Wm\ wM\ mfflm Čestitamo za dan OF in 1. maj! t' * j ♦ *> i 4«'; 4 ^ .X' >< n p fc- P* Fi^ElS ag &»9.4W^ i, Majska razmišljanja Za uvod v letošnjo osrednjo prireditev ob dnevu mladosti na stadionu JLA v Beogradu naj bi se (samo za gledalce v živo, televizija uvodnega spektakla ne bo prenašala) pomerili nogometni moštvi »modrih« in »rdečih«. Prvo enajsterico bo sestavljala ekipa primernih, izvedenih iz besede Jugoslavija: Jugoslav, Uroš, Goran, Ozren, Selim, Lojzek, Andrej, Vlado, Iljaš, Jovan in Alija, »rdeči« pa bodo vratar Komunjarevič, branilca Sta-bilkovič in Cjenimirovič, napadalci pa Slovenko, Srbko, Bošnjo, Hrvoje, Maki, Djetič, Lala in Kosovko. Zanimiva so tudi imena sodnikov: glavni bo Igor Monetarni, stranska pa Nacionalni in Unitarni. Rezultat je dogovorjen, in sicer 8 : 1 za »rdeče«, kar naj bi pomenilo zmago republiških in pokrajinskih interesov nad enotnimi, jugoslovanskimi. V biltenu zveznega zavoda za statistiko smo prebrali drug, dosti bolj alarmanten podatek: število inovacij v naši državi pada in jih je bilo lani samo še 250. Podatek, ki nas (tudi ta!) uvršča na sam rep v Evropi. In kaj vse smo že imeli! Reformo, stabilizacijo, kritično analizo, dolgoročni program, in sedaj je pred vrati sprejemanje strategije tehnološkega razvoja. Dokument, ki mu je iz različnih zornih kotov mogoče očitati marsikaj, marsikatero nedoslednost, vendar je kljub temu, da je bolj zbirka težko uresničljivih, če ne že kar neuresničljivih želja, po načinih iskanje izhoda iz težke gospodarske in družbene krize, v kateri smo, za našo družijo naravnost revolucionaren. Prelamlja namreč s prakso, ki je bila v preteklosti vedno bolj vizija kot dejstvo: namesto milijonov ton nakopanega premoga, staljenega jekla, novih megavatov električne energije se pojavlja znanje kot generator, ki naj nas potegne iz krize. Tega bi se morali ob bližajočem se prazniku dela bolj zavedati. Delež sredstev, ki jih dajemo za razvoj znanosti, se je v naši republiki lani povečal za enainpolkrat, stekla je akcija 2000 novih raziskovalcev, v vseh dokumentih in govorih se vrste napovedi o sprejemanju ukrepov za spodbujanje tehnološkega napredka, prisege o pomenu mikroelektronskih tehnologij za nadaljnji razvoj Iružbe, predvsem pri inovacij-;ki in tehnološki prenovi in intenzifikaciji industrijskih panog, pa vendar: karavana gre dalje. Samo v minulem mesecu je bila inflacija za uradnih 7 odst. višja kot mesec poprej. Se nikoli tudi ni bil razkorak med uradnim tečajem in črnim kli-ringom tolikšen kot sedaj — 47,3 odst. Najučinkovitejše inovacije povečujejo dohodek za nekaj odstotkov, za dvajset samo izjemoma. In kaj pomenijo ti odstotki v primerjavi z inflacijo in kaj v primerjavi z uspešnim pritiskom na zvezni zavod za cene, ki lahko odobri naenkrat tudi za devetkrat višjo prodajno ceno? Malo, oziroma nič, zato ob nespremenjenih pogojih za gospodarjenje realno lahko pričakujemo, da se bodo organizacije združenega dela tudi v prihodnje bolj ozirale za novimi cenami kot za novimi raziskovalci. Če je Kraigherjeva skupina, parafraziram, identificirala bika, povedala, kje ima rep in roge, ga enkrat, za božjo voljo, že zagrabimo za roge in nehajmo se sprenevedati, da ga lahko prav mi ukrotimo tudi z vlečenjem za rep! Tehnološko razvita in moderna družba ne gre skupaj s trištevilčno inflacijo, in odgovorno gospodarjenje ne s socializacijo izgub. Po štiridesetih letih razvijanja so nerazviti, primerjalno, še bolj nerazviti, kot so bili, le da so se motorji, ki so vlekli doslej, pregreli. Neizogiben je zato trenutek streznitve, če nočemo, da kot z lojtrskim vozom, ki nima zavor, zgrmimo po klancu navzdol vsi, ki sedimo na njem. Ukrepov nima smisla ponovno naštevati, če že domači (ekonomski) pameti ne verjamemo, nam jih je enake naštel mednarodni denarni sklad. Ob vedenju vsega tega je hrup okoli plakata, štafete, meščanske desnice in podobnem marginalen, bolj od peščice starih antikomunistov nas mora skrbeti možnost nastajanja novih, kar pa je predvsem posledica neurejenih, če ne že kar kaotičnih gospodarskih odnosov. Že od Marxa najprej namreč vemo, da ekonomska baza določa družbeno bit (zavest) in ne obratno. Večji od enkratnega šoka ob plakatu za dan mladosti je šok delavcev v okoljih, ki so idejno najbolj budni vsak mesec, ko dobijo osebni dohodek, ki jim Jugoslavija, vsi njeni delovni ljudje in občani, od najmlajših do najstarejših, se bodo 4. maja z vso spoštljivostjo poklonili spominu na Tita, revolucionarja in vizionarja, s katerim smo izbojevali najbolj bleščeče zmage v naši zgodovini. Minilo bo sedem let, kar je prenehalo biti srce velikega moža, ki je kot revolucionar, vojskovodja in politik zmeraj stvarno presojal resničnost. Ta občutek za stvarnost je vnašal v besede in dejanja. Tudi kadar je bilo težko, je verjel v moč delavskega razreda, delovnih ljudi. Vizionarsko je odpiral perspektive družbenega razvoja, nikoli pa ni zbujal nerealnih pričakovanj. Titova življenjska pot in revolucionarno delo izvrstno potrjujeta Marxovo trditev, da ljudje ustvarjajo družbene okoliščine. Znano je namreč, da so lahko svet spreminjali samo gibanja in razredi, ki so se bojevali za spremembo družbe s sredstvi in načini, ki so ustrezali globljim spoznanjem iz objektivne nujnosti izhajajoče resnice. Nobene objektivne okoliščine ne morejo same po I sebi spremeniti družbe, če človeška misel in spoz-' nanje zavestno ne ustvarjata in izvajata sprememb. In * narobe, zmaguje samo gibanje, ki je možno spoznati k nujnost in v njej poiskati izhodišče za revolucionarne , spremembe. s I s I I v I X I s \ s I s I s I s > s I I N A ne zagotavlja niti enostavne reprodukcije, pa jim ga še interventno znižujejo. Ali ni to največja žalitev dela, delavca in degradacija marksistične misli, ki tako razvrednotena seveda zlahka postane plen zlonamerne, žal pa upravičene kritike? Če glasujem proti nogometni tekmi »rdečih« z »modrimi«, je to v imenu dobrega okusa, saj se nam je svet v zadnjem času že prevečkrat smejal. Glasujem pa za ukrepe, ki bodo pospešili tehnolo- ško posodabljanje kot osnovo razvojne preobrazbe, hitrejšo in stabilnejšo gospodarsko rast, intenzivnejšo usmeritev v izvoz, boljše pogoje za življenje in delo. Takšno, gospodarsko močno in zato družbeno trdno Jugoslavijo je videl Tito, in takšne odločitve in sklepe moramo sprejeti in v tem duhu in smeri ravnati. Le tako se lahko oddolžimo njegovemu spominu, ne pa s ceneno demagogijo in pozivi na pogrom. ZVONE PRESKAR Inventivna dejavnost v DO Novoteks Vzrok, da glasno razmišljam o odnosu do inventivne dejavnosti v DO Novoteks, je ta, da inventivna dejavnost sploh ni sestavni del naše poslovne politike. Posledice so: nazadovanje namesto napredovanje na tem področju, demotiviranje izredno nadarjenih delavcev za inventivnost in, ne nazadnje, zavist, kar pomeni nadaljnjo stagnacijo v razvoju, oziroma na področju učinkovitejšega poslovanja. Kako se premakniti iz tega neinventivnega mrtvila. Mislim, da se moramo najprej vprašati vsi vodilni in vodstveni DIT ter ostali delavci v Novoteksu. ZAKAJ, KAKO, S ČIM IN S KOM UVELJAVITI VEČ INOVATIVNEGA POSLOVANJA? 1. Zakaj potrebujemo več inovativnega poslovanja? Smo v začaranem krogu slabega gospodarjenja in življenja. Vsaj dvakrat toliko kot za OD, trošimo za vračanje dolgov, obresti, subvencioniranje izvoza, torej za darila tistim, ki so bolj inovativni, zato bolj produktivni, ekonomični in konkurentni. Naše znanje zastareva, ker se ne uporablja niti ne obnavlja, a bi se lahko z več inovativnega poslovanja. Posledice so enake. Naše znanje je neizrabljeno. Posledice so enake. Višji narodni dohodek, osebni dohodki in investicije so nujni, a brez bolj inovativnega poslovanja nedosegljivi. 2. Kako priti do boljšega inovativnega poslovanja? Inovacije se ne smejo kot pojem nanašati le na tehnično-tehnološke novosti, temveč na novosti v vseh delih poslovnega procesa. Zlasti pa je potrebno izboljšati način vodenja: od pravila »eni mislijo, drugi delajo« v usmerjeno, sistematično in organizirano delo, v množično, ustvarjalno sodelovanje. Inovacije torej niso več omejene na sistem posamičnih predlogov, niti ne ločujejo več poklicnega (razvojno-razisko-valnega itd.) in amaterskega inoviranja, ki neposredno ustvari sicer manj prispevka, a z množičnostjo spremeni ozračje, v inovativnega namesto rutinskega in ustvari temelje za znanstveno (temeljno in aplikativno) in razvojno raziskovanje. Tako odpade »pravica do neodgovornosti«, ki sedaj brani (samoupravljalci imajo to pravico in pravico odločati, hkrati z managerji in mezdnimi delavci enako). Deset pogojev za inventivnost kot množično gibanje 1. Inovacijska politika družbe in organizacij. 2. Inovacijski delovni cilji (vodilnih in vodstvenih delavcev). 3. Usposabljanja za inovi-ranje in ustvarjalno sodelovanje mnogih (ne le nujne elite, žal morda zaprte v elitizem). 4. Organiziranje inoviranja (služba) in sistematsko evidentiranje inovacij). 5. Razpoložljiva oprema za preizkušanje zamisli. 6. Dostopni informacijski viri. 7. Uveljavljanje priznanih inovacij v rednem delu. 8. Trženje inovacij (in zato sodelovanje RRM). 9. Vrednotenje in nagrajevanje (po pravilnikih). 10. Pravni red, ki daje prednost inovaciji. 3. S čim in s kom priti do več inovativnega poslovanja? Da bi si lahko sami pomagali na področju inoviranja, nam lahko pomagajo knjiga od dr. Muleja in dr. Devetaka: Ustvarjalno sodelovanje od zasnove do uspešne prodaje izdelka, knjigi dr. Marka Kosa: Pot iz neinvovacijske družbe, Pogled v prihodnost, uradna usmeritev pa je v analizi uveljavljanja inovativnosti združenih delavcev ter v skupščinskih zaključkih (Poročevalec skupščine SRS, 4. 2. 1986 in 1. 4. 1986). Za metode ustvarjalnega sodelovanja, ki si ne konkurirajo, ampak se dopolnjujejo, ker so različno primerne za različne tipe problemov, obstajajo priročniki in svetovalne organizacije, ki pomagajo uveljaviti novost: — Metoda SPP (odslej izenačena z MID kot dejavnostjo) nima posebnega priročnika, v rabi so pravilnik, komisija, služba, ki zajema lahko le izjemne posameznike, pretežno za reševanje drobnih, manj pomembnih (ekonomskih) problemov. — Metoda KIP (krožki za izboljšanje proizvodnje), Bojan Možina, J. Bele: Krožki za izboljšanje proizvodnje, 9. 5. 1983. S tem se ukvarja zavod SRS za produktivnost dela Ljubljana, J. Bele in Iskrin inštitut Ljubljana. D. Dolenc, učinkovito zajema skupine neposrednih sodelavcev znotraj OE, proizvodnih in drugih. — Metoda USOMID (ustvarjalno sodelovanje mnogih za inventivno delo), M. Mulej in sodelavci, USOMID 4. dopolnjena izdaja, ekonomski center Maribor, 1986. leta, koordinator je F. Drozg. Metoda je dala največ rezultatov s proučevanjem organizacijskih problemov, procesov, ki sežejo skozi več OE. — Metode PIP (projekti inžinjering). S. Piskar, J. Gričar, Celotna sistemska metodologija za reševanje problemov, Zavod za organizacijo poslovanja Ljubljana, 1986, ZOP Ljubljana, učinkovit za reševanje inovacijskih problemov projektnega tipa. — Krožki pripravnikov pomenijo poizkus doseči ustvarjalno, sodelovanje pripravnikov. Nedavno so to metodo uvedli v Leku (Ljubljana M. Ažman). — Metoda CUM (celovita ustvarjalnost mnogih). Pomeni poizkus doseči ustvarjalno sodelovanje mnogih pri opredeljevanju podlog za cilje perspektivnega razvoja OZD, V. Pirc, SOZD elektrogospodarstva Slovenije, Maribor. — Inovacijski zvezki so pripomoček, da delavcu ni treba odhajati z delovnega mesta, ko ima zamisel, ki jo želi prijaviti (TAM Maribor. M. Fereš). Koristna so tudi izkustva v OZD, ki so razvili dobro prakso uvajanja inovacijske dejavnosti, kot so TAM, Železarna Ravne, Store, 1BI, ETA. Riko itd. Na kratko so vse predstavljene v našem gospodarstvu 2. 3. 1987 leta. 4. Šest sklepnih vprašanj za _ spodbudo k akciji Ovire za bolj inovativno 2 poslovanje so. če pustimo ob strani to. da je pretežno pre- '■f malo tržnega pritiska (kar je g za pametne samo še nesmiseln izgovor), pretežno le še subjektivne. Zato: L Je zašel kdo v težave, ker ni predlagal ničesar novega? f sada I je flEpENl) Modne tendence za poletje 1988 •g' Ne, a žal le navidezno (vsi g imamo enotretinske OD). ■£ 2. Vsak strošek je načelno potreben, če znamo in hočemo 1/5 delati pametneje. Zato na-•|? mensko iščemo možne spre-£ membe povsod. 3. Dobro upravljanje in poslovanje se tiče vsakogar. Slabo tudi (in to zelo)! 4. Obstoj in svoboda sta odvisna od razvoja in uporabe znanja. Do nedavnega (1981) metode tega niso omogočale vsem. Sedaj jih imamo, objektivnih ovir ni več, le še subjektivne. 5. Težko ali pametno delo, žulji na rokah ali na možganih: kaj nudi več udobja, učinka, uspeha? In koliko svojega časa porabimo, da si redno obnavljamo znanje. 6. Kdo komu daruje v sodobnih mednarodnih gospodarskih odnosih — pro- Gledano na splošno, opazimo mnoge ljudi na delovnih mestih, ki ne čutijo in ne pokažejo posebnega zanimanja za lastno zdravje in varnost. Šele ko se jim pripeti nesreča in doživijo neprijetne posledice zaradi poškodb pri delu in zdravstvenih okvar, ali na primer hudo zbole oziroma celo postanejo invalidi dela, pričnejo razmišljati o svojem novem, neugodnem in neprijetnem položaju. Tedaj šele spoznavajo — prepozno — in ocenjujejo svoje ravnanje in napake, kaj so zagrešili pri delu, koliko jih veljajo nepremišljene napake, nerazumno in neprevidno ravnanje. Mnenja smo, »da lahko na stare dni« postanete pohabljenci, ker se varni metodi pri delu izogibate, morda boste začeli o tem razmišljati, morda pa tudi ne, morda boste naš predlog upoštevali in pričeli varno delati. Stara navada — železna srajca... Trmastega ali nevzgojljivega delavca bomo premestili na manj ogroženo in manj odgovorno delo. Pri tem smo imeli v mislih našega sodelavca Alojza Mahniča, ki je 7. januarja povzročil eksplozijo v proizvodnem oddelku OUTII(tTMTqMUMiNOVO MC*TO :.j*ir NOVOTEKS duktivnejši ali manj produktivnejši? Koliko nas torej osebno stane podpiranje, ru-tinstvo, uravnilovka in mešanje sociale in socializma? Kakšne so torej posledice, če ne posodobimo upravljanja v bolj inovativno (hkrati pa ima TAM Maribor od inovativnega poslovanja, četudi ni uvedel sodelovalnih oblik, prihranke v višini 10% BP, torej tudi pomembne vire za investicije, ne le inovacijske nagrade in OD). To je samo nekaj bolj pomembnih področij iz predavanja o inovativni dejavnosti v SRS Sloveniji Muleja, ki bo 20. 5. 1987 ob 13. uri v objektu družbene prehrane Novoteks predaval o inventivni dejavnosti. Predavanje je organiziral DIT Dolenjske, to je DO Novoteks in DO Labod. Zapisal: MIJO KURPES in pri tem ostal brez zaposlitve. Pozornost od varnega dela odvračajo tudi strah, jeza, žalost, ljubezen, simpatije, bolezen, zlasti takrat, če jih v zadostni meri ne obvladujemo. Bralcem tega prispevka puščamo na voljo, da sami ugotovijo, kaj je vzrok 7-januarke eksplozije v naši tovarni. Seveda moramo biti pri odločanju, kaj je bilo vzrok eksplozije, nekoliko seznanjeni o nevarni igri s plini. Vsi plini in pare lahko vnetljivih tekočin imajo pomešane z zrakom določeno eksplozijsko območje, ki ga omejujeta spodnja in zgornja eksplozijska meja. To sta najmanjša in najvišja koncentracija plina ali par v mešanici z zrakom, ki predstavlja eksplozivno zmes. Izven teh meja je možno le običajno gorenje. Spodnja eksplozijska meja pri lahkovnetljivih plinih in tekočinah je v glavnem 0,5—0 3 Vol %, zgornja eksplozijska meja pa v glavnem 10—20%, razen pri acetilenu (82%), ogljikovemu monoksidu (74%), vodiku (75%) in žveplovodiku (45%). Dejstvo, da omenjene snovi tvorijo eksplozivne zmesi z zrakom, zahteva posebne ukrepe pri uporabi teh snovi. K sreči v primeru eksplozije v naši tovarni ni bilo izdelane koncentracije acetilena in kisika, kar bi drugače povzročilo velikansko škodo. Modne barve za poletje so zajete v pet skupin: naravne barve (natural), enostavne barve (simplicity), nežne barve (tenderness), močne, energične barve (energy) in minimalne barve (minimal). 1) Zelo modna in aktualna skupina naravne barve vključuje nežne barve, ki spominjajo na čas žetve. To so topli toni poljedelske atmosfere: barve rži, slame, klasov, zrnja, koruznih listov. Skupina ima diskreten rustikalen izgled, z nekaj površinskih efektov. Vključene so enobarvne gladke tkanine, tkanje, ki spominja na pletene košare, celičast izgled in rabana stil. Pri materialih prevladujejo lan, surova svila, cool wool, fine volnene česanke, bombaži. Tkanine imajo slamnat ali rafija izgled, zrničaste, krep tkanine, šantungi, bureti, rahlo gubaste-zmečkane tkanine, gladke, »kombinežaste« tkanine. Veliko je tudi pletenin, ki so gubaste, plisirane, rebrasti chine'. Vzorci izhajajo iz narave: drevesa, rastline, herbanji, vzorci, ki oživljajo vrtove, pletarst-vo. 2) Druga skupina, enostavne barve (simplicity), spominja na severne obale, kjer podvodni kamni spreminjajo tone s plimo in oseko. To je mirno in mrzlo razpoloženje, prefinjeno izbranih tonov morske pene, apnenca, barve neba, horizonta, skal, čeri in pečin. Prisotne so zelo lične, nekoliko svetleče srajčne tkanine: balist, poplin, ter stroge dvobarvne ali enostavne tkanine za poletje v mestu: kepri, volneni in bombažni sateni. Novost predstavljajo ažurni vzorci, satenasti vez, gube, damask. Tkanine imajo zelo čist izgled. Vzorci: veliko črt različnih debelin, srajčni vzorci, majhni, zelo preprosti žakardni vzorci. 3) Tretja skupina, nežne barve, predstavlja igro svežih »kiselkastih« barv za zvezdasti stil. Vključena je rožnata barva bonbonov, janeževa zelena, mango oranžna in lila lana. Tkanine so šelesteče in svetleče: sateni, poplini, taft, za mlajše pike. Poleg le-teh so prisotne ljubke tanke tkanine: mislin, šifon, organca, volnene gaze, nyloni. Novost predstavljajo kloke, sursucher, izbočene, reliefne tkanine. Blago je tkano, tiskano, vezeno z majhnimi motivi, pikami. Vzorci, ki spominjajo na vrt, zelenjavo, risane filme. 4) Četrta skupina, energy, ponazarja moč olimpijskih osnovnih barv: surf rumena, modra barva zastav, ognjeno rdeča, zelena barva ležalnikov. To so močne barve in sintetični material: nylon, p/astifci-rani materiali, tkanine so elastične, raztegljive, luknjičaste, z lycro in latexom. Osnovne poletne tkanine: platno vseh tež, seerscucher, pihe, boucle, volneni jeans. Ponovoletna eksplozija v naši tovarni Vzorci spominjajo na scene obmorskih plaž: črte ležalnikov, senčnikov, pidžama črte. Figurativni vzorci: školjke, ribe, igre na plaži, cilji, tarče, zastave, poštne znamke in pisma. Tiski so obkroženi s črno barvo. 5) Zadnja skupina, minimal, daje v ospredje poletja 1988 mornarsko modro kombinirano s surovo belo barvo za čist, minimalen izg/ed. To je zmagoslavje ene barve + »mini«: drobne črte, drobni motivi, npr. vzorec ptičje oko. Tkanine so enostavne, lahko so enobarvne, pikčaste, prisotni so različni materiali in teže. Vzorci: črte, minigeometrija. majhen karo, drobni žakardni vzorci. Poletje 1988 bo mirna, preprosta sezona brez hrupa, kjer bo v ospredju kvaliteta tkanin. Vodilno vlogo bodo igrale enostavne tkanine, ki so vključene v vse barvne skupine, rustikalne in zrničaste tkanine za skupino na tu ral, čiste in gladke za skupino simplicitv, sproščene in zračne za skupino energv. Prisotni bodo popiini, etamini, panama, gabardene, kepri, pi-keji, krepi, flanele in jerseyi. Pri materialih bodo prevladovali lan, surova svila, rool uool. bombaž vseh tež. sintetični materiali, nyloni. Poletje bo precej ublaženo in tokrat manj presenetljivo. VLADKA KEŽMAN / t m | ill „,*»'*** *: M i 1 Mala črna obleka« a la Coco Sprehod skozi zadnje desetletje Leto 1982 lame obleke enostavnejših linij, s pasom na bokih, posebnost tega leta je bil patent na spodnjem robu. Poleti se je nosilo kratke udobne hlačke, mini krilo ali pumparice, zima pa je potekala v znamenju flanelastih enobarvnih ali karo srajc, jacguardnih puloverjev in umetnega krzna. KSENIJA ŠKULJ Nadaljujmo naš sprehod skozi zadnje desetletje in se ustavimo še za hip v letu 1982. V ZDA so prvič v zgodovini vsadili umetno srce, Nobelovo nagrado za književnost je dobil Garcia Marguez, oskarja za najboljši film je dobil fdm Gandhi, na svetovno glasbeno sceno so začele prodirati nekatere nemške skupine, na primer Falco. V tem letu so umrli Romy Schneider, Henry Fonda, Grace Kelly, Arthur Rubinstein. V modo se je v tem letu vrnila romantika, tako imenovana »moda naših babic«. Veliko se je nosilo nežne romantične obleke v pastelnih tonih ali pa v jacguardnih vzorcih, dodatki pa so bili čipkasti ovratniki, čipkaste manšete ali pa žabo. Po drugi strani pa so bile modne barve barve neonske svetlobe: turkizna in vsi njeni odtenki ter ultravijolična. Poletje je bilo v znamenju Latinske Amerike in karnevalov: mnogo je bilo volanov, oblačila pa so bila v živih barvnih kombinacijah: rumena z vijolično, pink in zelena. Hit je postala plastificirana oziroma metalizirana obleka. Tak material se ni uporabljal le za pelerine, plašče, jakne in komplete, temveč tudi za modne dodatke, kot so okrasni plastroni, ovratniki, pasovi, torbice in detajli v laseh. Barve niso bile le zlata in srebrna, ampak so se pojavile tudi modne barve, prav tako tiski, predvsem geometrijski. Linije so bile v tem letu precej različne: »mala črna obleka«, ki se je pojavila že z legendarno Coco Chanel in je letos spet tako v modi. se je nosila v svoji klasični feminilni obliki, po drugi strani pa so bde popu- Arne ril Živali nam lepšajo življenje Lepo je imeti žival. Seveda, lepo je imeti žival, če jo lahko imaš. Vsak otrok si želi žival, kajti ona je človekov najzvestejši prijatelj. Tudi jaz sem si zaželela žival in sem rekla mamici, da bi imela rada mucko, psa ali katero drugo. Mamica pa je odgovorila samo z besedo »ne«. Ko pa je preteklo nekaj tednov, potem mesecev, sem jo zopet vprašala, ali bi lahko imela žival. Odgovorila je, da bo še premislila. Ko pa je nekega dne prišla iz službe, me je vprašala, ali bi imela še vedno rada žival. »Vem, da si jo želiš,« je dejala, »in zato si jo tudi izberi.« Poskočila sem od veselja in zakričala: »Muco!« Ko sem bila pri stari mami, meje mamica prišla iskat in takoj mi je povedala, da bomo šle tudi po muco. Bila sem zelo nestrpna in hotela sem iti po njo tisti trenutek. Mamica mi je rekla, naj najprej pripravim ležišče, potem pa bova šli ponjo. Odhitela sem po škatlo, notri naložila blazinice, dala frnikule, majhno klopko volne in gumijasto srnico. Škatlo sem odnesla v avto, se poslovila od babice in z mamico sva se odpeljali. C Slovo Prišli sva k njeni prijateljici in dala nama je lepega muca. Z mamico sva se zahvalili in odšli domov. Med potjo sem spraševala muca, kako mu bo ime, on pa se ni premaknil, bilo ga je strah, kajti še nikoli me ni videl. Prinesli smo ga domov, v stanovanje, a on je začel tekati po njem in iskati stare gospodarje. Kmalu se nas je navadil. Z njim smo se igrali, kadar si je zaželel, tako kakor je še danes. Našemu mucu je ime Tačko, dela prevale, skače kakor opica, in zraven njega mi ni nikoli dolgčas, pa tudi dober »fuz-baler« je. Kadar je lačen, me milo pogleda, jaz pa mu hitro v njegov krožniček naložim hrano, katero z veseljem poje. Ker vidim, kako mi je hvaležen, ga vzamem v naročje, on pa me s tačko poboža po licu. Seveda pa se z mucem ne moreš samo igrati, tudi skrbeti moraš za njega, da ima urejeno stranišče, dovolj hrane ali pijače. Pa čeprav nimaš časa, si ga moraš včasih vzeti, da se z njim igraš. Za vse dobro, kar storiš, ti je žival hvaležna, to pa je najlepše, kar sploh more biti. JANA SELIŠKAR XII. SNOUB Bršljin, 5. b ) Že osem let hodimo v to šolo in doživljali smo žalostne in vesele trenutke. Mogoče jih je preveč, da bi jih mogla opisati. Kaj pravite, katerih je več? Ne vem! Mogoče bi moral na to vprašanje odgovoriti cel naš oddelek. Vsak bi rekel drugače. Skupaj s sošolci smo doživeli osem let in prestajali težke trenutke. Prebijali ure in ure drug z drugim, si pomagali, domači so nam postali« že učitelji in sošolci. Šola nam je bila drugi dom. Navezali smo se na šolo, na sošolce — učence, učitelje in red ter disciplino, ki sta nas venomer preganjala. Prišel pa bo čas slovesa. Ko bomo odhajali drug od drugega, si stiskali roke, se pozdravljali, nam bo v srcu hudo. Prišli bomo v čisto tujo šolo, videli bomo tuje učitelje, bolj stroge, nove sošolce. Vse bo popolnoma drugače. Zavladala bo nova disciplina in novi red. Nove učilnice nas bodo pričakale pred zvenenjem. Z novimi sošolci se bomo morali najprej spoznati in postali bomo prijatelji. Vseeno pa ne bo to zakrilo naše žalosti. Ampak kmalu nam bodo sošolci ušli iz spomina in ostali nam bodo le spomini iz šole. Na osnovni šoli bodo za nami ostala le vrezana imena nas — osmošolcev, podpisane klopi, stoli in garderoba. To bo naš skromen spomin, pa čeprav ne preveč lep. Slovo bo res za vse težko, ampak v spominu ti vseeno ostanejo nekdanji stari sošolci, s katerimi si preživljal težke trenutke. V spominu pa nam bodo ostali tudi vzgojitelji, ki so nas marsikaj naučili, pa čeprav tega nismo hoteli nikoli priznati. Slovo je res težko in se nekaj časa ne pozabi, sčasoma pa izgine v pozabo. URŠKA FORŠEK 8. a OŠ XII. SNOUB NOVO MESTO Znašla sem se na razpotju. Prišla sem po eni sami poti. Tu pa je kar naenkrat toliko poti! Prejšnja pot je bila ena sama, to je osnovna šola. Tu smo tako rekoč še počivali. Toda mi se tega ne zavedamo. To bomo občutili šele, ko bomo na srednji šoli. Za vpis na srednjo šolo so nas opozarjali že v sedmem razredu. Odločanje ni lahko! Že od mladih nog si želiš biti zdravnik. Potem pa spoznaš druge poklice, povedo ti slabe strani tega poklica... Po vseh teh predavanjih si čisto zmeden. »Kam naj grem?« se sprašuješ. Ne veš, če si dovolj sposoben za to, ne veš, če boš po končani šoli dobil zaposlitev, in kar je najvažnejše: ne veš, če te bodo sploh sprejeli. Pa še nekaj je tu: ločiti se boš moral od šole, od prijateljev, od učiteljev. Zdaj si misliš, da bo sreča, ko boš rešen te šole in učiteljev. Toda na srednji šoli se boš vse raje spominjal učiteljev, sošolcev, zguljenih klopi. Za nami bodo ostali spomini, podpisi na klopeh, razmajani stoli, ocene v redovalnicah. V našem razredu je veliko različnih smeri, kamor bomo šli, kar devet. Jaz bom šla na naravoslovno-matematično jn upam, da me bodo sprejeli. Če pa ne bom sprejeta, bom šla na pedagoško. Bila sem že na naravoslovni šoli. Ko sem jo zagledala, se je v meni naselila groza. Zakaj? Tega ne vem. Bili smo v raznih kabinetih in najbolj mi je všeč fizikalni. Od učiteljev, ki sem jih videla, pa mi je najbolj všeč profesorica kemije. Informativni dan se je končal dobro. Zvedela sem veliko in kar zadovoljna sem bila. Ne vem, ali zato, ker sem šla domov, ali zato, ker sem mnogo videla. Čez nekaj dni pa smo že dobili obrazec za vpis. Se takrat sem nihala. Nisem se še dobro odločila, kam bi šla, pa sem vseeno ostala na naravoslovni. Za nekaj časa sem rešena premišljanja. Če pa ne bom sprejeta, bo spet brenčalo v moji glavi. Od naravoslovne šole pričakujem, da mi bo dala dovolj znanja za šolanje naprej. Trudila se bom in upam, da bom kasneje koristila naši samoupravni družbi. URŠKA MANČEK 8. a OŠ XII. SNOUB NOVO MESTO ( Živali lepšajo življenje ) Tvoj najbližji prijatelj, ki ga imaš najraje, je žival. Vsak ima rad kako žival. Nekateri muce, drugi hrčke, zajce, konje... Jaz pa bom v tem spisu pisala o psičku, mojem zvestem prijatelju. Tedaj, ko sem bila majhna, je bil moj zvesti spremljevalec. Že od malih nog se je navadil name. Imel meje najraje. Bilje dober prijatelj vseh drugih živali. Nikoli se ni kregal nad mucami, ker jih je imel rad. Drugi otroci so ga učili teh hudobij, on paje vedel, daje to nespametno in neumno. Ko sem bila majhna, sem ga zavijala v pleničke, oblačila v majčke in hlačke, mu na glavo dala kapico in za vrat slinček. Ni se branil, ker je vedel, da to delam z ljubeznijo. Vedel je, da bom kmalu rekla: »Fuj pacek, polulal in pokakal si se!« »Takrat me bo odvila,« je mislil sam pri sebi, »in takrat ji bom ušel. To bo zabavno, ko me bo hotela ujeti, pa seji ne bom dal!« sije mislil in tako je tudi bilo. je kriv on, ne pa moj ljubi, zlati Čoki. Drugi večerje revež od hudih bolečin umrl. Pokopala sem ga in mu naredila majhen, lep, privlačen grobek, ki me spominja nanj. Učil meje ljubiti tudi druge živali, in to, da moraš biti zvest vsakomur, ki ga ljubiš tako, kot je ljubil on mene in jaz njega. Ko sem pisala ta spis in si ga potem prebrala, so mi tekle debele solze po licu. Ostal mi bo za vedno v spominu njegov priljubljeni smrček, majhne tačke, ki so tekale za menoj povsod, ter njegovo zvesto in prijazno srce. JANA VIRC 5. b OŠ XII SNOUB Bršljin Stara sem bila deset let, ko mi ga je povozil bratranec. Bil Slovenija kolesari Že 20 let zaslužni za uspehe tako v občinskem kot v zveznem merilu na delavskih igrah. ODBOJKAŠI DO NOVOTEKS ŠE NAPREJ ŽANJEJO USPEHE V soboto, 11.4. 1987, je bilo tekmovanje v odbojki v okviru delavskih športnih iger občine Novo mesto. Nastopila je tudi prekaljena ekipa delovne organizacije Novoteks (Rihar Resnik, Bruno Koprivnik, Jože Mišmaš, Martin Aš, Marjan Somrak, Jure Sternar, Gorazd Polovič in Otmar Zajc). V soboto, 14. marca 1987, so bile na Arehu XXVII. zimske športne igre tekstilcev Slovenije, katerih seje udeležila tudi ekipa delovne organizacije Novoteks. Naša ekipa je štela 5 tekmovalk in 10 tekmovalcev. V kategoriji žensk nad 40 let je Branka Jedlovčnik zasedla odlično 16. mesto od 46 nastopajočih, Cirila Kušer je v svoji kategoriji zasedla 41. mesto od 85 nastopajočih. Janja Fink je bila 42. in Zvonka Kobe 52, Jelena Banje odstopila (nastopilo je 82 tekmovalk). Pri moških je Karel Barbič zasedel 43. mesto od 62. tekmovalcev. V svoji kategoriji seje najbolje odrezal Rihard Resnik, kije zasedel 25. mesto. V konkurenci šestih ekip so naši fantje ponovno dokazali, da so najmočnejša ekipa v občini Novo mesto. Zasluženo so zmagali, premagali so naslednje ekipe vse z 2 : 0, PTT, IMV, Krko. Nastopili sta še ekipi Iskre Tenel in Novolesa. Fantje (Bruno Koprivnik, Rihard Resnik, Marjan Somrak. Bruno Koprivnik je po večji napaki zasedel 30. mesto in Bojan Florjančič 70. mesto od 78 tekmovalcev. V najmočnejši kategoriji je Miha Legan zasedel 50. mesto, ravno tako z manjšimi napakami, Jože Kralj pa je bil 60. od 94 tekmovalcev. Pri najmlajših je Zdenko Ban zasedel odlično 34. mesto, Mirko Zupančič je bil 71. in Željko Zlatko 73., nastopilo pa je 107 tekmovalcev. V skupni razvrstitvi je ekipa delovne organizacije Novoteks zasedla odlično 19. mesto, saj je nastopilo 51 delovnih organizacij iz Slovenije. Za konec bi omenil še, da je konkurenca na zimskih igrah Martin Aš, Jože Mišmaš, Ivan Kapš) že 20 let osvajajo odličja na DŠI občine Novo mesto. V času zveznih tekstiliad so ravno tako pokazali veliko znanja in truda terosvajali pokale. Čestitamo jim k njihovem uspehu in da bi še nadalje branili barve Novoteks. MIHA LEGAN zelo močna, saj nastopajo v posameznih kategorijah bivši tekmovalci, pa tudi zelo_dobri smučarji Gorenjske in Štajerske. MIHA LEGAN Odbor za množičnost pri Kolesarski zvezi Slovenije je pripravil zanimivo akcijo »SLOVENIJA KOLESARI«, kinaj bi spodbudila čim širšo športno rekreativno aktivnost posameznikov, še zlasti pa družin. Akcija poteka v smislu svobodne izbire poti in časa. Za spodbudo in stimulacijo pridobijo udeleženci, ki prevozijo: — družina 5 voženj, od tega ena nad 50 km, — posamezniki 5 voženj, od tega tri nad 50 km, VELIKO MEDALJO. Za malo medaljo pa so pogoji tile: — družina tri vožnje, od tega ena nad 50 km. — posamezniki pet voženj, od tega ena nad 50 km. Vsak udeleženec si iz seznama možnih prog izbere svojo pot ter si v kartonček, ki ga dobite na Kolesarski zvezi Slovenije, Breg 2, 61000 Ljubljana, vpisuje prevožene poti. Ko doseže ustrezno število voženj za malo ali veliko medaljo, kartonček pošlje kolesarski zvezi, ki mu pošlje ustrezno medaljo. Za vrsto poti, ki so primerne za kolesarjenje, je kolesarska zveza pripravila tudi popis prog na koncu katerih — ne na vseh — dobite tudi žig o opravljeni vožnji, žig ni pogoj za pridobitev medalje, saj organizator meni, da bi bila napak vsaka formalnost, pa tudi zavest posameznika nekaj velja. Komisija za športno rekreacijo in oddih pri RS ZSS je akcijo »SLOVENIJA KOLESARI« ocenila v smislu stališč o množičnih športnih prireditvah kot ustrezno rekreativno aktivnost in jo predlaga za vključitev v programe športne rekreacije v OZD. POVABITE SODELAVCE NA KOLO! XXVII. zimske športne igre tekstilcev Slovenije ZA VSAKOGAR NEKAJ S * Mm? * Mar * j—r * jmr * jmr * *mr s jmr jr mar jr jmr * * jm* * * jmr *■ a ZA VSAKOGAR NEKAJ * jmr * jmw * *m- * s jmm * *mr * Jmr * * ^* * .^ * < t; s s^l §ll Doma a« počutimo najbolj varne, pa vendar je prav okolje med štirimi stenami vzrok za izredno veliko število nesreč, med katerimi je tudi veliko smrtnih. Do njih pride običajno zaradi nepazljivosti in neznanja — posledice pa so lahko usodne. Naj vas opozorimo na nekaj možnih vzrokov za nesrečo. Sobne rastline, popršene s sredstvi zoper zajedalce. lahko zastrupijo majhnega otroka, zato pazite, da jim ne pride blizu. Če imate v I vazi šmarnice, pazite, da je otrok ne more doseči, ker so strupene. Tudi zunaj na vrtu preži nevarnost zastrupitve: v listih tise, naprsteca, ole-| andra, negnoja... Ventilatorji bi morali biti zavarovani s košarico Vetrnica se vrti s I toliko obrati, da postane kot nož, če ji pridete blizu z rokami Pazimo, da se ne bi otroci igrali z ventilatorji in vtikali vanj svinčnika, pletilk, ška- rij ■ ■ ■ .. . . Oblačila z napihnjenimi rokavi niso primerna za gospodinjsko delo. Prav tako ne bomo pospravljali stanovanja v visokih petah ali v preozkem krilu. Lase spnimo (če nosimo dolge) ali jih prevežimo z ruto ali trakom. Pločevinke z raznimi pršili lahko pri temperaturi nad 50 stopinj eksplodirajo. Nikar jih ne odmetavajmo v smetnjak, zlasti če stresamo vanj tudi pepel, v katerem so še ogorki. Prav tako jih poleti ne puščajmo v avtomobilu, v katerem se v tem času temperatura pogosto nevarno zviša. Pršilo z lakom za lase uporabljajmo le v zračnem prostoru. Električnih naprav (razen brivnika in ščetke) ne uporabljajmo v kopalnici, če nimamo potrebnega priključka. Radio ali kasetnik pretaknimo na baterije. Telefoniranje iz kopalne kadi je hudo nevarno, da sploh ne govorimo, kako izredno nevarno je sušenje las v kadi z električnim sušilnikom Kemična čistila hranimo na prostoru, do katerega otroci ne morejo. Prav tako poskrbimo, da spravimo na varno vsa razkužila in sredstva za čiščenje odtokov. Tudi či-stila za straniščno školjko ne hranimo na primer v kopalnici. Peči, štedilnike in lonce zavarujmo pred otroki. Na še vročo ploščo, ki pa je ne rabimo več, postavimo posodo z mrzlo vodo. Zavarujmo vtičnice, da otrok ne bo mogel brskati po njih s pletilko, izvijačem ali čim podobnim. Popravila električnih in plinskih naprav vselej prepustimo strokovnjaku. Ne puščajmo cigaret na mestih, kjer jih otrok lahko doseže, kajti z nikotinom se lahko zastrupi. In še nekaj — nikar ne sestavljajte improvizirane lestve iz stolov, ki jih postavljate na mizo — padec je lahko usoden. iUPi 1 I K I L SPET GROZI NAHOD Jesen in pomlad sta čas, ko nahod najbolj napada. Strokovnjaki trdijo, da predvsem Kato, ker ljudi zebe v noge. Na prvi pogled čudna trditev, toda znanstvene razlage pravijo: če se noge za eno samo minuto ohladijo na 15 X, je sluznica v nosu kar za pol ure slabše prekrvavljena. V tem Času pa virusi lažje premagajo obramb- Praktično — Pleteno košaro iz vrbja (imeti mora pokrov) lahko brez težav -predelamo« v skrinjico za šivalni pribor. Notranjost preoblečemo z vzorčastim bombažnim blagom, da ne morejo šivanke in bucike uhajati med pletenim šibjem. Nato urežemo iz lepenke predelne stene, s katerimi razdelimo košaro na več predalčkov. Tudi te stene preoblečemo z ustreznim blagom. Na notranjo stran pokrova prišijemo vrečaste bombažne žepe za škarje, centimeter in drug šiviljski pribor. — Iz zelo preprostih predmetov lahko sami izdelamo neobičajna. prikupna svetila. 1 Kovinski mode! za potice lahko spremenimo v stensko kuhinjsko svetilko, če mu odrežemo srednji tulec in vdelamo vanj na-vojni del, v katerega privijemo žarnico. Na mode! pritrdimo tudi kovinsko zanko, da ga lahko obesimo na steno. 2. Zlepimo štiri prazne pločevinke kokakole in vdelamo v vsako pločevinko navojni det, v katerega privijemo žarnice. Ta nevsa- kdanja namizna svetilka bo razveselila predvsem otroke 3. Iz plastičnih odtočnih cevi s premerom 12,5 cm izdelamo stoječo svetilko, ki.bo zanimiv okras ob naslanjaču v dnevnem prostoru. Cevi odrežemo, da so različno visoke, spojimo jih z vijaki. V cevi napeljemo žico z navojnim delom. Vsako cev pokrijemo z okroglo lučjo iz mlečnega stekla. 4 Koleno dimniške cevi prebarvamo s poljubno barvo in vpeljemo vanj kabel in navojni det Odprtino cevi pokrijemo z okroglo lučjo iz mlečnega stekla. ne sposobnosti, se vgnezdijo v celice in povzročijo nahod. Na ta način se začne kar 90 odstotkov prehladov. Kaj storiti, da se v dneh, ko se izmenjujeta zdaj toplota zdaj hlad »n ko nas moč« dež in muči vlaga, izognemo tej nevšečnosti? • Pazsmo, da bodo noge vedno tople in suhe Nosimo toplejše čevlje, ki ne prepuščajo mokrote, in volnene nogavice, čev!|i naj ne bodo pretesni da bo med čevljem in nogo plast zraka, ki greje že sam po sebi. • Vedno dihajte skozi nos. da že sluznica lahko prestreže viruse. • Krepite obrambne spo- sobnosti telesa z utrjevanjem, na primer z izmeničnimi prhami (20 - 30 sekund vroča voda, 2..5 sekund hladna, po- novite desetkrat). • Večkrat spijte kozarec mleka, saj vsebuje snovi proti virusom. Pomagajte si tudi s kakšnim vitaminskim napitkom ali z vitamini limon, oranž in grenivk. • Kaj storiti, če se je nahod že -naselil" v nosu? Poskusne z jodovimi kapljicami kapljico jodove tinkture daste v kozarec vode in to popijete v majhnih požirkih v pol ure, Ali pa napolnite kad do polovice s 35 stopinj toplo vodo. sedete vanjo in dotaka-te vročo vodo, dokler ne doseže temperatura 40 stopinj. Ko vam začne z obraza teči pot prenehajte, se dobro sfrotirajte in lezite za 10 minut. če vam že močno teče *z nosu. si lahke pomagate tudi takole. • obe podlahti kopajte od pol ure do ene ure v 40 - 45 stopinj vroči vodi; • kadar počivate, položite pod tilnik ogrevalno blazinico; • privoščite s: kolikor le gre vročo kopel, potem pojdite v toplo posteljo, spijte lipof: čaj in vzemite aspirin se dobro pokrijte in eno uro znojite. Nato se sfrotirajte, zamenjajte posteljno perilo in — dolgo spite. CENE NOČNIN ZA LETOVANJE V POČITNIŠKIH KAPACITETAH DO NOVOTEKS ZA LETO 1987 1. počitniški dom Selce, počitniške hišice Sabunike, koča na Veliki Planini: nočnina din/dan — delavci DO in njihovi šolobvezni otroci 500 — predšolski otroci 250 — zakonci, zaposleni drugje, starši in ostali nezaposleni družinski člani skupnega gospodinjstva 500 — ostali gostje 1.500 2. počitniški dom Piran, bivalni kontejnerji, prikolice: — delavci DO in njihovi šoloobvezni otroci 400 — predšolski otroci 200 — zakonci, zaposleni drugje, starši in ostali nezaposleni družinski člani skupnega gospodinjstva 400 — ostali gostje 1.200 Otroci do dveh let starosti ne plačujejo ležišča. V ceno oziroma nočnino ni vračunana turistična taksa, ki se obračuna posebej, razen za avtokamp Lanterna, kjerse plača turistično takso ob prihodu, na recepciji. CENA TURISTIČNE TAKSE PO POČITNIŠKIH ENOTAH taksa din/dan PIRAN 250 — otroci do 7 leta starosti ne plačajo turistične takse' RAB 300 — otroci do 14 leta starosti ne plačajo turistične takse LANTERNA POREČ 280 — otroci do 14 leta starosti ne plačajo turistične takse SELCE, KRK 200 — otroci do 7 leta starosti ne plačajo turistične takse, od 7 do 15 leta starosti plačajo 50% takse SABUNIKE 150 — otroci do 10 leta starosti ne plačajo turistične takse KOČA NA VELIKI PLANINI 100 — otroci do 7 leta starosti ne plačajo turistične takse, od 7 do 15 leta starosti se plača 50% takse Delavci morajo zagotoviti polno zasedenost kapacitet. Če letuje manj ljudi, kot je kapacitet, se plača 100 odst. cena za vsako prazno ležišče (razen predšolskih otrok). V primeru, da letuje več ljudi, kot je ležišč, pa plačajo 50 odst. cene za vsakega člana (razen predšolski otroci). Omenjeni sklep velja za počitniški dom Selce in počitniške hišice v Sabunikah. Cene izven sezone so za 30 odst. nižje. DARJA NOVINEC ŠAH | KADROVSKE NOVICE | V mesecu marcu so se v naši delovni organizaciji zaposlili naslednji novi delavci: TOZD TKANINA DE predilnica: Silvo Kobe DE tkalnica: Miran Jarc, Roman Nadu, Karol Žužek DE pletilnica: Niko Peša DE priprava: Bojan Hočevar DE oplemenitilnica: Majda Hribar, Božo Arabadžija IVS: Uroš Urbančič, Damjan Redek, Danijel Pavše, Igor Kovačič TOZD Konfekcija Andrej Hrovat TOZD TRGOVINA Fadila Turkovič (prod. Sarajevo) DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: — Milena Veselič (plansko analitska služba) — Gvido Uhan,Bogdana Kondič (kadrovsko splošni sektor) — Stanko Tomšič (prodajni sektor) V istem času so našo delovno organizacijo zapustili: ZAHVALA Vsem svojim sodelavkam in zaposlenim v skupnih službah stare uprave se naj-lepše zahvaljum jem za darilo, ki sem ga prejela ob odhodu v pokoj. ROZALIJA BARBO TOZD TKANINA DE predilnica: Milka Vidovič, Stevo Markovič, Stanka Rajk DE priprava: Mitja Turk, Nada Dežman DE tkalnica: Ivan Virant, Darinka Pirc, Verica Nedeljko-vič, Miha Bukovec Investicijsko vzdrževalni sektor: Matjaž Rifelj, Franc Pavlin DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Martina Makše — plansko analitska služba Darko Kastelic, Bele Janez — kadrovsko splošni sektor Milena Grabar — prodajni sektor UPOKOJILI SO SE NAŠI DELAVCI: Ana Vitasovič, Štefka Gril, Jožefa Božič, Jože Gorenc — DE tkalnica Jožefa Kolenc — predilnica Mihaela Pavlič — tozd Konfekcija PRERAZPOREJENI SO BILI: — Drago Lunder iz DE tkalnica v prodajni sektor — skladišče gotovih izdelkov konfekcije — Biljana Ristič iz DE ople-mentilnica v tehnično razvojni sektor — laboratorij — Zlatko Željo iz De tkalnica v SS Tozd Tkanina — Ljubica Paprica iz tozda Konfekcija v sektor za organizacijo in informacijske sisteme VIDA KOLENC ZAHVALA Kruta usoda je hotela, da je nenadoma in mnogo, mnogo prezgodaj prenehalo biti zlato srce našega dobrega in skrbnega moža in očeta Daniela STARCA iz Rosalnic 27 Hvaležni smo vsem, ki ste našemu Danetu nudili prvo pomoč in ga želeli ohraniti pri življenju, v trenutku srečanja z resnico, da smo ostale same, pa bili z nami! Zahvaljujemo se delovni organizaciji Novoteks in sindikalni organizaciji Novoteks Metlika za podarjene vence, Marjanu Vidicu pa za tople besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste nam pismeno ali ustno povedali, da z nami v bolečini sočustvujete, našemu očetu pa pripravili tako množično poslednje slovo in mu prinesli toliko cvetja! Topla zahvala vsem delavcem temeljne organizacije Novoteks, Predilnica v Metliki, za zbrano denarno pomoč! Še enkrat vsem, naša velika in iskrena zahvala! Globoko žalujoča žena Kristina, hčerki Bernarda in Renata V Metliki, 3. 4. 1987 O napadu Pri šahu se z napadom označujejo akcije, s katerimi ogrožamo nasprotnika z namenom, da bi z manj ali več potezami osvojili kakšno važno polje, nasprotno figuro ali pa matirali nasprotnikovega kralja. Pod pojmom »napad« torej spadajo zelo različne akcije, od katerih je najpomembnejša tista, pri kateri se napada kralja in se zato imenuje kraljevi ali matni napad. Vsem vrstam napada je skupno premikanje napadalčevih sil v določeni smeri, kar pa ima svojo slabo stran: če se napad izjalovi, se položaj napadalčevih figur lahko izkaže kot slabost in to lahko izkoristi nasprotnik tako, da prične z akcijo na tisti strani plošče, kjer napadalčeve sile ne delujejo. Zato pravimo, da je napad tudi neke vrste obveznost in da daje nasprotniku kompenzacijo — možnost protiigre na drugem delu table. Vse to se lahko formulira tudi na bazi osnovnih načel akcije in ravnotežja. Po načelu akcije mora napadalec z minimumom obveznosti doseči maksimum pogojev za uspešen napad. Po načelu ravnotežja je vsak napak povezan z rušenjem ravnotežja v igri in zato je zelo pomembno paziti, da se na-rušeno ravnotežje ne obrne proti napadalcu. Matni napad delimo na: — napad pred rokado in — napad po rokadi. Oglejmo si podrobneje napad pred rokado. Značilne operacije pri tem napadu so: a) napad prek polja f7 (pri belem prek polja f2), kije pred rokado najmanj branjeno, b) napad po odprti e liniji, c) preprečevanje rokade, d) preganjanje nasprotnikovega kralja. Oglejmo si partijo: Barnes — Morphy (Phi-lidorjeva obramba. London 1858) Le4 e5 2.Sf3 d6 3.d4 f5 (?). To je slabša poteza, za katero se danes ve, da jo ovržemo s 4.Lc4! 22222* NOVOTEKS _____________________________y 4.de5fe4 5.Sg5d5 6.e6. S to potezo beli pričenja akcijo na polje f7, cilj je osvajanje trdnjave h8. Črni pa se ne meni za trdnjavo, temveč pripravlja matno grožnjo. 6.. .Lc5 7.Sf7? Napaka, pravilno je bilo 7.Sc3 in na 7....e3 8.Le3:! Le3: 9.Sf7, kar je ugodno za belega. 7.. ..Df6 8.Le3d4 9.Lg5 Df5 10.Sh8: Beli je osvojil kvaliteto, vendar ima težave pri reševanju skajcača. 10....Dg5: ll.Lc4 Črnega želi zvabiti na 11... Dg2:, nakar bi resnično prišlo do napada prek f/ s 12. Dh5 + g6 13.Dh7:!. Morphy jasno ni padel v zanko. 1 L..Sc6 12.Sf7? Slabo, toda črni bi zadržal prednost tudi na 12.0-0 12.. ..Dg2: 13.Tfl Sf6 14.F3 M* f ■ ; PL_ii m n . ■ r , / j#H Beli je pričakoval 14....e3in upal, da se bo izvlekel z 15.Del Zdaj sledi ena izmed znamenitih Morphvjevih kombinacij. 14.. .5b4 15.Sa3 Le6: 16.Le6: Sd3 + 17.Dd3: Na 17.cd3 matira 18.Lb4. 17.. ..ed3 18.0-0-0 La3: 19. Lb3 d2 + 20.Kbl Lc5 2LSc5 Kf8 22.Sd3 Te8 23.Sc5: Dfl: 24.Se6 + Te6: in beli je predal. KSENIJA ŠKULJ (MASNO TIKSTMMiTQMMMi NOVO MCSTCp NOVOTEKS NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2200 Izvodov. Glavni In odgovorni urednik: Zvone Preskar. Izdajateljski svet: Miro Jovič (predsednik), Slavko Kavšek, Franc Brezovar, Jelica Spasovskl, Jože Starešinič, Rudi Vlašlč, Jože Zurc, Mojca Jurišič, Marjan Podlogar, Ksenija Škulj in Zdenka Židanik. Uredništvo: Novoteks Novo mesto, Foersterjeva 10 — Časopisni stavek, filmi In prelom OIC Novo mesto, TOZD Grafika, tisk Tiskarna Novo mesto. muoiHisM finsrsnaiFi nhišuanu 27 april mi Fosfor Sloverj. književn* It (krt stan) Tračnica ji tl il!t Nekdanji Dravmiki ookU-C 2curučljli/ izraz za \jernce (množ) Tenlonal obramba Bivši košarkaš Daneu Sirota, Siromak Pritok konje z Biiogore. Storitev, opravilo Glavm Stevnik Stritar Josip Enaki Črki Tona ► LiS^t Franz NJajmlaj-še mesto v Sloveniji Li/že, kotanje z vodo Erbij Najbliija Sorodnika Omota, ovitka Prostor za yzga- janje Z i-vcxk zarodi opazovanja. Rimska 100C Trsko. Kozmetič. kolekcija Mozotja- vost Avslrcj. smučar Satler Reka, ki izvira v Č3SC in teče skozi obe Mejrtdji Beogr fijr.ska igralka (Ras) Lahka mrežasta tkanina Biblijski samo- Skrunilec Vrisk4 vzklik Hlad slov. smučar (kobert) Pevka Sršen Mesto ob AralsUern morju Ober Andrej NJahtigal Okrajšava. za stran Enaki Črki Slovenski Natrij DeL_ človeškega telesa Manjši kanal za odvo-dnjavanje Začimbna mešanica (kogelj) konec. polotoka JJaravm pojav/ Memška glasbena revija Skandin jezero kemijSk i etemert Oe.l teniške igre Kisik kamri nr a. z Av/ale Umetnost (latinsko) Stadion V Budim-pešti Radij Pijača staro- grških bogov Amper VeUka Začetnica Plan ma -«»iv v Afnk (Nigru) Delo tlačanov 8iha.c Sodobnik Hunov/ velika jurZroam država Znam Lea švic rod ur Nevama, strupena Snov Osebni zaimek Smeti Umetnikov ustvarial prostor Nekdanji košarkaš Jugoplas. Ctvrdic) Edvard Kardelj C/mrlu mer rib igrate! (Tovornik) l/rsta udarca pn boksa Alžirsko pnstctniS- mesto Pintarič Alenka Kranj Dalmat naziv za dedka Gl mesto Egi-pta Planinska ujeda Teliček Četrti nmskv kralj Bikov g Let s Višinska, točka na zernhevido Andrej Kurent Naša m srbohrv. črka Okrajšata za ital liro Ki&ik Človek z velikim rio som Mž.j-' 4ja apr a v lurdui Nekdaj vojak s koptem Loščilo Kjer nekaj pnieua, naielcct Igralec 2 Zvezda Hercego- vec Zdrav siv. dom Peški piša teiilAiois, Pisatelji- co. Peroci Uismsk-i kesik. Hišm bog JogiHes Leon Pojav pr gorenju Krajša Sliladfca Prekopi, /ar ki Zvezna država v ZDA Ženitev ... Radensko popravni [fiom Svit, Izkopa vonja, odUio-ioov