Davkl Prejšnjl angleškl flnančnl minister Churchil je svojčas v angleškem parlamentu podal sliko o plačevanju davkov v večjih državah. Primerjal je davke pred svetovno vojno ter po vojni in tako ugotovil, da so se po svetovni vojni davki v posameznih. državah jako povečali. Izračunal je, koliko davkov je prišlo na vsakega državljana leta 1913 in koliko leta 1928. Prišlo je torej idavkov na enega državljana: 'Angliji šillngov Franciji frankoT Kemčiji mark Italiji lir Zedinjenih državah dol. 1.1913 1.1928 71* 291* 84.5 910 31.3 113.4 53.8 394.4 6.8 30 Breme državnih dolgov, porazdeljeno na prebivaMvo, znaša za enega prebivalca v Angliji 168 funtov šterlingov, na Francoskem 11.700 papirnatih frankov, v Zedinjenih državah 160 dolarjev, v NemCiji brez reparacijskih obveznosti 68 mark. O manjših državah, med njiml tudl o naši državi Churchil ni govoril, ker nl imel podatkov. Iz navedenih številk se vidi, kako so po posameznih državah po vojni narasla državna bremena To so posledice svetovne vojne, ki jih čutijo prcbivalci vseh držav in ki ne bodo tako kmalu odstranjene. Cela člo.veška generacija (rod) jih bo nosila, Kar se tiče naše države, v njej davki primeroma niso tako visokl kakor v drugih državah, osobito v velikih državah. Vendar predstavljajo vsa dajatve: državne, banovinske, okrajne In občinske, ki jib morajo plačevati prebivalci, znatno in občutno svoto. Ora zemlje je obremenjen s 300 dinarji. — Vpoštevati se mora pri tem tudl to, da kmetje svojih pridelkov ne morejo prodati za primerne cene ali jih sploh ne morejo prodati. Industrijske države so Be po svetovni vojni začele v velikl me ri brigati za svoje poljedelstvo, kojega pridelke ščitijo z visokimi carinami. Stremlienie nekaterih držav — Nemfii e, ČehoslovaSk«, Avstrlje — gre za tem, da se te carine ne znižajo, marvei tvišajo. Tako »e izvoz kmetsklh prldelkoT lz naše države vedno bolj otežkuje. Odtod kriza vina, hmelja, lesa, žita in vobfie «• trgovinl s poljskimi pridelkL Kar pa mora kmet kupitl, je enkrat, dvakrat, trikrat in še večkrat dražje nego pred vojno. Če se poljedelstvo pri nas š« tako intenzivira, če poljedelci pri nas Se toliko napredujejo pri obdelovanju zemlje, ne bodo te prilike boljše, dokler se ne omogočl kmetu možnost prodaje njegovih pridelkov za primerne in pravične cene, ki bodo v pravem razmerju s cenami tistega, kar mora kmet kupovati. Ko je sedanji ministrski predsednik general Živkovič nedavno bil t Vojvo- dini ter se ]• razgovarjal i priproatim ljudstvom, so mu ljudj« o svojem gospodarakem stanju prostodušno poro CalL Predsednlk vlad« J« njibovim lW vajanjem pritrdil ter izjavll, da j« vl*-! da dopolnilni davek k semljarini 1« znižala od 17 na 12*, da ga pa bo !• dalje znižala od 12 na 8*. S tem znižanjem se bodo tudi znižale razne doklade k državnemu zemljiSkemu davku.1 Tudi o banovinskih proračuniK ]• general Živkovič izrazil mnenje, d» s« ni vsepovsodi izvedlo načelo štednje, kakor bi to bilo potrebno. Zato je izdal odlok, 3 katerim se naroča, naj se 1. banovinskih proračunih odobreni datki za reprezentacijo in zaupne posl»,J za razne podpore, nagrade in honorar ja ne izvršijo; 2. naj se ostali v visol izmeri odobreni izdatki naknadno S* enkrat proučijo ter znlžajo na najnuj« nejše svote, ki bodo v soglasju s stva>> nimi potrebami.