodne odbrane dr. J. Cepuder, zastopnnk UJNŽB I. Deržič, predsednik Zveze društev privatnih nameščencev Joško Zemrjič, predsednik jngoslovenskih podpornih drru_ štev v Nemčiji Pavel Bolha m predsednik NSZ Rudolf Juvan.
V soboto 13. t. m. ob 14. bo v Delavski zbornic: delegatski zbor. zvečer ob 20. pa v dramskem gledališču slavnostna akademija, na kateri bodo sodelovali profesorica kofiservatorrja Milena Verbfč operni pevec J. Betetto, pevski zbor in orkesrter Nar. žel. društva >Slo<re« pod vodstvom H. Svetla. Završanov pevski kvartet pevski zbor ^Tabora« pod vodstvom F. Ven-turinija in govorilni zbor TSŠ. V nedeljo 14. t. m. ob 6. bo budnica godibe »Slotsra* po mestu, od pol 8. do pol 9. sprejem gostov na kolodvoru, ob 9. v dvorani Sokola I na Taboru manifestacijsko zborovanje, na katerem bosta govorila Rudolf Juvan in dir. Joža Bohinjec, ob 10.30 istotam razvitje centralnega prapora, kateremu bo komova] ban dr. Marušič, po razvitju pa pozdravni govori gostov. Po svečanosti bo povorka skozi mesto do magistrata, kier se poklonijo udeleženci 3pominu kralja Pe_ tra in polože na njegov spomenik venec. Potem pozdravi udeležence ljubijanski župan dr. Puc. Pri vseh prireditvah bo sodelovala gobrba »Sloge«. Zvečer ob 20. bo v veliki dvorani Kazine komerz s pozdravnimi govori, godbo in petjem.
V ponedeljek 15. t. m. bodo v dvorani mestnega magistrata tri seje Jednote slovanskih narodnih strokovnih organizacij. Začetek ob 10. Opoldne sprejme goste ljubljanski župan g. da*. Dinko Puc, za njkn pa pokrovitelj proslave ban dx. Ma_ rusič. V torek 16. t. m bodo za inozemske in domače goste izleti po Gorenjskem.
Športni presled
Naša nogometna reprezentanca \e odpotovala v Curih na meddržavno tekmo švica-Jugofilavija. ki se bo odiirala jutri, nekoliko okrniena. V zndnieni hipu sta odpovedala l^vo krilo Zečević, ki je nekoliko ble«iran in pa srednji napadalec Valjarevič iz Zagreba, ki |e službeno zadržan. Nam-*-sto Zerevića bo naibrž ijrrnl na levem krili Kokotović ali pa Sekulić. Valjarevič' »e bil pa itak določen samo kot rezerva.
Na Jesenicah sport lepo naprednje. Je-s<«ni?ki klubi prireiaio nedelkt za nedeljo športna tekmovanja, širijo ?p vse panoue sporta. Jutri se bo vrnila ob 10.3^ bazenska tekma med dr.ižinama ljubljanske Ilirije iti joooniSkega Bratstva, ob 15. pa nogometni teVrna Vofolslri Triglav (Liublrn-na) - Bratstvo. Prihodnio nedelio se bo vršila prva prvenstvena t^kma. in sicer nastopi Bratstvo nroti Korotnnu iz Kranja. Bratstvo bo neka i Časa tren?ral g. Vrhovnik,  rlnn Pr.moria.
SK Bratstvo ie izredno a*zilen klub. Zaradil «i ie lepo športno iurisee, ki ima naravnost idealno l^io v gozdu. Trrrjšce bo sčasoma eno naflenših in naiboli urejenih v vsei banovini, napravili bodo ^0 m ool-go tekališre. da se bo lahko razvila tudi lah Kotlet ika. Poleg tega bo prostor ure-?e>n tudi za hazeno. o<lboiko in drug« igre. Napravljene bodo tudi tribune s slaciVnieo, prhami, igrišče bo električno razsvetljeno, da  bodo  možne tudi nočne prireditve.
Kakor vsa lete. priredi tudi letos Smj-čanski klub Ljubljane svoi družabni večer, ki b"> drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice. S tern večerom se SK Ljubljana nekake oddolž' vrlim svojim tekmovalcem, t-b-enem je pa to nekak oficijelni zaključek «ezone m sestanek vsega čl mrtva Na srn>-rrdu oanasnjega večera je fi» 'i goilba m p'es rezni šaljivi nastopi itd. V=*topnin^ ni. Športnike, zlasti smučarje vabimo, da se prireditve nolnoštevilno rrdeleže Jn ■ tem nokažeiu da znajo ceniti delo SK Lmb-liane.
Jntr- ob 9. se bo pričel taW*» t.*ni« dvo-mateh Tlirija : Hermes v letnem pavilionu gestiine Keršič na Celovški cesti. Qba ki iba razpolagata z močno garnituro iura-č'4v.   med   katerimi   ie   več repre7entantnv.
.Tnnicr>ke  t*»kme  la  pokal    SK Tliriia.
Turnir se prične danes v soboto dne 6. t**-ga me**eca ob 1^ na igrišču Tlirije s Kkmo Ifitra 1 : Korotan TI ^sodnik ar. BaltosarV —V nedelio 7 t. m. na igrišču Tlirrje: ob r» Tstra TT • Tliriia 7T (sodnik g Betetto) in ob 10 20 Reka : Admira f=r»rjn»k Tosnod Pfundnerl l^r-iSre Rprm^n: nb 9 Haid^k Herme/> TT (sodnik g OrnzpiV^ oh -0 20 H« rmes T. Morava faodnfl« g. Kušarl Vsak klub je dolžan postaviti str. sodnika in pa 2 redUelia,
KOLEDAR
Dane*: Sobota, 0. tnaja katoličani: Ivan Ev., Zdornir, pravoslavni 23. aprila.
Jutri: Nedelja, 7. maja katoličani: Stanislav, Ognjeslav, pravoslavni 24. aprila.
DANAŠNJE FfUREDiTVB Kino Matica: V avdijenci pri emirju. Kino Ideal: Cvganaka pc>cm. Kino Dvor; Junak dneva (Totn M.ix). ZKL>: »Seržant X« ob 14.15 v krni Matici.
Kino Šiška: »Iz dnevnika lepe žene«.
Udruženje htgoSlovenskih agronomov, ljubijanaka *ekci)a, občni zbor ob 17. v konferenčni   dvorani   Mikličevoij..   hott-l.i
Akademiki zbor. koncert oh 30. v 1'nionu.
šentjijkob^o gledališču »L rubezen v treh« ob 20.15.
Tip-Top revija ob 20. Na rodi: i dom, galerijska dvorana.
PlURKl>rTVE V NTEDrCLJO Kina Matica: V avdaj«a>ci pr\ oartu. Kino /<i«*W    Ctgao^La pesem
Kino Dvor: Geucbo (^Ou^Ua i'airbaalr) ZKD; »STžant JC«   ob fl   dopokino v lom Habu.
Kino Šiška: W« dnomtk«  kopo žene«.
Sreska skupščina JRKD za ljubi_>an*k0 okolico ob 9. dopokine v restavraciji »Zvezala*.
Velika mladinska priredite\' Sokoia / na Taboru ob 9. dopoldne in ob 15.
Jurfevanje Ciril Metodo\*e družbe na ljubljanskem Gradu ves dan.
Javno benčko zboro\umte ob J6. v veliki dvorani Delavnice zbornice.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo letna skupščina ob K), v dvorani De4avake zbornice.
Podmladek Jadranke Straže ne L drž. realni gimnauijL, čajar*ka s plesom v Tp-govsskom donra ob Kv
SPOKT
Dvomatch v table tenfr* Ttiri ja: H*^r~ rrtes v pioafcorth Hermeaa pri »JCorSičr*« ob 9. dopoldne pričetek in »e naonl mje ob 14. do konca,
Ilirija : Ždozničar (Maribor) ob 15.X> na igrišču riirije.
Slovcm : Grafik* ob 1630 na i-^iač** Hermeaa,
DES51TRNE LEKARNE
Dane* m jutri: Dr. Piccoti, Tyrševa cesta 6 in Rakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
sita
Akademski poteki zbor, ki nam zapoje drevi na koncertu, imamo vci radi, kakor imamo radi tudi naše neumorne uk<Kie>oM~ ke, »amo nekaj bi z dovoljenjem pripomnili. Gre mimreč za x*oe hvalevredno prizadevanje, da bi se naša plemena kaj kmalu vsa/ jezikovno strnila v eno samo vettko pleme ln v lem prizadevanju se močno odlikujejo tudi naši vrli akademiki, k t »o se zbrali v svojem odtičnem pevskem zboru. Nič hudega ni, če se koma malo zmleti, samo tako hndo »e mo ne sme, da bi ffa lahko naš kmet napačno razumel
V svojem vabira na koncert pravi akademski pevski zbor: »Kar mu ostane snage od nh?$cn*ef>a prizadevanja za stanovsko izobrazbo, jo mora posvetiti ktttturrtim namenom AP2Z.« Tale snaga je pa kaj čudna. Mi pomamo snago tam, kjer se redno im potit eno pometa in snaži, ra Hstn snago, H je mišljena tu, hnamo pa mi primernejši izraz namreč moč aH sHa. To naj bi APZ v bodoče upošteval, da ne bo nerodnih nesporazumov. Nasprotje od naie snage je namreč nesnaga.
DRAMA
Začetek ob 20. uri.
Sobota, 6. maja: »Dame z zelenimi klobuki«. Red D.
Nedelja, 7. maja: j>Izpreobrnitev Ferdtša Pi-štore« Izven. Gtoboko zoržaoe cene od 20 Din navzdol
Ponedeljek 8. maja:   >Hacnie<Lc Red A.
Torek 9. maja: Zaprto.
Sreda 10. maja:  Karel Jm Ana Premijera.
Poleg drame >Vro*<<, ti je bfla rzvaj&na z velikim uspehom na našem odru. prios v naš repertoar delo istega pisatelja Franka: >Karel in Ana<. Premijera bo v aredo 10 t. m. Pripravlja jo režiser g. Cirfl De-bevec, ki igra tudi eno glavnih vlog. Poleg njega nastopijo še gna. Boltarjeva, ga. Sa-ričeva in g. Jan
OPEKA.
Začetek ob 20. uri. Sobota, 6. maja: »Pri treh mladenkah«. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol.
Nedelja. 7. maja: Samson in Daliaa. Izven.
Globoko znižane cene od 30 I>n navzdol. Ponedeljek 8. maja: Zaprto.
Drevi ob 20. se poje v operi opereta >Pr4 treh mladenkah po gJoboko znižanih cenah od 30 Din navzdol. Glavno viogo Franca Schuberta poje g. Banovec Dirigira g. Vh. ko ŠUfitersič. režija je Zupanova
NedeJja v ljubljanski open. V nedetjo dne 7. t. m. se poje v operi po trimesečnem presledku zopet opereta >Viktorfcja in njen buzar<. Opereto dirigira dr. S vara. Za nedeljsko predstavo veljajo globoko znfžane cene od 30 Din navzdol.
V operi Andre Chenier, ki pride prihodnji teden v repertoar naše opere nastopijo v glavnih vlogah ga. Gjungjenac, ga Ber-not-Golobova in ga Španova, dalje gg. Go-stič, Primožič, Tanko in Rus Marjan. Režijo opere ima v rokah g. prof Osip šest. An dre Chenier je repertoarna opera vseh velikih gledališč v Franciji in Itarrjl, kj* se izvaja z velikim nspehom.
Romanopisca Kranjca o sebi
Oba napovedujeta već romanov, Jože Kranjec pa celo
Ljubljana, 6, morja. Sooči se je vaši t društvu »Krka« prti Mikhcu išt»rajiii večer drv ah mladih romanopiscev: Miaka in Jožeta Kranjca. Obe erta se ^becsnjšvo odrzvaAa naši prošnja da napišeta za »Storvernak) Narod« nekaj misli o bebi.
Miškova izpoved
Na prvo mesto postavim »Živijen je«, pred/vsem ker sem ga pdsad prej kot »Taža-Ke«. Le slučaj je ntfticsel, da so »Težaka« prej izaui. Zaao je v »ZarvJijeriju«, bi dejal, več slučajnega, nagonskega aii na auaa.j: manj zgradbe; več pa je idealističnega fiilo-zofiranja, ki sem tedaj polegai nomj važnost. Naposled so fcnfce izpovedi potreben« boij za pdsoa samega, kakor za ofoSinstvo: predvsem, da spozna, <ia to nošo vrednote daia, temveč iikoda, an da se ^ otrese. ScnartnHjm ph. pa nujne, čeprav so skoraj smešno naivne, Laci v »2aivijeiaju« je bfi today nekako moja osrednja oseba, doživljajoč v seJb- prelom med širokim svetom in iftesnjeoootjo. PocrwojTkijivoet je pač v tem, kor ta podoba nd dograjena. Nadolijevanje toga Lacđja je Kftrdj v »Težaikih«, serve v drugo smer. Ln morda sta to oajmaoj moji osebi; ckwi nosnice izrazito mojega osebnega T«Ejpoi<y2einja, sta vendar odsev svetovne literature poapretek3ogia Časac zgodb o bol-nah junafkih.
Nftpođled sem si pa le priznal, da moja nd v teh »veMkriih junakih«, torej v osebnem iT^povedovanju, brez široke objektivnosti Tega nšsem sprevidel po krit:kah, kS fo m; dos-ledino tegale te Itfudi, temveč po svojem pisnnfiu novel. Ra-zvoj od romana i'o romana m tako velrik kot prd novel an. dasi je tam bo&j včdein. Pri ustvarjanju nove) sem čicrodalje bolj leze*, v male Iznudi, ki jr'm pri »Težakih« nisem poSve&tf veliko pažnje, temveč sem j:n skušal topitzćtrarti v prijetne like. Zdan pa prehaijam prav k tem rj*idem. To je prut do osebnega ra^zpožoz**-uja k ljudskemu koiloktivu. Mcdtom strn našel v ten Ljudaih mn^fo ncfciurne filozofije. Modrost velikrih mislecev me nri zfldo-vol^a, modrosti naših ljudi sem — podlegel. To je nujnost: zem-lj'i vsakdo podleže-Našefl sem maijihne I judo, brez rafinirane filozofije, a vendar z veBSko naturno modrostjo. Pti tem sem moral ortaiti svoje idealistično «led»'iir4Je na svet. ki je stalo /e od početka m s'alv.h noga'h. bolj privzgojeno in vajeno. VirnM s^rn se k stvarnosti S rpm je odpadlo mnogo i v» mišljenega: predvsem moje vzh:<oen«je nad tem aili onim.
Rezul^art tega se kaze deloma v »Predmestju«, kjer sem skušaj dv:.-,ri bi majhne ljudi do vš:ne na pol v zraku viseče osrednje osebe — Loj za. Sioer so še med n j irrvi neka temi samo triipi'z i ran \ počasi bom pa rudi to odpravil, kor vtkliVn v "-* vVeruju tud: '/a rak-imi tipri — Uukbi. doč m ^junakov« nd, razen v romaThtčnih dowJh nekaterih.
>Peseon ceste«, ki izide v lerutikem, n-e bo nr^kaka pesem, kakor kaže nasf.ov. temveč prej vsaikdanje žSrv-l j-c ti je, bo'.; p^d^btf aflše zemlije spred vojniih let, k: ie bil-a tako pasivna; in morda cek) podoba slovenske zemlje, ki tako obupnjje nad svojim maj'h-nrim domem.
Orncml bs še mor-cki svoj naj<ial:ši r« enan »Kntp;.»taino\n«, ki £n 7<[<u) piredeitijem in ki ieide morda v »M^vi.-ri p*ic««.
To je, kar bi imel povedati o sebi. Pri-jetnaje je pisati novele, kjer koncem koncev izpoveduješ tudi sebe. Moj uspeh v slo-vejink: MterafTuiri je na videz hiter, ti kakor pa ne nenaraven. 2e v nitz.j.i ^-inina/nji sem dajal slovo comaratiki. ki se pri nas se zd«ij opaja nad samo seboj. 2e takr.it sem poš-1/iail prekmajr^kim »Novifiam« realistične stvari, ki po so do žf vel p čudno usodo: Ala so mi jih poparrli. ali pa i;/,p<ust:3(!. Potem pa je se mogoče mnil(;e moj in stvari tak, da mTka. Občbnisitrvo je seglo po knjigab in je T>/tivL:enje« kmalu po iosidu pošlo. Cudnejša je usoda »PTedmest^j.a«, ki k> nekateri «na-trago boljšo od »Življenja«. sliš:m pa, dn jo ne^kart-eri fveži^a.jo im 7. ogorčenjem vračajo.
Tudi to je za maše razme«re rarumljivo. Smarmm, da nekateri krogi ljubico še vedno zflagano id9o\ No, Čas jjre svojo pot
Kaj bo nodal\je, ne vem. Četrtim pa, da grem, kamor je treba. In tam — imam — bodo nastade moje prave stvari.
Jožetova izpoved
Kadar moram, takole gov<>r:ti o sebi, mi je zmeraj zelo nerodno, posebno pa prav tele dni. ko je že nekaj mesecev, odkar nisem objavil nobene svoje stvari. Nekateri dobri prijatelji so me že smehljaje trepljal po ramenih, češ. vidiš, draga Jože, z« nami mlad:mi si prišel, tudi m»i smo nehali pisati v svoji rani mladosti, saj veš, kako je. Človek napiše nekaj, pa mu zmani-ka, potom ga čakajo pa le še debate, prepiri in zborovanja pri Pen-klubu kvečrjemu se poč tek na lavorikah slave. Tako so mi rekli dobri prijatelji, ki so siicer fitemtt, čeprav ne p:šejo več, malo, do niso spustili soJze žalosti iz svojega plemeniteiga očesa. Jaz pa jim rrisem ničesan- dejal. Smehljal sem se po svoji stari navadi in ni se mi zdelo vredno povedati, kan" sem počel te dni. ko me ie zmanjkalo xz »Modre ptice« in »Ljubljanskega zvona«. Jaz pa te *ase ;mel Ssto maffhen obračun sem s seboj. Mekofr ko sem pregledal na v;noter, nekoliko na-zven. vr<jel sem pog'ed nazali in naprej — pa bom ker po pravici povedal, saj ni nič hudesa. govori+i resnico sam o sebi Ne
bom nobene rekel ne o slovenstvu .n tudi
ne o delavstvu, čep—i bi rad. Dognati sem, kaj je moja dolžnost. Prebral sem še enkrat svojo knjigo »Pot ob prepadu« in sem se vprašal: — Ala si to napisal? Da, Jaz sem na/pisal to ljubezensko, kakor pravijo, historijo — zato, da sem napravili piko na črko i za vse večne svoje čase. Potem sem vzel
kajcžSoo v roke, pogledal sem jo ki jo položi v omairo. »Ljudi s ceste«, svoje prve knjige, n'isem pogledal. Se danes me jezi, da je morala proti moji volji i^iti brez konca, prav brez tistega, JJcar sem ho'ed povedat. Mnenfla sem namreč, da pisatelj uve-^jarvdja v svojti deiih svoje naaore — »15 nazore svojega raareda, jasno pa je, da mora ždvJdeaije oibl tcovojtJi praviSoo, kar pa se v veČini naših slovenskih aooialnifti del od Fr.žgarja pa do Cemkvcsuka. Če ga smem "menova»ti, ne vrši.
Tako je nenadoma nastal romara »Otrok«, ki tziide koncem maija pmi zak»žfod »K»as«. Ta roman smatram za začetek nove iobe prd sebi. Žfflvujcnje našega uradnika, našega delavca, naših drožim z vsemi današnjimi so-do/mmd problema, tragedija človeka, ki ga doba ranici — to je ta roman. Prav tako so rls»re doi naetaAe »Pral'ike« m d^rama ^Kata-korrtbe«, knjigi, ki izideta jeseni Sevedd je bfljjdo dandanes. Vsaika beseda je ;zpobavljena povečailnemii stekhi. nad katerm visi oko človeka, ki ne razume prav n Česar Pa oe Človek pomisli, da sta dva tabora v neprestanem boju, mora pač ve deri: danes meni. ju<bri tebi. V tem stavkn je skrita, zelo skrita osnovna moja misel, ki me vodd pri mojem delu, ne morem s: namreč pomagat:, če menim, da je pisanju, poeebiiO ez majhnega naroda, dana velika dolžnost borbstva ki žrtvovanja, poslanstvo, da pomaga na svoj način kovati večne vrednote, kakor sta svoboda in nravi ca.
Beseda o brezposelnosti
LJubljana, 6. maja, V sredo smo poročali, da je proti pričakovanju v aprila število brezposelnih »opet naraslo. Dočim je imela Borza dela 1. aprila v evidenci 2SS0 moških, jih ima sedaj 3165. Res je sicer, da se je položaj zadnji teden nekoliko xboljšal, ker je račela kemična tovarna zopet obratovati in je bilo s tem zaposlenih okrog 100 delavcev, toda na drugi strani je ostalo zopet prav toliko delavcev na cesti, ker je minulo soboto Pol-lakova tovarna odpovedala delo 100 delavcem. Vodstvo tovarne pravi, da nima na razpolago kreditov za obratovanje.
Položaj se torej relativno ni prav nič izboljšal. Nasprotno, vse kaže, da je računati se s poslabšanjem, z novimi redukcijami in še večjo brezposelnostjo. Izgledi za bodočnost torej niso preveč rožnati, zlasti zato ne, ker ima Borza dela zelo okrnjene in tndi že precej Izčrpane finančne vire.
Naš urednik je posetll te dni šefa Borze dela g. ravnatelja Vončino, da se informira o spi osnem položaju na delovnem trgu. Iz pojasnil in poročila g. referenta je razvidno, da je brezposelnost pri nas res zelo velika, da pa smo nekollto temu krivi sami. Vzroki so različni: brezbrižnost, pomanjkanje kvalificiranega delavstva in pa nameščanje tujcev.
Za primer naj nave<tem.o, da. Borza dela v Ljubljani že dva tedna išče graverja, pa se nihče ne oglasi. Ali je temu kriva brezbrižnost s strani brezposelnih, ki se ne zanimajo dovolj za razpisana mesta, je težko reči. Saj skoraj ni verjetno, da nimamo brezposelnih graverjev. In kakor v neštetih primerih, tako je tudi obrtnik, ki iftce gra-verja, zagrozil, da bo poiskal inozemca, če ne dobi domačega delavca.
Pri nas se je zadnje čase tkalstvo silno raz v Ho, nastale so nove predimiske industrije. Ta industrija zaposluje mnogo delavstva, rabi pa predvsem kvalificirane in tehnično rzpopolnjene moči. Borza dela išče celo vrsto tkalskih oziroma predilniskih mojstrov, apreterjev in stičnih tehničnih moči, pa jih ne more dobiti iz enostavnega razloga, ker Jih ni. Saj je res, da imamo v Kranju tekstilno šolo, ki pa nam še ne daje kvalificiranega delavstva Ce torej hočemo, da bo prišel nas delavec do zaslužka, je potrebno, da ga najprej tecnetjito strokovno iti tehnično izobrazimo, pa bodo vsi izgovori raznih podjetij, ki zaposlujejo rno-zemce, neutemeljeni.
Spričo takega položaja ima Borza dela seveda težko stališče. Kakor znano, ima urad pravico do veta v primeru, če hoče podjetje zaposliti inozemca. Ker se pa večina podjetij sklicuje, da ne more dobiti domačega kvalificiranega delavca, mora pač Borza dela često, čeprav nerada, popustiti.
Tako nekako je tndi % nameščanjem in-ženjerjev po naših tovarnah. Imamo mnogo brezposelnih inženjerjev tako v stavbni kakor v strojni stroki, zanimivo je pa, da se Borzi dela nihče ne javi, kadar koga potrebuje. Seveda se potem ni čuditi, če pride do kruha tujec, domačin pa ostane brez posla.
Pretečem teden v ljubljanskem gledališču
Premiera češke komedije »Izpreobrnftev Ferdiše Pištore« »Parsffal« — »Ttraidot«
Ljuhi&aoa, 6. maja.
Po dolgem času smo dobit pcemdemo češke komedije. Fnantrsek Lanser prihafja a svojimi komodijaanc že na prve nemške ki avstrijske odre, igraOd so jun v Benki&u, na Dunaju, v Gradcu ki še marsikje, bas te dni mago na Dunaju premiero Langerje-ve nvmovojše komedijo o padlih angelih, oalo mamboTCiko naše giedaJdšče je laod upršzairjaio »Lzipreob nniitev Ferdliše Ptiatore* dome rn po drugih našiih meesrlh. lj«ub4jomska drama pa je prešla z »Izpreobroittvijo« šele sedanj na oder.
Pozno, a vendarle! VeseC: amo vsakega slovanskega odrskega dela ki si jih tako v drama kakor v operu in ojperetri želcmo le več. ZJosti tako CKr^frnaikmih. samosvojih, kakor ao Langenjeve kornedhce. 2e nje-£crwa *Pe«"fejnilja« je bufla v<deKasvi>rnava po svojem okoiju m iz dr« žbvlrjenja zlatih v^eaiikomestnin znača/jin; * Kamela sfcocsi uno »»vanke« je bila zopet nova po svoji komiki v češkem mešoanskem živloen^u, a »I^preokrnifcev FerdSše P»3tore«, tega Češkega pnađkega »Lhiioina«, bodo gCodatld naši Ijudiie, ki ijubijjo hrumoririo sa*ko ki «o-aijo, oedTvomno pmav ra«£.
Pistora je praski Penrtk, baoa4>a-karva-Iar, ovot veldkomesmnGn dbšo, tatt, viomiSec, a obenem mehlkočurtnež, ka pod vp&vcm ljubeond postane časten človek, poštonoak. Še več, jz ziočinca se aspreobrne v fanartač-nega pjopovedoverica čedr.osti, reda, miru ki aibstvnence. Pa naleta stebo in se preveri, da hoče vsaik človek paacarta srečen po od-s*o svojem najffou. »Čeprav pregainijftš netimo z vđ>am*i, povrne se vendarle.« Tako se včasih hurmor jz&ije v cm-kzern in jedlko satiro,
UiprizoPHtev ;n igransje te daihovite komedije ntista loshki. V 1. dej. prodmestna gposfttffna, v kateri se sihaja sodrga, ave-dirovca^ taitje ki vdečuge; v bfiAžrnd gori vila bankrrja Rosenstocka ki se čuje hrmp gašenja, vadi s»vtrt požara. V 2. derj. smo v psolertarskii s»tarinsikti hiši r»e periferitjft, a v 3. dej. pred to hišo na krdbišou cest n potov. Težko nalogo je prav srečno rešil iz-najjdljdvi g. rež. Šest
Predstave je tekla živahno in efektno, a mestoma pregiasno. Gotovo bodo podajane pri reprizah nekatere scene manj igrano, a boij dožntv^ijono. VetLemestoi zločinski bipd z znači !niim argotem in droilefotom, kri se v slovenšČana ne da točno enatko poda-joti, so za igralce trd oreh.
Pisroro igra g. Cesar. OuJ sem, da smatrajo gkda£cd g. Pečka. bi/vše^a Litirioma, za pristnega nosnica te uloge. A15 Cesar je bfl po nekaterih narejenosfcih v 1. dej. v nadaljevanju, zfciisri v 2. dej., recruično irzrvT-sten -'n zelo snmpatnčen. G. Kralj kot Pi§to-rov oče bivši fiakar in neozdravljiv al-koholriik. je močan in pom natannosti. Le preveč jjlosan. Isto velja za go. Pok Ju-vanovo, k& pipedetarvi^a zek> narafvno Pišto-
Kako obvarujemo zelenjavo pozebe
Ljubljana, 6. maja.
V čaaniikih smo čitali, da je preteče ni teden v okottci Maribora mraz (pozeba) cvetoče sadno drevje poškodoval in baje tam ne bo nič sadja. — Tudi ae aredd meseca madnika smo ie večkrat doživeli hude pozebe. Mraz in elana sta uničila ne le vse cvetje na sadnem drevju, temveč vso že rastočo zelenjavo: fižol, grah, krompir itd. Po malem deževju se zvečer zjasni in postane mrzlo. Če stopimo zvečer iz hiše na zrak in dihnemo, opazimo dimna to soparo in takoj lahko vemo, da bo drugo jutro mraz in pozeba.
Da se pozebe obvarujemo, je treba po vrtovih in njivah, kuriti mokre kresove, ki dajo gostega dima po celi dolini. Kuriti pa je treba le z rnokrlmi drvmi, vejami in ustjem, toar daje mnogo dima. Kmetijska družba je že pred mnogimi leti izdala ogdas vsem občinam in šolam po slovenskem Štajerskem, kako ee je treba zavarovati proti pozebi. Povsod so po teh navodilih dosegli lepe uspehe. Ves mesec majnik je pri teh vremenskih izpremembah po vseh državah v nevarnosti. <5e ob erti ponoči kaže toplomer 1 stopinjo nad ničlo, bo ob 4, 5. zjutraj mraz, slana in pozeba.
Zavarujmo se pravočasno proti temu z dimom mokrih kresov! Ako pa takrat nastane veter, ne bo pozebe, in ni treba dima!
Izvedenec-starosta B.
Živilski trg
Liublana, 6. maja. Zaradi lepega vremena in ker je tržni dan, je bil trg danes zelo dobro založen in zaseden. Zelenjadni trg je bil zaseden tako dobro kot včasi poleti, ko ?e že dovoli vseh vrst domače zelenjave in eočivja. Prav tako dobro ie bil zaseden tržni prostor na Sv. Petra nasipu, kjer prodajajo na debelo krompir.
Da je maj, sprevidiš že ob tromoetra, do kamor se je danes raztegnil trg. Nešteto prodajalcev in prodajalk, odraslih in otrok, je prodajalo pomladno cvetje, narcise, enci-ian, španski bezeg, smarnice itd. Otroci so ponujali rvetje tudi po živahnih cestah ter ustavljali sroepodinje, ki so s« zelo Jezil« nad tem, ker se jim je mudilo na trg. Konkurenca }e bila prehuda.
Prav tako je pa bila tudi preostra konkurenca na zeleniadnem trgu. Salate je bilo ogromna množina. Prodajalke zdaj namerijo že pošteno merico letošnje ealate za dinar. Prodaiajo tudi že letošnjo kolerabo, šopek po 2 Din. Malo je že kislega zelja, meščani so ga pozimi mnogo konzumirali Na eomca se zelje hitro pokvari, zato ga je ponujala danoe kmečka prodajalka po 2.50
dinarja kg.
Precej so se podražila jabolka, danes so prodajali najlepša Že po 9 Din kg. Cena torej kar skače od dne do dne. Kljub temu je pa še bilo danes precej jabolk, čeprav so že takšna redkost, kot se zde po visoki ceni.
Gospodinje pravijo, da je bolje kupiti jajca kot jabolka, ker so ceneisa in redilnejša. Danes je bilo zopet izredno mnogo jajc. Cena bo najbrž še padla, če bo vedno takšen naval na trg. čeprav so bila danes že lepa jajca po 50 para komad.
Kljub temu. da se ie meso podražilo — sveže prašičje je po 16 do 18 Din kg, tele-
boso bavso ženo in sedanjo posestnico javno hose; prav verjetna in nogama značilnih potez in potezne je. OdCiiono zamišljeno m •Bvarjano figuro siromaškoga ruskega kneza, vdanega kartam, igra g. Železni k, naš nrvovnstoi »fiigurkar«, naslednik nepozabnega BoriuslanM. Častnika Armade Spasa oživlja okusno, iskreno in pra/v spretno g. Gregorin, izvrstna Dostauca pa je ga. Ga-oitijaličicevia, kri igra vse premalo, da bi se imogki uveljaviti -o iarutLn-iiraita. Prešernem-fJtjSrvo efektno sarao podaja z elegantno viaougo Kamrck) ga. Medvedova, a naivnega, daeri donr-šlrjavega m lahkoživega polic, komisarja daje ij. Jerman brez lastne krivde mar^j verjetno-
Menda natiteaja uAoga je sestra Terezija v Ajrrrjad spasa, ki grdo laže o svojah gre-notaii ki zsk»o:iTvi;h kot očtscena spokomica. igra jo ga. M*ra Danč'Jova. Pri premieri me še ni prerpriOala, a se nadejam, da problem še resi. Majhne šarže majo še g. Sksojnšek s tatom Vvrostkrm, g. Potokar z onuitaikiim možem Dosnalom. g. Rrac:na z 'bankpH^jem, kri je s profrirtrom pogorel in onu je Pastore rešiti drvoje otfrok, ter g. (Sanoin z naitekariem.
V celem je komedSja ugajaila in za-baraeia, dasi zak\j^acek ne zadovx>lju\je do-ceAa ki dasd se z vodtflno idejo, da je najbolje pusČarti ijudii pri muru in talke, kakršna hočejo ostaiti, ne moremo prav sprijazniti. Treba se je pac le smejati . . .
V preteklem tednu smo imoV, četrto zelo lepo uspelo predstavo Wagnerjevega »Pairsifaila«. Gleda-Lišče je bilo zopet nOJtla-čeno pokno in so post€uvili se rezervne stole. Ga. ThaeCTy-Kavčnwkova, Betteto, JViaročec, Primožnc n M. Rus so želi ob za-icljuicflcu viharno priiznanjc navdAišene publike,
Od mnogih strani sem ouil že^jo, naj bi »Pairsitfala« še ponovila. T<*ko žanje g. rav-na«re*!J Polič, kri je premagal ves odpor proti upratzoritvd tega velrocastnega glasbenega umotvora, veltiko umetništko in tunln osebno zmago-
Naiposiled smo lmedri v open dva gosta za Puooiofl'jevo »Turandot«: go. Vilfan-Kuricevo, kri je pela princeso s svojiim ble-stečim gdasom, krasnimi vrcšitiHuni in .mpo-nuu'očo prodornostjo, m g. Šimenca, kd je ped prioca toplo in uonlkovito. 2aiL da zbor v 1. dej. na bali zanesijuv, pač pa često omahijav in sploh očuvidno utrurjto
VobČe je pomjpozna, brnipna, nemarno šarena opera z dejatnjem, k- ne sega do srca in v kateri je le Ln pri-srčna poja^'a, po »Parsifalu« ostarvuila zelo raz-trgan \Ttisk. Vzđiic mnogim orkesitrai'riiim in pevtknm krasotam odhaja človek hladen in skoro pra-zen.
Gledailišče je biiio le za slo zasedeno, kar sprrioo dveh odli;on<iih gostov obžalujem. Zdri   se,  da je  sezona   predolga, kali?
Fr. G.
tma pa po 14 do 16 Din — je bilo danes precei živahno pri mesarjih. Gospodinje pa kupujejo predvsem govedino, ki se ni tako draga, precej lepa ie po 9 do 12 Din kg. Radovedni smo, če se bo meso pocenilo poleti, ko konzum pade.
K nocojšnjemu
koncertu APZ
Ljujblijana, 6. maja. Nocojšnja stakni koncert Foersterjevih kompozicij za moška zbor počnem za naše pestro glasbeno življenje novo pot na koncertnem poliju. Akademski pevski zbor ima po svojem artističnem programu nalogo, da seznanja jaivnost z razvojem slovenske pesmi od njenega početka do sodobne jugoslovanske in slovanske glasbe. Na nocojšnjem stilnem koncertu hoče pokazati de, lo moža, k: je dve generaciji ustvarjaj na slovenski gilasbend njivi, plodov to opal in trebili tuvj plerved ter cfonign«! Slovence v cerkveni in posvetni gflasb+ o a visino, da se lahko merimo z dru-giind več j mri naroda. Ustvaril je Slovencem stotero posvetnih in cerkvenih kompozioiij, največja orkestralna dela kot je samfonična pesnotev »Turki na Slivi o*i«, oper; »Gorenjska slavček« m »Dom in rod«. Po svojem delu kot komponist, organizator in glasbeni pedagog pomena za naše glesbeuo življenje centralno Osebnost do nastopa novih akordovcev.
Akademski pevski zbor je pod vodstvom Franceta MaroLta. tega našega ne j idealnoj-sega interpreta na visoku umetniški vtišmi. Zbor se vožba v temeljiti glasbeni šola in sestoji iz ožjega zbora okolo 20 stalno v Ljubljeni bivagočih absolviranih akademikov, in _ širšega, v kajterem se re km titraj o le dobri, resna pevca akademiki, preizkus eni v Maroltovi šoli. Zato j« zbor kes težkim nalogam, kri si jih je zastavil. Že na svojih prvrh konoertih po Sloveniija je izvajal najtežje dela naše moderne glasbene umetnosti, to pot pa izvaja le Foersterjeve najboljše moške zbore.
AJcademska mladina hoče tako dokazal, da je zmožna tuda kullttrrco reiprezentjiTati.
KvoJjteitTii program in alkodemskii zbor 9 Fr. Marokom garantžnag'o, da je nocoj^iji koncert za Lj<uibttjano kulturnega pomena.
Z Jesenic
— Opereta na sokofsfcem odru. Sokol, sko društvo pripravi ja Offenbachovo opereto >Orfej v podzernijju«. Mčalcovati je, da bo ta vesela opereta prav tako vžgala kakor lami >Pličar«.
— Korogki pevci pridejo zopet na Jese. n*ee. Bratski koroški pevci prirede v kratkem na Jesenicah nov koncert. Pride okrog 40 pevcev pod vodstvom znanega pevovocije P. Kernjaka, ki je poleg drugih narodnih pesmi predelal tudi znano >Paj-dtmo v Sflcutfče«. Občanatvu priporočamo, da pridno sega po vstopnicah.
— Načrt noveg* gasilnega d°ma je vzibudil med Jeseničani mnogo zanimanja. Stroški za novi dom so preračunani na 600.000 Din, z notranjo opremo vred pa bi utegnili narasti na milijon, kar pa je tako za gasilno društvo kakor za občino preveliko breme Nekateri so mnenja, da dom ne potrebuje dvorane, ki je v načrtu, ker je itak v občini že pet gledali Skrb dvoran, v dom hi se dala eventuelno preurediti bivša Povšenova, sedaj občinska hiša, kar U morda ne presegalo 300 ali 400.000 Din,
m bi imeli poleg tega na najlepšem kraju na Jesenicah namestu sedanje razpadajo, če, lepo prijazno stavbo. Nekateri se na. vdnšujejo todd za preureditev bivšega magistrata v gasilni dom Končna odločitev je seveda v rokah gasilaega društva in pa mestne občine.
— Narodna šola uprizori v nedeljo 7. t_ m, ob pol 20. uri Pibrovčevo pravljico x5rni mož«. Roditelji šoloobveznih otrok, na svidenje v šoli.
iilNO »LJUBLJANSKI DVOR« _Telefon 2730_
Danes zadnjikrat ob 4.,  %8. to 9. uri zvečer
TOM MIX
JUNAK DNEVA
Najnapetejši film junaškega kov-boja
Jutri v nedeljo ob 3., i£5, 6., 1^8 in 9. uri zvečer.
Douelas Fairbanks
GAUCH0
Najnižje, ljudske cene Din 2.-, 4.-in 6.- Din.
Iz Ceija
—C Prosla-vu 50-iotnioe obrtne nadalje, valne s«He v Celju se bo vršila v nedeljo 7. t. m. z naslednjim sporedom: Od 8. do
17. bo v Obrtnem domu raas-rtava šolskih izdelkov, od 16.30 do 17. pa bo v Mestnem gledališču sveCana proslava 50-letnice. Proslavo bo otvoril mestna župan in predsednik šolskega odbora obrtne nadaljevalne šole g. dr. Alojczaj Goriean, vodja šole šol. upr. g. Jožko Bizjak bo pa poročal o zgodovinskem razvoju šole v zadnjih 50 letih. Na sporedu so tudi glasbene točka, ki jih bo izvajal orkester Celjsikega godbe, nega društva, deklamacija, petje mešane, ga zbora obrtnega naraščaja, rajaJtni nastop obrtnih vajenk, telovadna točka vajencev ter živa slika vajencev in vajenk.
—c Nova cerkev »v. Save v Celju bo proslavila letos prvikrat svojo slajvo na dan spaljivanja mošti sv. Save na Vračaru«, t. j. v sredo 10. t. m, V torek 9. t. m. ob
18. bo v cerkvi »bdenije«, v sredo 10. t. m. ob 10. dopoldne pa nturgija s procesijo in rezanjem slavstkega kolača. Pri liturgiji bodo peti člani ruskega zbora iz Zagreba. Propoved bo imel g. prota Dragic iz Zagreba,
—c Uinrl je v petek 5. t. m. v cerjaki bolnici 63_letni posestnik Martin Cede iz Za Jož pri Polzeli.
—c Borba za nogometno prvenstvo. V nedeljo 7. t. m, ob 16.30 se bo pričela na športnem igrišču pri >Skalni kleti c prvenstvena nogometna tekma med SK Jugoslavijo in SK Laškim. SooH bo g. Pevalek iz Ljubljane. Ob 15. se bo pričela istotam predteikma med rezervama SK Celja in SK Olimpa.
—o Teniški turnir med ISSK Mariborom in tenoško sededjo Smučarskega kftuba v Celju, ki bi se moral vršiti v nedeljo 7. t m na teniškem igrišču pri evangeljaki cerkvi v Cel(ju, je preložen in se bo vršu v nedeljo 14. t. m, s pričetkom o*> 8. zjutraj na omenjenem igrišču.
—c Rjava usnjata denarnica z manjšo vsoto denarja je brla izgubtjena 8. t, m, popoldne na Ljubljanski cesti.
—c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 12. L m. leOcama >Pri ormc na Glavnem trgu.
Iz Metlike
— Poroka. Te dni sta »e v Metli po* ročila g. Ju^rj Kop nič, sin tukajšnjega go-stiiLrvlčarja iui predtsedniiika tare&ke organti-zacije JRKD g. Kopinioa, m gdč. Fnojooi-ška i'rus iz u plodne domače rodlbiine. Mie-decna paru, k,: je zmac kot mairJyav tnidi v sokolskem deiu_ naše prisrčne čestiitke!
— Zopet požar. Nedavno se je pojavil rdečri petelin v Adleancih v hiši uglednega vaščana Aautona 'Adiešiča, pa se je že pričel širiti tud: na sosedna poslopja, vendar pa se je vnlrim gasilcem posrečHk) vsaj sosedom obvarovati domove, dočim je Adle-šidu pogorelo vse. Škodo ceni'jo na blizu četrt mniLifjona, zavarovalnina pa je lc malenkostna. Ta slučaj nam zopet jasno dokazuje, kako nujno potrebno m koristno bi bilo obvezno zavarovanje vseh gospo-dairskih in stanovanjskrih poslopij, ker bi potem ubogi pogorelec ne bil navezam na milost in dobroto dirutjin, ki sta v današnjih težrk h časih že zelo redki. Želimo, da bi merodftjnri vprašanju obveznega zavarovanja posvetLM kar naijveč pozornosti, ker pogosti požari v vseh nasiih krajih uničujejo mnoge rodbine in jih pogaja*o na berajske paVce.
— Tudi hvaležnost. Pred tremi leti je pogorela cela hrvatska va6 Zaimka, pa je takrat pogorelcem tudi Ljubljana prisko-čiila velikodušno na pomoč. Vaščani Zaluke in sosednih vasi (Hrvaiti) so sklenili, da pošljejo 7. maijo k sprejemu ljubijansk h fotoamater j ev na metliško postajo svoje zastopnike in zastopnice, da se oddolže ve-Hikodušnosti in dobroti IzubijanČanov.
— Za Ovćjerejo se je jelo javljati le malo večje zammanje v naših krajih.. V svrho povzdrige bi b lo treba ustanov iti ne-katj selekcijskih postaj, ki bi jih uprav-Ijaln strokorvmjaki. Izbira ugodne vrste ovac za naše kraje bi ne bila tako težka, kar bi nas lahko poučila ovčjereie v Lki i,n Krbavi, kjer je v celi državi najbolj raciio-nalno organizirana in razvita. Kakšne velike koristi imamo lahko od smotrene ovoj ere je, nam dokazuje dejstvo, da so v Lki in Krbavi kakor tudi* v Src mu. ki spada po številu ovac na drugo mesto v državi, s selekcijo zbotjsali vrste ovac tako. da dajejo namestu 2 kg do 4 kg voine.
>afte k Vodnikovi dražb!
»SLOVENSKI N A R O De. dre 6. maja 1933
Najnapetejši film v tej sezoni!    Senzacija!    Film, ki bo presegal vsa pričakovanja!
Levinja ugrabi otroka in ga odgoji kot svoje mladice! — Človek tovariš in prijatelj levov in divjih zveri v džungli!
i
Požar v ogromnem cirkusu! Panika! Divje zveri ubeže iz svojih kletk in napadejo bežeče publiko!
I
Levi napadejo človeško naselbino! Razjarjeni tiger napade bežečo žensko! Borba levov z besnim bikom!
Vse te in še mnogo napeteJse prizore boste videli v tem ogromnem filmu, čigar premiere bo predvajal v torek 9. t. m. ELITNI KINO MATICA
Dnevne vesti
— Poletne uradne ure v pisarnah dravske direkcije po»t in telegrafov v Ljublja.
ni. Po odi ... ministrstva za promet — uprava pošt in telegrafov — trajajo uradne ure v pisarnah dravske direkcije pošte ln telegrafa od 1. maja pa do 30. septembra 1933 ob delavnikih in nepriznanih prazzilkih od 7. ure 30. min. do 13.30. V predsedstvu direkcije se vrši dežurna služba, ki traja ob delavnikih in nepriznanih praznikih od 16. do 18. ure, ob nedeljah ki priznanih praznikih pa od 9. do 11. ure. Poste, telegrafi in telefoni ter terenske telegrafsko-telefonske sekcije vrše službo kot doslej.
— Naša pisatelja Branislav NuŠif in Vladlmir Velmar Jankovsta si oglodala v sredo v Pragi razstavo slovain^kuh iiu-sttracij v centraini knJiĆBDJoa ter razstavo jugoslov.i skjh slikarjev Trstenjaka in tvančevida, p*»tem p<; po.-oi !a centralo CJ lige .Zvečer — > p CJ Liiio. Ju;^o-vensko k«o in akadeinsloo druđbvo »Jugoslavija« nvma na čast večer v Meščanski besedi, ki je bil zelo dtdbro obiskan in ki bo se 2« udeAežUn rud: pcdmatioc dr. Ba.va. naš postaiik Gansogosio, poslajnak Bogdan Puu.u, rjredsedtttik Slo\an-ke^a institutu prof. dr. Murko ter nanosi praški Jugosloven/i im nć'i-h^vi prijatelji. Nav*duseoo sprejeta gosta je po.odrav.al v inncmi prirediteljev gcme.ruO.ni koozul R. BraidaoavtaS, potem je pa pisatteaj JautoorafiS predurval o sedanjern rv-lkant-kcm tfoveku in njegovem r a/men ju do zapada. Braitislav NutV.č se je v humio-rtetinivih besedah zamrvaslil veliko pozornost in bil je zek> presenečen, ko 90 o'.-oju ju-goslo-v^i usuce kolonojc v re/>it;.i /■■ Rogo/a nopričak ivmio uprLx>nHi njegovo enoo^janloo »Sjhopen-hauor«. V četrtek poipolduie sta se odpeljala
gosita. v Bmt).
— V pokojen i m častnikom in vojaškim uradnikom sporov:., ove^u udruženja, da sc utatanaivi^ja v Beogradu »<Zajed-aioa« za niedc»eboijiho poujpnrapjjc v p/uneru smrti. Rodbin-i lunrtkigu ci^na bo »Žajcdni-oa« takoj L/piačaia 31KK) Din, če ba dotneni v žavljctuju i 'ipoIn.il vse poboje. Aknšvai ic vpokojom častniki :«n vojađkri umadntiki se pozivaju, da prNropajjo k tec organu: aciji. Podrobne inf<xrm.- ond vsak ioteresenrt, če posije v pismu /iiomko za 75 para na na-sk>v udn:/.»:r;i Beogirad, Koilarceva 1-111. Pokig :c:_r.. op- /u.rja UKi.ru/eaje vpokojeme častnike m vOJaSke UuV.du.ke, ki dobivajo pokoji i DO po zakonu iz leta 1904 ali 1923, da pošljejo poleg n-aslova tcukoj udruženju podjurk*1 u đnovu rojsfcva, številk: odloka o uredštvi pokojnine. koLiko let jim je bilo pribranih za pokojnino, po katerem zakomu jo dob:vajo in v kolikem nonognainem znesku.
— Natečaj za lekarniške referente Pri banskih upravah v Zagrebu, Ljubljani, Nišu. Splitu in Baajja Luk je patireJben pri oddelku za socdaAno poiltuk'. ii r.air<vlno /dražje po en lekarniški referent Prošnijo je treba vložrti pri ministrstvu socialne politike iti narodnega zdraivja do 23. t. in.
— Ameriški izletniki zopet posetijo do. morino, po francoski parobiodni družbi French Line, de. Gle. Transatjantique dospejo letošnje poletje iz Amerike zopet večje skupine ameriških izletnikov. I>o se_ daj so predvidena dva velika izleta z luksuznim brzoparnikom >De de France«, m sicer odpotujejo udeleženci prvega izleta, organ: zi ranega po znanem slovenskem zastopniku v Newyorku, g. Leu ZakrajSku, ki bo najbrž ekskurzijo spremljal sam, Iz Newyorka 27. maja in prispo v Ljubljano 4, junija. Drugi Met organizira in vodi osebno do LjuJbijane priljubljeni slovenski rojak g. A. Kollander. ki ima svoje lastno zastopstvo v Clevelandu. Irfetniki odpotujejo iz Newyorka 17. junija s francoskim brzoparnikom >He de France« in ne po drugi Hntj-, kot je bilo prvotno objavljeno.
— Tarifa za zračni promet Zagreb— Ljubljana. Kakor smo že poročali, bo s 1. junijem otvorjen redni zračni promet na progi Zagreb—Ljubljana in obratno. Letala bodo odhajala iz Ljubijane ob 9. s prihodom v Zagreb 9.50 ter odhajala iz Zagreba ob 16.40 s prihodom v Ljubljano ob 17.30. Tarifa za relacijo Zag-reb—Ljublja. na zna*:?, za potnika 180 Dšn, za kjg robe pa Din 1 80.
— Odvetniške evj»ti. V hnenfk advokat ske komore v Ljirbliani  |f bil vpisan Gustav Golia  b sedeEem v  Krhkem. Odvetn'k v  Kozjem  dr.  Dracotin    Skrinfar preseli svojo pisarno s 50. inniiem v Krško.
— Iz >Slnžbenega lista«. >Službeni Bal kr. ban^k^ uprave dravske banovine« M. 37 z dne 6. t m. objavita zakon o izp^e-membah in dopolnitvah zakona o društvih, shodih in posvetih, razne razpise o carinskih tarifah, pravila bratovske ekladnice za zavarovanje delavcev in nameščencev pri podjetjih, ki spadajo pod rudarske zakori0. izpremembe v pravilih o opravljanju državnega strokovnega izpita v resor j min-jstr->t\~a za trgovino m industrijo, zbiranje podatkov za odmero pridobnine in davka neposredno od železniških edinic. dopomitpv razglasa banske uprave o prevažanju prtljage z avtobusi in objave banske nprave o pobiranju obSoakfll troSarin v letu 19^3.
— Nalepi live bolerai v dravski banovini. Od IS. do 21. aprila je bilo v dravski banovini 24 primerov tifrrznih bolezni. 51 ?fkr-latinke (smrten 1 ) 16 oSpie, 60 daviee. 18 J česa, 161 bripe (aoBftna 2^ 5 rdeflce, 6 ho- '
nc, 6 krvavite odrevenelosti, 6 vnetja pri-u&esufl i-linovke. 4 otročnitne vToČice, ter po eden nalezljivega vnetja možganov, duslji-vega kašlja, otrpnenje tilnika in vraničnega
prisada.
— Službo pravnega referenta raapisuje
ministrstvo javnih del. Referent bo opravljal posle Sefa pravnega odseka. Prošnje je
treba vložiti do konca maja.
— Izkaznice za četrt:nsko   vožnjo za
proslavo NSZ, ki se bo vršila v nedeljo 14. t. m. v Ljuibijairui, se dobe pri vseh podružnicah NSZ in pri tajniištrvu NSZ v LjubVia.nl. palača Delavske zbomdce. Prihodnji teden objav mo seznam krajev, kjer se bodo :7"ka^n<;ce lahko dobile. Izkaznice se lahtvo nairoče tudi pismeno pri tajnnStvu NSZ. Lzkaccndce ve tja jo za cefcntinsko vožn-jo na vseh progah in za vse vtelke, raizen SOE
— Prakt«čni učiteljski izpiti v Ljubljani. V včerajšnjem    poro&'ilu    o uspehu
p:v.kr:\:i.Vi i!*''re\isk;h izpitov v Ljubljani jc nastafa po^Teska, ki jo s tem popravijanio. Z oaTSS. m uspehom je naimreč polobla iz-rftt l'd t PrauŠiSka, uoileljrca v VePki dolini, s prav dobrini uspehom pa vsi oni ue *'v.j'. in učiteljice, ki so včeraj navedenn pod cw.i!,:;;tn''m uspehom
— Š°lska vodstva, pozor! L^tošnijri XIII-ribt    esjed velesejem se vrši od 3. do 12
junsja im pada torej v šolsko leto. Šolska vodUbvA, posebno ona na deželi, naproša uprava l|.fubljfl:n4keja velesejma. da naj svoje majske izlete rako urede, da si bo mladina v aveza z izletom zaraogla ogledala tudi velesejem. Na \-elesejinu bo zbrano vse, kar /-:-inore zanimati tudi mladino, dvigati njon narodni ponos in bistrifti raz-um. Za učence vseh sV>l in zavodov znižana vstopnina po Dn 3. Dan obiska poljuben, vendar se nede.Hski in prazinii*3ki popoldnevi ne pD:;porOL-njo.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM«
v Šiški (za mitnico). Tel. 33-87
Danes ob 18 M: in 20 Vz, jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri, v ponedeljek ob 201/, uri LIL DAGOVER v filmu
„Iz dnevnika lepe žene"
Ljubezen lepe kiparke in njenega, modela.
Pride!
ČAMILA HORN
»MOJA BOŠ«
Pride!
— Vreme. Vremenska napoved nam obeta toplo in lepo vreme Včeraj je po nekaterih knaph n«we države še deževalo, pni ■nars je bilo pa že lepo. Najvišja temperji.tiura je znašala v Sipliitu 27, v Zagrebu 25, v Skopju 23, v Ljubljani 22.2. v Mariboru 20.8, v Beogradu 18, v Sarajevu 17 atoper*) Dav; je ka/^i bflrometer v LjubTjani 763.2. temrpenvtura je znašala 11 st
— Samomor tramvajskega sprevodnika v Zagrebu. V nekem hotelu v Samoboni pri Zagrebu so naSli včeraj obeSeneira 26-1 tnetin tramvai^kega sprevodnika Franja KoMurina. Pu^il je dve pismi, eno naslovljeno na rodbino, drugo pa na nevesto, v katerih nravi, da f?rp v »mrt zaradi preiskave, ki je bila uvedena proti niemu. Baje Lrre za zlobna natolcevanja.
— Senzacionalen proces v Dubrovniku. Pred okrožnim sodiščem v Dubrovniku se ie vefrai pričela mzprava proti uradnikom državnega monopola Marijaniju Višiću ;n Lazarja Matijeviču. ki »o obloženi poneverbe v znesku poldruc^-ga milijona Drn. Obtoženci sicer nr'znavaTo e\"ojo krivdo, trde pa, da povzročena škoda ni tako velika, kakor navaja obtožnica.
— Nepravega je ustrelil. Posestnik Ta-nasija Lačanin iz Som bora se je v crostilni spri s Francem KosciŠem in era po prepiru s puško v rok; čakal pred gostilno. Ko »o se vrata odprla, je Lačanin sprožiL namestu Kosciša je pa zadel eieana Jovana Gubico, ki ee je zgrudil mrtev. Pri razpravi pred sodiščem v Som boru se |e Lačanin zagovarjal, da cigana ni hotel usmrtiti. Obso-\p*i je bil na 7 let težke ječe.
— Tisočaki v šitn. Kmet Pavol Pova-žan iz vasi Teorerina blizu Starec« Bečeia je pro<lal žito in najel delavce, da bi napolnili vreče. Ko so delavci pobaili vreče, so našli v žitu 51 tisočakov. Gospodar se je začudil, kako so prišli tisočaki v žito, ker iih je bil spravil dragam.
— Žena rodila — tobak. V Slatini pri Ključu so imeli te dni zanimiv dogodek s tihotapstvom tobaka, ki priča, kako iznajdljivi so tihotapci. Ko je prišla patrulja pred neko hišo. je tihotapec naročil ženi. naj skrije tobak pod krilo in leže v posteljo ter se dela, kakor da je tik pred porodom. 2**-na je moža ubogala. Orožniki \i pa niso verjeli. Poklicali so sosedo, ki je ženo tihotapca Franjiča preiskala. Ko »e žena vstala, so padli od nje veliki svežnji tobaka m s tem je bil >pomd< pri kraju.
— Senz^knjonafen w?n<>mOr v Osijeku, V Osijeku se je v četrtek ponoči ustrelil glavni ravnatelj Union paromlina Sieg-fried Poor Zapustil ni nobenega poslovilnega pisma in zato vzrok samomora ni znan.
— Prijeta napadMc«. V ponedeljek zvečer sta se vračala brata Adon* in Ivan Kampelj v družb1 delavca Viktorja Hajne_ ta domov proti Novim Jaršam. Kakor smo poročali. j!h je brlzu Jezice napadla družba pretepačev, pri čemer je dobil Ivan Kampelj nevaren sunek z nožem v prsa. dočim je bil Adolf zaboden v hrbet Napad je bil prijavljen pofiarji, ki je sedaj ugoto-
vila, da sta bila Kampija skupaj s Hajne-tom v družbi tesarjev BdVv&rda Belaka in Franca Horvata. Vsi skupaj so popivali, da so bin totalno pijana. V pijanosti je nastal med njimi prepir, ki se je končal s pretepom. Belak in Horvat sta bila rzro. cena sodišču.
— Borza deJa v Ljubljani išče specijalista za žganje pdose za peči (Ehnailbren-ner) za takojšnji nastop v Sunotiot. — V včerajšnji notici nam je tiskarski škrat iz čevljarja za gojzerice napravil čevljarja za gojence, kar naj bo v vednost onim, ki se zanimajo za to mesto.
— Obiščite »župana Permeta. jarnO« na Taboru pri Grosupljem, katera je odprta vsako nedeljo hn praznik. Vstopnina znižana. 286 n
— Dunajsko pranje, svetiolikanie — Šimenc. KoJodvorsKa 8. 29-n
— DAME. ali že poznate produkt«* »LA TOJA«?
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne > F ran z J očetove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe. TJ stvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanji. »Franz Josefova« voda se dobd v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Lfit&Ilaiie
—JfJ Fotoamater^q vlak v BeK> Krajino odpelje fct Ljubljane, glavni kolodvor, Ob 5. (petih) zjutraj, a ne oi> oemih, kak.: ^ v današnji steviiki Domotxmia oojaviio ^ju-tro<.
—i j ]\la^ieitra-tn0 uradništvo in g. dr. PipeobiVcher. Ker je c^oinski svetnik g. dr. Pipentbaoher načel viprasanje mag:stiatne_ ga uradnlštva, je logičifco, da mora slednje napram njegovemu nastopu zavzeti svoje stališče, kar bo tudi storilo, ko se pokaže, kaj bo g. dr. Pipenbacher še povedal in napisal, razen tega, kar je že povedal in napisal o mag'jstratnem uradništvu,
—ij Aškreeva cesta, ki so jo Lani po-daltfšasiii do Tržaške ceste s tem, da so podrti zid o»b Ulici rnrske legije, še ni urejena v svojem novem delu. Te dnd so pa zaoeki piankaitji cestišče, ki g-a bodo tudi primemo na^uiH. Ob podaljfedai ceste so lani sprav Ai pod streho lepo vilo, ki jo bodo letos dogradčki. Upamo, da bodo zdaj uredili tudi prostor, kii ga obkroia Aškerčeva, Groharjeva m Tržaška cesta. Aštkerčeva. cesta bo važna prometna žala, ko bo razširjena med Gonupovo in Emocusko cesoo, kar bo vezala v ravni smeri Tržaško cesto s Kar lovsko, zato bo tudd nekoč položena na nji tramvajska proga.
—ij Na sokolskem zletišeu tnarl^irvo delajo. Dočr'tn so prejšnje tedne tesarska podjetja pripravljala doma ogrodje za tribune, jrh zdaj že sestavljajo na zletišcu. Ogrodije je v glavnem že vse postavljeno m sestavljeno ter se že nudu slika v grobih obrisih, kakšno bo zletašče, ko bodo končana vsa dela. Seveda je še mnogo dela n bodo morali precej hiteti, da bo vse dovršeno ob pravem Ča^u. zlasti §e, če ji*h bo zadrževalo slaibo vreme.
—-Ij Odberite še danes zimske plašče, vrhnje suknje, sukmflnče, jopče, jope, jopice, bhize. hlače. kriJ.a, srajce, razno penlo. čevlje, gailoše copate, nogavice, zaipestniike, rokaivice, k obuke, ru'te. ovratnike. šale čepioe. odeje, koce. rjuhe: sploh vse, karkoli Vam aLi Vašim otrok<*n prihodnjo zimo ne bo več treba 1 Ne zavrzrte fiobenecja kosu, pa natj bo še tal^o močno obrabljen! Ldoćene zimske potrebščine spravite teff jih poA-ezane sliranjujte do ponedeljka 15. t. m., ko pride ponje k \*am na dom pobiralec Rdečega križa. Rdeči križ bo vse, kar bo nabral, popravljeno in prenovljevio v jesni razdelčl med la'iib^'anske siromake >n bro^px>sel3je, da se bodo mogli obvarovati vsaj zimskega mraza.
—Ij Rdeei kr»ž za prihodnjo zimo. 2Ca-rada nepričakovanega mraza, ki smo ga imeli še pred krafkim, preloženo nabiranje zimske ooleke, obutve in posteljnine za ljubljanske siretnake in breaposelne bo Upbijaaofai Rdeč.: krntž izvedel v ponedeljek dne 15. t. m. P^drobnojsa obvestila slede.
—-ij Cepljenje zOper ko^e je po § 3. pravilnika z dae 12. julija 19*30, Službeni list štev. 54/13, obvezno za vsakega otroka, ki je bil rojeei v prejšnjem letu in za one otroke, rojene v tekočem letu, ki so stari najmanj tri mesece. E>a bodo vsi starši mogli tej zakoniti dolžnosti glede svojih otrok brez vsakih stroškov zadostiti, se bo vršd->o javno brezplačno cepljenje zoper koze, in sicer: 1. za Vockmat v torek, dne 9. maja 1933 v mestnem zavetišču za onemogle v JapJjevi ulici št. 2, 2. za Spodnjo Šiško v sredo, dne 10 maja 19S3 in v petek, dne 12. maja 1933 v ondotni šoli, 3. za Krako. vo m Trnovo v četrtek, dne 11. maja 1933 v otroškem vrtcu v Cerkveni ulici št. 21. 4. za vse ostalo mesto v ponedeljek, dne 8. maja in v soboto, dne 13. maja 1933 v Mestnem domu, 5. za Barje v torek, dne 16. maja 1933 v ondotni šoti, vsakokrat ob 4. uri popoldne. — K cepljenju naj se pri. nesejo vsi otroci, ki sploh še niso bili cepljeni in pa oni. pri katerih cepljenje doslej ai Imelo uspeha.   K cepljenju   je prinesti
otzoka čistega im v čisti obleki. Vsak otrok, rojen v prejšnjem letu, mora biti cepijen v tekočem letu. Vsak otrok, star na ji nanj tri mesece, se lahko cep: v tekočem letu. Opozarja se, da je k cepljenju prinesti iz mesta tudi vse necepljene otroke, čeprav niso izrecno s posebnim vabilom k cepljenju povabljeni (n, pr. doseije. ni, neprijavljeni itd.). Starši, ki so prejeli poziv za otrokovo cepljenje, ga morajo k cepijenju prinesti s seboj in se morajo točno držati v pozivu določenega kraja in dneva. V primer preselitve iz kraja otrokovega rojstva v drug kraj mesta, naj se otroka prinese na najbliža jo c ep kino postajo. Teden dni po cepitvi se bo vršil pregled cepljeneev na istem kraju in ob istem času. Pri pregledu, katerega se morajo udeležiti vsi cepljenci, se bodo izročila tudi izpričevala o cepljenju. Cepljenje izven omenjenih dni in ur je vsak dan med urad. aimi urami na mestnem fizikatu mogoče, ni pa brezplačno. Starši, ki bodo dali svoje i otroke cepiti po zasebnem z<h-avniku, mo. ; rajo predfložiti pri mestnem fizikatu dokazilo o cepitvi tekom prvega leta otrokove starosti. Otroci, ki bi se iz kakega tehtnega razloga (n. pr. zaradi: bolezni) ne mogli cepiti, se morajo opravičiti ob priliki javnega cepljenja v gori navedenem času in kraju ali pa med uradnimi urami na mestnem fizikatu v Mestnem domu, in si_ cer najkasneje do dneva, ko izpolnijo prvo leto starosti. Kdor se bo pregrešil zoper določila navedenega pravilnika, bo kaznovan po zakonu c zatiranju nalezljivih bolezni, kolikor ni odgovoren po kazenskem zakoniku.
DRAŽBA POHIŠTVA
najizbranejšesra sloga (spalnica, jedilnica, gosposka soba, salon, kuhinjska oprava), jedilnih servisov najrazličnejših vrst in različnega drugega blaga v skladišču Ranzinger na Masarvkovi cesti — se vrši 8. nraja (v ponedeljek) ob 9. uri dopoldne. — Cene najugodnejše
lj— »Krvav de«c tudi v Ljubljani. Včeraj so razni listi poročali, da je v nekaterih krajih Jugoslavije padal »krvav dež<. Ta pojav so opazovali v Zagrebu, »krvavoc je pa deževalo tudi v Ljubljani. Danea nam rjorooa ga. S. iz Kor>'tkove ulice, da je šla v četrtek popoldne na sprehod, a jo je presenetil hud naliv. K sreči je imela e seboj dežnik. Ko je pa doma dežnik razpela, je presenečena opazila, da je ves rjavo liaast. To ae ji je čudno zdelo, še bolj pa, ko je opazila, da so tudi vse cvetlice na vrtu lisaste, kakor bi jih kdo poškropil s krvjo. Njena soseda je popreje razobesila perilo, ki pa je imelo po dežju polno rja-stih madežev. Bila je prisiljena ponovno oprati ga. — >Krvav dež< je naraven pojav. Učenjaki pravijo, da dvigne veter v Sahari ogromne množine praha in ga žene v višino ter zanaša milje in milje daleč. Prah s<-spoji z dežjem, ki porjavi. Morda pa izvira >krvav dež-t iz vulkana.
—1} Promenadni koncert. Jutri ob 11 uri priredi Nar. žel. glas. društvo »Sloga« v Zvezdi promenadni konoert s sledočdm sporedom: 1) 99 Regimeint^nairsoh. 2.) Ft. Suppe: Ledja Ga lateja. Uvortiura. 3.) Dca-go Perrič: Kukovert.. 4.) Glinde: Severna zvezda. 5.) Offenbach: Hoffrnanove pripovedke. 6.) Ziehrer: Dunajska dekleta. Valček. 7.) Salej alejkum. 8.) Leopold: Hrvatski dom. 9.) Koračnica.
— Možuhin v krasnem filmu »Seriant Xc Danes ob 14.15 in jutri ob 11. bomo občudovali v kinu Matici slavnega ruskega igralca Ivana Možu h i na v prvem govorečem filmu >Seržant X« ali Legionarjeva skrivnost, ki jo ima na sporedu ZKD. Film je tako lep, da ne bo nikomur žal, ki ga pojde gledat. Že oamo ime Možubkna jamči za prvovrsten uži te k.
—iQ Koračnica »Daj-dani«. Nedavno smo poročali, da je češki glasbenik Josip Skorpik zložil novo koračnico, ki jo je vo_ jaška godJba dravske divizije igrala v studiju ljuMjanskega radia 25. aprila. Koračnica je zelo rneiodijozna in ritmična ter je t zaradi tega zelo vžgala. Komponist je vanjo spretno vpletel priljubijeno pesem: Stoji, stoji Lrjubljanea . . . Občinstvo, ki je v Daj-darmi< poslušalo koračnico, je bilo zelo navdušeno, dvignilo je navzočega skladatelja na ramena ter mu iskreno če_ stitaio. Čestitkam se pridružujemo tudi mi z željo, da bi nam skladatelj zložil še več takih uspelih koračnic. 680/n
—Lj Čelo-kocert. V ponedeljek, 8. t. m., bomo ouli po daljšem ča^u zorpet čH o-koncert. Na sporedu so zjiemeiitc dela svetovne literature. Koncert v/.vai]a solo-čelist opere £. Gustav MiiMer, d'plom-ira•-.<•, aibsol-ven* zagrebške glasbene akademije: koncertnemu občH.nstvu je znan že iz ra/ivih komornih koncertov. Za ta večer si je izbra] sUodbe sk/adatKiev: Beethoven-sona ta-P^pper-koncert. Ca«sado-serenada. Bach-air. Bra/vn čar-tango, Dunkler-La FtIousc in Poo-per-tarantela. Izvaijance tega sporeda zahteva visoko tehnike m odličen gla^berni okus. kar ima g. sofist v polni meri Pri klavirju ga spremlja g. H eri Svetel. Koncert <»e *rir v vrsti Sogsnft komornih večerov v dvorani kina Dvor Vstopnice prodna Matična
knjigam« ki trafika Pugejj na MiUoMtvi cesti.
—Ij fei&egi^a N**ro«djiu čitalnica pnred: jutri v nedeljo v slučaju lepega vremena popoldanski pešizlet v Doln.ce. Vabimo VM člane in njih prijatelje, da se izleta v Atxo večjem steviKi udeleže. Zbirališče pred ob. čino v sislc, odhod ob 14. uri. — Na svi-denje!
—lj Kamnoseatvo Alojzij Vodnik, Ljubljana, Kolodvorska, odiproda-ia  /:i-id   \ e I ke zaloge nagrofne spomenike r».>d /r. ugodnim- plač>!'>n:mi pogoji. rudH n« hraari-ne knjdžace, 21-1.
—I Učiteljski abiturijenti. pozor! v i caija JUU sklicuje sestanuiv bre/" -učiteljskih abiturjentov na dan 10 nt a ob 15. uri v čcttalnici Franeršikantdca ul^ca 6 v Lflmbljam. Namen sestanka ie razgovor o ustanovitvi rjosebnega otiseka brezp'^l-n»lh ueštel.isk h abitur in enttoA* pod okriSjem JUU. Zarr'.di vvižnf^st« ud (-lož'te se sestanki poinošteA'ilno!
Za fotoamaterski izlet v Belo Krafino
je zadnji čas za prijavo dane« do &e*tth zvečer v drogeriji GRROORIč1, Ljubljana, Prefternm-a ulica At. ."S.
VSI V METLIKO
starodavno prestolnico lepe Bele Krajine. Vlak odhaja Iz Ljubljane točno ob 5. uri zjutraj in se vrača ob četrt na 12. zvečer.
—|j Pogodbeni poštarii se marl>vo pri-praA-lijaijo na svoj 11. pokrajinski v-. k1, se bo lotos vrati na Vidovo dne 28. junija. V ta namen vabi sklica t o.j sestanka g. Emjebnan vse blržnje tovar še in tov ari-sice na posvetovanje vn razigovor /a ne* 14. t. m med 14. in 18. uro v kavam*. >Metropol« nasprota ljubljanskega glaivnega kolodvora.
—lj Umrij so v Ljubljani od 28 agvaia do 4. maja. Iglic Rado, 6 tednov, sin po***«*-n-tka, Surobojska utJšca lo. Velušček Rode rek, 51 lert, železu, uradmik v p., \ ;dov. ska cesta 9. Klanoar Jožefa «H«tra A fra 43 let, usmtilijenkA, Skxn4b(MH ud. 20 M ( osek Lovrenc, 76 let, mUnar, Tacen pod binarno goro. Zaoar Marjana roj. Ik^iedJuić, 83 let. delavka tobačne tov. v p.. Jarpljevs ul. 2 h\<eiJxrn6 Uiršula roj. Grioar. 71 let. dofcinilri tooačne tov. v p., Cesia dveh cesarjev 281. Tnpin Jakob, 77 let, užitkac-, Ziibeaše St. 15, obe, Rovte, sroz Logatec. Prah Stankova, 24 leit, uradnica »Jotra«, S»v. Petra 53-1 l^av-ric Franc star., 89 let. b*vši trgotee in po-sesinik. Len^tifioova ui. 25-1. Cemič Anica, 1 leto, hČH banov, siuge, Gosposvotska c 9 Lohak Marija, 80 Vet, delavka, Vido^daodca cesta 9. Kosec Ma«r*ja. 64 krt, tobačna d**-kuvka v p.. Zakuska cesta 15-1. — V Ijub-ljaiBiki boliiiCB ao urorlJ;: Sitar Ivan, 47 let, zobotehodk, Kark>vHkd ceste 6. Kaber 1 vu*i, 34 k^t, bocair, Strnuoa 29. obč. Sv. ITlUtof, srcu Laško. Istemc Antonija roj. Tranipui, 34 iet. žena hijsarjid, Sranežrče 84 pri Efc, Vida m«! L^ubtLjatno Bnu« Marijo, roj. Oblak. txl let, iena vp. poduradtiika. Sv. Jakoba trg 11. Valentič Marija roj. Pavlm, 34 let, žena zaa. umdn-ika. Gosposka uvuca 3-111. fCoa-mač Mihael, 71 let, vp, zvamičnJk, J *^gtiOov« cesta 10. Megbč Silva. 5 mesecev, hčii delo v-ca, Moste, Ciglar jeva trbca 26. Cesnik Fraav nrja, 55 let, žena prostor, inojsnra, Vič, Cewu«i VII-25. Male Viljem, 9 dna, sin kroj. pom« nika. Planina 30. Hrovw»i Ana, 33 let, žena zavetrja. Malo Gkiboko 8. Strle Jože. 2 meseca, sin posestnika. Orna vas 147.
Kavarna in restavracija ZVEZDA«
Jutri v nedeljo
OTVORITEV VRTA
v KAVARNI tal RESTAVRACIJI. — Toplo
se priporoča
FRAN m KOZI KJRAPJE2.
§i>ort
Mednarodna krožna vožnja po Italiji
(»Ono d' Jtalia; Danod 6. L m. ge pričenja tradicionalna mednarodna krožna vožnja po Italiji, ki bo trajala do 28. t m. Duljina proge znaša 30U0 km, razdeljenih v 17 etap, katerih najdaljša meri 281 (zadnja), najkrajša pa 67 (trinajsta). Po tozadevnem pravilniku, ki je zelo obširen m strog, bodo dirkači vozili teh 67 km po krono metru, t. j. v posameznem startu vsak zase, kar je v tovrstnih dirkah novost. Tudi pet gorskih vzponov bo v splošni klasifikaciji odločilnih, za kojih zmagovalce ao določene posebne nagrade
Kakor znano, je to 21 kolesarska krožna vožnja po Italija, ki e po svoji boje-vitosti in veliki inozemski konkurenci bi.a lanska najpomembnejša, posebno še ko je Nemec Buse triumfiral od 2. do 7. etape. Letošnja pa, kakor je po prijavljenih razvidno, obeta biri še ljutejSa in borbenejša, saj so v njej zastopani najrazličnejši mednarodni dirkači, kot so: Belgijci: Demu-vsere, Rebrv i. dr., Nemci: Gcver, Stopel, Buse, Altenburger, Francozi: Bidol, Faure, Cornez, Spanci: Trneba, Canardo. !;-gueras in pa svetovni prvak Binda, mojster Guerra, Pesenti, Mora in mnouo drugih. So to ljudje, ki ne vozijo več po 30. ampak od 35 do 40 km povprečne brzine, kar se je izkazalo posebno v zadnjih ča>ih v Franciji, Belgiji, Italiji in drugod Kako je brzina sedanjih modernih kolesarjev narasla, naj nam priča dejstvo, da je znani Guerra minulo nedeljo na enem izmed prvenstev Italije, ki se je vršilo na 126 km progi s posameznim startom, t. j. vsaki dve minuti po en dirkač, ter osvojil progo po 39.716 km povprečne brzine. Kaj to pomeni, bodo znali potovo rudi naši najboljši dirkači!
Vseh udeležencev v današnji krožni vožnji je 107, ki so razdeljeni v grupirane profesionale (vozeči za razne tovarne), nc-odvism in pa amater jc.
SLOVENSKI NAROD«, dne 6. maja 1933
Strmti *
Valovanje
naše zaposlenosti
Harmonična analiza nesporno dokazuje sedemletno konjunkturno valovanje našega delovnega trga
Ljubljana..  6. maja.
Lepota in harmonija prirode s.- vsepov-•od javljata v valovanju in ritmu. Kaže, dm Je ritem valov podlaga vsak« mu življenju, vsiuki umetnosti in vsakemu napredku. Valovanje morja, žitnih poljan itd. vzbuja v človeku prav tako vzvišene estet-ake občutke kot va'ovanje zraka, katero občutimo kot akorde. Kot valovanje elektromagnetskih sil, katero občutimo kot magične barve *td-
				—A.					
am									
					Ji				
									
					I i				
									
t4oCI					f j				
					I j				
									
									
								I m	1
						\		\ h	■ w \ 1
		/ f				\	/	v	\
						\	J		
									
času dvigne, ob neugodnem času pa zniža od povprečnlne.
Valovi z majhno amplitudo ao več aii mauj sluoajne vrate. To pomeni, da bi tak; valovi pri večjem številu statističnih opazovanj izginili ali se pa bistveno spremenili. Upoštevati moramo le valove z največ-j.mi amplitudami.
Najbolj izrazit sezij&ki vaj traja 12 mesecev pri moških kot pri ženskah. Ta vaj dvigne poleti število moških delavcev za 3161 iznad povprečnine in pozimi pa zniža število m ošk i h zopet za 3161 izpod povprečnine Pri že nakan znaša amplituda tega vala samo 607 oseb. Pri OUZD zavarovane   ženske   sploh   nimajo   tako izraiiteg«
sezijskega valovanja kot moški. To dejstvo nam je popolnoma umevno, ako pomislimo, da so pri industrijah^ ki imajo najbolj razvito sezijo n. pr. stavbarstvo itd., zaposleni večinoma moški. Od ostalih valov so posebno izraziti še sledeči: val 6 6 mesečno in val Z 18 mesečno periodo in sicer pri obeh  spojih.  Poleg  12  mesečnega valovanja
zaposlenosti eksistrra tudi izrazito 6 mesečno in 18 mes^-čno valovanje. Manj intenzivno vaJovanje traja pri moških 3 mesece, pri obeh spolih pa 16 mesecev. Končno moramo naglasiti, da je posebno izrazit pri ženski zaposlitvi val z 9 mesečno periodo.
Gledališka kritika in uprava
Potrebno |e sodelovanje. — Kritika m reklama.
^OLZJHCk PERIODE V MCSEOn
Tudi v gospodarskem in socialnem življenju vidimo valovanje. Nauk, ki proučuje take pojave, ima lepo ime >harmoniČna analiza«. Matematične formule, potrebne v ta namen je sestavil sloviti matematik Fou rier. V slovenski literaturi najdemo v prvič objavljene osnovne principe harmonične analize v knjigi vNauk o konjunkturah« od trni v. prof dr. A. BTimoviča. Slušatelji njegovega seminarja so leta 1&31 sestavili prvi periodogram — to je grafično sliko period in amplitud vseh mogočih valov — i* naših lastnih statističnih podatkov, namreč rr, podatkov v veličini padavin v Ljubljani v času od 1861 do 1930.
Na popolnoma enak način, kot je sestavljen naš periodogram, sem skušal sestaviti dva perioGograma naše zaposlenosti. Za podatke sem vzel število pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani zavarovanih deuavcev od januarja 19-20 do decembra 1931. Prvi periodogram «e nanaša na sezijsko valovanje in drugi pa na konjunkturno valovanje naše zaposlenosti .
Ne dn bi se spuščal v podrobnejši' totna čenje. rtaglašam v pojasnilo periodogram a, da je njegov namen odkriti vse mogoče valove v danem statističnem pojavu. Vsak val je karakteriziran z dvema elementoma: periodo in amplitudo. Perioda pomeni trajanje vala, to je čas, da se ena in ista faza v prvič ponovi. Merilo periode v prvi aliki so meseci, v drugi sliki pa leta. Amplituda pomeni maksimalni odklon v valu od pov prečni ne, katero bi dobili, ako bi valovanje izravnali. Merilo amplitud je v obeh slikah absolutno število delavcev, fci v  vsakem  posameznem   valu  ob ugodnem
DOLŽirta PERIODE V LETU"!
Pri konjunkturnem valovanju dominira tako pri moških kot pri ženskah sedemletni val. Njegova amplituda znaša pri moških 5977 in pri ženskah 3494 oseb. Tuka; ni tako velika razlika med obema spoloma kot je pri sezijskem valovanju, zlasti onem, ki traja 12 mesecev. Od ostalih konjunkturnih valov bi prišel nekoliko v poštev samo še petletni val, kateri pa le slabo nadvlada svojo okolico pri moških kot pri ženskah.
Harmonična analiza nesporno dokazuje sedemletno konjunkturno valovanje našega delovnega trga. Drugih konjunkturnih va k>v v kratkem povojnem času ne moremo še zanesljivo ugotavljati. Pozneje, ko bomo imeli več statističnih izkušenj, bomo lahko še mnogo več in mnogo bolj zanesljivo ugotavljali.
Tršina &lavkO| cand. ioe.
Sokolski tabor v Tacnu 1. 1869«
»Novice« so poročale, da je bilo zbranih na enem prostoru 30.000
Budi ki na stotine voz
LJubljana, 6. maja.
V okviru I. poKrajinskega »leta v Ljub-Cani bo prirejena na vnebohod 25. t m tndi proslava znamenitega narodnega tabora v Tacnu leta 1969. I>a opozorimo mlajšo grnerarijo na to pomembno manifestacijo za zedinjeno Slovenijo, prinašamo doslovno poročilo o taboru, kakor so poročaJe >Novice< z dne 19. maja 186*9.
>Tabor na Vižmarjih. Dokler v.jaibljana atoji, ni doživela še toliko živahnega gibanja, kakor binkoštnl ponedeljek dopoldne in popoldne, ko je iz vseh cest, ki peljejo iz dežele v Ljubljano, in iz Ljubljane same, vrelo ljudstvo na Vižnaarje. Na desni in levi Ftrani po Dunajski cesti ven proti Šiški so v dolgih vrstah stali gledalci in gjedalj vozove (kočije in lojternice z dvema aLi štirimi konji, ovenčane z vejami in narodnimi zastavami in zastavicami), ki so voz za vozom počasi (hitro voziti ni bilo mogoča zavoljo sile vozov) pomikali se iz Ljubljane do St Vida, poleg voz pa je na tisoče ljudi romalo peš na taborišče, in vmes viieli smo tudi "kmečke korenjake jezditi na konjih. Kakor je skozi Ljubljano iz okolice njene in iz dolenjske in notranjske strani in pa iz Ljubljane same vrelo ljudstvo na Vižmarje, tako je vrelo od go-renske strani na vozovih in peš na tisoče na taborišče. Nekdo je skrbel za to, da so se šteli vozovi, ki so iz vseh strani takra; in unkraj Save vozili ljudi skupaj, in našteli so vozov sem ter tje okoli 1500. Naroda mnogovrstnih stanov, moškega in ženskega snola. štelo se je s prav dobro vestjo <*ez 30 000 na taborišču in bližnji okolici njegovi, ki so veirili pod streho. Vreme, ki je ponoči in zjutraj dohodnikom iz dežele sila neugodno bilo (kajti deževalo je proti jutru kakor bi s škafa lilo), zvedrilo se je vendar okoli ene do treh, tako da je solnce popotnikom na tabor prijazno sijalo Lepo je bilo videti slavoloke v več vaseh, katerim glavar je bil krasni slavolok v Vižmarjih z napisom: >Vižmarci z veseljem pozdravljajo taborite !< A tndi posamezne kmečke hiše in hišice so z zelenimi vejami in trakovi narodnimi prijazno pozdravljale memosrredoče.
Al ne samo kranjska dežela je poslala svojega naroda na tabor o gro m no velieko. tndi bratov naših iz vseh slovenskih deže! in tudi iz hrvaške zemlje prišlo je, ne po 5 ali 10, nego prišlo jih Je na srčno veselje naše na stotine in največ iz štajerskega in Primorskega Kraj. kjer je bilo taborišče, nam je Janez Sever iz Vižmar dal tak. da si lepšega nismo mogli želeti: velik travnik, obdan od dreves krog ln krog. na desni od odra Šmarna ?ora, pred njim pa velikani naši gorenjski. Pridno se je imelo ta-borovanje pričeti, vlila se je zopet ploha — ali pa mislite, da je to begalo narod naš? ali mislite, da je bežal s taborišča? Ne, ne, stalo je vse.  mož pri  možu. kakor s žeb-
LJem pribito, saj niso prišli, da bi pri g/od»
cih plesali, ampak prišlo so kakor v procesijah poslušat besede svetih naših pravic! In četudi je dež močil obleko in so stali v luži. dobro so jim dele resnice, ki so jih slišali iz visoke pcižnice, zraven pa so mislili, kakor nam je nek star kmečki mož rekel: >sam Bog nam je poslal že davno potrebni dež, da nam žegna polje naše, in morebiti smo si ga ravno s taborom spro-sili, naj bomo mokri do kože. Res! veselja je igralo rouo ljubu srce, videti ljudstvo, ki je dobri dve uri verno poslušalo govornike in vmes izreklo tako tehtne besede politične zrelosti: >to hočemo to terjamo, to je naše« da bi bili želeli nasprotnike narodovih pravic v pričo, da bi bili videli in sh"-šali na svoja ušesa, da voditelji naroda ne stoje samci, ampak da imajo res narod za seboj. In za preizkus druzega naj nasprotniki skličejo tabor, da bodemo šteli njihove glasove! In tako lepo mimo, kako v najlepšem redu samo po sebi se je motalo vse od konca do kraja — ne enega policaja, ne enega žandarja n! bilo treba, če tudi se je sukalo na 30.000 ljudi in na stotine vozov na enem prostoru! Odbor >SloVenije< je vodil sam vse in vsak izmed teh 30.000 ljudi, če tudi so bili veseli bil je skrbnik za mir in red. Tisti strah, ki smo ga čuli: >wir sb-hen an einem Vulkane, skazal se je kot jalova pošast, in videlo se je danes preočito, zakaj se je pripetila ona žalostna dogodba na Jezici. — Vse taborovanje od konca do kraja, noter do tega. ko so rodoljubne Slovenke ovenčale zastave, popišemo drugo pot, danes omenimo le še to, da, razen pričujočih v Vižmarjih. obhajalo je v duhu ta dan z nami brezštevilno Slovencev in južnih in severnih bratov Slovanov, kajti došlo je na tabor cieputacij, dopisov 9, telegramov IG, na čelu jim srčni pozdrav Palackega in Riegera iz Prage. In tako ta danes sklenemo v naglici spisano poročilo o Vižmarskem taboru, o katerem bode po svetu veliko govorice in kb<regn tudi Du naj ne bode prezrl. Vižmarska zemlja pa je na letošnji bi n kostni ponedeljek postala zgodovinska zemlja. Ravnokar nam je do-šel >Tagb!attov«. popis tabora. Skor vsaka beseda je laž, vidi se, da je nesramnega pisača prav božjast lomila, ko je videl s'avui dan naroda slovenskega Kaj tace^ra ški-lave oči niso še nikoli videle in dolge ušesa njegove še nikoli čula!«
Vs^mu Sokolstvu in naši javnosti pa bomo priobčili prihodnjič zanimivo Poročilo o sprejemu Ljubljanskega Sokola v Vižmarjih in nagovor Pranice Koširjeve vrlim Sok o lovce m   _ J. H.
Pred sodiščem.
— Iz česa ste sklepali, da je bil obtoženec pijan?
Stražnik: Vrgel je dinar v poštni nabiralnik, rekoč: 2e spet sem se za 10 kg zredil«
Ljubljana, 6. mata. Za gledališki list je podpisana uprava Narodnega gledališča v Ljubljani kot lastnik in izdajatelj. Zato smatramo izjave in na-ziranja v tem lietu za oficiaVne ali vsaj pol-of.iciame.
V članku »Kriza v gledali5Ču«, ki ga v nadaljevanjih piše g, prof. O. Sest, glavni režiser drame in član uprave, Čitam v 18. Stev. >GL L.«:
>Ni tj mesto, da bi govorili o dotsnostih kritike. Eno pa je gotovo: večia kolaboracija, družno?* in zavest da se da vse negativno preračunati v denar — da rodi izgubo, in ta izguba spet izgubo — V) bi kritika marala uvaževati, saj imamo samo er»o gledališče in to je naše.«
To se pravi jasno povedano: Naša kritika mora militi vedno predvsem na gledali-§ko blagajno. Eventualno svo|o negativno eoribo mora zmerom obrniti obenem v reklamo za čim veeii obisk in Čim večje dohodke gledališke blagajne.
Da utemejp to svojo zahtevo, je navedb g. prof. O. Sest tudi konkreten vzuled. Piše namreč:
-Hudo je seve. ako trpi (zaradi kritike!) gledališče škodo na denarju, času m investirani1'   energijah,   ako   morajo propasti
uspeli  komadi   «samo  radi   kritične 'jamerie-
nosti. In ravno leto/s, v tej ostri borbi (namreč s krizo!), je izgubilo ljubljansko gledališče cotovo vsoto 120 do 130 tiso? dinarjev, ker je odstavilo (moralo odstaviti!) z repertoirja dvoie komadov, in sicer enega, ker je bil >nemoralen^ in drugega, ker ie   bil   >komun i stično   navdahnjen« ...
Opombe v oklepajih tega citata »o mote Zahteva Sestova je zanimiva in zares originalna. Doslej smo mislili, da nai bodo kritiku edino merilo objektivnost, estetska kultura, strokovno znanje in vest. ki misli tudi na iavno moralo in na obče človeške ter državne interese Sest postavlja proti temu načelu zahtevo: Kritikova dolžnost je. da misli na sledališko kaso! Kritik misli z zatajevanjem vseh svojih načel in duhov-no-moralne jsmerienosti le na to. da gledališče ne trpi Škode na času in energijah, da komadi ne propadejo, neco donašaio čim več tisočakov.
Sest izrecno kaže na >Veseli vinograd« in '»•Milijon težave in trdi. da bi jima morala kritika delati reklamo, dasi ju je smatrala za docela neprimerna Narodnemu grledali-Šeu v Ljubljani. Tudi jaz sem jasno in odkrito odklonil »Veseli vinograd« zaradi sirove,   nedostome   crovoriee   in   brutalno se-
Ruska akademija
Ljubljana, 6. maja. Ruska akademija se te vršila včeraj popoldne ob 17. na licejeki mest. žen. realni gimnaziji. Priredile so jo gojenke, ki so letos obiskovale toča i ruskega jezika pod vodstvom dr. Iv. Laha. Ti tečaji se vrše na tem zavodu že več let. Prireditev so pose-tili povabljeni gostje: £ef prosvete Ivo Mazi, senator Ivan Hribar z gospo soprogo, gospa Ter. dr. Jenkova, dr. Eleonora Jen ko-Grojerjeva. preds. Ruske Matice prof Evg. Spektorskii in drugi. Šolska soba II. a razreda je bila primerno okrašena s slikami ruskih pesnikov Puškina, Lermontova in Koljcova. ki jih ie lepo naslikala sedmo* šolka Fr. Malec in z mladim lipovim zelenjem.
Akademijo je otvoril z uvodno besedo dr. Lah, ki je govoril o pomenu raskih tečajev na naših srednjih £olah in važnosti ruščine v našem kulturnem svetu. Izrazil je željo, naj bi bile take akademije manifestacije za pouk ruščine na naših srednjih šolah. Nato k 6ledila vrsta ruskih deklamacij iz omenjenih treh pesnikov, ki so jih podale gojenke presenetljivo dovršeno in so bile deležne iz vrst prisotnih gostov obilega priznanja. Vse podajanje in prednašanje je kazalo, da so s pridom posečale ruske ure in dosegle že oni prvi začetek znanja, ki jim odpira pot v rusko literataro. Dvoje predavanj v slovenščini o Evgenjju Onjegi-nn (Kos Sonja) in o Lermontovem (Novak Vera) je izzvenelo kot najlepši dokaz globokega pojmovanja pesniških del in umetniškega ustvarjanja. Pri programu je nastopilo 16 gojenk, ki so bile na to obda, rovane z lepimi ruskimi knjigami, kd jih je darovala založba >Kremelj« v Pragi. Po programu se je učenkam zahvalil gosp. senator Iv. Hribar, ki je poudarjal važnost ruščine in se spominjal svojih mladih let. Končno je spregovorila gojenkam tudi gospa dr. Jenkova, ki je izražala radost nad lepo uepelo akademijo m želela gojenkam nadaljnjih jspehov. Bil je ros lep pomladni praznik.
šah v Zasavju
Litija, 5. maja. O  naših  vnetih  bojevnikih  na čmobelih poljih  smo že večkrat poročali. Ta teden sta se pa vršila spet dva zanimiva spopada, o katerih priobčrujemo kratko poročilo
V igralni sobi >Urške< je zbral član ljubljanskega in litijskega šahovskega kluba g. akademik Preinfalk Tone 8 naših najboljših šah i sto v in ae je spoprijel ž njimi v simultan ki. Tone je po rodu Litijan in zavzema v Ljubljani, kjer študira, vidno mesto med člani Ljubljanskega šahovskog« kluba, ter je tudi njega odbornik. Simul-tanka se je odigrala v naglem tempu in je trajala poldrugo uro. Preinfalk je dobil 6 partij. Izgub!] pa je dve točki: proti dr. Jožetu Sfiligoju in proti g. Joiebu Zupančiču. Vrlega roj«ka in odličnega šahista je pozdravil v naši sredi predsednik ftK odvetnik dr. Ivan Mazek.
V nedljo pa so odhiteli Lltljani na medkrajevni mateh v Zagorje. Tja doli jih je spremljala tudi skupina >navijačev«. Naši šahisti so bili v Zagorju prav prisrčno sprejeti hi jfcn je izrekel že na kolodvoru dobrodošlico v imenu šah i sto v iz črne zagorske doline zastopnik kluba učitelj g Bregar. Spopad »e je vršil na 9 deskah. Izmed Litijanov so igrali: dr. Mazek, dr. Sfiligoj, Preinfalk, Glavič. Zapušek. Obra čunč. Vajdetlč. Zupančič in Flis. Zagorjan^ pa so zastopali: Pečnik. Kopriva. Knus-kopf dr. Scheichenbauer. Mitterhammer. Dovgan, Kušar. Bregar in Adamič. Pre pričetkom matseha je pozdravil goste predsednik Zagorjanov g. Pečnik. ki je razporedil igralce v redai kakor smo sr« navedli. RezuKat j« izpadel v keriat Litijanov, ki
kauamih, skoro ekahibičnih prizorov, bilijon težav« pa zaradi skrajno ciničnih, ni-hilistično boljševiških, vsakršno moralo, pietito ali. recimo, vse ideale, izsmehujo-čih načel ki dogodkov. Po svoji vesti sem povedal, kako mislim. Čutim in sodim. To je bila moja pravica m tudi dolžnost Lahko da se motim. Velik del občinstva in tudi oblastna cenzjra sta mi pritrdila. Priznal sem obema igrama, da sta izvrstno napisani in da eita bili prav zadovoljivo igrani.
Uprizorjeni pa bi ne bili. ako bi obstojala kolaboracija kritike in uprave. Kdo je kriv. da je ni? Kritiki jo Žele, a uprava jo odklanja, kakor odklanja anketo o gleda-liSČu in gospodarski svet. Jaz sem g. Šestu sam ustno priporočal tako kolaboracijo (sodelovanje) kritike in uprave ter sem io pismeno predlagal tudi g. dir- Poliču. Gledališka uprava kritikom ne daje citati iger, oper in operet, predno jih uprizarja, niti ne vabi kritikov na generalne (zadnje, glavne) skušnje. Uprava nas postavlja le pred dovršena deistva. po mnenj j p. ftesta pa je vendar kritikova dolžnost, da bobna in trobenta reklamo Žito ker gre m blagainišlvi uspeh predstav.
Ali Udruženje naših igralcev je ie 4. nov. 1931 zahtevalo fkakor čitam v poročilu o *kur>Sčint d od al. osebja dne S. t m.): »Kvalitativno in kvantitativno izboljšanje dela. smiseln in organiziran repertoar, in režiser Debevec je na tej »kunŠČini dejal: >Gledam s stališča javne kulturne morale in gospodarskega stališča, ki mora biti podrejeno moralnemu vidiku«
Ker se strinjam s tema zahtevama, moram Aestov pouk o dolžnostih gledal, kritike zavrniti. V«a Čita toča publika mi te za pričo, da sem v svoiih crledal. poročilih do skrajnosti prizanesljiv, da hvalim kar količkaj morem in da se znam navd išiti za vsako res dobro predstavo. Nikdar nisem hotel gledališču škodovati, pač pa sem vse življenja po skromni svoji sposobnosti storil vse, da bi gledališču m njegovim članom koristil, pomagal in dn bi tudi v občinstvu vzbudil čim večjo ljubezen in trajno zanimanje za naše gledališče.
Nisem pooblaščen, da govorim za vse naše gledališke kritike. Za svojo osebo pa ponavljam: kolaboracija bo koristila krilni usmerjenosti na obe plati in onemogočila marsikai gledališču škodljivega. Le na upravi je, da vzpostavi med seboj in kritiki >družnost in večjo kolaboracijo«. Zakaj jaz se nikamor in nikomur ne vsilj liem.
Fr. G.
so odnesli dve tretjini točk: 6 partij. Zmagali so naslednji Litijani: dr. Sfiligoj, Preinfalk, Obračunč, Vajdetič, Zupančič in Flis, Zagorjanom pa so oteli točke: Pečnik dr. Scheichenbauer, in Mitterhammer.
»Izlet naših šnhistov je mnogo pripomogel k medsebojnemu spoznavanju zasavskih šahlstov. V kratkem se bodo javih' v Litiji gostje iz Zagorja, ki so povabili naše i crnice na revanžo.
?,vočni Kino IDE A i
Danes premiera filma ognjevite ciganske pesmi, ljubezni in strasti
Ciganska pesem
ei
Rapsodija
Lepa grofica v objemu cigana goslača.   Največja in najslavnejša ciganska kapela sveta. — Senzacija Lonona prvič v filmu!
Premiera ob 4., 7. in 9. zvečer Predstave jutri (v nedeljo) ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer.
Zaposlimo rudarsko mladino
Trbovlje, 6. maja. Brezposelnost je danes nedvomna naj-aiktjuadnetfši problem v rudamikih rovirj h. Vprtatoanjc ntync zapostetve vedno večjega števiia brecOTJoselnih rudarjev, zlaistj pa rudarske mladene, ni satno zadeva pokJr'camlh činitteljev, marveč vse naše javnosti, kajr tega problema danes nc moremo več raz-modriv&jti zgolj uz socialnih viddjkov, marveč je treba .meti prod očrni tudn moralne posled'ce, kj utegnejo nastati zarada dolgotrajne breuBposelnosto rudarske mladine Če bo stanje trajalo še nekaj let, pa bo armada beozposeine mladine narasla na več tisoč. Treba je namreč pomis-Liri, da je ta mladina, ki je HedTii ladonfei očetje ne mo rejo preživjoatfi. pod ra.zn:*nr kvarnimi vpti-\rd uJjice in dovzetna za mairsikaj. ka»r je v nasprv* ju z moraV.tisni in pravnimi pojm: ter z živi jen. jski ma crljri vsakega pošten ♦'•ga državljana. VendaT pa moramo poudarjati, dw je mladina v tohiko nazkričanih rudarskih revi-njih dobro vzgojena, kar je nedvomno zasluga na'Sih ki«ltuT(no-pTOsvetn.;h društev in delaivskih strokovnih organ -zaetij.
Zaradi tega pa seveda ne smemo držat) rok križem. Treba je organitziirnJtii akcijo, da se zajezrj naraščanje števila breziposel-mih. Sestavtri je treba program in načrte ra izvršitev raOT»ih javnih de4. Teko n. pr pride v poštev preložitev ceete. ki naj b vodila m mo Spanca do stare občinske biše dovršitev že započetih dd na gradngi cestne zveze Trbovlje — Savinjska dolina, potrebna je pa rudi dobra cestna zveza z Zagoriem od stare rudn>i£ike bolnice v Tr-bovljiah nad orrošk;rn vrtcem in po pobočju Ko'k«. S tem* dp»fo tul «=c lahko zaipo-shrto mnogo brezposelne m!ad<ine. hrano b1 *ahko dobivala v ^edanj-i kuhrnji za brez-noselne.
Sredstva za ta dela so deloma na razpolago. *ai je banska uprava nakazala za nezaposlena rudarje 140.000 Din. za iavne del« pa V) 00^ D;n Dei,flr nai *e naloži v ■vkupn; ?kclisk; fond za zapoV.ittev brcne pemih rud^riev nri navedeivh dcl'h Goto-
vo je, d* bi nekaj proapevaU tudi država glede na važnost teh koinunjkaojij. istotako banovina, TPD in občane. Na vsak nadin je potrebno, da zapoaVhmo ruda tako m no. Če nočemo, da se navad1 pohajkovati in postane delomržna.
Danes ob 14.15 ln jutri ob 11. dopoldne ZKD film ▼ ELITNEM KINU MATICI
Ivan Možuhin
SER2ANT X
(Skrivnost legionarja)
Iz TretHm*:?.
— Sp°re<l proslave našega so*vo|?»Kejra sokoiAkeg^ društva. Na binicoSUio nedeljo, dne 4. junija bo razvitje prapora, ki mu kumuje Nj. Via. prestolonaslednik Peter, in proslava društvene 26-leLmce pod po-krovrteld^vom žepnega starešine br. dr. Ivana Vasica. Ob najavljenem času spre. jem Nj. Via. prestolonaslednika Petra. Od 11. do 12. dopoldne koncert jrodibe Sokola I iz Ljubđjaine pred novim uradnim poslopjem. Od 13. do 14. sprejem gostov in sosednih drušrtev. Ob 15. uri razvitje prapora in pozdrav kumu preMolonasledrniku Petru. Po razrv-itju prapora zabijanje darovanih žebljičkov. Ob 16. un javen nastop okrožnih društev in vseh društvenih oddelkov. Po nastopu velika narodna veselica ob sodelovanju godbe Sokola I iz Ljubljane. — Naslednji dan 5. junija so predvideni izlet! izletniških sakupi n, in sicer na Čatež. Za vse izu etnike bo veljala ugoemost znižane vožnje, ugodnosti v popustu pri cenah so pa dovolili tudi vsi tukajšnji gostilničarji. Pomnite in ne pozabite, da bo to največja sokolska prireditev letošnjega leta na Do. lenjsikem in poselite ob tej priliki Trebnje!
— Vabimo v«e Trebanjee, da se danes ob pol 20. uri zanesljivo udeleže tujalko-prometnega sesianka, na katerem poročata delegata dolenjskega društva >Krka« g. dr. Mčlaji Perko in Anton Pođibevšek.
— Hrosćevo leto. Letošnje hrošč evo leto pravijo, da je zelo bogato. Pri nas so se hrošči v velikih množinah že pojavili in je županstvo odredilo, da morajo vsi davkoplačevalci nabrati, in sicer večja posestni, ki 20 litrov hroščev. manjši 15 litrov, vsi drugi pa po 10 litrov. Ker bo letos dajala kr. banska uprava za uspešno zatiranje hroičev tudi nagraie. priporočamo, da nabrane hrošče uničite. da jih kasneje poka žete progiedovalcern. ki bodo hodili po vaseh
— Na čatežn obeta biti jutri sila zan:_ mdvo. Večja izletniška skupina, ki poseti s svojimi priznanmi pevci in godno jutri našV> najlepšo izletno točko na Dolenjskem — Čatež pod Zanlaaom - je privabila še mnogo drugih Tako se je prijavilo mnogo Liinib?jančanov. in bo to pot čatefcki go«t.i. telj g. TTrbančič pripravil ieletnikom po-.sebno prese n e č en je.
Iz Novega mesta
— Jutri pa v Bedo Krajino. Kosov avtobus odide izpred rotovža ob šestih zjutraj čez Gorjance v Belo Krajino. Ker je druga cesta za tako težak voz preslaba, bo vozil čez Metliko v Črnomelj, od koder bo prevažal izletnike, ki pridejo iz I^jubljane z Gregoričevim posebnim vlakom, na Vi_ nico in nazaj v Črnomelj. Novomeški izletniki izstopijo lahko v Metliki ali v Črnomlju, se po želji pridružijo kateremukoli izletu ter se zvečer vrnejo s Kosovim avtobusom v Novo mesto. Sama avtovožnja stane 20 Din na osebo, s celodnevno pre. hramo 48 Din Plača se g. Gregoriču na izletu ali naknadno učitelju Pirnatn v Novem mestu, ki se zaradi bolezni izleta ne more udeležiti KdOT se za izlet še ni prijavil, naj kar jutri zjutraj vstopi v avtobus, vse drugo se uredi naknadno. Kdor pa ie more, naj izrabi to nad vse ugodno pri. liko! Jutri vse v BeVo Krajino, k3 bo res bela potmladnega cvetja!
— Osebna ve»t. Gospa Marica Kož si jeza, učiteljica na tukaj.sn# dekliška osnovni šoli. je prestala težko operacijo na vraču in je zdaj na bolezenskem dopustu. Izvrstni vzigojiteljici želimo, da bi čim prej rxypolnoTnn okrevala!
— Glasbena Matica podružnica N©vo mesto nazmanja povodom proslave 10_letnice glasbene šole vsem onim, ki so za njen nadaljnji obstoj ter Žele uživati bogate sadove njenega dela da poriovr Griegovo skladfoo za zbor, soli in orkester >Pred sa-mosttanskimi vrati« in Hlodekovo opero >V vodnjaku« v ponedeljek 8  t. m. ob 20.
— Gto je ča* prijaviti se za izlet po Sre_ dozernskem morju ali za blnkoštni izlet po Jadranu Prijave sprejema krajevni odbor Jadranske straže.
— rstenOvnJ obonl zbor društva »ftola in d°m« v Novem mestu se vrši dne 7. maja t. 1. ob poi 14. un v telovadnic- osnovne šole v Novem mestu z naalednjim dnevnim redom: 1. Volitev odbora. 2. Slučajnosti. Ker je društvo, ki se namerava ustanoviti, vsestransko velikega pomena in se bodo na ustanovnem obenem zboru obravnavala aktualna vrjrasanja, se zlasti starši učeče se mladine ter vzgojitelji vabijo, da se ustanovnega občnega zbora potno številno udeleže.
Vzorna žena.
— Jaz imam s svojo ženo križ Nič drugega ne zna govoriti, kakor »kupi mi to«, »kupi mi ono«, tako da včnsih ne vem, kje se me glava drži.
— Moja žena pa ni taka.
— Oh, torej si nadel pravi biser med ženami.
... ne, ni taka. Ona mi namreč prvega vzame vso plačo in si potem kupi. kar hoče.
>ei.OTSSr«KI K A ROD«, te «. n>> MSS
Vsakdo se sanje In vsi m l—t— —toi     V gissuil vlogi poje ¥b|o pri opereti
V avdiienci pri cariu
Marta Egg<
za smeh, dovtrpe in zabavo pa skrbe
Szdke SzakaU Paul Hortriger Hansi Nlese F rit/, KampeK
Danes nov zvočni tedniki ELITNI KINO MATICA    Predstave danes ob 4L, %8 m H20, Teiefon 2124 jutri ob 3., 5., %8 in %10, zvečer.
Trgovina z dekleti
še vedno cvete
Poročilo komisije DN kaže zelo žalostno sliko — Tragična usoda Rusinj v Mandžuriji in na Kitajskem
Boj proti medaiarodni trgovini z dekleti in otroki vodijo nekatere države že dolgo in s tolikim uspehom, da so to sramoto omejile na poedine in redke primere. Toda v nekaterih krajih Azije ter na daljnem in bližnjem vzhodu je trgovina z dekleti še zdaj strahoten pojav naše dobe. Zato je treba pozdraviti prizadevanje Društva narodov, zbrati k skupnemu naporu vse sile in sredstva, ki se z njimi da zatirati to zlo. Posebna komisija DN je priredila v vzhodni Aziji temeljito anketo m ugotovila v nekaterih krajih sicer neznaten napredek, ki gre na račun splošnega socialnega napredka, osamosvojitve žensk itd., v drugih krajih je pa odkrila na tisoče kitajskih, japonsfciih pa tudi evropskih, zlasti ruskih deklet in žen po javnih hišah m raznih nočnih zabaviščih.
Komisija DN ni omejila ankete samo na prostitutke, odpeljane na vzhod, temveč tudi na plesalke in pevke, ki so prišle v vzhodno Azijo kot umetnice in so se vdale prostitucijL Žal komisija ni imela večje prostosti, da bd se pečala tudi z narodno trgovino z dekleti, kajti njeno delovanje je bflo omejeno samo anketo o mednarodni trgovini z dekleti. Kljub temu se pa komisija ni mogla ogniti podrobnemu proučevanju nekaterih krajevnih posebnosti, kakor je pomanjkljiva zakonodaja, zlasti prizana-šanje trgovcem z dekleti od strani oblasti, socialnih in drugih nagibov prostitucije itd. Rezultat ankete je obsežen ▼ 560 strani obsega jočem poročilu, M pojasnjuje mnoge zagonetke prostitucije pri žolti rasi, zlasti pa ugotavlja, da je mednarodna trgovina z dekleti na daljnem in bližnjem vzhodu močno razvita, število zapeljanin žensk in otrok zelo veliko. Število evropskih žensk je pa v primeri z ženskami žolte rase zelo omejeno. Posebno poglavje tvorijo Rusinje. Anketa komisije DN je pokazala, da je zapadlo prostitucija na tisoče in tisoče Rusinj, ki so bežale iz boljseviške države. Se zx±aj beže mnoge Rusinje iz domovine in pretežna večina zaide v javne hiše na Kitajskem in v Mandžu-rijL
Poročilo komisije DN je prav za prav žalosten romam, ki nam kaže nedostatke naše civilizacije v najstrašnejši hičL Poročilu priloženi dofcumenti pričajo, kako romajo na vzhod v javne hiše mlada dekleta in žene in kako v mnogih primerih soixxindki sami prodajajo svoje sorodnice ali pa jih sistematično izkoriščajo. V Aziji je največ prostitutk Kitajk, njim slede Japonke in Korejke, potem pa ženske z Malajskih in Anamit-sMh otokov, dadje s Formoze, iz ftiama, Indije, Iraka, Perzije in Sirije. Orijen-talske ženske se kaj rade same ali pa potom posrednikov napotijo v sosedne države, kjer se preživljajo med svojimi rojaki izseljenci s prostimcxjo, čtočim moških drugih ras ne marajo. Nikjer na vzhodu komisija ni ugotovila, da bi javne hiše vabile moške z eksotičnimi novostmi, mideč recimo Evropcem kitajske ali japonske ženske, Čeprav so življenjski pogoji azijskih, prostitutk pod vsako kritiko, nd komisija nikjer v vzhodni Aziji našla grobe senzualnosti, kakor jo vidimo često pri zapadnih prostitutkah. Izmed zapadnih žensk so poleg izredno velikega števila Rusinj med prostitutkami na Daljnem vzhodu zastopane Nemke, Američanke, Avstrijke, Angležinje, Francozinje, Grkinje, Ma-dzarke, Italijanke, Rumunke in Švicarke. Mnoge zapadne ženske se napotijo na vzhod v želji, postati ljubice, pozneje pa žene bogatih E>vTopcev, Kitajcev ali Japoncev. Malokatera pa doseže svoj cilj, velika večina napravi tragično karijero izgubljene ženske in zaide v najslabše javne hiše.
Komisija DN se je posebno zanimala za posrednike in trgovce z dekleti. Dokazano je, da opravljajo ti ljudje večinoma nekaznovano svoje sramotno delo samo zato, ker so javne hiše dovoljene. Trgovina z dekleti ima zunanje oblike poštene trgovine in korespondenca se vodi kakor da gre za preskrbovanje služb. Obrasti v Smgapuru so prestregte nekega dne pismo, gfeseče se:
»Madame, zvedel sem, da vodite dom v MadrasTj. Sporočam vam, da imam tu malo prijateljico, M bi rada postala vaša gojenka. Je Francozinja, stara 23 let, lepa svetlolaska črnih oči. Rada bi pa poznala prej važe pogorje,   ztesrti ko Uho
se na dan zasluži. Sporočite mi ceno, ki jo plačujejo klijenti za poset in koliko dobite od tega vi. Sporočite tudi, koliko bi porabilo dekle samo mesečno. Če ji morete obljubiti čisti zaslužek 60 do 70 rupi j dnevno, mi brzojavi te. Če pa rabite še drugo gojenko, ima moja Francozinja prijateljico, dražestno čmolasko, ki bd rada odpotovala z njo.«
Policija ima v nekaterih krajin točno t evidenco takih ljudi in skrivališč, ker i meni, da zadostno zatira trgovino z de-i kleti, če noče registrirati deklet, ki ne morejo dokazati, da so se že pečale s prostitucijo. So pa primeri, da pošljejo lastniki javnih hiš nove gojenke v druga mesta na 14 dnevno prakso in goJenka se vrne že z izpričevalom, da je prostitutka. Usoda Rusinj na Daljnem vzhodu je posebno obžalovanja vredna, zlasti če pomislimo, da bi bilo mogoče s pravočasno organizacijo njihove zaščite večino rešiti. Rusinje hitro potrošijo zadnje prihranke, potem pa postanejo žrtve kitajskih in mandžurskih upni-i kov, ki si dajo plačati dolgove za hrano I in stanovanje s prodajo teh nesrečnic v javne hiše. Rusinje zalagajo še zdaj skoraj ves trg evropskih žensk v glavnih trgovskih in industrijskih krajih Kitajske. Na Kitajskem postane Rusinja prav tako hitro predmet trgovine, kakor Kitajka, prodaja in nakup Kitajk je pa nekaj vsakdanjega, kar oblasti dovoljujejo. Po številu so med prostitutkami na vzhodu najmočnejše zastopane Kitajke. Samo na angleških Malajskih otokih je zdaj nad 6000 kitajskih prostitutk, v Hongkongn nad 4000, v Makau nad 1000. Na Kitajskem je položaj prostitutk v javnih hišah obupen. Če jih ne izkoriščajo dovolj lastnice javnih hiš, ki jih izpuste samo proti visoki odkupnini, morajo plačevati še prispevke tajnim organizacijam, ki se izdajajo za njihove zasčitnice. Razvoj trgovine na Kitajskem močno pospešuje tudi trgovina z dekleti. Deklice veljajo na Kitajskem splošno za manjvredne rodbinske člane in mnogi starši se jih rada iznebe s tem, da jih prodajo prekupcem, ki kupujejo deklice, da jih pozneje prodajajo v javne hiše,
Brazil j sk i prezident dr. Getulio Vargas,
ki se je te dni v predmestja Rio de Jar-neinv težko ponesrečit Na njegov avto se je navalila velika skala, previden tu Je zlomilo obe nogi, njegov pobočnik: je obležal mrtev, pa tudi prezldentova *ena je biV» težko ranjena.
Prvi krematorij v Evropi
V drugi polovici preteklega stoletja so se v Evropi vedno bolj množili glasovi, da je treba s posebnim zakonom dovoMti sežiganje mriičev. Ta zahteva se je naglašala na mnogih zdravniških kongresih, idejo sežiganja mriičev so propagirali različni učenjaki, tehniki m politiki. Zanimiv dogodek je opozoril na to vprašanje tudi širšo javnost. V decembru 1870 je umrl na potovanju po Evropi v Floreoci maharadža iz Kela-pura in po indijskih običajih so sežgali njegovo truplo na grmadi. O tem čudnem pogrebu je poročal ves evropski tisk. Leta 1874 je pa umri bogat milanski mdustrijec Albert Keller, ki je zapustil mnogo denarja za zgraditev prvega modernega krematorija ter izrazil v oporoki MJo, da bi ga v njem vpepel2i.
Profesorja PoHl in OerieetJtl sta se takoj lotfla konstruiranja sežigame naprave na pim, obenem so pa začeli graditi totfi krematorij na pokopališču v Mflarao. Ta čas je bik) sežiganje mriičev s posebnim zakonom priznano za enakovredno a pokopavanjem in tako so 22. februarja 1876 Keilerjevo truplo sežgan. Tmpio je bSo barzamirano m je čakalo vpepelitve dve letL Sežiganje se je fawrSBo v navzočnosti mnogih predstavnikov javnosti, učenjakov m pristašev sežiganja. Vse je šlo gladko m čez dobro uro je prof. PoDi izjavu, da je kremacFJa končana.
Tekme pijancev
Sovražniki alkohola m zagovorniki prohibicije v Mehiki so priredili res originalno tekmo pijancev. Nagrade, ki jih dobe zmagovalci v tej tekmo, so nekaj posebnega in zato mnogi dvomijo, da bi imele zaželjend učinek. Da podpro lastno akcijo za zatiranje pijančevanja, pre-piavrjajo ameriški Unovči deželo z letakom, ki v njem pozivajo pijance na junađki mejdan in obetajo zmagovalcem te-le nagrade:
Prva nagrada brezplačno brvarrje v umobolnici z brezplačno uporabo prisilnega jopiča za pivce koktaDov. Druga nagrada otrpnenje srca, z maščobo zali ta jetra in napet želodec za pivce žganja. Tretja nagrada vsak mesec en epd-leptičen napad za ljubitelje konjaka. Četrta nagrada splošna oslabitev organizma in 14 dni bolnice za one, ki pijo k obedu žganje iz aloe, in peta nagrada dehrium tremens za vse one, ki redno ptjo žganje.
Pesnica grofica de NoaiHes
Te dni je umrla v Parizu slavna pesnica grofica Ana de Noaffles, rojena 1. 1876. kot romunska princesa.
Ruski pustolovec
Igor Tidinski, baje pdetfrrič, brez državljanstva, se zna zavijati v zagonet-most- O sebi širi legendo, da je oni tajni vohun, ki ie v rusko-japonski vx>jni izdal Japoncem Po rt Aftihur. Mož pripoveduje o tajni revo luci j-ooarrri organizaciji ruskih častnikov, ki je baje dobivala od Japoncev denar, da je doma rovarila m izpodikopavaia oboroženo moč Rusije. Za usđuge, ki jih je storila ta organizacija japonski vladi, je bila baje določena nagrada 183 mil U ono v jen, ki naj bi jih Japonoi izplačali v treh obrokih v menicah raznim skupinam Rusov, in sicer L 1915 pod pogojem, da Japonska ob tem času ne bo zapletena v vojno.
Ker je pa bila Japonska leta 1915 zapletena v vojno, so izplačila teh menic po pripovedovanju Tilinskega zavlačevali. TiMnski pravi, da odpade nanj 48 milijonov jen in zato si je izposodil v Švici precej denarja ter je bd radi sleparije obsojen na šest let. Odsedel je 4 leta. Leta 1929 je prišel v Nemčijo, kuer je nadaljeval svoje prizadevanje, da dobi od Japoncev pripadajočo irru nagrado. Pozneje je dobil od neke dame, ki se je smatrala za njegovo zaročenko, mnogo denarja na posodo. LzJkazalo se je pa, da je bala tudi to sleparija in te dni je bid Tilin-ski ponovno obsojen v Berlinu na poldrugo le&o.
Italijani hočejo biti prvi
Italijani napenjajo vse sile, da bi zavzeli vodilno mesto v letalstvu vsaj v Evropi. Poročali smo že, da so iztrgali nedavno Anglosasom dosedanji hitrostni rekord v letalstvu, za kar se morajo zahvaliti svoji hitrostni šoli hidroavionov v Desenzanu ob Gardskem jezeru. Pilot Agello je dosegel presentljivo hitrost 682.403 km na uro. Italijanska čas ti-hlepnost v letalstvu se pa kaže praktično v prvi vrsti na drugem polju, v prirejanju skupinskih poletov na večje razdalje, kjer se v polni meri pokaže, kakšen je materijal in kakšni so letalci. Minister Balbo je že poskušal svojo srečo z 12 hidroavioni na poletu čez Atlantski ocean, pozneje pa čez severni del Atlantika iz Italije v Ameriko.
Od takrat se je mnogo govorilo in pisalo o italijanskih skupinskih poletih, ki pa delajo Balbu hude preglavice, saj sta zahtevala prva dva težke žrtve. Kljub temu pa Italijanom žilica ne da miru in zdaj se pripravlja Balbo na nov polet čez ocean s 24 letali. Vsako letalo bo imelo dva pilota, mehanika in radiotele-grafista, tako da bo vodil Balbo čez ocean okrog 100 ljudi. Prvotno je name-
Hitler z orlom na glavi
Kako daleč gre v Nemčiji oboževanje Hitlerja, nam kaze ta plaketa, Izdelana za Hitlerjev rojstni dan. Bolj kakor orel, bi se pa prilegalo Hitlerju na giavo nekaj dragega.
raval Balbo s svojo eskadro potetetl iz Orbetella pri Rimu preko Lizabone na Azorske otoke in dalje čez ocean v New York. Pozneje si je pa premislil in določa drugo smer, namreč iz Orbetella preko Amsterdama, Firth of Morava na Škotskem, Kocka na Islandu, rtiča Pa-rewelle na Gronlandiji, Sandvrich-Bava na Labradorju, Quebeca in Mrchiganske-ga jezera. EskadrOa bi se vrnila preko Nove Fundlanchje, Irske in Severnega morja ter dalje ob Rerri v Italijo.
Balbo se dvigne z eskadro v OrbateA-m. pri Rimu 27. t_ m. Priprave za ta polet so trajale polni dve leti in so brle zelo temeljite, zlasti kar se tiče meteorologije. Proga meri 20.000 km. Izmed 4000 letalskih častnikov so jih izbrali za ta polet 4S, izmed katerih so bih nekateri rezerva pri zadnjem poletu čez juž- I ni Atlantski ocean. Letošnjega poleta ! se udeleže od udeležencev zadnjega po- j leta samo trije. Letala so hidroavijoni tipa S 55, torej ista, kakor pri zadnjem poletu, samo izpopolnjena. Motorje imajo Isolla Praschini. Štiri italijanske kri-žarke bodo na straži med rtičem Fare-weil in ožino BeRe Isle.
Kranj, 6. maja.
Jutri bo velik praznik sokolske mladine v Kranju. Slovesno bo razvit nova na-raščajaki prapor. Stari prapor je častno služil svojemu visokemu na metra rn bo sedaj  temelj bodočega društvenega muzeja.
Ozrimo se še enkrat na zgodovinsko pomembnost starega naraščajskega prapora. Mnogo jugoslovanskih ujetnikov se jo ob izbruhu boljseviške revolucije umaknilo iz Rusije v Sibirijo, največ jih jo končno ostalo v Tomsku. Med njimi je bik) rudi več Gorenjcev: Tone Bwh, bivSi načelnik jeseniškega Sokola, gimn_ direktor Ivan Košnik, zdravnik dr. Božidar Fajdšga m šolski upravitelj Alfonz Za-vršnik. V Tomsku so se organizirali v prvi jugoslovenaki dobrovoljski polk. Komandir sedme čete Tone Buh je dal izdelati v samostanu v Tomsku za svojo četo zastavo s slovensko oz. ruko trobojnico. V zastavo je bil uvezen Epov venec m ščft s črkami JSZ — Jugoslavija. Organizacija polka je bila ista kakor v srbski armdi-PoFk je tvoril nekako kritje pri umiku skozi Sibirijo in je bil v vodnem stiku z bol j še vitkimi četami. Končno so s številnimi Celioslovaki vred dospeli dobrovoljci do Vladivostoka, odkoder so se pripeljali z ladjo Himalaja po Tihem Indijskem oceanu ter Sredozemskem in Jadranskem morju do Dubrovnika, kjer so se razšli vsak na srvoj dom. Bilo je to L 1930.
Ko so se dobrovoljci, kar je bilo Gorenjcev, ustavila v Kranju, jih je tedanji načelnik br. Franc Ažman naprosil, naj prepuste zastavo Sokolskomu društvu v Kranju, ki mu bo služi La kot naraščaj ski prapor. Res je bil prapor razvit 1. 1923, torej ravno pred desetimi leti. Bil je to prvi naraščajski prapor v kranjski župi, po svoji zgodovinski vrednosti pa gotovo najpomembnejši v vsej državi. Prapor je mnogo prestal že v Sibiriji, celih deset let je vodil kranjski naraščaj po vzvišenih sokolskih potih. Vzbujal je v mladini sno-štovanje do hrabrih borcev za Jugoslavijo. Da se ta spomin ne uniči, da se ohrani tudi poznejšim rodovom in da se tudi ta slovenska trobojnica žrtvuje misli edin-stva, je Sokolsko društvo v Kranju sklenilo na svečani seji 1. decembra lanskega leta, da si nabavi nov naraščajski prapor. Zadnjič je bil navzoč pri razvitju najmlajšega naraščajskega prapora na Gorenjskem dne 7. avgusta 1932 na Koroški Beli. Novi prapor je umetniško vzorno Izdelala sestra Mara Ambroževa 9 Smarjerne gore.
E>a se dokaže enotnost v vzgojnem delu, so se sporazumeli predstavniki vseh šol v Kranju, da bodo pri tej prireditvi vsi sodelovali. Gimnazija bo združila z nastopom pri razvitju svoj običajni zaključni vidovdanski telovadni nastop. Nastopilo bo nad 400 diiaštva. razen tega pa bo sodeloval tudi dijaški pevski zbor s štirimi pesmimi tudi pri dopoldanski aka-
Moderni Jeruzalem
Kdor pozna Jeruzalem iz predvojnih časov, ko je bil še glavno mesto ne posebno velikega okraja in je štel 40.000 prebivalcev, bi ga zdaj težko spoznal, saj je naraslo število prebivalcev na blizu 100.000. Staro mesto je ostalo sicer ohranjeno s svojim kozmopolitičnim licem, z rusko cerkvijo, z vitkim zvonikom italijanskega samostana na Oljski gori, s francoskim samostanom Notre Dame itd., toda moderno mesto se je raztegnilo proti zapadu od starega s krasnimi poslopji, med katerimi je posebno lepa palača YMCA za 250 milijonov Din, velik hotel >Pri kralju Davidu«, vladno poslopje, židovska univerza na gori Sco-pus itd.
Značaj romarskega mesta se umika modernemu praktičnemu duhu, ki ga zanašajo v Jeruzalem židovski priseljenci. 2idje ustanavljajo v mestu najrazličnejše organizacije. Za jaffskimi vrati je nastalo več modernih ulic. Betlehem in Jaf-fa, ki se imenuje zdaj Teli Aviv, sta postali predmestji Jeruzalema. V Jeruzalemu zaposleni delavci so v dobri uri z avtobusom doma v JaffL Ko bo ustanovljena v. Jeruzalemu še borza, bodo imeli novo priseljeni Žid je menda vse, po čemer jim hrepeni srce, od kina do pevskih dvoran, univerze in borze. Borzo seveda še posebno pogrešajo.
Skladatelj Brahms
Jutri se hiponrl 100 tr*» odkar je Ml rojen v Omnšmrgm flfetođatHrj Jotaroea Bratana,
demr£L D*jakl tekstilne ter mbamek in učenko obeh narodnih bol nastopijo s deklama-cajamvL Pri raapntjn boata navzoči rodi obrtnooadoljevaina in trgovsko grem i jalna doki. Akademija se bo vršila jutri ob
11. dopoidoe v telovadnici Narodnega doma. Pofeg omenjenih dol nastopajo tudi mLidinski zbor Glasben« dole ter društveni zbor in orkester. Ob 15. bo pred mestno hifto «kwcsno razvitje prapora. Pri razvitja bodo kumova!: praporu bratje usta novtterji društva, ki so že 37 tet Sokoli-To so bratje Gkrfl Pttc, Karol Ažman. Franc Berjok. Janko Eogelmaa, Rudolf Jereb, Konrad Pučnik, Vnlibald Rus, Anton Šinkovce, Ivan Valenčic, Franc Groba th, JurrJ Depok, Konrad Goiger, dr. Edvard GftofeočnJk, Franc Ažman. Joško Majd5č ln Joaip Weinr>ergerr. V imenu kumov bo ntrvil prapor mestni župan br. CrrU Pire Ob 16. bo na velikem novozgrajenem letnem tek>vadi#6u nastop. Nastop bo obsegal 13 točk in bodo sodelovala vsa društva pete skupine župe Ivranj: rVeddvor, Cenkrje, Šenčur, Srražise. Pred-oslje in najmkaj&e Sokolsko društvo Smlednik-Trboje. Izvajale se bodo proste vajo za letošnji pokrajinski zlo v Ljubljani. Dijaki državne realne gimnazij« pa bodo pokazan vaje, 8 katerimi bodo nastopili 5. junija pri skupnem telovadnem nastopu srednješolcev v Ljubljani. Sode-hije godba 40. pešpo&a Triglavskega.
MeSčani in okoRčani naj počaste jutrišnji praznik sokolskega naraščaja s tem, da razobesijo zastave in v čkn večjem števila prisostvujejo akademiji, razvitju in nastopu. Zdravo!
Iz Kranla
— Izkaznico za četrtinsko vožnjo se dobe v taomštvu NSZ v prostorih hotela Unaon, vhod skozi restavracijo, od 10. do
12. in od 14. do 20. ure. Izkaznice veljajo za četrtindko vožnjo na proslavo 25-letnice ^JSZ, ki se vrši v nedetjo 14. t. m. v Ljubljani
— Koncert koroških pevcev. Prmodnjo nedeljo 14. maja prirede koroški pevca v veliki dvorani Narodnega doma pevski koncert. Sodelujejo združeni zbori iz Rožne doline, med nj5md nekaj zborov, ki so z ve. likim uspehom nedavno nastopiH v Ljubljani. Pevci bodo gotovo imeli tudi v Kranju uspeh.
Edina dota.
— Torej že imaš domačega prijatelja?
— Da, in to je tudi edino, kar mi je žena prinesla za doto.
Križ z učiteljem.
— No, sinko, kako si zadovoljen z učiteljem ?
— Oh, z njim je pa res križ! Ničesar ne ve, rieprestano nas izprašuje. Danes me je vprašal, kdaj je bila odkrita Amerika.
Novi naraščajski prapor kranjskega Sokola
Zanimiva zgodovina starega prapora — R$rmWe nvcp prapora bo
B*—«   103 »SLOVENSKI  MAROD«, đMlmaja 19Sb *»r*w 7
^Besede imajo
naši čitatelji
Prošnja mestnem« magistratu
Stanovnica ob Pod mil Jakovi uliri se večkrat čudijo mnogim pritožbam in željam glede stanja odnosno areditve <*etd v drugih mostnih okrajih, f loči m se za Podmil-5cakovo ulico, ki ie poleg Dunajske ceete najbolj prometna v bežigrajskem okraju, nihfe ne briga. Morda jo temu vzrok dejstvo, da se doslej še nihFe ni javno oglasil. k»r dovolj dokazuje potrpežljivost prebivalcev ob tej ulici. ami>flk tudi ta ima svoje meje in skrajni ras je že. da se enkrat kaj ukrene. Doslei so vse prošnje hipnih posestnikov na rastno nadzorstvo bile zaman, ker baje nrinianfkjie sredstev za regulacijo te ulire kljub temu. da i« ves svet za uredit«^* hodnikov bil brezplačno odptop-rTe-rt.   Prebivalci  p« takim  izgovorom ne ve-
nijefo. ker vidijo sami, kako se v neposredni bTfiint, kjer srtoje {gosposke vile, takoj ko se končajo zgradbe, iTrejujejo hodniki kliub termi, da so to mrtve »lice. ki ne SM-£jo 5irVmn prometu. Nadzorno oblasl pro-•tmo. da si ogleda ob deževnem vremen j Janšerro, Podmf^čakovo in južni del Suvo-bomke nliee in prepričala sp bo na lastne oči, kako so te ulice zanemarjene. Obenem P« lahko tndi ugotovi, kako važne so te ulice za javen promet m pri objektivni presoji bo morala priznati, da v vsem okraju ni tako zanemarjenih ulic.
Ker je avtomobilski promet na Podmil-scakovi ulici vedno večji, je nujno potrebno, da se takoj prične s škropljenjem iste ker postaja prah že neznosen. Škropljenje pa se naj izvede bolj učinkovito, kakor prejšnja leta, ker je tedaj bilo škropljenje tako primitivno organizirano, da je povzročilo samo otroške, dočim je bil jspeh minimalen. Upamo, da bo mestni magistrat ta apel upošteval in primerno ukrenil, da se tudi prebivalcem ob Podmilščakovi ulici po tolikih letih čakanja ugodi. I. B-
Strelski jarki
za Bežigradom
K.ior dvomi o resničnosti obstoja teh Jarkov, naj pride sam pogledat. Sicer so ie precej izravnani, pa vendar so se. Pred dobrim le-tom smo imeli žično prosrrajo, a sedaj smo ie znalo napredovah' in smo prav na istem kraju napravili strelske prekope. Pa ne mislite, da so pripravljeni za obrambo od sovražnih napadov kakor v vojni. Ne, temveč zato, da bo bolje trava rasla, časi se iznreminjajo in vedno se vidi ka; novega. Sicer bi povedali, kje točno so jarki, a malo le iščite sami. So pa seveda skriti za močno leseno ograjo na betonski podla»sri, da se ne viđfjo na cesto. Za ograjo je včasi vse polno saj. Ampak boja ni bilo tako hudega, ker te saje niso rz strelskih jarkov, temveč iz navadnih dimnikov. Pa jih je nekdo xa zabavo nanosi 1 za obzidje v veselje gospodinjam, ki tam  blizu  sn£e perilo.
Nekateri pravijo ^ da je to nagajivost češ, nalašč prinese saje tja za zid in trosi, da se kam' po perino, pa to ne bo res, temveč samo zabavo. Tudi če otrokom žoga rsrok malo predaleč okle, takoj izgine v shrambo za žoge. Pa ne za zabavo, tem-wS zato, da otrok tiste žoge nikdar več ne vidi in da se rajši peča i žalovanjem za žogo, kakor pa da bi skakal okrog hiše. Tudi fco je nekaj.
Veste. tSsti strelski jarki so pa zato, da bodo gredice, ki Jih je pred leti uredilo meetno vrtnarstvo, lepSe m da bo trava trajnejša. Ljudje so pač nagajivi rn gredo kar čez tiste gredice in kako naj tam potem raste trava. A sedaj, ko so skopani strelski jarki, pa bo. Prvi jarki so bili slabi, bil je namreč samo en večji prekop v približni dolžini poldrugega metra in pol metra širine. Sedaj so pa luknje v velikosti enega moškega klobuka, ki je malo večji od ženskega današnje mode. Pa teh lukenj je več, ne samo ena. In iz teh lukenj pride tista dobrota, da bo trava z rasti a taka. kako na ruskih stepah, kjer se jezdec na konju skrije r nji. Ja, tako so
duhoviti hišni upravrtelJS me-stnih hiš za Bežigradom.  Aa stuhtajo tako pogruntaci-
jo. Seveda otrok prav gotovo napravi več
škode na gredici, ce »topi na njo, kakor pa taki jarki, ki so cek> nevarni, če ponoči v temi stopi kdo vanj. Sreča v nesreči je le, da je toč blizu, sicer bi ai bil ie prav gotovo marsikdo v tem jarku malo odpočil
Toda gospodje hišni upravitelji mestnih niš za Bežigradom niso tako neznatni gospodje, kakor bi kdo mialiL Saj ima vsak pod svojo oblastjo T2 najemnikov m teh 12 najemnikov pa približno po 5 glav. tako da pride na upravitelja *koro 60 a;i pa še oek> več podanik o17 In vsi *i o Paniki se morajo točno držati začrtanih poti, da ne stopijo malo po strani, ker sicer je
joj. će se pa oni mali podaniki spuste na
dvorišče, jih gospodinje grdo gledajo, ker suše perilo in nimajo rade, da jim kdo slika glave in risbe po perilu. Na gredicah, kjer je prej rasla trava, trudi ne smejo biti, ker so namenjene za strelske jarke in ostane jim le še ozka pot okrog hiše in na cesto.
Prihodnjič bomo o strelskih jarkih in podan kih še kaj povedali v zabavo in kratek čas Bežigrajčati.
Važno za žene
Nekatere ženske organizacije »o izdale hstak, s katerim vabijo žene na zborovanje, ki se bo vršilo jutri ob 16. popoldne v veliki dvorani L>clavskc zbornice na Miklošičevi ceat;. Namen tetja zborovanja je, da na njem žene javno zahtevajo izpopolnitev § 171 v tem smislu, da se dovoli poleg zdravstvenega tudi -socialna ter i evgeoična in etična mdikacijia pri prek rut vi nosečnosti.
Zone utemeljujejo to svojo zahtevo predvsem z naraščajočo bedo, v katero je pahnjen danes ves delavski *Ioj in čije žrtev postaja tudi srednji stan Armada brezposelnih je vsak dcin večja, a tudi oni, ki imajo službe, so plačani pod eksistenčnim min i mom tako, da je preživljanje družino naravnost nemogoče. Službena mesta so nestalna tako, da na njihovi bazi ni možno osnovati družine. Stanovanjske najemnine so tako visoke, da cesto presegajo celotni dohodek očeta številne družine; tudi se lastniki stanovanjskih hiš branijo družin a številnimi otroki. Tako so prav te družine obsojene na nečloveško životarenje po barakah in vlažnih kleteh. Zaro je umevno, da so prav revne družine z velikim številom otrok žarišče najhujše bede, bolezni in nemorale. Torej je preveliko število otrok danes vir gorja ne ?»amo za družino, temveč tudi za družbo, saj preveliko uboštvo najprej poniža človeka do zločinca in do prostitutke.
Glede na vse to zahtevajo žene vsaj to olajšavo, da jih ne bodo silili roditi več otrok, nego jih morejo preživljati. To zahtevo jim narekuje čut dolžnosti, ki je pri materi pač najmočnejši kadar gre za njenega otroka. In ta čut ji pravi, da ne sme roditi otrok, katerih ne bo mogla hraniti in oblačiti, ki bodo shirali in zveneli v stradanju, še predno bodo dorasli. Največji zločin in barbarstvo naše dobe je, da so matere prnsiljene roditi otroke, a jih nihče ne vpraša, kako jih bodo preživljale. To je strahotna in zločinska »logika« današnjega sistema.
Pobuda za to akcijo je izšla iz vrst delavskih žen, ki najbolj občutijo breme števime družine. V podkrepitev svoje zahteve so sestavile statistiko, ki odkriva strahotno sliko bede naših delavskih družin zlasti po revirjih. Naj navedem iz te statistike samo nekaj številk: 56 družin (ki so odgovorile na vprašalne pole) šteje skupaj 430 oseb. Teh 439 oseb ima tedenskih dohodkov Din 10.850.—. Torej pride na osebo tedensko Din 24.71 ali dnevno Din 3_53. Od teh prejemkov pa še niso odšteti prispevki za socialno zavarovanje tako. da so celo ti 3 dinarji na osebo občutno okrnjeni Stanovanjske razmere teh družin so tudi nad vse obupne. Večina teh družin ima samo po en prostor, ki služi za kuhinjo m za spalnico, a še ta je pogosto temen in vlažen. O enem teh prostorov, ki -luži 8 članski družini kot bivališče, poroča najemnik, da plačuje zanj 800 Din mesečno najemnine. A vseh dohodkov ima ta družina Din 700.— mesečno. Toda ti še niso na najslabšem. Nekatera poročila so še bolj obupna: Začasni vpokoje-nec, bolehen, oče 8 otrok v starosti do 12 let, uživa delno občinsko podporo, ki niti zanj n« zadostuje, otroci beračijo po hišah, namestu da bi hodili v šolo Ti bodo pač lahko govorili o »sreči« družinskega življenja. Ali bi bilo prav, da bi ti starša še nadalje pomnoževali armado stradajo-čih, ki je itak vsak dan večja?
Vemo, da bi bilo na svetu lahko za vse ljudi dosti dela in jela. to večkrat ugotavljajo tudi naši listi; toda od te ugotovitve se ne bo nihče nasitil. Tega se zavedajo tudi matere, zato skušajo doseči vsaj to. kar se pri teh razmerah doseči more: da jih ne bo nihče silil rod rti otrok-
ki jih ne bodo mogle preživi jati.
Vsaka duševno in telesno zdrava žena se gotovo protivi odpravi telesnega plodu, ker to škoduje njenemu zdravju, a se tudi upira njenemu na .elemenarneJBomu čuvstvu. Ce je v to prisiljena, je gotovo zanjo samo najbolj tragično, primorana je k temu koraku, iz strahu pred brezujmo bodočnostjo, pred bedo. ki premaga njeno naravno težnjo. (O onih materah, ki zaradi komodnosti ne marajo n ni rti, tu ne govorimo, ker tem pomaga bogastvo do regulacije njihovih porodov preko vseh indikacij.) Zato bi bilo predvsem potrebno, da se žene primerno pouče, kako se pravočasno ubranijo nosečnosti ter da se dovoli splošna uporaba preventivnih sredstev in se tudi revnim ženam omogoči njihova nabava.
V primeru pa, da je žena, ki se začuti noaečo. v tako težkih socialnih razmerah, da svojega otroka ne bi mogla preživljati, naj bi se dovolila prekinitev nosenosti. ki naj bi se dovolila prekinitev nosečnosti, ki ni bohv.ci brezplačno.
Z-a to svojo zahtevo bodo manifestirale /ene na jutrišnjem zborovanju,
Ens v rmertu mno *:h.
Naša nafvsčfa kulturna sramota
Pozoren Čitatelj našesa časopisja, ki dnevno ratgane, kakršnikoli na£ dnevnik, mora zadnje ?ase kar obnemiti nad množico surovosti, pobojev in umorov, ki se do^ainm na našem podezeltJ iz dneva v dan z verio brutalnostjo. V tem praven prednjači brez dvoma ptujski sodni okraj. ne zaostajato pa mmvro za njim ostale naSe vinorodne pokrajine. Čujejo se tudi že posamezni glasovi, ki pozivajo na odpomoč in ki rote duhovščino, pa tudi naša kulturna društva, da zastavijo ves svoj vpliv, da se bi mocrol pravočasno zajeziti val splošne posurovelo-sti naših širš:h narodovih plahti. Ali na se je ž> kdo vpraSa-1. koliko ie naša hipermo-d e rn n zakonodrvn sama kriva temu širjenju narodove podivjanosti?
Naj se bistvo in smisel kazni od strani pedagogov n i.iristov tretira s te ali one strani: pdo ie prav trotovo, da mora biti kazen, ki doleti poedinca, tudi svarilen primer za ostale člane človeške družbe, da ie tnko vsaj maihna verjetnost, da f>e taki in slični zločin: ne bodo več ponavljali zaradi strahu pred pretečim kaznovanjem. Ali pa morejo kazni, ki jih izrekajo sodišča po modernem kazenskem zakoniku, sploh Še delovali kot svarilen primer za ostale?
V dob: take družabne razrvanost\ ki vlada kot posledica svetovne volne še sedaj, odvzem osebne svobode pri polnem želodcu ne more ver služiti poimn kazni, ker je s tem zločinec običajno več pridobil, kot pa izgubil. Pridobil si \e toplo zavetje, redno hrano in v nai^labšem primeru še zm?~om delo. dočim je izgubil osebno svobodo, katero bi bil pred z.k>činom prav rad prodal za košček kruha in suho ležišče, če ie bil sl.ičajno brezposeln, oziroma za katero v sebi pploh nima nobenega smisla, če »e bil sicer preskrbljen in se mu je dobro godilo na zemlji.
Pa recimo, da je zapor, ki traja dolgo, še vedno nekaka kazen. Toda v poslednjem Saša ta doba za zločine posurovelosti wi pijanosti le redko presega par mesecev, ter je v večini primerov še vezana na pogojnost, ki omogoča na čudovito lahek način, da deli kvent že drugo nedeljo takoj preizkusi svoio borbenost na novih nedolžnih žrtvah.
Sediš v gostilni v prijaznem pomenku. pa ti prileti kozarec ali kos polomijonega pohištva v glavo in ti izb je oko. Kot nedolžna žrtev trpiš vse življenje, objesten suro vež pa se v pritvoru najpreje dobro na-spi, nato pa se še dalje veseli svoje moči v zlati svobodi, ki jo je dobil nazaj ie po nekaj dneh ali po nekaj tednih, ko ga je uprava jetnišnice odposlala na zimske počitnice domov za peč. Pelješ se z motornim kolesom in ti je nastavljena past, da tragično končaš sredi ceste. Tvoja družina ie ob vse, ker je izgubila rednika in očeta, suro-vež pa se izgovarja na pijanost, ter nato po-ležava nekaj tednov na svoji jetniški ooste-Iji. da se bo kot janak. ki se nikogar ne boji. spet lahko kmalu proslavi z novim surovim činom.
Moderna   zakonodaja   ima   vse preveč
skrbi za izrodek človeške družbe, ki bi ga bilo treba iztrebiti in pokončati, ter prav malo sočustvuje 9 poštanim pravičnikom. Ki ne trpi samo na lastnem teie*hj za grehe podležev, temveč ima kot davkoplačevalec še dolžnost, da skrbi in dela za preskrbo zločinca, ki ga je družba vtaknila v zavod.
C as je že enkrat, da se pijanost izloči kot olajševalna okolnost in da se napram ubijalcem iz gole surovosti in objestnosti postopa tako, kot napram ubijalcem iz ko-ristoljubja. In če država oe zmore več prehranjevalnih stroškov za to maso podivjan-cev, potem naj poseže po cenejših kazenskih sredfitvih, e katerimi bo čutu pravičnosti zadoščeno v večji   men    in ki bodo imela
tjdi jftčji efekt v strahovainem pravcu. Kakor ie na prvi pogled paradoksno, tako se treznemu človeku povsem logično vsiljuje ideja aopetne uvedbe takozvane ga javnega >prangerjs< in sramotilnega stebra z batinanu. To, z zgodovini človeštva m i« sedaj v ori jentu dobro znano sredstvo, bi bilo v časih vsesplošne zahteve po štednji ne samo edino izvedljivo, temveč bi imelo tudi drugačen efekt *n vpttv na psihozo podivjanih objestnežev.
Pa se bodo oglasili človekoljubni moralisti s klicem: Kje je potem še Človeško dostojanstvo? Vsi tisti naj vedo že sedaj, da ga v naših vinorodnih krajih že dolgo ni več in da ga zagoni iščejo, četudi z lučjo ob belem dnevu.
Eden ogorčenih.
Nečuveno barbarstvo
Gospod urednik, javiti vam moram re* edinstveno zadevo, nerad sicer, a v dno duše me pe&e, kar opazujem že več dni.
Mesec mamili je najlepša doba vaemj božjemu stvarstvu. Razmnožuje se v ->riro<li v»e živo. Tn ptički imajo po svojih jnerdih mladi zarod, kateremu donašaio pičo. da si ga obraroc. pri Irvljeuja. Kako «jro»no smrt povzroči zlobnež nedolžnemu zarodu ▼ gner.d.i. ako nokonča starce! Glad ca P« ča*i nconohi! Tn Vaj so za Vrt vile nedo&ne me bo£>e?
Pa posrrršnm zdaj ?e ve? crni, kako poka flobertovka in pokončuje vrjibie*. ki pitalo svoje mladiče. ie v ta namen neumorno iščejo razno golazen! Zdaj — ob gnezditvi
— vrabiči niso č'sto nič škodljivi; pol stoletja ooazujem živalstvo in ve* sem pn^let epoznanhi. da tudi vrabiči pitajo mladice le z žuželkami in ž'vo pičo. Pozneje se-veda, ne tajim, da so vrabiči škodljivei, a človek vendar ne sme moriti živali ob času •me-'-ditve. da mora vp«? znrod počasi od gladu po srlll i ti.
To je krutost, ki kriči do neba. Naj se uniči s starimi še nebogljeni zarod hitro — a ne, da se odstrele starši in se vse gnezdo prepušča gladni počasni smrti! Kako odpirajo nage, gladne živalce nedolžne klirnčke
— a matere — očeta ni več. Človeku, ki res še kaj čuti — se mora krčiti srce ob takih misli.
Tn kie se streljalo zd»j. v majniku z flo-bertovko vrabiči ?
Dopoldne Čuješ to pokanje na MUfifevi eesti in moriie kraj Je — MarijaniŠče, kjer baie dva dijaka na vrabičih nennob na od nadzorstva uganjata tako — barbarstvo. Priče so sosed ie.
Pretirana zahteva
Mi Slovenci inuimo vsakovrstne ilavke Ln davščine in kot dobri državljani iste še dosti dobro plačujemo, veDdar nam pa zdi, da so nekatere dajatve por! raznimi naslovi malo preveč pretirane aH boljo rečeno naravnost vsiljene Meri temi je noto-vo ona pri zglaševalnem uradu na policij!, kjer zahtevajo za vsak mali naslov kar 5 Din. Nihče ne bi Lmei nič proti temu, ako bi se mogli ti izdatki dobiti kje nazaj. Vzemimo le nekaj primerov: Privatna stranka se preseli v novo stanovanje. Rodoljub z dežele jo hoče osebno obiskat . ali pa ji ima od njenih sorodnikov izročiti samo pismo ali zavoj, ker pa ne ve za njen naslov, je primoran zateči se k EglaSe valnemu uradu. — Drugi primer: Trgovec hoče stranko terjatj ali pa ji kaj sporočiti itd. Tudi ima labko deset strank, za katerih naslove ne ve, ker jih že dolgo ni bilo v trgovino, da bi jih vprašal za nove naslove, pa mora za vsak naslov plačati 5 Din, ki pa niti enemu ne sme takih stro škov zaračunati, sam jih pa tudi ne mor** trpeti, ker ima itak drugih podobnih stroškov zadosti, ki jih nikjer ne more kriti.
Taka zahteva je ne le v veliko breme posameznika, marveč je tudi vnebo vpijoč ?reii. ki bije vsakemu v obraz, kajti navaden zemljan nima danes denarja, da bi ga razmetaval. Še nedavno je bila vsaka informacija kakor tudi vsak naslov brezplačen, pozneje je bilo treba plačati 1 Din, sedaj pa že kar 5 Din
Zato naj policijska uprava po temeljitem preudarku to takso če že ne popolnoma ukine, pa vsaj zniža na 1 Din, kar bi se še nekam utrpelo, več pa nikakor ne Uprava pa tudi ae bo nič prikrajšana, ker bo gotovo ta primanjkljaj na dohodkih kje drus je kompenzirala. — Prizadeti.
w
— Napravite red! Skrajni čas b: že bil, da se napravi ces»tni red v Spodnji sisiti. Tu vozijo po ho<inikib vsevprek kolesarji, vozači z ročnimi vozički in celo motocikli, sti. da so peščei. zlasti šolska mladina, v vedn: nevarnosti, da se dirkač zaleti v človeka. Stražniki naj bd zlasti opoldne m zvečer, ko je veiik promet, pazili da bodo pešci koHkor toliko varni pred vozači. —
Prizadeti.
tisti Pariz, ki si ga hotela spoznati in ki nama kmaiu odpre svoja vrata.
Tisti bip je bila pa vsa Eufemina pozornost obrnjena na strašen prizor. Pokazala je z roko proti krčmi in vzkltknHa z zamolklim glasom:
— Glej!
Nebo je bilo daleč tja do obzorja krvavo rdeče.
— No kaj za to! — je odgovoril Frochard mirno. — lep požar, nič drugega ni.,
Eufemie. je brž stopila na kup gramoza ob cesti. Frochard ji je sledil.
— Krčma gori! — ie vzkliknila, — in ti si...
Ni izgovorila svoje misli. Tolovaj se je na ves glas zakrohotal.
Videlo se je dobro, kako švigajo ognjeni zublji proti nebu, a veter je raznaša! iskre daleč naokrog in slišalo se ie prasketanje goreče hiše.
— Sodi gore. — se je smejal Frochard.
Stari ieseni oboji so pripomogli, da ie požar naglo požira' hišo.
Ognjen zublji isker so stkali oroti nebu liki žareče kače bengaličnega ognja.
— Ti si zažgal. — je zašepetalo dekle.
— Da! — ie odgovoril lopov mirno,
Iz Tr!t<*veri
— OasUeJ trboveljske kotline bodo tudi letos »večano proslavili Flonjanov o nede. Ij> 7. t m. Društva Trbovlje I in n, kakor tudi s Kleka in Sv. Katarine se zberejo zjutraj ob 7. pred rudniškim gasilskim domom, od koder o<ikorakajo s fanfarami na čelu v živpno cerkev, kjer bo maAa zaduft-niča za umrle člane. Po masi se bo vr
na prostoru pred genskim domom društva Trbovlje TT odlikovanje zaslužnih gnsilcev, nato pa skupno fotografiranje.
— FKafcurzija rudar«»V *olr \£ <vij,. Včeraj so si og-ledaTi v arvr»mJt\n svojih profesorjev rn dveh nidn'škh inženjeriev slušatelji celjske rudarske ftole rudni »k e naprave, popokine pa TrbovOje in proti večeru cementarno Zvečer so se vm;M v Ce-
— NojKVroetna tekma. Jutri se bo v
na Igrišču SK Amaterja prvenstvena no-
frometna tekma med SK Amateriem in S K Petjem Tekma se bo pričeJa o*> ID. tiri do_ poldne, predtekma med rezerva ms istih klubov pa ob pol 9. uri
Nedelja, 7. maja.
7.45: Ghnnastika (Dobovsek): 8.15: Poročila; 8.30: Rentabilnost kmečkega dela (Jamnik); 9: Božja postava (dr. Tominec); 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve Srca Jezusovegra: 10: Zdravilna »eliSča: 10.30: O naai državi (g. minister dr. Kramer); 11: Salonski kvintet: 12: Cas. plofice; 15: Dekliška ura: Knjiga in vzgoja značaja (Le-barjeva); 15.30: Salonski kvintet; 16.30: Ljudska igra »Divji lovec« (Ljudski oder); 20: Koncert pevskega zbora dri. učiteljišča; 21: Ohcetna goba (Kramar); 21.45: Cas, poročila: 22: Salonski kvintet.
Ponedeljek, 8. maju.
12 15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: Esperanto (Kozlevčar); 19.30: Srbohrvaščina (dr. Rupel); 20: Prenos iz Zagreba; 22: Cas, poročila, plošče.
Torek, 9. maja.
11.15. šolska ura: O radio postaji Ljubljana (ing. Osanar, 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: Nemščina (dr. Gra-fenauer); 19.30: Gospodinja, kot konsument (Kraigherjeva); 20: Glasbeno predavanje: Na pragu novejše glasbe (dr. Dolinar); 20.30: Komorni trio. Izvajajo gg. prof. Je-raj. Koroiec, Sušteršič; 21.30: Cas, poročila; 21.45: Prenos iz kavarne »Zvezda«. Sreda. 10. maja.
12.15: Plošče; 12.15: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Otroški kotiček (Komanovaj; 18: Angleške plošče; 18.30: Junaki današnjega časa (Kiinaveri; 19: Ruščina (dr. Preobraženskij); 19.30: Literarna ura: Knjiga in čitatelj (Jare); 20: Struktura našega parlamenta (dr. S. Ra-pe); 20.30: štiriročne skladbe za klavir, izvajata dr. Švara, Eržen; 21.30: Cas. poročila; 22: Salonski kvintet.
Četrtek, 11. maja.
12.15 Radio kvartet; 12.45: Dnevne vesti: 13: Cas, radiokvartet. borza; 18: Salonski kvintet; 19: ItalijanSčtna (dr. Le-ben); 19.30: Pogovor s poslušalci (prof. Pro-zelj); 20: Prenos opere iz Ljubljane; vmes čas, poročila.
Petek, 18, maja. 11.15: šolska ura: Proslava materinskega dne; 12.15: Plošče: 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas. plošče, borza: 18: Salonski kvintet; 19: Francoščina (prof. Prezelj >; 19.30: Delovanje vode (prof. Peterlin); 20: Prene* iz Beograda; 22: Cas. poročila, plošče. Sobota, 13. uuija. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; 17: Salonski kvintet; 18: O uskokih (V. Pirnat); 18.30: Angleščina (Orthaber); 19: Delavski šport (Smersu); 19.30: Iz zgodovine filozofije (dr. Veber); 20: Tamburaški sekstet; 21: Samospevi ge. Štefanije Repovš-Kranjčeve; 21.30: Cas, poročila: 21.45: Salonski kvintet.
Nočem biti lastna teta.
— Ljubim te, pravi stric nečakinji, in će hočeš, lahko postaneš moja žena,
— Hvala, striček, nočem postati ^tna teta.
Težko bo šk>.
— Prosim za roko vaše hčerke.
— Ali morete preživljati rodbino?
— Seveda.
— Toda nas ie 15.
Komplicirana zadeva,
— Saj bi morala barona poznati. Zdaj je že tretjič oženjen s četrto ločeno ženo tvojega drugega moža.
— ne puščam rad prič za seboj, da bi mi streljale v hrbet!...
Frochard ie ponosno dvignil g.avo in pogleda svoji družici naravnosr v oči, da bi se prepriča., kakšen vtis so napravile na njo njegove besede.
Pod vplivom tega oogieda. ki k> je bii že omamii. ko ie prvič zag.edala lOpova, mu Eufemie ni očitaia niti požiga, nit; umora nesrečnega krčmarja.
Oprijela se je krepkeje tolovajeve roke in mu ponižno sledila.
Frochard ve vede., da se ahko zanese na udanost tiste, ki nai bi z ojim delila dobro m zk>
Postal je bi' zopet vese! in vzklik-nU je, kot da se poslavlja ob odprtem grobu od Dokojnika:
— Eh. saj bi bt! itak kmani umrli... Krčmarjeva tiči je sprejeia tudi ta izbruh posurovelosti mirno
Držeč se krepko jubčkove roke ie stopala trdnih korakov naprej ne da bi se ie enkrat ozrla, čeprav »e dobro slišala zdJiiolkk> prasketanje ognja ki ie lizal zadnje ostanke stričeve terčm«.
Ko sta prtsoeia oo dolgih urah hoje do pariSkih utrdb ie oostalo dekletu nekam resno pri srcu.
Začenjalo se je za njo pitstoicvsko iivgeajc
a. n Lnoery:
64
(Ore siroti
tn začek) se je ropanje vsega, kar je bik) v toČrni kaj vredno.
Natakarica je pospravila vso srebr-nino. kar je je bil nastedil ubogi krčmar v dolgih letih trdega dela.
— E-vov to je moja dota! — je vzklikn^ ^rteje. — Notarja ne bova rabila, W bi pocžprsal pogodbo.
— Svoje cape lahko pustiš rn, — je dejal Frochard, — ne boj se, kmahi ti poskrbim obleko teneginje.
Ponoči sta podileža zarmstria krčmo, a borni krčmar je ostal v nji sam. Komaj sta pa prestontla prag, si je Frochard premislil in se vrnil v krčmo.
Pes. videč odhajati Etrfemio. je ža-Vostno tnfol.
— Sosede zbodi ta tnrema m najin pobeg bo odkrit; počakaj mak), takoj te TX>to4ažkn, — je zamrtnral tolovaj.
In hitro je stopil na dvorišče z nožem v roki. Minuto pozneje pes n- več
tU ii.
Eufemie je čakala nekai korakov od fcičrae. Vsa aescrpoa, da njenega pri- *
jatelga tako dolgo na nazaj, je že ho-*eia stopiti za njkru ko se je Frochari j-rikazal na pragu.
— Pojdiva! — je dejal.
— Kai si pa počel, da te tako doAgo ai bilo nazaj?
— Pasje lajanje je bilo zbudilo rvo-iega botra, pa sem ga moral uspavali.
In prijel je svojo jubico pod roko ter jo potegnil za seboj tako, da ni ime-»a ča^a za nova vprašanja. Biti za krik strahu uii groze.
In rako sta korakala v lemo; noči ta dva dioveka. združena po naKuučju za mračno /-iv.jenje zločince., pr^u velemestu, ki ga je brl Frochard izbral, da bi imel v njem središče svojega zločinskega početja.
Stopala sta molče.
Morda je bežeče mu dekletu šefe zdaj vest očitala črno nehvaležnost, ki je z nao plačala svoyemu botru vso dobroto in skrb.
Kar se trče Frocharda. je treba omeniti, da je sanjal o novih zločinih, da bi z njimi s lajšal življenje ženi. ki je bila zvezala svoje življenje z njegovim.
Tolovaj je na prvi pogled spoznal, da je Eufemie družica, kakršno potrebuje.
ZastotS    je,  kakor zasluti zver i
svojo samico; živalski nagon ga jc gnal k nji, kakor tudi nao k njemu.
Ta združitev je šla brez najmanjše ovire na obeh straneh: ženi vest ni niti najmanj očitala, da zapušča svojega dobrotnika, mož pa ni imel prav nobenega sočutja z nesrečnežem, priklenjenim na bolniško posteljo.
Sočutje nikoli ni bilo gost v toio-vajevem srcu.
Nikoli ga niso mogie ojnehčati prošnje, niti solze in groza iz sladikega sna zdramijenih otrok, niti stran obrambe nesposobnih starcev.
Pa ajdi strahu ta zver v človeški podobi ni poznala; smrti je pa gledal v koščeni obraz tako ravnodnšno, da bi človek mislil, da mu je žrvijenoe deveta briga.
A zdaj, ko se je zvezal z ženo, je postal še pogumnejši. Še drznejši.
Dorga, ravna cesta se je vlekla pred njima, obdana z drevjem, ki mu je veter majal krone.
Težke megle so se valile v daljavi nad mestom, ki se je kopalo v mor.iu Vuči tam daleč na obzorju.
Bil je Pariz, soeč tx>d zaščito pa-trulij biričev in nočnih stražnikov.
Frochard je prvi prekinti tišmo.
— Glej, Pariz, ki ga tako ljubiš, —
8tr«B 8
>6L,OTBW8KI NAROD«, te 6.
ja
šter. 103
WluUHa
KHhitn (faaijica
Sadvitct Hcttnta
Vsaka beseda M par. Plača mo lahko tndi v znamkah* odgovor znamko! - Na rprtiiartfa orez momto ms
■       ■ od&cnnrianui -  Najmanjši oQlas IHi» 5« -
SLUŽBE
PRI SOD AVI Č A RSTVTT išče službo mlad fant. — Na-siov: Bevc, Brežice 108. 2124
~~ VEZILJE ■prejmem.   —  Radulović, Zagreb, niča 37/L 2110
NATAKARJA sprejme kavarna na Adriji. — Zmožni kavcije naj pošljejo ponudbe na Park hotel Bolf otok Brač. 2133
PARK HOTEL-PENSION Pećine, Sušak, sprejme v službo jelonoeilko ter dobro kuharico. — Ponudbe s sliko na gornji naslov. 2136
POSLOVODJA
je potrebam Zadruzi- državnih službenika za nabavu namirnica n KLaknju. — Ponudbe do 15. maja o. g. Na kuverti naznačiti je ponuda za poslovodju.
2134
PDUK
ZA MALO MATURO
Pripravljalni tečaj — izprašani profesorji, dnevno veC ur pouka. Informacije vsak dan. Vpisovanje 13., 15. in 16. maja. — Korepe ti torij, Fražakova ul. 8, H- nadstr. 2163
PRODAM
SENA LN DETELJE
v balah proda neka- vagonov graščina Turu, posta Sv. Križ pri Litiji. 2128
RABLJENO POHIŠTVO
postelja, omara, noćna omara, divan — naprodaj: K od ei j evo, št. 31, poleg Mladinskega doma, 2156
lANOV&flV
250.— DIN MESEČNO dvosobno stanovanje s pritikli-nami in vrtom. — Naslov v upravi »Slov. Naroda<. 2036
DVOSOBNO STANOVANJE kopalnica, kuhinja ali brez, blizu centra, rabita dve osebi avgusta ali prejet — Ponudbe sprejema pekarna Pauer, Sv. Petra cesta št. 48, telefon 2383
2153
POROODL
bi trgovsko naobraženo, do 45 let staro gospoično, ali vdovo brez otrok, z lastno opremo in nekaj gotovine. Sem 66 leten ČH samec, zelo soliden, moralen in agileru Zasluzim, najmanj Din 1500 mesečno. Gotovino rabim za povećanje dohodkov. Ljubim mirno domačnost! Ponudbe prosim na oglasni oddelek >Jutra« pod značko >Cher amie 121/2139
GOSTILNO na prometnem kraju v Ljubljani z inventarjem in stanovanjem takoj oddana v najem. — Ponudbe pod »Gostilna 2111« na upravo >Slov. Naroda«.
MAJHNO POSESTVO prodam. — Izve se: Hriošek, Podulc št. 23, pošta Raka pri Krškem. 2156
HIŠICA x\A VEI^SEJMU zgrajena v gorenjskem slogu, se proda ali odda v najem. — Poive sev slaščičarni Novotny. — Istotam se tudi izve za opremljeno mesečno sobo na TvrŠevi cesti. 2143
PISARNA
(souporaba) v Vošnjakovi ulici št. 4, mesečno Din 300.—.
2164
HARMONDiO
prodam. — Pobrežje pri Mariboru, Mejna ulica št. 5. 2129
KLAVIRJI, PLANINI
prvovrstnih Inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«, Ljubi Jana, Sv. Petra cesta št. 40. 9/L
IZPOSOJAMO plošče, gramofone* radi o-a para te, »SLAOfcJU, Aleksandrova c. 4. (prehod >Viktoria< palače)
POZOR! POZOR I
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel v svoji hiši na Mestnem trgu štev. 11 vsem dobro znano restavracijo »Pod SkaietKc. — Opozarjam sL občinstvo na dobro domačo in dunajsko kuhinjo po zelo nizki ceni Vedno sveža topla in mrzla jedila; srbske specialite-te, ražnjići, ćevapčići itd. — V zalogi imam prvovrstna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina direktno od vinogradnikov po jako nizki ceni. — Opozarjam vsa društva, da imam sobe, prikladne za sestanke; v zabavo dobrodošlim gostom vsak večer klavirski koncert. — Priporočam se za obilen obisk. CIGLIO, restavrater.
SOBA
za malo obrt v Vošnjakovi ulici št. 4, mesečno Din 250.-. 2165
S**3*& cice
(roavrober)
vsako, tudi najmanjšo množino kupuje
SEVER & ROMP.
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta štev. 5
ZA BIRMO
URE, ZLATNINA in SREBR-NLNA; prodajam tudi na hranilne knjižice. — IVAN PAKTŽ, Ljubljana, Pred škofijo št. 15.
KOŽUHOVTNO
sprejmem v shrambo, kakor tudi v popravilo in moderniziranje. — F. Kenk, Gosposka 3*
Velika sezif ska odprodaja
elegantnih damskih plaščev po globoko znižanih cenah in sicer:
Damski plašči športni iz prvovrstnega blaga po Din 275.— Damski plašči športni iz angleškega blaga »   »   810.—
Damski modni plašči prvovrstni »    » 470.—
Damski plašči promenadu! iz Ia Angora blaga » » 550.— Damski plašči temno modri, podloženi s Ia svilo » » 590.— Damski črni Ia rips plašči s svilo >    > 595.—
Damski plašči promenadni s Ia Creppe de
Chine svilo podloženi »    » 680^—
Damski plašči temno modri s Ia Creppe de
Chtne svilo podloženi »    >   680.—
Damski plašči iz Ia Charmelaina v raznih
barvah s svilo Din 760— do 800.—
Damski plašči prvovrstni iz Ia Georgetta,
promenadni, v temnih barvah od Din 900.— naprej.
Hitite, dokler se traja zaloga!
W A H I 37 te£ W M? LJUBLJANA -IH  V J» JLi Sli >S Sli NEBOTIČNIK
•1
mM p*
ZAHVALA
Za izraze sočutja ob prebridki izgubi nepozabnega soproga, očeta, sina, brata, zeta, svaka in strica, gospoda
Kobeta Viktorja
se najiskreneje zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem.
Posebno zahvalo smo dolžni prem. g. prostu Karlu Certnu, preč, du-rwwžčirrit gg. namiljenim bratom, visoki jiisticni upravi, predsedniku okrožnega sodišča g. dr. Josipu Kavčiču za ganljivo slovo ob preranem grobu, gg. kolegam sodnikom, g. srez. načelniku Frideriku Logerju, vsem gg. zastopnikom drugih javnih uradov, zastopništvu Sokola, gg. kolegom is gimnazije in visokih Sol, za spremstvo na zadnji poti, darovateljem vencev za poklonjeno cvetje, nosilcem krste in sploh vsem, ki so že na ta afi oni način izrazili soč uvstvovan je.
Novo mesto, dne 2. maja 1933.
TOBRALCO TOBRALCO TOBRALCO TOBRALCO TOBRALCO TOBRALCO TOBRALCO TOBRALCO TOBRALCO TOBRALCO TOBRALCO
dobi se pri tvrdki
je tkanina, ki sama o sebi govori se izdeluje iz egiptskega bombažat nadomestuje platno, cefir in svilo je zajamčeno perilna tkanina je praktična moda je blago elegantnih dam in preprostih žena je perilna tkanina za otroške oblekice je ceneno blago za večerne obleke, za posete in za vsak dan je izdelan v vseh barvah in Čudovitih vzorcih ne pozna krize
je izdelek slovečih angleških ivornic
jBfuh/Jttitci
Najnovejši modeli dvokoies. otroških in tgračnih vozičkov, prevoznih t rici kijev, motorjev in Šivalnih strojev. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Cen-k' franko.
»TRIBUNA« F. B. i^, tovarna dvokoies m otroških vozičkov, t TRLJANA. Kar lovska cesta št. 4.
Navadna tkanina Vas obleče
ktoM predooou
A. Žiencer. Mestni trg 22
PFEIFERJEV CVIČEK
iz Leskovca toči restavracija >PRI LEVUc 1910
Modna konfekcija
Najboljši nakup A   PRESKER, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 14. 11/T
TAKO KOT SI VI ŽELITE
ako se striže te in brijete v brivnici hotela >Slon«. 27/L
NAJVEČJO IZBIRO
vsakovrstnega pohištva in po najnižji ceni vam nucfi. Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov, Ljubljana, Vegova ulica št_ 6, dvorišče, 2156
SLAMNIKOV
krasna izbira, zadnje novosti. Preoblikovanje Din 28.--Salon La Femme Chic, Ljubljana, šelenburgova št. 6, L nadstropje. 2166
POZOR! NAJNOVEJŠE!
V bufet Briški, palača »Grafike«, Ljubljana, Masarvkova cesta 14, prispele nove pošiljke najfinejših vin iz štajerske in Dolenjske od poznanih vinogradnikov:
Cene novodošlih vin čez ulico: Muškat-silvanec     1 1 Din 10.-
odjem preko 5 1			>	9.-
šipon	1	1	>	8.-
odjem preko 5 1			>	7.-
Cviček	1	1	>	8.-
odjem preko 5 1			>	7.-
Slivovka, domača	1	1	>	26.-
Hruševec	1	1	>	26.-
Klekovača	1	1	>	26.-
Tropinovec	1 1		>	22.-
Pehnkovec	1	1	>	32.-
Rum	1	1	>	30.-
Bermet-Kariovaški 1		1	>	24.-
Traminec, orig. bu-				
tefke samo			>	12.-
J. MAČEK,
Ljubljana Aleksandrova c 12
največja izbira površnikov
in oblek za gospode ter dc-co.
KAM PA JUTRI, KAM? V Novi, ozir. Kersnikovi uL 5 otvoritev vrta! Balincanje na razpolago ter znatno znižane cene, kakor sledi: Rizling Ia Cviček Ia Mozler prvovrsten Dalmatinsko črno Dalmatinsko belo Dalmatinsko rdeče
Na razpolago gorka in mrzla jedila. — Se priporoča \TNKO
Odprto že zjutraj ob 6. uri!
2176
1 Din 1 > 1 1 1 1
8,-10.-10.-
8.-10.-10.-
Ne samo gospa gospod tudi
potrebuje pomladanski površnik  in   obleko.   Okusu odgovarjajoče blago se dobi pri sta-roznani tvrdki
R. MIKLAUC,
LJUBLJANA, poleg Škofije, Dobro ta poceni je staro geslo te več kot 60 let stare tvrdke!
Moderni slamniki pod lastno ceno
vsled opustitve trgovine.
Stuchly - Maske,
LJUBLJANA, Židovska ul. 3.
28/L
»rnštvo „POROKA"
neg. pom. blagajna x o, z^, MARIBOR, Stolna uflca št 5, —
sprejema po vsej Dravski banovini redne člane v zavaroval i jo za pohištvo kot nagrado ob poroki (žonrtvt). — Zahtevajte prospekte aH poeet potrrfka. Sprejemajo se v vseh srezfh Slovenije provteijski potniki, mizarski in pieskarski mojstri v prodtiktivno članstvo. — Resite se brezposelnosti!
Specijelni entel oblek
ažuriranje, pred tisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri
Matek 8 Mlkeš. Lfablfana
poteg hotela štrukelj
Vezenje raznovrstnih monogramov. perila, zaves, pregrinjaJ; sntlanje, izdelovanje gumbnic Vsied najmodernejše ureditve podjetja — oajnižje cene.
Pristanaite k „VaHt^JItovi H^^^^*
PRED NAKUPOM SI OGLEJ NOVA CHROM-PONIKLANA
PUCH KOLESA!
Ugodne  cene in plačilni pogoji.
IGN. VOK, LJUBLJANA
Tavčar jeva ufica Stev, 7
Domača, kmetsko prekajena slanina kg Din 25.- ter razni drugi mrzli ynir»Qiri po najnižji coni.
Pridite ki prepričali se boste! Se priporoča
BRISKI.
Klavirji!
Planini!
Kupujte na obroke
od Din 400.—
prve svetovne fabrikate: Bb-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, Hbtzl, StingJ original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec ln oivsi učitelj Glasbene Matice
AlSonz Breznik
Aleksandrova cesta št. 7
(vogal Beethovnove ulice)
v Ljubljani, Prešernova ulica ŠU 3
s podružnico na Miklošičevi cesti št* 13
*
je  največja regulativna   hranilnica   v Jugoslaviji.
rmn vk>g nad 430,000.000.— Din, rezervnih zakladov pa nad 10 milijonov dinarjev.
Za pupilarne naložbe pa sodni depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice, — Za vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo.
Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute aajkulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici oa Miklošičevi cesti. Telefon centrale štev. 2016 in 2616, podružnice št. 2367. — Poštni čekovni račun centrale št. 10.533, podružnice št. 16.158. — Uradne ure za stranke so od 8. do 12. ure.
mai
— Vem v iJ»nl3anl