Leto XXII., št. 233
Upravniitvo: Lpibljan«. Putfinijeva ulica 5.
Telefon k. 51-22, 3 J-23. 31-24 inseratm oddelek: Ljublrana, Puccinijeva aH-
ca 3 — Telefon k. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poitno-čekovnem zavodu k. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase a Ki.
Italiie in inozemstva ima CJnicme Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
LJubljana, nedelja 11. oktobra 1942-XX
Cena cent. 80
I a b a i • vsak dan razen ponedeljka Naročnina znala mesečno Lit 18.—. za inozemstvo pa Lir 22.80.
Uredniitro: LJubljana, Puccinijeva ulica ker. 9, triefa*
fcev. 31-22, 31-25, 31-24._
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubbliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
Brlllantl successi delTavia zlo ne delPAsse sul fronte
egiziano 54 velivoli nemici abbattuti
D Qnartler Generale delle Forze Armate eomunica in data di 10 ottobre 1942-XX U neguente bollettino di guerra n. 867:
L'azione deIl'Asse ha riportato leri sul fronte egiziano in una giornata di intensa nttivita aerea, successi particolarmente bril-lanti. Grosse formazione nemiche da bom-hardamento che, scortate da numerosi cac-
cia, muovevano alPattacco delle nostre posizioni, sono state affrontate od intercet-tate. In ripetuti aspri combattimenti venti apparecchi venivano abbattuti da caccia-tori italiani, venticinque da quelli germa-nici, nove altri risultano distrutti da batte-rie contraeree.
Razgovori s slovenskim Ijodstvcm:
žene
Novinar Alessandro Nicoitera je imel v petek zvečer po ljubljanskem radiu naslednje predavanje:
Kakšno naj bo poslanstvo žene Po mišljenju boljševikov nas niti najmanj ne zanima, dovolj je. ako omenimo, da so slovenske žene. ne kakor posamezni izjemni primeri možač, vendar pa v nekoliko znatnem številu živele življenje banditov in se udeleževale njihovih akcij, kar se nam zdi, da je eden izmed nadaljnjih vznemir-Jajočih simptomov, zaradi katerih smo sil-fio iznenadeni nad nagnjenji izvestnega Clela tega ljudstva. Z vsemi pojasnili, tudi Verjetnimi, o čudnih in pretiranih pojavih in z vsem trudom, ki smo si ga dali, da bi razumeli te pojave, jih pri najboljši volji ne moremo razumeti, kadar so združeni s čini divjosti ter po divjaštvu prekašajo drug drugega, dasi n. pr. lahko dopuščamo, da kaka ženska sledi razbojniku iz čisto čustvenih nagibov.
Bolj ali manj vsd poznamo žensko du-ševnost. Dasi pravimo, da je nikoli ne moremo popolnoma spoznati, je vendar treba včasih ugotoviti, da ni vse samo parfum in sijaj, kakor bi nam hoteli predstaviti pesniki. Vsekakor je gotovo to. kar nam pravijo fiziologi in prirodoslovci in česar nas uči naše izkustvo, da jih spoznavamo skoro do popolnosti kot delikatne in šibke v njih ženskosti, kar je ravno ena izmed največjih, najglobljih, najlepših in najne-določnejših tajnosti človeškega življenja.
Sedaj pa jo vidimo v moški obleki, s puško preko rame. kar bi bilo vsekakor komaj bizarnost in kaprica; vidimo jih, kako jih je prevzela neodoljiva strast do rnuk, ki jih gledajo; tudi to je žensko, četudi si ne znajo predočiti natančno, na kateri strani je prav za prav večja krivda.
Naenkrat so postale divje zveri iz brloga, naenkrat so začele ubijati in prirejati turobne plese okoli oltarja žrtev. Zdi se nam. da smo zašli v najtemnejša tisočletja trogloditskih dob. ko so divja krdela zavela od ropa in od razbojniških pohodov. Ali moramo mj zanje zardevati? Kaj niso vera, omikano sožitje, zakoni in zgodovina mogli ustvariti nikakršne sozveze, nikakršnega sramu v ženski duši, čeprav je slednja po svoji prirodi tako nestalna? Potemtakem bi bila ta omika samo tenka, prozorna plast laka. dasi smo vedno pripravljeni hvaliti se z omiko. Po vsem tem bi bilo to sam nekaj površnega, ki izgine, brž ko se pojavi zver, ki izgine na prvi poziv onega boljševizma, ki je pravilno označen z jzrazom »povratek v živalsko stanje«.
Ni potreba, da bi v zabavo javnosti naštevali sramotne zglede, dejstva in imena oseb. Zdi se nam. da smo o tej stvari že jureveč povedali. Ponavljamo, da se sramujemo mi za one junakinje. Slovenska javnost ve več stvari o tem predmetu kakor mi in prav zaradi tega hočemo od njene strani slišati besede graje in celo besede obsodbe. Cas je, da vsaka poštena duša povzdigne glas in izjavi svoj neznosni stud. 'rudi zahrbtnost ima svoje meje in tudi sokrivda postane na izvestni točki neznosna.
Ako naj primerjamo poslanstvo žene v dveh sorodnih vladah, ki odločajo o usodi osi in Evrope, ne moremo najti niti pripravnih izrazov. Treba bi bilo ustaviti se glede tega pri boljševizmu in pri Fašizmu, da se vidi naenkrat, kakšno neprehodno brezno zija med obema idejama in kako ena stran teži k najslabši izroditvi instinkta in kako si druga prizadeva zboljšatj in pcplemenititi nagone.
Nobena evropska žena, čeprav se navajajo primeri ženskega junaštva, ugotovljeni v izjemnih in zelo redkih primerih. nobena žena. vzgojena v svetišču rodbine k milemu čustvovanju, ne more misliti na to. da bi posnemala moškega v vojaških dejanjih, da bi delila ž njim vse tveganje in drugim prizadevala zlo. Tem manj so na svetu žene. ki bi bile pripravljene izpremeniti se v razbojnike. Vedno smo vedeli, da ima žena nagonski strah pred krvjo in nasilnostjo ona je odločena, da prinaša nasprotje v nasilne in krvave nagone moškega.
Naše žene si mi ne moremo drugače predstavljati kakor tako. da se sklanja in tolaži ranjence in nesrečnike, tiste, ki od vojne trpe največ, da jim pomaga bolje prenašati te muke s pomočjo svoje lahke roke in svojega smehljaja. Naloga ženske v fašistični družbi in lahko rečemo v človeški družbi sploh, kajti na tem polju se ni iznašlo prav nič novega, _marveč je bilo ženski puščeno mesto, ki ji	ie
važna, da ženi. ki ima na svojem _ mestu toliko posla, ne bi ostalo časa. niti bi ne imela volje, da hlepi za nevarnimi dogodivščinami in zločinskimi nizkotnostmi. Prav te dni se neka okrožnica Fašistične stranke obrača na italijansko ženo. V njej res ni niti pozivov na vojno niti za vojaško novačenje in sploh nikake be;ede o vojnem hujskaštvu. Te potrebe sploh nih-
če ne čuti. Pri moških narodih so že moški dovolj pogumni in bojeviti in se nik-kjer ne čuti potreba, da bi jim v tem tudi ženske morale pomagati.
Poslušajte, kaj pa zahteva od naših žena tajnik Fašistične stranke: »Treba je pomnožiti število obiskovalk in izbrati med fašistinjami one. ki se znajo približati narodu z najboljšimi potezami dobrote, ljubeznivosti in razumevanja in ki bi znale točno predstavljati potrebe posameznika ter občestva. Dežela ne sme biti zapuščena, zlasti, ker tja prodira pomožna akcija često z izredno počasnostjo.
Ženski fašiji naj nadaljujejo svojo delavnost za pomoč Oboroženim silam (ranjenci. pošiljke itd.), zlasti pa naj se njihova pomoč očituje družinam vpoklicanih. Takisto se naj njihova pomožna akcija posveti skromnejšim slojem, ki najbolj občutijo neugodnosti bede.
Pripravljanje volnenega perila za bojevnike naj b0 del priprav, ki se vrše za razdelitev obleke onim. ki so je potrebni. Zato naj se zbirka oblačil izvršuje zlasti pri imovitejših ljudeh Zbirališča teh oblek naj bodo pri fašijih ženski delovni krožki za fašistične žene, mlade fašistke in mlade Italijanke.
Razdeljevanje obleke se naj vrši predvsem v ljudskih okrajih, zlasti otrokom in starcem, po skrbni ugotovitvi potrebe, da se dobi gotovost, da bodo podarjeni tudi v resnici rabljeni v svoj namen.«
V splošnem imajo tedaj fašistične žene v tej vojni dovolj posla, kakor ga imajo dovolj v ostalem tudi v mirnem času. Treba je izvesti velikanski niz dobrotvornih del. Da so demokracije prinesle veliko nereda tudi na t0 polje družabnih odnosov, ni novo odkritje, toda v dvajsetem veku se presenečeni srčujemo s pobesnelimi Eri-nijami v gozdu slovenskih gora in to je iznenadljivo odkritje, pred katerim stojimo odprtih ust kakor otroci pred kletkami v zoološkem vrtu.
Nemška letala nad Anglijo
Berlin, 10. okt. d. Iz pristojnega nemškega vojaškega vira javijajo, da so nemški bombniki v četrtek ponoči učinkovito bombardirali britanska tako zvana invazij-ska sredstva, v prvi vrsti invazijske čolne, ziajsidrane v 'ustju reke, ki se izliva v za-padno polovico zaliva Lyne v jugovzhodni Angliji. Nemška letala so sovražnikova vozila bombardirala in obstreljevala z letalskimi strojnicami in topovi. Britansko protiletalsko topništvo za obrambo teh vozil ni moglo preprečiti napada nemškega letalstva.
Smučarski tečaji v madžarski vojski na vzIiMa
Budimpešta, 10. okt. d. Madžarsko vojno ministrstvo je pozvalo vse madžarske učitelje smučanja, ki bi mogli organizirati samostojne tečaje za izvežbanje madžarskega vojaštva v smučanju, naj se takoj priglaee pri madžarskem vojnem poveijni-štvu, ki jih bo poslala k četam na vzhoino bojišče, da organizirajo smučarske tečaje pri madžarskem honvedu. Vrhovno poveljništvo madžarskega honveda je že lani organiziralo smučarske tečaje na vzhodnem bojišču, ki se bodo v letošnjem letu nadaljevali v še večjem obsegu.
Iraška vladna kriza
Carigrad, 9. okt. s. Iraška vladna kriza je bila rešena, kakor se je moglo pričakovati Anglija je zopet dala oblast Nuri Ed Saidu, ki je najbolj osovražen človek v Iraku, general, ki je izdal svojo državo in jo prodal tujcu ter poslal v ječe patriote, ki so se dvignili, da bi branili svobodo in neodvisnost. V novi vladi so med drugimi Tahsin Liskare, ki je prevzel notranje ministrstvo, bivši gospodarski rfiinister Havdah, ki je postal zunanji minister, in bivši zunanji minister Saleh Iubo, ki je prevzel finančno ministrstvo. Thasdn Liskare, bivši iraški poslanik v Kairu, je kreatura Angležev kakor v ostalem vsi člani nove vlade. Nuri Ed Said je prevzel tudi ministrstvo za obrambo. Položaj v Iraku je pa ostal tak, kakršen je bil na večer pred krizo. Z ene strani se narod in vojska borita proti nasilnosti Angležev, Američanov in boljševikov, na drugi strani pa stoji marionetna vlada, ki je popolnoma zr t užnjena tujcu.
Blokiranje trgovine z zlatom v Ameriki
Bern, 10. okt s. Iz Washingtona poročajo, da je bila v Ameriki blokirana trgovina z zlatom. Neki dopisnik švicarskega tiska javlja iz New Yorka, da bo moral ameriški narod prestati še hude žrtve v tej vojni.
jni uspehi osnega letalstva
54 souražnlli letal sestreljenih
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil dne 10. oktobra naslednje 867. vojno poročilo:
Osno letalstvo je doseglo včeraj na egipt-skem bojišču v izredno živahnem letalskem delovanju posebno odlične uspehe. Napadlo je m se spustilo v borbo z velikimi sovražnimi bombniškimi oddelki, ki so v spremstvu številnih lovcev prileteli v napad na naše postojanke. V ponovnih srditih spopadih so italijanski lovci sestrelili 20 letal, nemški pa 25, med tem ko s0 protiletalske baterije uničile 9 nadaljnjih letal.
Duce za Italijansko
Afriko
Rim. 10. okt. s. Duce je sprejel nacionalnega svetnika Amedeja Fanija. predsednika fašističnega zavoda Italijanske Afrike, ki ga je spremljal minister Peruzzi. Fani je poročail Duceju o delovanju zavoda v sedanjem zgodovinskem trenutku in mu predložil v odobritev načrt novih študijskih in propagandnih pobud. Izpopolnitev osrednje in periferične organizacije tega zavoda ter vzporeditev delovanja raznih sodelavcev je omogočila uresničenje znatnega porasta članov, ki jih je sedaj že 92.222 in katerih število se je v preteklem letu potrojilo. Istočasno so se tudi ojačili vodilni krogi pokrajinskih sekcij in številnih podsekcij, ki predstavljajo v vsakem glavnem mestu pokrajine in v drugih večjih občinah glavna središča za propagando Afrike. Ta vodilna organizacija je ponosna, da šteje danes 33 pokrajinskih predsednikov in 160 drugih voditeljev, poklicanih pod orožje, 7 v bojih padlih voditeljev, 19 pohabljencev ali ranjencev ter 6 odlikovancev za vojaško hrabrost. Zelo so se razvile tudi publikacije zavoda. Revija »Africa Italiana« tednik »L'Az-zione coloniale«. »II vademecum africano« za liktorsiko mladino, nadalje dnevna kolonialna informacijska agencija »Le colonie«, razni priročniki za kolonialne tečaje, razne monografije in znansitvena dela so v veliki meri pripomogla k razširjenju zanimanja za kolonialno vprašanje. To delo se je vršilo tudi v obliki raznih dirugih pobud, na katere so prišle pokrajinske sekcije v sodelovanju s fašističnimi organizacijami, kakor za prirejanje tečajev za ko'oniaino kulturo, praktično pripravljanje za življenje v kolonijah. nagradnih tečajev za konverzacije, raznih sestankov in proslav dneva imperija, radijskih oddaj, preko^orskih vesti radijskih postaj družbe EIAR itd. Duce ie pohvalil nacionalnega svetnika Fanija spričo živahne in uspešne delavnosti fašističnega zavoda za Italijansko Afriko, kakor kažejo doseženi uspehi, in je odobril nove delovne smernice, obenem pa sam dal smernice za njih praktično izvedbo.
Odlikovanje maršala Kessdri^a
Rim, 10. okt. s. Minister za Italijansko Afriko Peruzzi je sprejel maršala Alberta Kesselringa v spremstvu šefa generalnega štaba generala maršala Cavallera in državnega podtajnika v letalskem ministrstvu generala Fougiera. Minister Peruzzi
je izročil maršalu odlikovanje velikega traka kolonijalnega reda Italijanske zvezde, ki mu je bilo pred kratkim priznano z vladarskim ukazom v priznanje njegovih visokih zaslug med sedanjo vojno dobo na afriškem področju.
Otežkočeno oskrbovanje angleške vojske v Egiptu
Ankara, 10. okt. d. Kakor javljajo iz Kaira, so se britanske vojaške oblasti v Egiptu zopet zatekle k sitari praksi, da se poskušajo vsaj delotna zalagati z žitom egiptsikega pridelka. Pri tem kupujejo britanske oblasti protipostavno žito naravnost od egiptskih poljedelcev, in sricer po višjih cenah, kakor veljajo na rednem trgu Rezultat tega postopanja britanskih oblasti je, da kmetje ne marajo več javno prodajati žita po zakonitih cenah in se je silno razširila trgovina pod roko. Vzrok za to stališče britanskih vojaških oblasti, ki je na škodo oskrbovanja egiptskega civilnega prebivalstva s kruhom, je v tem da postaja uvoz žita iz pTekomorskih dežel za potrebe britanske vojske v Egiptu zmerom manjši deloma zaradi visoke tovornine in zavaro-
valnine, največ pa zaradi tega. ker ni na razpolago prevoznega brodovja.
Odmevi uspehov podmornice „Barbarigo"
Zagreb, 9. okt. s. Hrvatski tisk še vedno razpravlja o velikem uspehu poveljnika Grossija in poudarja, v kakšni nevarnosti se je njegova podmornica nahajala na Pacifiku. »Hrvatski Narod« poudarja zlasti neutrudno udejstvovanje italijanske vojne mornarice, ki ne operira samo v Sredozemlju, temveč tudi na najbolj oddaljenih morjih.
CVrigrad, 9. okt. s. Zmagoviti podvig podmornice »Barbarigo« še vedno mogočno odmeva v turških listih, ki objavljajo tudi slike ladij razreda »Mississipi«. List »Bejoglu« je ob tej priliki očrtal podjetja italijanskih podmornic v tej vojni, omenjajoč, da so se udestvovale na Rdečem morju, Indijskem oceanu, na Atlantiku in v vseh delih Sredozemskega morja. Pisec omenja podjetja podmornic, ki so se vrnile na svoji oporišča, potem ko so ob-plula vso AfriKO, ter poudarja, da je poveljnik Grossi torpedi ral že drugo bojno ladjo.
Dritanska grozodejstva v Afriki
Italijansko vojno poročilo je 9. oktobra zabeležilo na kratke sramotni britanski napad na bolniški oddelek divizije »Folgo-re«, v svojem dodatku pa je podrobno opijalo vse okoliščine tega žalostnega dogodka ter vzelo Britancem vsako možnost, da se kakor koli lahko opravičijo in z izgovori pojasnijo svoje dejanje. Obstreljevanje bolniškega oddelka se je dogodilo sredi belega dne — 15 minut pred 2 uro — letalci so se spustili nad vojno bolnišnico do 20 m višine. S tema dejstvoma je dokazano, da so z britanskega letala morali videti vse znake in značilnosti, ki obeležujejo vojno bolnišnico, da so morali opaziti, da kraj ni zavarovan s protiletalsko obrambo in da po mednarodnih pravilih vojevanja ta točka ne sme biti na noben način predmet obstreljevanja, vendar pa so britanski letalci obstreljevali bolnišnico in je bilo pri tem 12 bolnih vojakov ranjenh, tri pa je doletela smrt.
Dodatek k vojnemu poročilu javlja še natančneje podrobnosti o okoliščinah, ki izključujejo vsak izgovor za možno pomoto. še bolj pa dokazuje britansko zlo namero dogodek, ki ga je Vrhovno poveljništvo Oboroženih sil ugotovilo 13. septembra in ki tak"sto kaže angleško bojevanje v najsramotnejši luči Dogodek je znan, vendar ne bo odveč ako ga še enkrat pred-očimo prav na kratko: 7 italijanskih letalcev — 1 častnik in 6 vojakov — je v puščavi zaposleno s popravilom vozila; nenadoma je bila mala skupina obkoljena od šestih angleških avtomobilov s posadko« 40 Avstralcev. Prišleci so bfli po okoliščinah, po številu in po orožju v siloviti premoči, tako da je bil odpor sedmorice popolnoma onemogočen, Avstralci pa so s hladnm poudarkom iz največje bližine po_ streljali nezaščitene italijanske vojake in se odpeljali dalje.
Vsakomur je jasno, da v tem grozotnem
primeru ne gre za boj med vojaki dveh omikanih narodov, marveč za hladno premišljen umor. Obtežilna je pri tem še okoliščina, da so Avstralci mislili, da njihovo krvavo dejanje nikoli ne bo prišlo na dan, ker so svoje delo opravili temeljito. Toda usoda je hotela, da sta dve priči pokolja ostali živi ter prinesli svojim tovarišem poročilo o strahovitem zločinu. To je bila usodna napaka v računu divjaških okrut-nežev. Priči sta povedali, kar sta doživeli in glavni stan je ugotovil dejanje, k: je v svoji celoti in v podrobnostih tako silno obtežujoče.
Se več! Poveljništvu Oboroženih sil je pr'šlo v roke britansko povelje za napad na neko tobruško utrdbo, kjer se kratko in nedvoumno ukazuje: >... vse. ki so notri, je treba pobiti.« Navedli smo dva dogodka in eno listino in človek razločno vidi, kako se stopnjuje britanski bes v svojem onemoglem srdu. Najprej ukaz za pobijanje v napadu, nato umor nezaščitenih vojakov. kot vrhunec pa sledi obstreljevanje vojne bolnišnice. Tu res ni mogoče najti drugega pojasnila kakor to, da si onemog_ la jeza Britancev daje duška v zločinih, meneč, da z njimi lahko izbriše poraze, ki z železno neizprosnostjo zadevajo britansko vojsko. Pr: tem pa Britanci ne pomislijo, v kakšen sloves prihajajo zaradi teh zločinov in kako črni madeži padajo na ščit britanskega imperija.
španski tisk o angleških grozodejstvih
Madrid, 10. okt. s. Listi objavljajo z največjim poudarkom italijanske izjave o angleških krutostih do ujetnikov in sanitetnih skupin. Italijanska poročila, ki se splošno cenijo zaradi svoje nepristranosti ln odkritosrčnosti, so zbudila najgloblji vtis v vseh krogih.
m velik uspeh nemških podmornic
Atlantiku so potopile 22 trgovskih ladij s I4I.000 tonami
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 10. okt. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno vojno poročilo:
Nemške podmornice so pred Južno Afriko hudo zadele angleško-ameriški ladijski promet. Potopile so neposredno pred pristaniščem Capetownom v sunkovitem in presenetljivem napadu 12 trgovskih ladij s skupno 74.000 br. reg. tonami.
Druge podmornice so potopile ob zapad-ni obali Afrike, pred angleško-ameriškim oporiščem FIeetownom, pred južnoameriško
obalo, v zalivu sv. Lovrenca ter v hudih viharjih na severnem Atlantiku 10 ladij s skupno 67.000 br. reg. tonami. Med temi je bila tudi 15.000tonska velika angleška hladilna ladja »Andalusia Star«, ki je bila z velikim tovorom dragocenih živil, predvsem z zmrznjenim mesom, namenjena v Anglijo.
S tem so naše podmornice ponovno na raznih zelo oddaljenih bojiščih zopet potopile 22 trgovskih ladij s skupno 141.000 br. reg. tonami.
©&kelltev sovjetskih čet pred Tuapsejem
Dve sovjetski topničarki potopljeni pred Stalingradom, ena poškodovana — Hudi letalski napadi na sovjetsko
obrambo
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 10. okt. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
Na kavkaškem področju in ob cest; na prelazu proti Tuapseju je bila obkoljena močnejša sovražnikova skupina, pri čemer je bilo zavzetih 47 bojnih postojank.
V	borbi za Stalinsjrad topništvo potopilo dve tepničarki na Volgi in nadaljnjo hudo poškodovalo. Napadalni oddelki so na mestnem pedročju pognali v zrak visoko stavbo. Oddelki strmoglavnih letal s0 dalje izmučevali sovražnikova odporna gnezda in obrambo v utrjenih hišnih blokih, bojna letala pa razbijala zveze za dovoz iz zaledja ter pristaniške naprave na področju spodnje Volge. Sovjetski razbremenilni napad; proti severni ključni fronti so ostali brez uspeha.
V	srednjem in severnem odseku fronte je bilo z uspehom izvedenih nekaj lastnih napadalnih akcij.
Na visokem severu so nemška bojna letala preteklo noč obstreljevala letališča v zalivu Kola.
V	severni Afriki so močni oddelki nemških lovskih letal z bombami nčinkovito obmetavali baterijske postojanke in zbirališča angleških čet na srednji fronti pri E1 Alameinu. kakor tudi luko in doke ter pristaniške naprave v Aleksandriji. V letalskih bojih je bilo v tem odseku fronte
sestreljenih 6 angleških letal brez lastnih izgub. Pri napadih na razna letališča, pri katerih so sodelovale združene nemške in italijanske letalske sile, j« bilo skupno z uspehi protiletalskega topništva uničenih 48 bombnikov ali lovskih letal, pri čemer je bilo izgubljeno eno samo nemško lovsko letalo, čigar pilot pa se je mogel rešiti s padalom.
Pri dnevnih napadih večjih sovražnih letalskih oddelkov na severno francosko in belgijsko ozemlje so se razvile velike letalske borbe, v katerih je bilo sestreljenih več napadajočih bombnikov, med njimi tudi več ameriškega izvora. Pogrešamo eno samo lastno letalo. Pri tem napadu je imelo francosko civilno prebivalstvo mrtve in ranjene. Stvarna škoda, ki so jo povzročile odvržene rušilne bombe, je bila le neznatna.
Ob južni obali Anglije so lahka nemšk* bojna letala pri dnevnih napadih potopila 6 angleških čolnov za izkrcavanje ter hudo poškodovala še dva nadaljnja.
Ponesrečena sovjetska ofenziva pri Nevi
Berlin, 10. okt. d. V zvezi z že Objavljenim porazom dveh sovjetskih armadnih zborov južno od Ladoškega jezera javljajo lz pristojnih nemških vojaških krogov, da
sovjetske čete niso poskušale zdrobiti ob-kolitveni obroč okrog Petrograda samo v tem odseku, marveč so istočasno pričele tudi napade preko reke Neve. Sovražnik je v te napade vrgel precejšnje sile svoje pehote in tankov. Sovjetske čete so napadale v neprestanih valovih, prizadevajoč si prodreti preko Neve. Pet močnih sovjetskih napadov je bilo odbitih, v šestem napadu pa je sovražniku s silnimi žrtvami uspelo prekoračiti reko in utrditi mostišče na nasprotnem bregu. Na to krajevno omejeno mostišče je sovražnik nato preko Neve pošiljal v borbo zmerom novo rezerve. Nemško vojno poveljništvo je ▼ obrambo poslalo saške oddelke, ki ao ▼ odločnih protiakcijah sovražnikovo prodiranje najprej zajezili, nato pa oblfolili njegovo mostišče tokrafl Neve. Obkoljene sovražnikove oddelke je nato pričelo silovito obdelovati nemško topništvo, ki jih je deloma razpršilo ln s tem sovjetsko poveljništvo prisililo, umakniti svoje čete z osvojenega mostišča nazaj na drugi breg Neve. Tako se je tudi ta druga sovjetska akcija za razbremenitev obkoljenega Petrograda v polni meri ponesrečila in je sovražnik utrpel izredno težke izgube na ljudeh in materialu.
S finskega bojišča
Helsinki, 10. okt. d. Včerajšnje finsko vojno poročilo javlja, da so v zapadnem delu Karel ske ožine oddelki finskega topništva in metalcev min odbili sovjetske napade, pri čemer je sovražnik utrpel hude izgube. Na srednjem in vzhodnem delu Karelske ožine je bilo bolj živahno delovanje topništva kakor običajno. Na Au-nuški ožini so sovražnikovi izvidniški oddelki ob podpori topništva in metalcev min napadli finska oporišča na več mestih, bili pa so povsod zavrnjeni V južnem delu vzhodne fronte je prevladovalo splošno zatišje. Proti severu je bila izvidniška delavnost. Finske letalske sile so bombardirale železniške zveze za sovražnikovo fronto, pri čemer so bombe zadele železniške tire in vlak, sestavljen iz približno 40 vagonov. Ena bomba, ki je padla na železniško postajo, je povzročila hudo eksplozijo. Sovražnikove letalske sile so razvijale le omejeno delavnost in ni bilo bom. bardiranja.	*
Ob umora komisarja Kukoviča
Gospodarstvo
Velik uspeh emisije devetletnih zakladnik
bonov
Ljubljana, 10. oktobra.
Policijski komisar g. Kazimir Kukovič je kakor smo že poročali, v četrtek zvečer podlegel ranam, ki so mu jih prizadejali komunistični morilci, ko so ga napadli isti dan zjutraj v Šiška. Novo žrtev komunističnega zločinstva bodo pokopali danes popoldne pri Sv. Križu.
Pokojni Kazimir Kukovič je bil še mlad mož, komaj nekaj nad 30 let stair. Ko je doštudirail pravo na ljubljanski univerzi, se je posvetil policijski službi. Služboval je v Mariboru in v Celju, zadnja leta pa v Ljubljani. Povsod si je pridobil mnogo prijateljev, spoštovali in upoštevali pa so ga vsi, ki so spoznali njegovo delo in zlasti njegovo pravičnost in u služnost. Po svojem svetovnonazorskem prepričanju in po svojem narodnem čutu je bil že načelno dosleden nasprotnik komunistov, teh škodljivcev na telesu vsakega naroda. Njegova borba proti komunizmu je postala še bodj odločna, ko se je ta tudi med Slovenci razkrinkal v vsej svoji ostudnosti in nemonal-nosti.
Zaradi svoje sposobnosti in svoje priljub-noti v velikem krogu znancev se je zdel komisar Kukovič komunističnim voditeljem še posebej nevaren. Odločili so se zato. da umore tudi njega. Ugotovljeno je sedaj, da so ga komunistični morilci zasledovali že od jeseni, pa se njih krvavi naklepi dolgo časa niso posrečili. Sedaj so najprej zahrbtno ubili njegovega tovariša in spremljevalca, policijskega agenta Josipa Habjana, nekaj dni nato pa so enako zahrbtno napadli in iz zasede umorili njega samega. Zgodilo se je to v četrtek ob pol osmih zjutraj v Medvedovi ulici v Šiški, ko je Kukovič kakor vsako jutro odhajal z doma v urad. Zadelo ga je več krogel, od katerih sta mu zlasti dve povzročili smrtno nevarne rane. Tem ranam je kljub takojšnji zdravniški pomoči
Vojaško vojno sodišče vrhovnega po-veljništva Oboroženih sil za Slovenijo in Dalmazijo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti:
1.	Fajdigi Francu, sinu Franca in Ame-lije Kraje, trgovcu, roj. 5. I. 1906 v Sodra-žici in tam bivajočemu, ter
2.	Jerebu Miroslavu, pok. Ivana in pok. Marije TJle, sedlarju, roj. 14. VII. 1897 v Ložu, bivajočemu v Sodražici. Oba sta v zaporu.
ObtOžeara sta a) zločina po čl. 1. Du_ cejeve naredbe z dne 3. V. 1942, ker sta sodelovala v družbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega in družabnega reda v državi; b) zločina po čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker sta bila člana oboroženega krdela, ustanovljenega za izvrševanje zločinov proti državi.
Iz teh razlogov ju je sodišče na temelju Čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 3941, čl. 1. Ducejeve naredbe z dne 3. V. 1942 — čl. 81, 314 k. z., čl. 483 in 488 kaz. po-etopka spoznalo Fajdigo Franca in Jereba Miroslava za kriva zločinov sodelovanja pri oboroženem krdelu in prevratni družbi in ju obsodilo v dosmrtno ječo s trajno izgubo pravic do javnih služb in z zakonitim preklicem.
Sodišče je odredilo objavo sodbe v izvlečku po enkrat v »Piccolu« in v »Jutru«.
Ljubljana, 7. oktobra 1942-XX.
Vojaško vojno sodišče vrhovnega po-veljništva Oboroženih sil za Slovenijo in DaLmazijo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti:
Intiharju Jožetu, sinu Andreja in Frančiške Ribič, roj. v. Zalogu 25. II. 1910. bivajočemu v Vevčah št. 81, nahajajočemu se v zaporu.
Obtožen je: a) zločina po <9. 1. Ducejeve naredbe z dne 3. V. 1942, ker je sodeloval v družbi naperjeni za nasilni prevrat političnega in družabnega reda v državi; b) zločina po čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker je sodeloval v oboroženem krdelu, ki je imelo namen izvrševati zločine proti državi; c) zločina po čl. 2 Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941, ker je bil v posesti orožja brez predpisanega oblastnega dovoljenja.
Iz teh razlogov je sodišče na temelju čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, čl. 16. Ducejece naredbe z dne 3. X. 1941, čl. 2. Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941 ter čl. 483 k. z. spoznalo Intiharja za krivega pripisanih mu zločinov in ga je kot takega obsodilo ^v^dosmrtno ječo^ s trajno izgubo pravic do*~javnih služb, z zakonitim preklicem, na plačilo stroškov razprave in vzdrževanja v zaporu.
Sodišče je odredilo objavo pričujoče sod-b-e v izvlečku po enkrat v »Jutru« in v »Piccolu«.
Ljubljana, 7. oktobra 1942.
Vojaško sodišče vrhovnega poveljništva Oboroženih Sil za Slovenijo in Dalmacijo, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti
Banerjn Martinu, sinu Antona tn pok. Neže Stefančič, roj. v Grivcu 20. m. 1898, kovaču, bivajočemu v Mora vi, nahajajočemu se v zaporu.
Obtožen je:
a)	soudeležbe pri treh različnih obtežil-nih ubojih (čl. 575—577 št. 3 k. z.), ker je 25. maja 1942 v Moravi naznanil upornikom Plescheta Pavla, Jaklitscha Florija in Wolfa Floria, ki so jih uporniki kasneje ustrelili;
b)	napada na varnost države (čl. 2 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v Istih časovnih in krajevnih okoliščinah z namenom, da bi ogražal varnost države, izvršil čine, ki naj bi prinesli opustošenje, ropanje in uničenje priklopijenega ozemlja;
c)	prevratne združbe (čl. 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v zgoraj omenjenih okoliščinah sodeloval pri prevratni združbi z namenom nasilnega prevrata političnega, gospodarskega in družabnega reda v državi;
d)	sodelovanja v oboroženem krdelu (čl. 16 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v istih okoliščinah sodeloval v oboroženem krdelu
ter služil namenom, označenim v prejšnjem odstavku;
c) nedovoljene posesti orožja ln munici-je (čl. 2 Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941), ker je v istih časovnih in krajevnih okoliščinah bil v posesti orožja in muniei-je brez predpisanega dovoljenja merodaj-nih oblasti.
I podlegal še istega dne okrog pol sedmih I zvečer. V nepopisni žalosti so ostali za njim soproga ga. Pavla, snnček Janezek, raatn in brat, s katerimi globoko sočustvuje vse prebivalstvo Ljubljane.
Ponovno se je že zgodilo, da so komunisti poskušali i zatajiti in naprtiti drugim kak svoj umor ali drugačen Zločin. Ker so
poznala ugled im priljubljenost, ki ju je užival komisar Kukovič, so se skušali otresti tudi odgovornosti za njegov umor. Vedeli so. da bo ta zločin zbudil nov vihar ogorčenja in so se baii, da bi utegnili ta splošni vihar zajetji tudii njihove vedno bolj redke simpatizerje. Zato so po svoji podtalni propagandi vrgli med ljudi vesti, da je Kukovič morda padel kot žrtev svojega dela proti brezvestnim špekulantom z živili. V prvem h:pu je res ta ali oni v dobri veri nasedal komunistični laži, ali le za malo časa, ker se je kmalu nazvedela resnica, ki tudi s tem zločinom brez olajševalnih okolnosti obremenjuje komuniste.
Komisarja Kukoviča so ustrelili morilci po naročilu komunističnega vodstva. Padel je le zaradi jasnega in odkriitega protikormi-nisfcičnega prepričanja. Njegova žrtev se pridružuje žrtvam neštetih drugih Slovencev, ki so jih pomorili komunistični rablji po naročilu istih voditeljev. Krivda in odgovornost pa ne zadeneta samo neposrednih storilcev in njihovih komandantov, temveč tudi vse one. k sreči vedno bolj maloštevilne zaslepljence im zapel jance, ki komunistične akcije kakor koli podpirajo, zagovarjajo ali olepšujejo. Nedolžno prelita kri Kukoviča in Habjana bo le še bolj razvnela vihar ogorčenja in odpora, k: se je med našim ljudstvom že dvignil proti komunističnemu terorju in njegovim nosilcem in ki postaja vedno močnejši, tako da bo kmalu pomete! še z zadnjimi ostanki komunistov in njih simpatizerje v.
Iz teh razlogov je proglasilo sodišče Bauerja Martina odgovornega za zločin trikratnega uboja ob izključitvi obtežilne okoliščine, predvidene v čl. 577 št. 3 k. z., ter zločinov prevratne združbe in oboroženega krdela in ga kot takega obsodilo v dosmrtno ječo s trajno izgubo pravic dc upravljanja javnih služb z zakonitim preklicem in na plačilo razpravnlh stroškov ter vzdrževanja v zaporu.
Na osnovi člena 479. k. z. se omenjeni Bauer oprošča obtožbe poizkusa napada zoper varnost države, ker dejanja ni storil, od obtožbe zaradi posesti orožja pa zaradi pomanjkanja dokazov.
Sodišče odreja objavo pričujoče sodbe v izvlečku po enkrat v »Jutru« in v »Picco-lo«.
Ljubljana, 6. oktobra 1942-XX.
Vojaško vojno sodišče vojaškega poveljništva Oboroženih Sil za Slovenijo in Dal-mazijo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti:
1.	Sitarju Edvardu, sinu Franceta ln Rupnik Terezije, rojenemu v Stožicah 10. decembra 1914 in tamkaj bivajočemu, priprtemu,
2.	Kališniku Josipu, sinu Josipa in Marin Marije, roj. v šmartnem (Nemčija) 1. V. 1922 in bivajočemu na Ježici, na beg-stvu,
obtoženima:
a)	polastitve osebe (čl. 605 k. z.), ker je v Sarliču v noči med 3. in 4. avgustom 1942 odvzel osebno svobodo Kunstlju Mihaelu, Kunaver Mariji in Kunsteij Mariji;
b)	ropa (čl. 628 k. z.), ker se je v istih časovnih in krajevnih okoliščinah polastil z namenom, da bi s silo pribavil nepravi-čeno korist, tricikla in prešiča, ki sta bila last Kunstlja Mihaela, kasneje pa še suknje, last Teršina Franceta;
c)	atentata na državno varnost po čl. 2. Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941, ker sta v istih časovnih in krajevnih okoliščinah ter z namenom, da bi izvršila atentat na državno varnost, izvršila dejanja, ki naj bi zanesla krvoprelitje, pusto-šenje in ropanje na priključenem ozemlju;
d)	prevratnega združenja po čl. 4 Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941, ker sta v naznačenih okoliščinah sodelovala pri združbi, ki je imela namen, nasilno spremeniti politično, gospodarsko in socialno ureditev v državi;
e)	sodelovanje pri oboroženi četi po čl. 16 Ducejevega razglasa z dne 3. decembra 1941, ker sta v istih časovnih in krajevnih okoliščinah sodelovala pri oboroženi četi z istimi nameni, kakor so zgoraj obeleženi;
e) protizakonite posesti orožja in streliva po čl. 2 z dne 24. 10. 1941, ker sta v istih časovnih in krajevnih okoliščinah nosila ln bila v posesti orožja in streliva brez predpisanega dovoljenja pristojnih oblasti.
Iz teh razlogov proglaša sodišče Sitarja Edvarda in Kališnika Josipa za kriva pripisanih jima zločinov pod b), d) in e) ter ju kot taka obsoja v dosmrtno ječo, na trajno prepoved javnih služb in na zakoniti preklic, poleg plačila stroškov procesa in vzdrževanja v zaporu.
Glede na čl. 479 k. z. oprošča Sitarja Edvarda in Kališnika Josipa obtožb pod črko a) zaradi pomanjkanja dokazov in onih pod črko c), ker nista izvršila dejanja.
Odreja enkratno objavo te sodbe v llsrtlh »Jutro« v Ljubljani in »Piccolo« v Tiie-stu.
Ljubljana, 6. oktobra 1942-XX. ***
Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljništva Oboroženih sil za Slovenijo in Dal-mazijo, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti
Marinkn Vinku, neznanega očeta ln Marinko Alojzije por. Grum, rojenemu v Ljubljani 15. 1. 1924 ter tam bivajočemu na Celovški e. 80, nahajajočemu se v zapora.
Obtožen je:
a) poskusa obtežilnega umora (čl. 56 do 110 — do 575 — 577 št. 3—61, št. 2 k. z.), ker je v Ljubljani 23. januarja 1942 z drugim neznanimi osebami z namenom, da si preskrbi nekaznjivost za druge zločine, izvršil napad na življenje Brusa Franca, izstrelil proti nj«mu nekoliko strelov iz samokresa in ga težko ranU,
Amerika in Evropa
Berlin, 9. okt. s. Ob 450. obletnici odkritja Amerike je narodno-socialistična korespondenca objavila zanimiv članek šefa nemškega tiska dr. Dietricha.
V tem članku dr Dietrich predvsem omenja, da je Ameriko odkril dne 12. oktobra, 1. 1492. Italijan in da je evropski duh ustvaril tam svet, ki se imenuje novi. Narodi starega sveta so kolonizirali novi svet in mu dali evropsko kulturo. Vse, kar je nato bilo temelj ameriškega življenja, je bilo uvoženo iz Evrope. Za svoj duhovni razvoj se imajo ameriške države zahvaliti Evropi. Tudi s krvjo prostovoljnih borcev /^a. svobodo Zedinjenih držav je Evropa sodelovala pri gradnji novega sveta. Evropci so bili tudi pionirji gospodarske mogočnosti tega kontinenta. V zameno so evropski narodi sprejeli od Amerike samo nehvaležnost in izdajstva. Amerika je izkoriščala štiri stoletja sadove evropske duhovnosti in kulture. Američani so postali plutokrati in so se zopet izkazali za izdajalce svoje lastne krvi. Danes govorijo o veličanstvu človeške duše, toda, kaj vedo oni o evropski duši, o njenih krasnih palačah, spomenikih, o njenem slikarstvu in kiparstvu, glasbi in vsej evropski kulturi, kaj ve o vsem tem ameriška kultura? Evropa je dala svetu velike mislece in poete. Amerika jim ne more postaviti nasproti niti enega svojih pisateljev, ki bi bil tako velik. Kaj je danes tako zvani ameriški idealizem? Imenuje se »Coka Cola«, žvečilni gumi, konzerve v škatlicah, itd. Treba je zopet omeniti ob obietnici 12. oktobra, ko se slavi ime Krištofa Kolumba, da je tako zvani novi svet odkril evropski svet, ko je imel že svojo kulturo in civilizacijo, ki ie stara že 6000 let. Danes ima pravico imenovati se novi svet evropski kontinent, zaključuje šef nemškega tiska. Evropski narodi z mladim duhom so ustvarili nov svet z novim napredkom na vseh področjih, ki bo zopet razcvetel življenje in ga naredil bleščečega.
Argentina in čile proti washingtonski politiki
Buenos Aires, 10. okt. d. Argentinsko zunanje ministrsitvo je uradno objavilo, da je Vlada pooblastila svojega poslanika v Wa-shingtonu. naj siporoči vladi Zedinjenih držav nezadovoljstvo argentinske vlade zaradi obdolžitev, ki sri jih je na račun Argentine dovolil namestnik ameriškega zunanjega ministrstva Sumner Welles v svojem govonu v Bostonu 8. oktobra. Komunike argentinskega zunanjega ministrstva pravi, da je Sumner Welles očital argentinski] vladi dejanja, ki naj bi bila škodljiva varnosti plovbe ob ameriških celinah. Komunike odločno ugotavlja, da Wolles ni navedel nobenega konkretnega primera, marveč je obtoževal Argentino v nepreciznih besedah. Komunike pripominja, da smatra aTgentin-sika vlada nastop Sumnerja Wellesa kot dejanje, ki je v popolnem nasprotstvu s prijateljskim stališčem, ki ga je Argentina zmerom ljubosumno čuvala nasproti Zedinjenim državam.
Tudi iz Santiaga, glavnega mesta čilske republike, javljajo, da so tamkaj zbudila silno nezadovoljstvo izvajanja ameriškega podtajmika za zunanje zadeve Surnnerja \Vellesa na račun čilske vlade. Čilsko zunanje ministrsitvo je po radiu objavilo deklaracijo o izzivalnem govoru Sumnerja Wellesa in mnogi čilski listi so izšH v posebnih izdajah, v katerih ostro kritizirajo nastop odgovornega funkcionarja ameriške vlade ter zlasti naglašajo. da je bil Wellesov izpad proti čilu neumesten zlasti zaradi tega, ker prihaja tik pred napovedanim obiskom čilskega državnega predsednika v Waishingtomu, v okviru katerega so bili predvideni razgovori v prisrčnem tonu.
Buenos Aires, 10. okt. d. Iz Santiago de Chile javljajo, da je bil tamkaj objavljen program potovanja čilskega državnega predsednika Juama Riosa po dežel ali Severne in Južne Amerike. Predsednik Rios naj bi po dosedanjih dispozicijah potoval po omenjenih deželah štiri tedne, pričenši s 15. oktobrom. Obisk v Washingtonu je nameravan, ako ne bo naknadno prišlo do izprememb, za dneve med 22. in 24. oktobrom.
Mandžurski dar
japonski vojski
Hsingking, 10. okt. d. Ob 10. obletnici izbruha vojne v vzhodni Aziji je prebivalstvo mandžuinskih mest Mukdena, Daljnega rn Kalgana podarilo japonski vojska 14 vojaških letal. Od tega dragocenega daru japonski vojski odpade na Mukden 5 letal, na Daljni 3 in na Kalgam 6 letal. Mesto Daljni je razen tega podarilo japonski vojski več motornih vozil. Kakor javljajo s poučenega mesta, bo o priliki 10. obletnice pričetka vojne v vzhodni Aziji mandžurska vlada proglasila amnestijo za 71.662 oseb
b)	drugega poizkušenega obtežilnega umora (čl. 56—110—575 do 577 št. do 61 št. 2 k. z.), ker je v istih krajevnih in časovnih okoliščinah z istimi nameni kakor pod a) skušal napad na Brus Marijo, izstrelil proti njej nekoliko strelov iz samokresa, ne da bi jo bil zadel.
c)	izdajanja Ta javnega uradnika (čl. 694 k. z.), ker je v istih okoliščinah kakor pod a) in z namenom, da se okoristi na tujo žkodc, pripravil Brusa Franceta v zmoto, ko se je neupravičeno izdajal za policijskega agenta;
d)	prevratnega združevanja po čl. 4. Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941, ker je v istih časovnih in krajevnih okoliščinah in tudi še prej pripadal prevratni družbi, ki je imela namen, nasilno spremeniti politično, socialno in gospodarsko ureditev v državi;
e)	sodelovanja pri oboroženi četi po čl. 16 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, ker je v istih okoliščinah sodeloval pri oboroženi četi z nameni kakor pod b);
f)	nedopustne nošnje orožja in streliva po čL 2. Ducejevega razglasa z dne 24. X. 1941, ker je bil v istih časovnih in krajevnih okoliščinah v posesti orožja in streliva brez predpisanega dovoljenja pristojnih oblasti z obremenilno okolnostjo ogra-žanja.
Iz teh razlogov proglaša sodišče v smislu zakonskih členov Marinka Vinka ra krivega pripisanil mu zločinov z obremenilno okolnostjo ogražanja in ga kot takega obsoja v dosmrtno Ječo, na povračilo stroškov in vse posledice ter odreja objavo sodbe v listu »II Piccolo« v Triestu in »Jutru« v Ljubljani
Ljubljana, dne 5. oktobra 1942-XX.
Kakor znano, se je 15. septembra pričelo podpisovanje devetletnih 4% zakladnih bonov s premijami, ki je bilo zaključeno 30. septembra. Sedaj poročajo iz Rima, da sta finančni minister in guverner zavoda Ban-ca dTtalia, ki je obenem predsednik konzorcija za emisijo devetletnih 4% blagajniških bonov s premijami in zapadlostjo z dne 15. septembra 1951, poročala Duce-ju o uspehu te emisije. Vsega je bilo vpisanih 24 milijard 958 milijonov "5.000 lir, kar pomeni, da je bilo vpisanih 452,303.000 lir več kakor ob zadnji emisiji devetletnih 5% bonov v februarju letošnjega leta od-nosno 4.727.909.000 lir več kakor ob emisiji 15. septembra lanskega leta ter 7.039,350.000 lir več kakor ob emisiji 15. februarja lanskega leta. Kakor ob prejšnjih emisijah je uspeh pripisati popolni udeležbi vseh varčevalcev. Podpisovanja so se v veliki meri udeležili tudi vpisniki v Libiji, v italijanski posesti v Egejskem morju ;n v novih priključenih pokrajinah.
Uspeh vpisovanja nove serije zakladnih bonov je tem pomembnejši in ima tem večji moralni pomen, ker so bili, kakor smo svoj čas poročali, pogoji emisiji nekoliko spremenjeni. Medtem ko so doslej izdane serije devetletnih zakladnih bonov nosi!e 5% obresti, je bila obrestna mera za novo emisijo določena na 4% ob istočasni spremembi emisijskega tečaja v korist vpisnika od 97.50 na 92 lir za 100 lir nominala. Navzlic znižanju obrestne mere pa je bi!o sedaj vpisanih za skoro pol milijarde lir več nego ob zadnji emisiji v februarju letošnjega leta. Ta veliki uspeh je dokaz finančne moči Italije in potrjuje, da si je vlada pravilno izbrala trenotek za znižanje obrestne mere, s čimer bo dosegla bistven prihranek. Pomen tega koraka postane še bolj jasen, če upoštevamo, da je morala Italija v prvi svetovni vojni pri vsaki novi izdaji zakladnih bonov nuditi
Gospodarske vesti
= Izplačevanje čekov pri Poštni hranilnici. Blagajna Poštne hranilnice v Ljubljani bo odslej izplačevala čeke le proti legitimiranju dvigatelja in zabeležbi tozadevnih podatkov, čeki na prinosnika se smejo odslej izdajati naiveč do zneska 10.000 lir. Za zneske nad 10.000 lir se morajo izdajati imenski čeki, t. j. na hrbtni strani čeka se mora napisati odredba, komu naj se ček izplača; ta odredba se mora podpisati kakor ček na prvi strani. Imenski čoki se smejo izdajati največ do zneska 38.00 lir, blanko indosirati pa samo, ako ne presegajo zneska 10.000 lir.
= Dovoljenja za uvoz ln izvoz blaga. Tvrdke, ki so vložile prošnje za uvoz od-nosno izvoz, se pozivajo, da v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij, soba št. 25-11 prevzamejo med uradnimi urami od 9. do 13. in od 16. do 19. ure uvozna oziroma izvozna dovoljenja.
= Italijanska živilska industrija. V Parmi je bila nedavno zaključena razstava Italijanske živilske industrije. Namen te razstave je bil predvsem ta, prikazati najrazličnejše oblike konzerviranja živil. Na področju predelave ln kondenziranja živil je v Italiji najbolj zastopana ona panoga, ki predeluje sadje v marmelado in sirupe, nadalje industrija za izdelovanje paradižnikovih konzerv ter konzeiv sočivja. Poleg tega so pomembni tudi obrati za izdelovanje posušenega sočivja, mesnih konzerv, prekajenega mesa in klobas, ribjih konzerv in prekajenih rib, obrati za izdelovanje kondenziranega in posušenega mleka ter obrati za izdelovanje kock za juho. Vsega je v Italiji okrog 1500 industrijskih obratov za konzerviranje živil, ki zaposlujejo v sezoni pieko 100.000 delavcev. Od celotnega števila odpade 1000 podjetij s 50.000 delavci in z glavnico 1.2 milijarde lir samo na podjetja za konzerviranje sadja in zelenjave. Ta podjetja predelajo na leto 1 milijon stotov sadja, 6 milijonov stotov paradižnikov in pol milijona stotov sočivja in zelenjave.. Nadalje je 40 industrijskih obratov za predelavo mesa z 10 tisoč delavci in z investirano glavnico 1 milijarde. Končno je še omeniti Industrijske obrate za konzerviranje rib, ki jih je 150 s 15.000 uslužbenci in letno proizvodnjo 2 milijonov stotov. Industrija za kon-zeiviranje sadja je predvsem koncentrirana v Kampanji, Lombardiji, Liguriji in Emiliji, industrija za izdelovanje paradižnikovih konzerv pa v južni Italiji (Kampanja, Apulija, Sicilija), pa tudi v Emiliji. Konzerviranje sočivja in zelenjave je koncentrirano v Siciliji, medtem ko je sedež obratov za mesne konzerve v Lombardiji in Emiliji in za ribje konzerve v severni Adriji (Trieste, Istria). 'Pvoinice za mlečne konzerve in za izdelovanje mlečnega prahu pa so predvsem v Lombardiji ln Emiliji.
= Velika bodočnost hladilne tehnike.
Ob stoletnici rojstva izumitelja hladilnega stroja Karla von Lindeja je bil te dni v Monakovem kongres delovne skupnosti za hladilno tehniko. Na tem kongresu so bile iznešene velike možnosti za razvoj hladilne tehnike po vojni. Danes se hladilni stroji uporabljajo ne samo v klavnicah in v skladiščih za pokvarljivo blago, temneč v obliki hladilne omare tudi v gospodinjstvih. Velik razmah je zavzel tudi nov način konzerviranja živil pri zelo nizkih temperaturah (15 do 20 stopinj pod ničlo), ki omogoča pri pravilnem postopku hlajenja konzerviranje ŽIVI za dolgo dobo. Novo področje pa se odpira hladilni tehniki z uvedbo tako zvanih klimatskih naprav. To so naprave, s katerimi se regulira temperatura v posameznih prostorih. Doslej se je hlajenje prostorov v poletnem času le redko uporabljalo. Nova kombinacija naprav za hlajenje poleti in za ogrevanje pozimi pa daje mnogo večjo rentabilnost. Toplota, ki se poleti odvzame v svrho hlajenja, se pozimi v obratni smeri uporablja za segrevanje prostorov. Take naprave nadomeščajo v krajih s toplejšim podnebjem vsako kurjavo, v krajih z ostrejšim podnebjem pa je le potrebna dodatna kurjava za najhujše zimske mesece. Klimatska naprava uporablja tudi pozimi za segrevanje električni tok, ki pa daje po tej poti tri do štirikrat toliko toplote, kakor če se električni tok neposredno uporablja za segrevanje v tako zvanih radiatorjih.
vpisnikom večje ugodnosti ali obljube, ali
pa dvigniti obrestno mero, če je hotela računati s količkaj zadovoljivim uspehom. Današnji finančni položaj Italije pa omogoča znižanje obrestne mere brez škode za uspeh posojila, kar nam dokazuje odličen rezultat vpisovanja. V nasprotju s prvo svetovno vojno vlada danes na denarnem trgu znana likvidnost, na drugi strani pa popolno sodelovanje vseh slojev varčevalcev. K uspehu je pripomogla tudi okolnost, da je letošnja letina prav dobra in obeta lepe dohodke, medtem ko so možnosti za naložbo prihrankov v splošnem majhne.
Kako se je pri emisijah devetletnih za-kladnih bonov gibal vpisani znesek v zadnjih dveh letih, nam kažejo naslednje številke:
vpisani znesek 5% boni izdani 15. II. 1941 17.909 mili j. lir 5% boni izdani 15. IX. 1941 20.220 milij. lir 5% boni izdani 15. II. 1942 24.495 milij lir 4% boni izdani 15. IX. 1942 24.958 milij. lir
K temu je treba še pripomniti, da je prva emisija teh bonov v februarju 3940, to je pred vstopom Italije v vojno, prinesla le 16 milijard lir in je najnovejša emisija dala skoro 9 milijard lir več kakor prva emisija v letu 1940.
Kakor smo pred tedni poročali, so btli obenem s spremembo pogojev za novo emisijo zakladnih bonov objavljeni tudi novi pogoji za kratkoročne zakladne bone in znaša sedaj obrestna mera za tri- do štiri-mesečne zakladne bone 3%, za pet- do šestmesečne bone 3.25%, za sedem- do devetmesečne bone 3.75% in za deset- do dvanajstmesečne bone 4%. Obenem je bila ustavljena izdaja en- do dvomesečnih bonov. Tako bo država v bodoče tudi pri iz-i daji kratkoročnih bonov dosegla spričo znl-| žane obrestne mere nadaljnji prihranek.
= Obvezna poseka vrbovega šibja v Nemčiji. Glede na znatno potrebo vrbovega šibja za izdelovanje košar za municijo pa tudi košar za prenos raznega blaga je nemška glavna zveza za vrtnarstvo odredila, da se mora vrbovo šibje, potem ko odpade listje, najkasneje do 15. aprila posekati. Predvsem se morajo obrezati vse vrbe, ki lani niso bile obrezane. Za odkup šibja so določene posebne tvrdke.
= Iz spodnještajerskega trgOvinskessa registra. Pri družbi Kemindustrija, prodaja bencina, olja in kemikalij, družbi z o. z. v Mariboru, je v smislu sklepa izrednega občnega zbora vpisan prenos premoženja brez iikvidacije na novoustanovljeno tvrd-k0 Lederer & Mellitzer, prej Kemindustrija. — Pri tvrdki Utensilia, tovarna za iz-delovanje industrijskih potrebščin, družbi z o. z. v Mariboru, je v smislu sklepa izrednega občnega zbora vpisan prenos premoženja brez likvidacije na novo ustanovljeno tvrdko dosedanjega edinega lastniVa: Friderik Janiš, tvornica za izdelovanje industrijskih potrebščin.
= Evropska proizvodnja ®n potrošnfa mf»«a v celinski Evropi (brez Anglije in Irske) je znašala pred vojno potrošnja mesa 11.4 milijona ton na leto. Približno 10 do 15% te potrošnje je celinska Evropa krila z uvozom, bodisi mesa ali pa krmil, preračunanih na ustrezajoče količino mesa, ki se dobi s krmljenjem. Tako je celinska Evropa pred vojn0 krila 85 do 90% potrošnje z lastno proizvodnjo. Vsa Evropa z Anglijo in Irsko pa je potrošila 14.4 milijona ton mesa, pri čemer je lastna proizvodnja krila le 75 do 80%. Anglija je namreč sama pred vojno potrošila 3 milijone ton mesa, pa je le eno četrtino ali največ eno tretjino krila z lastno proizvodnjo.
— Egiptska proizvodnja bombaža je padla na eno tretjino. Ker Egipt ne dobi na razpolago potrebne ladijske tonaže za dovoz žita. se je morala egiptska vlada že lani odločiti za nadomestitev bombažnih kultur s pšeničnimi posevki. Položaj poostruje še okolnost. da se je potrošnia pšenice zaradi navzočnosti angleških čet še povečala, medtem ko Anglija ne poskrbi za primeren dovoz žita. Že lani je bila proizvodnja bombaža zaradi tega znatno omejena. Sedaj objavlja egiptska vlada cenitev letošnjega pridelka bombaža, ki je dosegel komaj eno tretjino normalne letine. V normalnih letih so v Egiptu pridelali 9 do 10 milijonov kantarjev bombaža, letos pa se ceni pridelek na 3.2 milijona kantarjev.
= Preobremenitev ameriških l:idjedelntc s popravilom ladij. Prekomorski dovoz v Anglijo in promet med Severno in Južno Ameriko nista otežkočena zgolj zaradi naraslega števila potopljenih ladij. Tudi številne poškodbe pti ladjah povzročajo, da so ladje zaradi pooravil za dalj časa izločene iz prometa. Kakšen obseg zavzemajo poškodbe pri ladjah, nam potrjuje vest lz New Torka, ki pravi, da se je število delavcev v ameriških ladjedelnicah, ki so zaposleni pri popravilih ladij, od leta 1940 popetorilo. Kapaciteto ladjedelnic za popravila ladij (ki obsega tudi normalna popravila in pregraditev ladij za vojne potrebe) so morali povečati. Po načitu morajo sedaj te ladjedelnice na leto poprav viti okrog 5000 ladij. Ta številka nazorno priča, kako veliko število ladij se poškoduje v vojnih akcijah. Preobremenitev ameriških ladjedelnic s popravili ladij pa znatno omejuje možnost gradnje novih ladij.
= Bančna zapora v Braziliji. Iz Ria de
Janeira poročajo uradno, da je odrejena zapora vseh bank za 8 dni. Kmalu po vstopu Brazilije v roj no so pričeli vlagatelji v Braziliji naglo dvigati svoje vloge in v Sao Paulu je prišlo do pravega runa na dename zavode. Položaj je še poostren zaradi tega. ker brazilska novčanična banka nima na razpolago rezervnih bankovcev. Novčanična banka je dala sicer v Zedinjenih državah letos tiskati rezervne bankovce v tiskarni American Bank Note Co, ladja, ki naj bi pripeljala te bankovce v Brazilijo pa je bila na vožnji potopljena. Da bi preprečila tesavriranje bankovcev je sedaj brazilska vlada sklenila, da bo odredila žigosanje bankovcev. Rok za žigosanje pa še ni določen.
ZNSERIRAJTE V »JUTRU"!
Izpred vojaškega sodisca
Slika
V Plnijevi knjigi »M n p s o I i n i«, ki smo jo nedavno dobili v slovenskem prevodu, je posebno zanimivo poglavje pod naslovom »Slika«, k! nam do vseh značilnih podrobnosti opisuje Ducejev lik in njegovo osebnost. Evo prvi del tega poglavja!
A" issolinijevo telo je močno, Dostava je srednja, toda vzgon in čvrstost osebe ji dajeta impozanten izgled. Korak je kratek, pogum dajoč, elastičen in gibanja energična. Kot njegov duh, .ako tudi njegov telesni izgled nimata nikoli spuš'ene drže opuščanja. Napetost mišic je stalna kot napetost duha. Izprseni trup daje izgled združene energije in še >ch glava ki ima moški profil rimskih kipov. Celo jc visoko, ušesa majhna in veliKi tilnik je t) dno postavljen na vrat. Usta * široka in stroga ter zaprta z mo.Vurii čeljustmi. Kavni nos loči velike oči, ki imajo v sebi zapovedovalno, gibčno in promc'jivo moč.
Ves Mussolinijev genij se osredotočuje v spremenljivem izražanju teh oči. ki gredo pred besedami in raziskujejo, fascinirajo in vladajo nad sobesednikom, so hitrejše kot najhitrejša zamisel ali pa so mirne in široko odprte, zaprte pa zopet, kadar hočejo vzbuditi misli. Brada je gosta, vedno obrita, in rjavi obraz je naravno temen in izžgan po morskem in gorskem soncu. Majhne, fine roke se od časa do časa postavljajo na bok, na mizo, na papir in na balkon, so čvrste in gospodujoče. Za časa korakanja spremlja roka odgovarjajoči premik ramen in se dviguje visoko v energičnem rimskem pozdravu. Vsaka drža Mussolin*jeva je enostavna in neprisiljena. Tudi kadar se pokaže množicam v monu-m en talni postavi Duceja, ki vzdrži brez težav tudi v najbolj težavnih stanjih, na konju, ali na tribuni, vzravnan v avtomobilu ali sedeč z obrazom proti skupščinam.
Ravno tako naravne so njegove športne drže, ob krmilu svojega stroja ali motornega čolna, ob volanu motoclkla, v drži borilca z mečem, na mestu zračnega pilota, na teniških poljih ali ko se delno gol smuča na snegu Terminilla ali ko se potaplja plavajoč v morju. Nadalje ro ravno tako naravne njegove drže delavca z žitnimi snopi za mlačev v rokah, s kelo, lopato in rovnico, ko začenja javna dela. Bodisi da je zaposlen, bodisi oblečen, kjerkoli se nahaja, se javlja na svoj način. Spominjamo na veličanstvenost njegovega el*raza ob svečanih prilikah, pred četami, ki korakajo mimo, in ko sodeluje pri petju Črnih srajc na fašističnih zborovanjih, kraljica Margherita je v njem občudovala ljudskega človeka iz Romanje, ki je prišel iz najbolj nizkega položaja na najvišji položaj, ne da bi mu bilo treba uporabljati silo za očiščenje načinov in za sprejem navodil ceremonijarjem, katerih norme je sam kasneje reformiral. Naravni instinkt poveljevanja mu vdihuje obnašanje Glavarja in "velikega gospoda, Margherita Savoj-ska, gospa nenadkriljive kraljevosti, je pripovedovala intimnim prijateljem, da, ko je Mussolini prišel prvikrat v njeno palačo, je mislila odkriti v njem možne znake neprijetnega počutka, toda bila je presenečena zaradi popolne neprisiljenosti njegovega obnašanja, kot bi bil človek, ki že od nekdaj zahaja na dvor.
življenjski način, ki si ga js Mussolini naložil, mu ohranja potrebno moč za vzdrževanje vsakodnevnih naporov. Svoj dan ureja z metodo, v kateri se redoljubno, skoro birokratsko delo menja s športnim dinamizmom. Hitro ureja v 24 urah vse stvari, ki ne zahtevajo preveč dolgega proučevanja, sprejema ministre za reševanje vseh državnih, političnih in upravnih vprašanj, čita vse dnevnike, sprejema nsštevil-ne obiskovalce, predseduje skupščinam in sejam, govori množicam, pregleduje javna in druga dela, koordinira vso delavnost drugih, nato pa prekine skoro asketično, utrujajoče delo v Beneški palači, da bi stopil v stik z elementi narave in da preizkuša telo v najbolj različnih naporih. Tru-dapolne napore smatra za ravnotežje duhovnemu delu, rizik številnih poletov v njegovem letalu je zanj premija, odpoči-tek. Njegova življenjska osnova je družinska, v največji meri umerjena. Hrana je obilna in sestavljena skoro izključno iz SJidja, Tileka in zelenjave. Mussolini ne kadi, ne igra, niti ni sladokusec, niti ni človek uživanja. Ne pije žganih pijač, ne vina, niti ne prisostvuje svečanim obedom in mondsiiskim slavnostim. Bere mnogo knjig z izredno hitrostjo, ne da bi mu od njih vsebine kaj ušlo in večkrat prisostvuje sedeč med ljudmi v parketu opernim predstavam, ker : ljubi glasbo. Ta najbolj urejeni p«, tudi najbolj raznoliki režim izključuje v njem vsako lenobo in obnavlja vsak dan svežost njegovega duha, s tem pa mu odvzema posledice vsakodnevnega napora, ki vendar nikoli ne izgine iz njegovega videza. Na ta način z vsem tem režimom vzdržuje stalno svoj človeški motor. Kot naravni dar je njegova notranja fizična in duhovna moč izredna. Cesare Battisti je primerjal glavnega urednika svojega dnevnika z »Ruhmkorffovim električnim aparatom«.
Mussolini ljubi mladost ln jo ohranja, čeprav je moral nekoč v govoru senatorjem reči: »Očitajo ml, da jezdim. Mlad sem! Mladost, božanska bolezen, od katere se nekoliko okreva vsak dan!« Ni hotel proslav svojih rojstnih dni. Naravno je proti temu, da bi vedno sedel. Nekoč, ko so mu v »Popolo d'Italia« pripravili stol pred njegovo mizo, je vzkliknil: »Proč s tem takoj, če ne ga bom vrgel skozi okno! Stol in copate so propad človeka!«
Nasproti nezadostnostim in napakam teh ali onih sodelavcev so pojavi njegovega nezadovoljstva eksplozivni, toda nikdar ne preidejo v nepravičnost. Kmalu se pomiri. Tuje so mu rekriminacije in mrmranje nezadovoljnih in nezmožnih; v to ga nikoli ne zapelje romantična melanholija.
Ljubi podeželje. Ko se poda na najkrajši oddih na Rocca deile Camminate, =e rad pogovarja s kmetskimi delavci, obrezuje drevesa, se informira o žetvi, seje žito in orje zemljo. Nato vodi svoj stroj hitro po Romanji in se briga za interese najbolj oddaljenih krajev, katere je erišel obiskat. V največjem poletju pride v Biccione in tu sledp njegovemu vladnemu deiu plavanje, veslanje in tenis, katerega !gra dolge ure in pod soncem pasjih dni.
Njegovo spanje je takojšnje, globoko ln mirno, tudi ko zaključuje viharne dni. Njegov spomin za ljudi in stvari ie velikanski. Neki živi jen jepisec je podčrtal: »Mussolini ni človek humorja niti Človek duha po
francosko; običajno astavl mrzel pogled
kot nič vesele besede v ustih onega, ki
si v njegovi prisotnosti dovoli šalo. Njegova zamisel življenja je visoko dramatična ln se nagiba rada k tragičnemu, ljubi kontraste luči in močna čustva.« — »Rojen je iz naroda, ljubi epično pesem, tragedijo in farso, malo razume smeh in srednje razpoloženje. Toda ne more prenašati nevoljmn obrazov farizejev in lažnive resnosti.« Ima očiten predsodek proti bradam. Neki življenjepisec je že pred mnogo leti napisal: »Tajnost njegove očarljivosti je predvsem v sigurnosti, -"a nikoli ni nanjo mislil v naprej.« — »Njegova forma Ima čudovito veliko odtenkov.« — »Raznoliko bogastvo Mussolini jevega duha vas vedno sprejme z mnogo toplote in njegova telesna bit se čudovita razvija na osnovi njegovega duhovnega razpoloženja. Vznemirjen je na primer. Glavo ima sklonjeno nad mizo, kakor da bi se dotikal listov papirja s koncem nosu. Ima roke pod
mi^n in opazuje, komaj da ima na strani malo sklonjeno glava Pravi vam »da« ali »ne« ali »na zdravje« počasi, skoro mrmraje. Ali ga pa dobite, ko bere s hrbtom obrnjen proti vratom. Ko sliši, da ste vstopili, se ne obrne, temveč vas vpraša: »Kdo je?« Ko vas spozna, ne da bi se obrnil, vam odgovori z nekaj besedami, ki jih popolnoma lepo zloguje.« — »Razdražen reagira neposredno, zmečka z eno samo roko papirje, ki jih vrže proč, medtem se pa vrstijo strašne luči v njegovih zenicah. Kadar je utrujen, je ogenj v njegovem obrazu kot pokrit z nevidno plastjo prahu.« — »Kadar je vesel, se dvigne in maha silno z rokami ln popisuje kakšen prizor, katerega podaja s posnemanjem.« — »Kadar se smeje, mu gube v očeh sipajo fine ironije. Kadar je vesel, se na veliko čudi katerim si bodi novicam. Daje vam pogum, hoče vam dobro in vam pomaga.« — »Ljubi enostavni, odločni ln naravnost usmerjeni pogum. Vsako preti-
ravanje ga draži. Oe ae vsMmiri, ae to
zgodi s poveljevalnim ln globokim tonom, toda nikdar z velikimi tiradami. Razume dramo in zaničuje melodramo. Barvo ljubi zaradi čustvenega italijanskega in zaradi umetniškega duha, ker ve. kakšen vir velikega navdušenja in moči more biti.«
To je Mussolini, agitator in vodja stranke za časa hudega političnega boja v povojnem času, toda tak je v svojem bistvu ostal Duce po letih vladanja. Večja dediščina izkušenj in težke odgovornosti, kar ga je povzdignilo nad vse, so povzročile, da je ostal vedno miren. Njegov smeh, ki je bolj pogosten, tvori nagrado za onega, ki ga dobi. Kadar sij pogleda spremlja prostodušni nenavadni smeh ustnic, odkriva vso mladost svojega duha. V trenutkih ganjenosti in osredotočenja se istočasno zapreta obe veliki očesi in svetita med trepalnicami; to se dogaja večkrat, kadar govori tako posamezpikom kakor pričaku-jočim ljudskim množicam.
Obletnica odkritja Amerike
Jutri 12. oktobra bo dopolnjenih 450 let, odkar je Krištof Kolumb, rodom iz Genove, eden najodličnejših pomorščakov Italije, odkril človeštvu zapadno poloblo. Veliki pomen tega dejstva je poslej viden in občuten v vsej zgodovini Evrope. Evropskim narodom se je z odkritjem Novega sveta razširilo obzorje, razjasnilo pojmovanje o svetu, ostalim obmorskim narodom pa je Kolumbovo podjetje dalo mogočnega pogona za nadaljevanje odkrivanja novih dežela, kamor je sledeč drznim mornarjem, prodirala evropska omika.
Krištof Kolumb je bil sin italijanskega naroda in je romanskemu svetu zapadne Evrope odprl pot na zapad. šele dolgo potem, ko je bil Novi svet skoro osključno gospostvo latinskih narodov, so stopili na plan Britanci ter se zasidrali na skrijrem severu nove celine. Vendar je večina ameriških tal dobila za vse kasnejše dobe latinski pečat, ki ga poslej ne bo mogoče izbrisati. Brezobzirni Anglosasi so sicer iz znatnega dela Severne Amerike izrinili Francijo in Špance, toda pretežni del ameriških tal je cliranil latinski značaj, kakor
mu ga je bil odkazai prej pomorščak Kolumb, prvi pionir sredozemske omike na ameriški celini.
Poslej sta se Evropa In Amerika začeli vsajemno oplajati. Preko Atlantika so v zapadni smeri vrele množice drznih nasel-nikov, v obratnem pravcu pa so k nam prihajale v prvi dobi danes zelo važne kulturne rastline, ki so iz temelja preoora-zile način prehrane evropskih narodov Da v tej prozi omenimo samo krompir in koruzo, ki sta postala osnova v prehrani najširših slojev evropskega prebivalstva
Novi naseljenci so svobodni vseh spon, ki so takrat še uklopali Stari svet, ustvarili državne tvorbe na sodobnejših osnovah, razvili žilavo delavnost, dvignili blagostanje novih pokrajin, odkrili njih pri-rodna bogastva ter jih postavili v službo človeštvu. Dotok množic iz Evrope je pospeševal ta razvoj in zlasti Severna Amerika, ki je bila po podnebju najprimernejša za bele naselnike, se je razmahnila do viška tehnike in moderne industrializacije ter postala tudi odločilen činitelj v svetovni mednarodni politiki. Vsega obžalovanja
Žena v borbi s severnim medvedom
Na Spitzbergih, najsevernejši otoški skupini, ki je še obljudena, živi tudi nekaj vztrajnih lovcev na kožuhe s svojimi hrabrimi ženami. Koče, v katerih prebivajo te polarne družine, pogosto niso obsežnejše kakor velik klavirski zaboj, toda prav praktično urejene.
Izmed vseh žena, ki prezlmujejo v ledenih puščavah, jih je samo pet, ki se aktivno udeležujejo lova. Ena izmed norveških zastopnic ženskega spola, ki je pre-zimovala na Spitzbergih, je Ana Kramer iz Tromsoja. Sedem dolgih zim je že preživela na visokem severu; dve med njimi zaporedoma, ne da bi se medtem vrnila na Norveško. Dobro leto dni je bila tam s svojimi tremi malimi otroki, ki so polarno zimo prenašali prav tako dobro kakor odrasli in so se vrnili domov še boljšega zdravja.
Ana Kramer ni samo varčna gospodinja in dobra mati, izkazala se je tudi pri lovu. Kakor kak moški se razume na lisičje pasti in zna s srebrnimi lisicami tako ravnati, da njihovi kožuhi ohranijo vso dražest in mik. Vešče zna sukati tudi lovsko orožje
in že mnogokateri tjulen je postal nje žrtev.
»Medveda sem,« tako pripoveduje, »samo enkrat streljala in še takrat v izrednih okolnostih. Zgodilo se je to tisto leto, ko sem imela s seboj svoje otroke. Mož in oba sinčka so šli v okolico, da pogledajo za lisičjimi pastmi, jaz pa sem bila sama s hčerkico doma. Ko se je že bližal čas, da se vrnejo h koči, sem šla z daljnogledom razgledovat, odkod bodo prišli. Medtem sem se ozirala okoli, sem imela trenutno občutek, da nisem več sama. Obrnila sem se in na svoje presenečenje zagledala za seboj velikanskega medveda,. ki ni bil niti 20 metrov oddaljen od mene. Resnici na ljubo bodi povedano, da me je prevzel nepopisen strah in odveč bi bilo govoriti o tem, da sem skušala čim prej ko mogoče priti do koče. Medved mi je sledil v velikih skokih. Komaj sem še utegnila zapreti za seboj vrata koče, že je pred njimi rogovilil medved. Na srečo so zunaj visele razne lovske priprave in nekaj morskih psov, ki jih je medved začel radovedno ogledovati.
vredna pa je okoliščina, da ljudje novega sveta niso pravočasno opazili, da se med množicami zdravih naselnikov, ki so s svojo delavnostjo množili bogastva, vtihotap-'ja obenem tudi strup židovstva. Zlasti iz ■ v...—-„ "-is1; ■-v>il:ioTv željen fh naseljencev, ki niso hrepeneli po takem delu in poštenem zaslužku, marveč po plenu in po zasužnjenju ljudstva v sponah brezvestnega kapitalizma.
Temu življu je tudi pripisati v pretežni meri, da je politika Amerike krenila v Evropi sovražni pravec in ravno sedaj smo priča razvoja dogodkov, ko je židovstvo pahnilo Novi svet v naročje sovražnikov evropskih narodov. Denarna sila židovskega sveta je še enkrat soodločevala pri razvoju dogodkov, toda vsa znamenja govore za to. da se je to pot židovstvo uštelo in da je ni sile na svetu, ki bi bila v stanju odvrniti grozečo pogubo. Usoda židovstva je zapečatena in ž njim usoda vseh narodov, ki gredo na led židovskemu prišepetavanju ter si na svoje prapore slepo 'n nezavedno zapišejo gesla mednarodne^ židovstva.
Medtem ko si je zverina dajala opravka zunaj, sem splezala skozi okno na nasprotni strani vrat, se povzpela na streho, pomerila s puško in sprožila. Ne vem, ali sem bila zaradi strahu aH zaradi napora pri plezanju na streho -ako vznemirjena, dejstvo je, da n.edved ni padel, kakor sem pričakovala, ampak je bil samo ranjen. Z glasnim rjovenjem, ki se je moralo slišati daleč naokoli, se je zverina zagnala proti koči in začela razdirati vrata. Takoj sem pomislila na svojo hčerkico. Bila je sama v hišici in razjarjeni medved bi jo gotovo raztrgal, če . . .
Naslednjih trenutkov se ne morem spominjati več prav dobro. Kakor v sanjah se mi zdi, da sem stala na strehi, trdno in pokonci kakor iz kamna, in streljala — streljala, dokler ni bila puška prazna. Medved je vrata že skoro razbil, ko je končno padel na tla.
Kmalu nato so se vrnili mož in z njim oba sinčka. S seboj niso prinesli niti ene lisice. Namesto da bi me pohvalili zaradi lovskega plena, ki sem ga podrla med njihovo odsotnostjo, so mi začeli očitati, da sem porabila preveč streliva za enega samega medveda«.
Nova dognanfa o moških boleznih
Statistika nam pripoveduje, da spadajo bolezni krvnega obtoka in želodca med najsplošnejša človeška obolenja, vsekakor pa imajo moški prvenstvo med želodčnimi boleznimi. Posebno želodčni čiri se lahke smatrajo za izrazito moško bolezen. Borba proti tej nadlogi je bila precej časa otežkočena zaradi nejasnih vzrokov. Očitno je poleg neurejenega načina življenja važen tudi dedni nagon k želodčnim obolenjem. Nekateri vitamini so se izkazali za učinkovite zdravilne činitelje. Težava pa se je kazala v tem, kako naj se spravi bolniška hrana s sesekljanim mesom, belim kruhom in razkuhano zelenjavo — torej z izrazito revščino na vitaminih — v sklad s potrebami organizma. O tem je povedal zanimivo besedo vseučiliški profesor Eppinger na 71. mednarodnem tečaju za zdravstveno izpopolnitev, ki je bil te dni prirejen na Semmeringu. Prof. Eppinger je obširno predaval -o raznih čirih ir. ;e naglasil, da običajno dietna hrana neugodno vpliva na delovanje črevesja.
Prof. Eppinger je s svojimi sodelavci lz-
Francka šušteršičeva:
Edina solza
Raj je bila zemlja, ko jo je ustvaril Bog. Toda s prvim grehom je bilo vse najlepše izgubljeno. Prva človeka sta bila pahnjena iz raja in zemlja je postala dolina solz.
Od onega trenutka dalje je bilo na svetu prelitih že dokaj solz; skoraj bi se iz njih napravilo veliko morje. A niso bile to solze samega kesanja, žalosti in človeške bede, ampak so bile tudi solze veselja in sreče. Marsikomu je znan kak dogodek iz lastnega življenja, o enem naj vam pripovedujem čisto preprosto in resnično.
Doma ob Savi smo imeli pred leti pomočnika Jožeta, ki je bil iz daljnje Litve. Bil je sin precej premožnih staršev. V Ameriki je imel strica, ki ga je izvabil z doma kot sedemnajstletnega mladeniča. Starši mu sicer niso branili. Odšel je z doma, zapu-stivši starše, dva mlajša brata in ... Ne-odoljivo hrepenenje po zlati Ameriki ga je zvleklo z rodne grude.
Vozil se je prvič tako daleč, z vlakom, in nato s parnikom. Lahen vetrič je pihal z morja. Preko popoldneva, ko je Jože sedel na krovu, je božal njegove gladke, v prečo počesane lase. Na noč je ocean bučal in šumel v jasno noč, kakor bi iz svojih globin izvabljal in točil pesem vsega stvarje-nja, mogočno pesem vseh pesmi. Daleč proč od človeških bivališč je parnik rezal morsko gladino.
Jože je dospel v Ameriko, kjer se mu je pri stricu res dobro godilo. Službo je imel prav prijetno. Delal je v veliki vrtnariji mestnega parka. Bilo je v okolici mesta Ohia. Večkrat se je spomnil svojcev. Včasih je staršem poslal kako vsotico. Morda je s tem hotel njim malce hladiti žgoči
plamen žalosti, zlasti ljubljeni materi, ki ga ji je povzročil s svojo prvo — nesrečno ljubeznijo do dekleta v rodni vasi — do nezakonske matere njegovega malega Vac-lava.
Za časa prve svetovne vojne je dobil v Ameriki poziv, naj pride domov in se udeleži vojske. Zapustiti je moral torej to, po čemer je prej hrepenel.
Spet je videl starše. To srečo pa je užival samo tri dni. Odšel je k vojakom. Bog sam ve, kod povsod je bil v vojni. Slednjič je prišel kot ujetnik k nekemu zagrebškemu grofu. Služil mu je dolga štiri leta. Medtem je dobival grof zdaj in zdaj poročila od vojaške oblasti, da gre njegov pomočnik Jože lahko domov z oddelki vojaških čet. Toda ker je bil Jože priden, mu grof ni nič povedal o tem.
Ko si je Jože po tako dolgem času vendarle prislužil nekaj denarja in obleke, se je sam odločil, da odide domov. Na poti se mu pridruži prijatelj. Lepega dne sta se peljala iz Zagreba proti Ljubljani. Dolga vožnja je bila to. Jože je na vlaku zaspal. Spremljevalec ga je okradel in na prvi postaji pobegnil. Jože je še vedno spal. čez čas se je prebudil in opazil, da je okraden in da je spremljevalec izginil.
Kaj naj začne? V Ljubljani je izstopil. Krenil je na našo stran, na Posavje, ne da bi vedel, kam ga pelje usoda: naključje je naneslo, da sta se sešla z našim atom. Mi smo ravno potrebovali pomočnika. Ata je rekel, naj gre kar z njim. Z mrakom prideta domov Dogovorili smo se. da bo lahko ostal pri nas. Bili smo zadovoljni, on tudi.
Pri nas je ostal dve leti. Veren, pošten in zvest je bil, naš Jože. Cesto je pripovedoval o domu. Videlo se mu Je, kako ga tare močno "hrepenenje po vsem, kar mu
vršil važne preizkuse s ko!i ' vimi bacili. Z njihovo pomočjo je lahko iohazal, da je skoraj pri vseh onih, ki kolebajo za želodčnimi čiri, mogoče najti velike količine kolijevih bacilov. To je izrazita posledica zaprtja. Za redno delovanje prebavnih organov je neobhodno potrebna eluioza, ki jo zlasti vsebujeta rženi kruh in presna zelenjava. Zdravljenje želodčnih "Sirov se je torej močno izpremenilo. Dosedanjo bolniško hrano z belim kruhom In z razkuhano zelenjavo zamenjujejo z močnejšo hrano. Ker pa skoraj vsi na želodcu bolni tožijo o težavah, če morajo jesti težji kruh in presno zelenjavo, se je prof. Eppinger posebej lotil tega vprašanja. Pravi, da so želodčne bolečine, ki navadno nastopajo p» bolj grobi hrani, posledica gastritide. Uspelo mu je docela odstraniti take neprijetne posledice s tem, da daje bolnikom pred jedjo visokoodstotno raztopino grozdnega sladkorja. Po uživanju grozdnega sladKor-ja lahko želodčni bolniki prenašajo težji kruh in vse težje prebavljive jedi, ki vsebujejo mnogo vitaminov, prav tako dobro
hrani rodni kraj. Tri ga je dih obupa! V dvomu, prepojenim z ljubeznijo in zvestobo do izvoljenke in sinka si je želel sonca svobode.
Prišel je advent. Naši so ga spravili k spovedi. Govoril je dobro poljski in hrvaški, kar se je v Zagrebu naučil, zato ni vedel, kam naj gre.
Po naključju je prišel k spovedniku, ki je bil vešč več jezikov. Razumela sta se. Potem je bil zelo zadovoljen, zakaj pri spovedi se mu je odprla pot k domu. Spovednik, s katerim se je Jože spoznal, Je bil dr. Fran Grivec. Vprašal ga je, od kod je in kdo je, in kako to, da je tu. Jože mu je povedal, da bi vsaj še enkrat rad videl dom in svoje. Blagi spovednik mu je obljubil, da bo preskrbel listine, vozno karto in vse, kar je potrebno za dolgo pot.
Duhovnik je pisal na Jožetov naslov. Nihče ni vedel, če je na domu še kdo živ, zakaj tam je pustošila divja vojska.
In čez mesec! Starši so odgovorili na pismo. Kolikšno veselje! Pisali so mu, da so ga imeli za mrtvega, da so vsi zdravi in da se je njegov brat poročil in prevzel posestvo, ki je bilo izprva obljubljeno Jožetu. Presenečenje!
Kmalu zatem je prispelo drugo, dolgo pismo. Pisala mu Je dobra in zvesta izvo-ljenka. Priložen je bil listič z naslednjo vsebino:
»Ljubi očka! Mnogokrat sem pazno gledal svojo mamico. Zdela se mi je večkrat žalostna ko vesela. Nisem vedel, zakaj. Toda, pned nekaj leti sem zvedel o vsem.
Pridi, prosim, da se spoznava; pridi, prosim Te, in naju osreči!
Velik sem že. Skušam bit! vselej dober ln pošten, da boste zadovoljna z menoj.
I)n4)a. 8 tem norim načinom, Id ga Je ogledni dunajski zdravnik priporočal na Semmeringu zbranim zdravnikom za zdravljenje želodčno bolnih, je odprta nova, izgledov polna pot v borbi proti tolikanj razširjenim obolenjem.
Druga važna moška zadeva, ki so Jo živahno obravnavali na Semmeringu, je zgodnja plešavost, ki povzroča že od nekdaj skrbi prizadetim moškim kakor tudi zdravnikom. O tej zadevi je predaval vseučiliški profesor Fuchs. Na žalost se izgledi pri tej Izrazito moški bolezni, ki Je ja-ko razširjena, niso kaj dosti izboljšali, seveda ni dvoma, da gre v glavnem za pojav, ki ima dedne vzroke. Poznamo sicer postopek, ki se odigrava pri izpadanju i as na glavi, toda s tem je še malo pridobljenega. Ne zadostuje ugotovitev, da je v teku tega bolehnega dogajanja oskrbovanje lasnih papilov vedno slabše. Vsekakor se da Izpadanje las preprečevati z uporabo različnih spirituoznih tekočin, z nasažo in drugimi sredstvi. Zadrževati se da, ne da pa se preprečiti. Nikoli se ne posreči nazaj pričarati naglavni okras. Do nadaljnjega morajo torej moški možato prenašati to izrazito moško bolezen. To jim bo tem laže, ko jim zdravniki lahko zagotavljajo, da izpadanje las nI v zvezi z lahkomiselnim življenjem, niti ne s "ežkiml pokrivali. še posebej velja naglasiti, da plešavost ni nikak znak moške manjvrednosti.
Tretje važno vprašanje, ki zanima moške prav tako kakor ženske, je pomlajevanje. S pomočjo poživljenja nekaterih žlez so doslej poskušali razni apostoli pomlajevanja osveževati celotni organizem. Vendar docela zmagoviti uspehi niso bili doseženi. Prof. Schonbauer je na zborovanju zdravnikov na Semmeringu obširneje -azmotri-val o tem in zagotovil, da so bili znani poizkusi s presanjem opičjih žlez učinkoviti samo nekaj mesecev. Več ali manj koristno je samo trajno zdravljenje s hormonskimi preparati. Ce pa bi tudi uspelo vrniti starejšim ljudem zmogljivost mladostnih žlez, bi s tem vendarle ne bilo prav nič pridobljenega, če že ne moremo istočasno pomladiti tudi starajoči se 21vCnI sistem in krvni obtok. S tem pa je načeto globlje vprašanje, namreč: splošna ohranitev sposobnosti. Normalno je, da človek, ki doseže višek svojih sposobnosti, ohrani te precejšnjo dobo. Seveda je potrebno, da se sposobnost prilagaja življenju. Treba je skrbeti, da se ljudje ne starajo, marveč da do poznih let ostanejo sposobni. Na drugi strani pa ne smemo pozabiti, da ima življenje različna obdobja in da mora človek računati z jesenjo svojega življenja. V bodočnosti bo z načrtnim zdravstvenim vodstvom in s smotrnimi delovnimi pogoji dosežen marsikak napredek v človeški zmogljivosti.
Satyrus:
Dve o tramvaju in ljudeh i
Preljubi tramvaj, ti žival nesrečna, ki po cestah ljubljanskih dirkaš v' diru nenehnem proti vsakemu večeru, kako težka s teboj je borba večna!
O duša res bilš preveč bi srečna, če videla M stati te na tiru pred Pošto, da odpelješ jo v nem ru do Most, kjer čaka jo večerja tečna!
Ko pa kot zvezda utrneš se z obzorja in človek rad bi srečen stopil nate, takrat začne šele se prava »glorija«'
Vse spredaj, zadaj ndro rine vate, da srečen je, kdor iz teh množic mora odnese zdravo kožo in podplate!
n
Potem pričnd se k riževe postaje: Na vse strani te divja dirka meče, da tiplješ, tiplješ si kosti boleče in bi pred koncem vožnje umrl najraje.
Res: vsem sprevodnik modre nauke daje, a prav nobeden slušati jih neče! Vsak se prepira, kolne, zre preteče in z roko dela še bolj krepke vaje.
Vsa vožnja vleče se ko dolga kača, ker čakanj in ovir je res obilo: Naj vozi svet se, dokler dobro plača!
A tebi se stori pri srcu milo, ko truden se korak domov ti vrača,
a tja prišel si srečno za — kosilo! ***
BISER »Ali znate streči gostom?« »Znam, na oba načina.« »Kaj se to pravi, na oba načina? Tega ne razumem.«
»No, tako, da kmalu odidejo, ali pa tako, da prav dolgo ostanejo.«
Kličem Ti, ljubi očka: Na veselo svidenje! Ta listič prilagam v ovitek mamičinemu pismu, da ga gotovo prejmeš. S prisrčnimi pozdravi
Tvoj sinko Vadav.«
Dihnila je pomlad. Bilo je neko nedeljo zjutraj. Jože je stal in odprl okno svoje sobice. Skozi okno je lil jutranji zrak, ves sladek od vonjav, ki jih je noč nasrebala iz prvih pomladnih cvetic.
Skozi rahlo megleno ozračje Je puščalo sonce svoje tople žarke. Blažilo je prirodo in dajalo Jožetu novega poguma, da se napoti k njej, k njemu, k njim... Vsa priprava je trajala le kake tri, štiri mesece. Slednjič, ko je bilo vse v redu, se je Jože praznično oblekel in se povsem napravil za na pot.
Mi smo se pripravljali k maši — on na dom. Ura ko je moral iti, je prišla. Vsakemu izmed nas je še segel v roko, pred mamo in atom se je globoko sklonil in jima poljubil roki. V trenutku se mu je iztisnila solza iz modrih oči. Težko mu je bilo slovo, zakaj bil je pri nas ves domač. Nihče mu ni branil ne tega, ne onega. In vendar je bila to solza velikega veselja, saj bo videl po dvanajstih dolgih letih vse najdražje na svetu. Polglasno nas je še enkrat pozdravil ln odšel. Videlo se je, ko da ga nekaj v grlu tišči, a bilo je le hrepenenje ps domu in do vrha z žalostjo napolnjeno srce; oči je imel svetle, v njih je še vedno blestela ena sama solza.
Odpeljal se je z brzcem in prispel domov v desetih dneh. Pisal nam je, da se je srečno vrnil. Se enkrat nas je lepo pozdravil ln se toplo zahvalil. Pisma ne prihajajo več, a vedno nas še veže lep spomin na Jožeta, in na njegovo edino solzo.
fCro
*	Smrt viteza železnega križa. Pri nekem svojem poletu na vzhodno fronto je dobil smrtno nevarne rane stotnik Giin-ther S c h w a r t z e r, ki je bil poveljnik skupine strmoglavcev. Vrnil se je sicer na letališče, toda dva dni nato je podlegel v lazaretu. Olikovan je bil z viteškim križcem reda železnega križa.
*	Mlad častni doktor. V priznanje zaslug za nemško avtomobilsko industrijo .ie bil desetnik Hartwig Glahn, ki služi na fronti in je doma iz Wohlgasta. imenovan za častnega doktorja-inženjerja. Star je šele 22 let in je najmlajši častni doktor v Nemčiji.
*	Dražba znamenitih umetnin je bila te dni v dunajskem Doroteju. Med drugim so dražbaLi umetnine Tiziana, Rubensa in Cranacha. Posebna senzacija pa je bila »Madona pred gradom«, ki jo je bil naslikal Leonardo da Vinci in so jo uradno ocenili na dva in pol milijona mark. Izklicna cena je bila 500.000 mark, našel pa se je en sam kupec, ki je pridobil sliko za 550.000 mark. Izklicna cena za Tiziana je bila 200.000 mark, prodana pa je bila za 300,000. Cranachov »Tat medu« je zrasel v ceni od 10.000 na 15.000 mark. Razmeroma več dražbanja je bilo pri modernih. Tako je bila neka študija smrtne borbe, delo Eggerja Lienza, čigar izklicna cena je bila 2000 mark, takoj izdražbana za 5500 mark.
*	Voščilna knjižica. Knjigarna Tiskovne zadruge je pravkar izdala lično knjižico Voščila dragim srcem, katera je zbral in uredil pesnik Cvetko Golar. Slovencem že dolga leta sem primanjkuje primerna zbirka prigodnih voščil. Vzgojitelji in starši, še bolj pa otroci bodo veseli te zbirke ljubkih toplih voščil. Posebno poglavje je posvečeno materi in materinskemu dnevu. Za te prilike je zbrana cela vrsta odbranih pesnitev, s katerimi se more naša mladina oddolžiti zlatemu srcu matere. Priporočamo, da knjižico sami pregledate in ocenite. Knjižica spada v vsako hišo, kjer je kaj mladine. Stane 20 lir. .
*	Večerni trgovski tečaj — v središču mesta na Kongresnem trgu št. 2 pri Trgovskem učnem zavodu prične v ponedeljek dne 12. t. m. ob 19. uri Nudi splošno pisarniško izobrazbo in pouk iz strokovnih predmetov vsem onim, ki so čez dan zaposleni. — Šolnina zmerna. — Tečaj je dostopen vsakomur. Izrabite priliko, da si s strokovnim znanjem zasigurate bodočnost. Novi, brezplačni prospekti na razpolago. — Tečaj je uradno priznan in dovoljen. Informacije in vpisovanje dnevno, tudi danes, v nedeljo dopoldne.
*	Absolventi višjih razredov srednjih in strokovnih šol imajo priliko nadaljevati strokovno šolanje v Višjem trgovskem tečaju pri trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15. Novi prospekti na razpolago pri ravnateljstvu.
*	Redni večerni trgovski tečaj. Učni predmeti: knjigovodstvo, korespondenca, računstvo, italijanščina, stenografija, strojepisje. Dovoljen je tudi obisk posameznih predmetov. Koristna in cenena strokovna izobrazba za praktične pisarniške poklice. Tečaj je odobren od pristojne šolske oblasti — Pričetek 12. oktobra. Vpisovanje dnevno, tudi zvečer do pol 8. ure. Zahtevajte nove brezplačne prospekte s slikami: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
IZ LJUBLJANE
u— Jesenski vremenski preobrat smo
doživeli pretekli petek. Ko je dopoldne okrog 10. ure začelo deževati, je potem precej vziržno lilo do opoldne. V opoldanski uri pa je potegnil močan sevemik. Mahoma je bilo konec jugovine, ozračje se je naglo shladilo. še zlasti pa je živo srebro padlo čez noč. Toplomer je beležil naslednje stanje; medtem ko je bilo v petek zjutraj 13.8, je živo srebro čez dan naraslo komaj še na 17.4" C. V noči od petka na soboto je nastopila megla in davi je živo srebro beležilo komaj 3.5« C. Bilo je nekaj slane. Občutni padec temperature je kajpada brž poklical površnike iz omar. Poslednja najnižja temperatura v zadnjem času je bila 30. septembra, ko je živo srebro v Ljubljani beležilo 6.6» C. Vendar se nam še obeta sončno vreme. Barometer je v zadnjih dneh zabeležil nenavadno krivuljo. Po prav visokem stanju v začetku oktobra je nekoliko padel in se 7. oktobra spet dvignil na prvotno stanje. V petek je globoko padel, v pretekli noči pa se je spet znatno dvignil. Vsekakor pa je jesen dokončno zagospodovala.
u— Nova grobova. Pred dnevi je preminil računski kontrolor finančne direkcije g. Alfonz Končan. Zapušča ženo Pavlo in drugo sorodstvo. Pokopan je bil v Chieti v Italiji. Maša zadušnica se bo darovala v torek 13. t. m. ob 7. uri v cerkvi sv. Frančiška v Šiški. — Po kratki bolezni je umrla ga. Marija Pečnikova, po rodu iietinova. Za njo žalujejo 6inova Alojzij in Avgust, hčerka Ivanka in drugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo blago pokojnico spremili v nedeljo ob 17. uri iz hiše žalosti v Stožicah 47 na pokopališče k Sv. Juriju. — Pokojnima naj bo ohranjen lep spomin, svojcem pa izrekamo na-že iskreno sožalje.
u— Na živilskem trgu je bilo včeraj še precej živahno, saj so gospodinje prihajale po svoj tedenski obrok mesa. Z nekdanjimi tržnimi dnevi se včerajšnji seveda ni mogel primerjati. Saj je bila zasedena komaj dobra tretjina prodajnega prostora. Zato ni čudno, da je bila okoli vsake prodajalke, ki je imela še kaj drugega naprodaj kakor solato, gneča. Zelje, ohrovt in cve-tača so šli posebno dobro v denar. Pa tudi pesa, zelena, peteršiljček, korenček, solata in vse, kar se sploh dobi na trgu, so našli svoje odjemalce.
u— Delitev drv. Ta teden bodo trgovci s kurivom spet začeli s prodajo kuriva, in sicer po množinah, ki jih je po prijavah strank za vsakega posameznega upravičenca določil mestni oreskrbovalni urad. Kdaj bodo trgovci s kurivom dobili imenike strank pri mestnem preskrbovalnem uradu. nadalje dan, kdaj se bo pričela oddaja drv, in pa množine, koliko bo dobila vsaka družina, bo o pravem času objavljeno. 2e sedaj pa mestni preskrbovalni urad vabi trgovce s kurivom, naj pripravijo drva. da bomo čim hitreje lahko postregli 6vojim odjemalcem. Upravičenci bodo pa
nika
dobili drva pri tistem trgovcu, ki so ga zapisali v prijavo.
u— Nesreče. 191etna posestnikova hči Justina Škrabova z Ižanske ceste je padla in si poškodovala levico. Pod voz je prišla nekaj nad podlrugo leto stara hčerka za-sebnice Ivanka Grebenčeva in dobila precej hude poškodbe po vsem telesu. Na levici se je ranil 561etni delavec Anton Le-skovec iz Ljubljane. S kolesa je padel in si zlomil levo nogo 91etni Bojan Habjan iz Ljubljane. S tramvaja je skočil in si pri padcu zlomil desnico 151etni kleparski vajenec Franc Kocjan. Pri delu se je vrezal v levico 201etni mesarski pomočnik Josip Lončarič iz Ljubljane. V desnico se je vsekal 121etni sin strojevodje Borut Škerjanc. Ivana Koroščeva, 751etna zaseb-nica iz Ljubljane, si je pri padcu zlomila desnico. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
u— Vodstvo po razstavi »Dolenjske vasi«. Po prvi samostojni umetnostni razstavi slikarja Miloša Sušteršiča bo danes od 11. do 12. in od 16. do 18. vodstvo. Zvečer predvsem za Dolenjce. Ogledali si bomo Luže, Brezo, Kamen potok, Selco, Gabrje, Knežjo vas in bomo šli po poti v Občine, na Plju-sko, na Hrvatov vrh, k podružnici, čez polja in samote in še marsikam... Uspela razstava mladega likovnega umetnika bo odprta do 20. t. m. Ogled vsak dan od 9. do 18. Razstava zasluži vso pozornost.
u— Orgelski koncert v ljubljanski stolnici. V ponedeljek, dne 19. 1 m. bo kon-certiral v ljubljanski stolnici eden največjih sodobnih mojstrov na orglah, Ulisse Matthey. Umetnik je koncertiral pred letom dni pravtako na orglah naše stolnice in dosegel takrat tako velik uspeh, kakor še nihče pred njim v našem mestu. Zato že danes opozarjamo na koncert prvovrstnega umetnika, ki bo izvajal na svojem koncertnem večeru za Ljubljano popolnoma nov spored. Začetek koncerta bo ob pol 7. uri zvečer. Predprodaja vstopnic od jutri dalje v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Skupinski pevski pouk je v Slogi ni glasbeni šoli poseben predmet vokalnega oddelka. Mnogi naši pevci, ki ne morejo obiskovati pouka solopetja, si žele vendar izobraziti svoj glas in se izvežbatj v pravilnem petju. To omogoča vsakomur za nizko ukovino skupinski pevski pouk v Slogini glasbeni šoli. kj je želela ustreči širšim krogom naših pevcev ter tudi naši pevski kulturi. Prijave sprejema samo še kratek čas šolska pisarna v Pražakovi 19.
u— Začetna služba božja za učenke 1« ženske realne gimnazije bo v cerkvi sv. Jožefa v ponedeljek, 12. oktobra ob 9. uri. Učenke vseh razredov naj pridejo pravočasno naravnost v cerkev. — Po službi božji bo seja vsega profesorskega zbora. — V torek, 13. t. m. razvrstitev učenk po razredih: ob 8. vsi osmi razredi, ob 9. oba sedma in peta razreda, ob 10. vsi četrti razredi, ob 14. oba šesta, II. klasični razred in vse prvošolke, ob 16. uri vsi realni drugi in vsi tretji razredi. Zbirališče za vse učenke na dvorišču v Lichtenthurno-vem zavodu. — Ravnateljstvo.
u— Na III. mešani meščanski šoli v Ljubljani — Moste bo v ponedeljek, 12. t. m. ob 9. uri otvoritvena šolska maša. Učenke in učenci se zberejo pred župno cerkvijo sv. Družine. Redni pouk se prične v torek, 13 t. m. ob 8. uri.
u— Zahvala. Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki ste spremili mojega ijubega soproga in očeta g. Jožeta Korena na njegovi zadnji poti, in za darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo policijski zadrugi in Zanatski banki. Maša zadušnica bo v torek 13. okt. v cerkvi sv. Cirila in Metoda ob V28. uri. — žalujoča rodbina.
u— Operna pevka prof. Jarnrla Lily
Gerbičeva prične s privatnim poukom dne 15. oktobra. Poučuje se klavir, solo petje, teorija in deklamacija od prvih začetkov do popolne izobrazbe. Vpisovanje in vsa pojasnila v torek 13. okt. od. 11. do 12. dopoldne in od 15. do 17. popoldne ter v sredo 14. okt. ob istem času v Čevljarski ulici št. 1-H.
Velika izbira sezonskih modnih časopisov
Knjigarna LSdiweKtner
u— Na II. dekliški in II. moški meščanski šoli v Ljubljani — Bežigrad bo začetek šole s službo božjo v ponedeljek 12. oktobra ob %9. v cerkvi sv. Frančiška v Spodnji šiški. Učenke in učenci se zbero navedenega dne ob določeni uri pred cerkvijo v Spodnji šiški. V torek 13. t. m. bo ob osmih redni šolski pouk.
u— Ravnateljstvo I. moške realne gimnazije v Ljubljani javlja, da se bo pričel pouk za učence, ki so se vpisali v 3. in 8. razred, dne 13. okt. t. 1. na gimnaziji za Bežigradom. Učenci 3. razreda naj pridejo v šolo 13. t. m. popoldne ob 13.50, učenci osmega razreda pa isti dan dopoldne ob 8. Zbero naj se v avli v III. nadstropju. Začetek pouka za ostale razrede bo kasneie. ker je gimnazijsko poslopje v Vegovi ulici še zasedeno.
Vabimo
gradbena, ključavničarska in industrijska podjetja na prosto, voljno
javno dražbo
gradbenih in ključavničarskih strojev in materijala, ki se vrši v četrtek 15. oktobra 1942. ob 2. uri popoldne na Šmartinski cesti 64, poleg nove mitnice v skladišču »T e h n a« d r u ž b a z o. z., v likvidaciji
u— Drž. učiteljišče v Ljubljani. Ravnateljstvo drž. učiteljišča sporoča: Otvoritvena služba božja za obe vadmei (učencem in učenkam 1. razreda ni treba priti) in za učiteljišče je v ponedeljek rine 12. t. m. ob 9. uri v cerkvi Srca Jezusovega. Učenci(-nke) naj se zberejo ob tri čet:t na 9 pred cerkvijo, nakar jih bodo razredni učitelji peljali v cerkev. Vadniški učenci in učenke naj se postavijo pred klopi, učenci in učenke učiteljišča pa naj zasedejo klopi in se postavijo po sredi cerkve. Pevci in pevke gredo na kor. Pevci m pevke imajo v nedeljo dne 11. t. m. ob 10. v Marijanišču obvezno pevsko vajo. Učenci in učenke obeh oddelkov I. ter učenci
V. letnika prično ▼ torek 18. t. m. z rednim poukom. Kje, bodo zvedeli v ponedeljek v cerkvi. Kdaj bodo pričeli 03tali oddelki učiteljišča in vadniški razredi z rednim poukom, bo objavljeno v časopisih. Gledalo se bo, da čim prej, je pa treba prej v poslopju na Resljevi cesti izvršiti nekatera neobhodno potrebna popravila. Za učiteljski zbor: V ponedeljek po službi božji v risalnici seja za vse uciteljstvo, učiteljišča in obeh vadnic.
u— Otroški vrtec drž. učiteljišča. Ravnateljstvo sporoča, da bo vpisovanje v otroški vrtec drž. učiteljišča v torek dne 13. t. m. od 9. do 11. ure v poslopju drz. učiteljišča v I. nadstropju. Zaradi majhne sobe, kjer bo otroški vrtec, oodo sprejeti v prvi vrsti otroci, stari 5 let. sprejetih na bo lahko tudi nekaj štiriletnih olrok
u— Na II. državni mešani meščanski šoli v Ljubljani bo šolska služba božja v ponedeljek dne 12. oktobra t. 1. ob 8. uri. zjutraj v Kcsezah. Naslednji dan je pričetek rednega pouka. Tega dne morajo priti vsi učenci ob 8. uri zjutraj v šolo in sicer v učilnice v stranskem poslopju dr. Krekove gospodinjske šole. da bodo prejeli nadaljna navodila.
K L O B U C A R N A »P A J K«
vam strokovniaško očisti, preoblikuje in prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča
RUDOLF PAJK. Sv. Petra c. 38.
u— I. moška meščanska šola Prule in I. dekliški! meščanska šola Sv. Jakob v Ljubljani imata otvoritveno službo božjo v ponedeljek 12. oktobra ob 8. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Pričetek rednega pouka bo objavljen v časopisih.
u— Na državni klas. gimnaziji se bo začel pouk za vse oddelke III., IV. in VIII. razreda prihodnji teden. Zato naj pridejo učenci IV. in VIII. razreda v torek 12. X., a učenci III. razreda v sredo 13. X. ob 13.45 na uršulinsko meščansko šolo. Za druge razrede se bo pouk začel nekako v 14 dneh. — Ravnateljstvo.
u— Prva mešana meščanska šola na Viču v Ljubljani bo imela šolsko mašo v ponedeljek dne 12. t. m. ob 8. uri. Učenci in učenke naj se zberejo četrt ure prej pred poslopjem ljudske šole na Viču, pevke pa v pevski sobi pol ure prej. Zborovoditelji-ca ukrene za petje vse potrebno. — Ravnateljstvo.
u— Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I bo razdelila med svoje člane nekaj semenskega krompirja »Bintje« za saditev spomladi v ponedeljek dne 12. t. m. od 14. do 16. ure popoldne pri blagajniku g. Drenigu. Cesta v Rožno dolino 36. Obenem bo neobvezno sprejemala naročila za semenski pozni krompir »Onei_ dovec« ter naročila sadnih drevesc.
u— Mislite na bodočnost: Temeljito znanje stenografije in strojepisja vam odpira vrata v trgovske, industrijske, notarske in aruge pisarne. Prijavljanje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16. Mestni trg 17-1. Začetek novega pouka 12. oktobra.
u— Povsod se Ljudje pridno uče modernih jezikov. Prijavite se v nove tečaje, predvsem italijanščine, nemščine in francoščine. Posebne konverzaciiske ure za spret-nejše! Začetek 15. oktobra, 'javljanje dnevno od 8 do 12. in od 14. do 16. Mestni trg 17-1.
u— Starši! S poukom -trok srednjih, strokovnih in ljudskih šol že začenjamo. Vpišite jih že sedaj. Kor homo ž njimi ponovili vso tvarino. predno gredo šolo, pozneje pa bomo ž njimi delali vsak dan sproti dve uri (razlaga, peprava nalog, priprava, izpraševanje ird.* In^oi r^acije in prijavljanje dnevno od 8. do 12. in 14. do 16 Korepptltorii. »fp^tsjS trf? '7-1.
u— Za učenke II. ženske re?lne gimnazije v Ljubljani bo začetna ='užba božia v ponedeljek 12. oktobra ob 8. uri v stolnici. V tore^ 13. oktobra se bo Z3čel pouk ob tričetrt na 14. v poslopju Trg. akademije oz. Dvorazredne trgovske šole za III., IV. in VIII. razred, za ostale razrede pa nekoliko pozneje.
u— Pričetek pouka na drž. trgovski akademiji bo v ponedeljek 12. oktobra. Dijaki(-inje) II., III. in IV. razreoa se zberejo v učilnicah ob 8. uri, dijaki (-in je) I. razreda ob 13.45.
u— Višji trgovski tečaj za ekonomsko-kemercialno izobrazbo pri trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Vpisovanje se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Predavanja prično 12. oktobra. Sprejemajo se redni slušatelj i(-ice). ki so dovršili kak enoletni trgovski tečaj ali višje razrede srednje, strokovne šole oz. položili višji tečajni izpit. Prospekti na razpolago pri ravnateljstvu.
u— Obrtniki, ki zaposlujejo vajence, naj
jih nujno vpišejo v strokovno nadaljevalno šolo in skrbijo za redno obiskovanje pouka, ker se bo sicer postopalo proti njim po dolečilih zakona o obriih.
u— Tečaj za spremljanje na kjtaro tvori poseben predmet v Slogini glasbeni šoli. Spremljanje na kitaro je lepo le če je pravilno. Pravilno spremljanje je pa podvrženo harmoničnim in ritmičnim pravilom. Tečaj morejo obiskovati tudi kitaristi, ki ne obiskujejo pouka kitare na Slogini glasbeni šoli. Kakor je lepo spremljanje na kitari prijetno, tako je nepravilno spremljanje odbijajoče. Zato naj se kitaristi poslužijo tečaja v čim večjem številu. Prijave sprejema šolska pisarna v Pražakovi 19.
u— Vpisovanje v Enoletni trgovski te-<«aj s pravico javnosti pri Trgovskem uč-*em zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2,
se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Sprejemni pogoji: dovršeni 4 razr. meščanske ali srednje šole. Dijaki(-inje) z nižjo predizobrazbo se sprejmejo v posebni oddelek. Starši — državni ali samoupravni uslužbenci — prejemajo rodbinsko doklado. Interensentom na razpolago prospekti. Pričetek šole 12. oktobra ob 9. uri.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečajj prično v ponedeljek 12. oktobra. Hitra in najuspešnejša desetprstna metoda. Največja moderna stroje-pisnica, 60 raznovrstnih pisalnih, računskih. razmnoževalnih strojev. — Specialna strojepisna šola! Posebni tečaji — dnevni in večerni — za stenografijo, knjisovnn. stvo, moderne jezike. Vsi tečaii so odobreni od pristojne šolske oblasti. Informacije, brezplačni novi prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov iičnf	domobranska 15.
u— Zdravnik dr. Bogoljub Dragaš zopet redno ordinira.
u— Make knjige ln Mske potreliMlne
dobite v knjigarni Tiskovne zadruge, fte-
lenburgova ulica 3.
Iz Spodnje štajerske
Spodnještajerski delovni možje v Gradcu. S posebnim vlakom je prispelo v sredo zvečer v Gradec 700 delovnih mož s Spodnjega Štajerskega, ki bodo v okviru državne delovne službe zaposleni v raznih nemških pokrajinah. Na graškem kolodvoru so bili sprejeti z godbo. Postregli so jim s kavo. Nato je posebni vlak nadaljeval pot proti severu.
Pri delovno-poliiičncm uradu v Celju je bil zadnja dva tedna tečaj za krajevne voditelje in sodelavce. Dobili so navodila o novem redu v spodnještajerskih podjetjih in o preusmeritvi spodnještajerskega delavskega življenja. Predavanja so bila zaključena z nagovorom okrožnega voditelja Dorfmeistra.
Oktobrska veselica v Mariboru bo prirejena današnjo nedeljo na vrtu Gambri-nove dvorane. Priredi jo mestna organ;za-c-'ja Heimatbunda. Sodelovali bodo razni mariborski umetniki. Cisti dobiček je namenjen za zimsko pomoč.
Huda nesreča zaradi lahkomiselnosti. Na | domač:ji posestnika Karla L'sta v Grali ; pri Lipnici je hotela starejša hčerka zakuriti v štedilniku Ker se ji to ni takoj posrečilo, je prilila petroleja. Takoj nato je bruhnil plamen, dekletu je padla steklenica iz rok in razliti petrolej je povzročil požar. Na hčerkino vpitje je prihitel oče, ki je začel gasiti pohištvo. Pri tem se mu je vžgala obleka in je dobil hude opekline po vsem životu. Prepeljali so ga v graško bolnišnico.
Podružnica narodno socialistične naložbe je odprta na Tegetthofovi cesti v Mariboru od preteklega četrtka dalje. Kakor je ob otvoritveni slovesnosti naglašal vodja podružnice, bo nova knjigarna taborišče nemškega duha in narodno socialističnega svetovnega nazora.
Z Gorenjskega
Smrtna nesreča državnega uradnika. Po
usodnem naključju je izgubil življenje Erik Muhle, uradnik pri deželnem svetniku v Kranju. Smrtno se je ponesrečil na uradni vožnji. V počaščenje pokojnega je bila pred uradom deželnega svetnika v Kranju prirejena žalna svečanost. Deželni svetnik dr. Skalka se je poslovil oi pokojnika v imenu gauleiterja in šefa civilne uprave. Rekel je, da je s pokojnikom izgubil odličnega in požrtvovalnega namestnika. Truplo je bilo prepeljano v rodni kraj Halle ob Sali.
Visokošolski teden v Celovcu je bil preteklo sredo zaključen. Poslušalcev je bilo vsega skupaj 2812, dvakrat toliko kakor lani. Velika glasbena dvorana je bila pri vseh predavanjih polna. Za slovo so bili dunajski vseučiliški profesorji gauleiterjevi gostje v Moserjevem hotelu. Pri tej priliki je gauleiter izroči rektorju dr. Knollu Dob-nerjev doprsni kip koroškega znanstvenika vseuč. prof. dr. Rudolfa Eggerja. Kip je še v delu in je rektor obiskal umetnika v njegovem ateljčju, da si ogleda delo, ki je tik pred zaključkom in bo poslej v varstvu dunajske univerze.
Smrtna nesreča. V št. Vidu na Glini je 651etni upokojeni železničar Gregor Robi-nig v drugem nadstropju na Hitlerjevem trgu nameščal zastor na okno. Nenadoma je omahnil in padel v globino. Dobil je hude notranje poškodbe in mu je počila lobanja. Kmalu po prevozu v bolnišnico je izdihnil.
Za novega ravnatelja železniškega ravnateljstva v Beljaku je bil imenovan dosedanji sekcijski načelnik dr. Zechmann.
Rdeči križ poroča
V	tajništvu Poizvedovalnega uirada za vojne ujetnike, Puhairjeva ulica 2. naj dvignejo pošto iz Srbije:
Ark Josip, Ačimovič I ž Done- B renči č France, Cankar Malči. Cesta Kati, Groba t h Živa, Černe Andrejka, Deisinger Marija, Demšar Marija, Debevc Giovamu. Erznož-nik Milka, Figelj Josip, Gdlja Marija, Grum Ivan, Genbič Mojca. Hribar Marija, Jere-tina Amalija Jelenec Franc. Kalan Antonija, Kastelic Eliza, Kastelic Gabrijel, Kralj Amalija, Košnik Jožica, Klasinc Lizika, Klun Ludovik, Kosmač Jože, Krajnc Josipina, Kožar Anica, Leskovar Olga, Levstik Vladimir. Merčun Alojz, Miculinič Rudolf, Miiku-letič Valerija, Magoilič Ludvik, Mišič Milan, Memedavič Mina. Nikoilič ViadiSlava. Okršlar Ignac. Ocvirk Milan, Oražem Angelca, Požair Vinko, učitelj. Prc*senc Ivan, Posekar J usta. Pregelj Amalija, Pleško Marija, Pokojninski zavod za nameščence. Polič Zoran, Robežnik Milan, Rozman Srečko, Račič Marija, Rape Milka. učiteljica, Raišp Tonček Š mi tek Lojzka, Suša Jadika. Seljak Vojko, Štcfamovič Mia Sketelj Ivan. Smer-koilj Anton, Smolej Justi, Doiin.šek Malči, Šaijn Slabka Draga Zdravko Valentin, Tič, Turel Slavko, Vizjak Albina. Vidic Danica Vrtnik Janez. Varšek Matej, Varšek Terezija, Vairšek Matevž.
V	glavni pisarni IRK, Gosposvetska cesta 2/II, naj se javijo naslednje osebe od-nosno njih svojci ali znanci:
Marolt Marko. Ilirska tri. 16: Podrekar Stanko iz Sela; Panzek Ana Cesta na Studenec; Kastelic Anton Janeza, žena Terezija roj. Babič. roj. 1897, leta 1935 delal pri Rež. odboru za regulacijo Malega Grabna; Gradišar Janko. roj. 1910 v Preddvoru. Cerkvena ul. 21 ald BleiTveisova cesta 31; Samsa Ljudmila, vdova po finančnem pregledniku.
^adio Ljubljana
NEDELJA, 11. OKTOBRA
8.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 8.15: Koncert organista Marcella Si-natra. 11.00: Prenos pete maše iz bazilike Presv. Oznanjenja v Firenzi. 12.00: Razlaga Evangelija v italijanščini (O. G. B Marino). 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. G. Sekovanič). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Komorna glasba. 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Operno glasbo izvajajo mladi umetniki. 13.50: Vojaške pesmi. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Kmečkega tria. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: fikulj Andrej: Praktični nasveti za vrtninarje. Predavanje v slovenščini. 17.35: Koncert kvinteta harmonik. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba. 20.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini.
20.20: Komentar dnevnih gododkov ▼ slovenščini. 20.45: V Olimpu operete. 21.15: Filmsko glasbo Izvaja orkester Cctra, vodi dirigent Barzizza. 21.45: Predavanje ▼ slovenščini. 21.55: Koncert pianista Marijana Lipovska. 22.20: Trio Emona. 22.45: Poročila v italijanščini.
ŠPORT
Razpis
dveh Rogometeih turnirjev
| v izvedbi nogometne zveze pod vodstvom CONI-a
Radi ož vljenja športne delavnosti bo i nogometna zveza pod vodstvom Conija priredila dva propagandra turnirja, s sledečimi propozicijami:
1)	Turnir A: za moštvo v katerem imajo pravico do nastopanja igralci rojeni od 1. X. 1926 navzgor;
Turnir B: za moštvo v katerem imajo pravico do nastopanja igralci rojeni od 1. X. 1926 navzdol brez omejitve.
2)	Igralci, ki igrajo v nogometnem turnirju A ne morejo igrati v turnirju B ia ooratno.
3)	Turnirja se 'ahko udeleži vsak, v nogometno zvezo včlanjen klub z enim moštvom ali več.
4)	Prijava za vsako moštvo mora vsebovati seznam največ 16 igralcev za vsakega posebej ime in priimek, očetovo ime, stanovanjski naslov in točni rojstni podatki.
Pred vsako tekmo mora predsednik društva predložiti sodniku seznam enajstorice, ki bo igrala in za vsakega legitimacijo, ki potrjuje njegovo identiteto in starost.
Igralci, ki so bili že preje verificirani v kak klub, morejo igrati le za dotlčen kiub.
Igralci, ki niso prijavljeni za turnir, ne smejo nastopati na turnirju, Četudi so se veljavno verificirali za svoj klub. Verificirani igralci onih klubov, ki ne sodelujejo na turnirju lahko le izjemoma nastopajo za razpisani turnir za drug klub.
5)	Tekme v turnirju A se igrajo dvakrat po 30 minut. Tekme v turnirju B se igrajo dvakrat po 35 minut.
6)	Prijavni rok za moštvo traja do vključno 12. oktobra do 18. ure. Prijave sprejema nogometna zveza v pisarni Coni, priložen ji mora biti seznam igralcev, istočasno se mora vplačati prijavnina lir 10 za vsako moštvo v turnirju A, in lir 15 za vsako moštvo v turnirju B.
7)	Dne 13. oktobra bo ob 18. uri v pisarni Coni seja predstavnikov vpisan;h društev, ki bodo določili vse potrebne ukrepe za igranje turnirjev in pričetek tekmovanja.
8)	Pritožbe zoper odigrane tekme se vlagajo pismeno v 24 urah po odigrani tekmi. Obenem je treba vplačati takso lir 50, katera se povrne če bo pritožbi ugodeno. Pritožbe se morajo nasloviti na komisijo nogometnega turnirja v p sarni Ooni. Pritožbe bo reševala komisija sestavljena iz predstavnikov sodelujočih društev, ki bo morala rešiti prošnjo v treh dneh. Pritožbe zoper rešitve komisije je treba vložiti v 24 urah pri nogometni zvezi, ki določi dokončno. Taksa znaša lir sto.
9)	Za oba turnirja veljajo tehnična pravila nogometne zveze, tekme bodo sodili oficijelni sodniki.
10. Zaupnik Conija za Ljubljansko pokrajino razpisuje nagrade za prva tri kla-lificirana moštva v vsakem turnirju.
II. kolo tekem za točke
Nov prvenstveni termin v Italiji
Prvenstveno tekmovanje po italijanskh terenih začenja zdaj svojo pot navzgor do 15. kola. da se potem po enakem razdobju povratnih tekem zaključi pozn0_ spomladi.
Danes je na vrst; prva ponovitev ali II. kolo v celoti, v katerem gredo najvažneiš« vloge moštvom Milana in Genove ter La-zia in Bologne. Triestina je to pot angažirana izven doma, in sicer v Firenei. Soored je razdeljen na naslednjih osem igrišč:
V	Firenei: Fiorentina :Triestina. v Vicen-zi: Vicenza-Roma. v Milanu: Milano-Ge-nova, v Benetkah: Venezia-Juventus. v Torinu: Torino-Livorno, v Genovi: Liguria-Ambrosiana, v Bergamu: Atalanta-Bari in v Rimu: Lazio-Bologna.
V	družbi drugorazrednih — ali kakor se imenujejo najbolj oficielno v seriji B — pričakujejo najzanimivejših dogodkov v igrah v Alessandriji (kjer bo gostoval Na_ poli iz lanskega I. razreda), ter v Bustu in Savoni, kjer bosta na tujih tleh angažiran' obe močni moštvi Brescie in Padove. V Cremoni se bosta to pot spet sestala oba novinca kakor že pred kratkim z drugačnim naslovom. Pari današnje nedelje so naslednji
Alessandria-Napoli, Novara-Modena. Pro Patria-Brescia, Pisa-Aneonitana, Pescara-Spezia, Savona-Padova, Cremonese-Mater, Udinese-Fanfulla, Siena-Palermo.
Razen v gornjih 17 tekmah pa bo danes oddanih še mnogo več točk v naslednjem nižjem razredu (diviziji Q, kjer bo odigranih nič manj kakor 66 tekem ... To je r^s pravi eldorado za prijatelje okrog?-.! usnja!
Table-teniški turnir
za prapag&aa^
Danes dopoldne na Rakovniku
Kakor smo opozorili že včeraj, bodo imeli igralci male žogice svoj prvi nastop že danes dopoldne v klubskih prostorih SK Korotana na Rakovniku. Tekmovanje, ki je odprto za vse ljubitelje tega športa, bo -salo eno samo disciplino, in sicer single 71 posameznike. Igrati bodo začeli točno o'~ 9. prijave pa se sprejemajo od %8. do • ? na kraju tekmovanja. Prijavnina znaša za vsakega le pet lir. Premagani igralci iz prvega kola bodo lahko nastopili še v v tolažilnem turnirju. Za zmagovalca iz obeh turnirjev in za drugoplasiranega iz turnirja najboljših je pripravljena diploma.
Prireditelji vabijo igralce na čim številnejšo udeležbo, pa tudi občinstvo si lahko brez vstopnine ogleda ta prvi letošnji nastop ping-pongarjev.
»Hermes« SKž (nogometna sekcija). Danes ob V210. obvezen sestanek vseh igralcev v garderobi na stadionu. Udeležba obvezna. Načelništvo nog. sekcije.'
Ali ste že odposlali naročilnico za DK?
>JUTRO« št. 233
S
Nedelja, H. X. 1342-XX
Nase gledališče
DRAMA
Nedelja, 11. oktobra, ob 14: Por	■-
lo. Izven. Znižane cene od u	a-
vzdol;
ob 17: Oče naš. Izven. Ponedeljek, 12. oktobra: Zaprto. Torek, 13. oktobra, ob 17.30: Deseti brat. Premiera. Red Premierski.
»Oče naš« bodo ponovili prvič izven abonmaja v nedeljo. To najnovejše odrsko delo E. Gregorina je doseglo pri premieri svoj pravj in resnični uspeh. Delo ni mišljeno kot misterij iz starih časov. To so podobe iz današnjega realnega življenja. Vsaka ima Po svoji vsebini svoj pomen in razlaga Po en odlomek iz molitve. Zgrajene so na miselni vsebini evangelijskih besed. To ponazoruje »sveti in učeni mož«, ki živi sredi med ljudmi, sedi med grešniki, se z njimi razgovarja, jih tolaži in spominja na knjigo božje besede. Znanec ni mišljen kot živa Jezusova oseba, temveč kot živa beseda, ki kakor poosebljena misel živi in izstopa iz evangelija. Znanec je Kristusov duh, ki veje v življenje iz evangelija. V uvodu in zaključku pa je prikazan kot Kristus.
Premiera Jurčič-Golievega »Desetega brata« b0 v torek za red Premierski. Delo je zelo obširno in ima 16 slik, ki jih veže
bralka v vmesnih odmorih. Zgodba o desetem bratu. Martinu Spaku, ki ga vodi pot križemsvet je polna poezije našega podeželja, v njej nastopajo značilno orisani domači tipi. Življenje sina, ki ga je oče zatajil in ki hoče maščevati svojo mater, je orisano v prizorih, ki razkrivajo njegovo duševno bol, ki jo skriva na zunaj za krinko šaljivca. Dejanje se dogaja v zanimivi scenski zasnovi, v obliki ilustracij iz knjige, kj služijo za ozadje nastopajočim osebam. Delo je pripravljeno s pozornostjo, ki jo zasluži naš najpomembnejši pisatelj iz prvih začetkov razvoja naše pripovedne književnosti. Dramatizacija igre je P- Golie, režiser", prof. Šest, insce-nator: inž. E. Franz, realizacija scene: v. Skružny.
OPERA
Nedelja, 11. oktobra, ob 16: Seviljski brivec. Izven. Ponedeljek, 12. oktobra: Zaprto. Torek, 13. oktobra: Zaprto.
G. Rossini: »Seviljski brivec«. Buffome-lodrama v dveh dejanjih (štirihi slikah) Libreto: O. Sterbini. Osebe: Grof Almavi-va-Lipušček, Bartolo, zdravnik-Zupan. Ro-zina-Ivančičeva. Figaro, brivec-Janko, Ba-zilio učitelj glasbe-Betetto. Fiorello-Dol-ničar Berta-Stritarjeva, poveljnik straže-Anžlovar. Dirigent: D. Zebre, režija in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti.
1	Kdor išče službo plača za vsako besedo L —.30. za drž. in prov takso —.60, za dajanje naslova
i	aJl šifro L 2.-. Najmanjši iznos za te oglase Je L 7.-. - Za ženitve in dopisovanja Je plačati
|	» Isako besedo L 1.-. za vse druge oglase L -.60 za besedo, za drž ln prov takso X. -.60,
!	^ dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 10.—.
		
	Tel.	
	40	
vb8	88	
	O G	
a o h b & c		
GLEDALIŠKA 14		
>arico
ze. torbarsko obrt sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13454-1
Sprejmem
dva čevljarska pomočnika za nova dela. Flori-janska ul. 19, Boje. — Hrana, stanovanje lahko v hiši.	13573-1
Briv. pomočnika
sprejmem, plača prvovrstna Sprejmem tudi vaienca In vajenko. — Salon Kralj Stjepan, Bieiweisova 55.
13459-1
Kuharico
pridno iščem. Ponudbe na. ogl. odd. Jutra pod »Poštena«.	13652-1
Čevljarja
dobrega sprejmemo. — Triurni", Miklošičeva 12.
13668-1
Gospod, pomočnico
ki zna kuhati, iščem za ta Stoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13670-1
Čevljar
pošten, dobi delo na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13666-1
Gospod, pomočnico
starejšo, po možnosti tudi kuhe veščo moč, iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13569-1
Natakarico
za prvovrstno gostilno v centru iščem. Zaslužek 3000 do 4000 lir mesečno. Prosta hrana in stanovanje. — Zahtevana daljša praksa. Ponudbe z referencami na ogl. cd d. Jutra pod »Resna ln zmožna«. 13564-1
Postrežnico
in perico iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13580-1
Služkinjo
veščo samostojnega gospodinjstva, sprejmem k družini z enim otrokom. Zg:lasiti se v nedeljo dcpoldan ali v delavnikih od 13. do 14. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13630-1
Služkinjo
z znanjem kuhe. Išče dvočlanska družina. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13627-1
Postrežnico
za trikrat na teden Iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13600-1
Zakonca
Italijana, iščeta postrežnico. Predstaviti se: Via Verdi 6-1., od 15. do 18. ure.	13762-1
Postrežnico
sprejmem za štirikrat tedensko. Kušar. Miklošičeva cesta št. ia-III.	13816-1
Postrežnico
zanesljivo in natančno iščem. Naslov 9 vseb poslov. Jutra.
13677-1
Kroj. pomočnika
za velike komade, tudi damske, vajenca (vajenko) sprejme Sodja, Tržaška c. 28. 13719-1
Postrežnico
pošteno, sprejmem. Plača 60 iir. Predstaviti se v nedeljo dopoldne: Povšetovn 82.
13789-1
Kuharico
in sobarico
sprejmem takoj v službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13534-1
Pomočnika
za fino pohištvo sprejmem. — černe Avgust, Vodnikova 83. 13519-1
Sin trgovca,
gostilničarja, posestnika, večletni šolski upravitelj, vajen prijeti za vsako delo, oče dveh nepreskrbljenih otrok, brez vsakršnih sredstev, vljudno prosi za kakršnokoli zaposlitev — ali podporo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potreben«.	13535-2
Gospodična
trg. naobražena, z znanjem italijanskega jezika, išče mesto v pisarni, trgovini ali k otroku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna 22«.
13778-2
Gospod, pomočnica
pridna in poštena, z daljšimi spričevali, išče zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra kuharica«.
13609-2
Štepj
arico
za torbarsko obrt sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13454-1
Več čevljarskih
pomočnikov
poštenih in treznih, za mešana dela, sprejme čevljar Franc Trupe j, Dolenjska cesta 7.
13556-1
Čevlj. pomočnika
sprejmem takoj. Plačam ugodno. J. Drmaž, Rožna dolina, Cesta X-10, Ljubljana.	13571-1
Delo dobi
več zidarjev in delavcev. Plače ugodne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13832-1
Iščemo poduradnika
za inkaso, promet z železnico, carinarnico itd. Prednost imajo interesenti z znanjem italijanskega in nemškega jezika. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljanska tovarna«.
13835-1
Milanska tvrdka
s skladišči išče zastopstva za Milano in provinco. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Milano«.	13574-3
Dva čevljarska
pomočnika
sprejme Bogataj. Šmar-tinska 10.	13606-1
Postrežno moč
za boljšo gostilno iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridnost«.
13797-1
Kuharico
mlajSo pošten in čisto ter zmoino vseh hišnih del sprejme v dobro in stalno službo bo:;$a rodbina treh odraslih oseb Plača 300 lir in obleka. Nastpp 1. novembra Naslov v vaeh poslov. Jutra 13715-1
Služkinjo
k boljši manjši družini, iščflm. Pridnost, poštenost, snažnost predpogoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Služkinja«.	13824-1
Popravila punčk
sprejema Bricelj, Mestni trg 10-1. in izdeluje garderobo za punčke.
Za malo preprosto
stanovanje bi opravljal poleg plačila tudi delo hišnika ali kaj sllčnega. Sem pošten in priden. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje kot plačilo«. 13551-2
Dobra strojepiska
išče popoldansko zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna v trgovini«. 13579-2
Kot hlapec
ali gospodarski pomočnik grem takoj na večje posestvo z gostilno in trgovino ali kam drugam v območju Ljubljane ali bližnji okolici. Sem strokovno usposobljen sadjar, vrtnar in čebelar ter zmožen raznih gospodarskih del. Kot brezdomec bi rad prijel za vsako delo samo za hrano ln stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bivši šolski upravitelj«.
13525-2
Boljša gospa
s srednješolsko izobrazbo, prosi kakršnokoli zaposlitev. Gre tudi v gospodinjstvo, v trgovino ali v boljšo gostilno za servirko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in poštena«.
Dekle srednjih let
čista, varčna, samostojna kuharica, išče službo k manjši boljši družini. Poizve se: Verdijeva (prej Gajeva) ul, 8-VII.. desno.	13599-2
Absolvent
Drž. dvorazr. trg. šole, vešč italijanščine, nemščine in slovenščine, išče primerne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Absolvent«.
13602-2
Postrežnica
želi zaposlitve dopoldne. Gre tudi prat. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra.	13605-2
Abiturijent
vajen dela, išče kakršnokoli zaposlitev. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13806-2
Gospodična
mlada, trg. izobražena, išče kakršnekoli zaposlitve. Cen j. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj nastop«. 13728-2
Gospa
za trgovino dobra moč, v gospodinjstvu štedlji-va, skrbna in čista, želi službo v pošteni hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vsestransko zanesljiva, samostojna«.
13748-2
Gospodična
izobražena, ljubiteljica otrok, želi primerne zaposlitve dnevno od 9—12 ure. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Center 777«.	13784-2
Uradnik
vešč pisarniških poslov, s popolnim znanjem italijanščine, korespondence in dober strojepisec. išče dopoldanske zaposlitve. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Daktilo-graf 7«.	13782-2
Knjigovodja
perfekten, znanje italijanščine, želi zamenjati ^lužbo. Ponudbe na ogl oda. Jutra pod »Agilen«.	13813-2
Hišo
za Bežigradom, komfortna stanovanja e parcelo 1000 m2, prodam za lir 450.00(1. Pojasnila na ogl. odd Jutra pod »Vogalna in parcela«.
13697-2
Knjigovodja-
bilancist
vešč vseh pisarniških del z znanjem ital., nem. ter hrvatskega Jezika, išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten«.	13819-2
Strojepiska
izvežbana, išče namestitve za predpoldan. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Center 777«.
13785-2
Dobra šivilja
vajena oblek in perila, se priporoča na dom. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13611-2
Postrežnica
išče zaposlitve v bližini Tržaške ceste. Poizve se: Tržaška c. 71 pri Velka-vrh.	13625-2
Prinesite staro,
tudi strojno volno, ročno pletem. Ambrožev trg 3-n., desno. Cu-krarna.	13645-2
Upokojenec
išče primerne zaposlitve v pisarni ali podjetju. Sprejme tudi upravitelj-stvo hiš. Ponudbe prosi na ogl. odd. Jutra pod »Tehnik«.	13451-2
Vajene! (-ke)
Torbarsk. vajenca
sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13455-44
Učenko
za trgovino sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 66«.	13646-44
Vajenec
priden, pošten, s primerno šolsko izobrazbo, dobi takoj namestitev v špec. trgovini proti plači. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priden«.
13618-44
Vajenko
za damsko krojaško obrt sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13632-44
Brivskega vajenca
in vajenko sprejmem takoj. Ivan Merlak. Sv. Petra cesta 76. 13805-44
Učenko
sprejme modistka Tršan, Sv. Petra c. 7. 13794-44
Vajenca
ki ima veselje za želez-nino, sprejmemo. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Pošten vajenec«.
13723-44
Frizersko vajenko
sprejme salon Frank, Stritarjeva ulica 1.
13689-44
Vajenko
za prešivanje zgornjih delov čevljev sprejmem). »Triumf«. Miklošičev acest 1. 13674-44
Šiviljsko vajenko
sprejme modni salon Vitorio Emanuela 18.	13683-44
Torbarsk. vajenca
sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13455-44
Čevlj. vajenca
sprejmem takoj. Zaradi oskrbe po dogovoru. — J. Drmaž. Rožna dolina, C. X-10, Ljubljana.
13572-44
^f&fšf jfrfj fl Jj
Nemško konver-
zacijo in pouk
nudi izobražena gospa. Konverzacija v skupini zelo poceni. Kongresni trg 13-11.	13213-4
Boljša gospa
nudi po zmernih cenah italijansko in nemško konverzacijo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13644-4
Otroške vozičke
vseh vrst se Vam Izplača kupiti, prodati ali zamenjati pri »Prometu« (nasproti fcrlžanske cerkve).	13480-6
Foto-Exacta
4X6.5, Tessar 2.8, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13444-6
Otroški voziček
globok, zelo dobro ohranjen, tapeciran, slonokoščene barve, z žimnl-co, prodam za 800 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13641-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, ter stajico, prodam. — Jurjevčič, Rožna dolina. Cesta m., fit. 11.
13647-6
Prodam
veliko Lutzovo peč v garaži »Lojze«, Bleiwel-sova (Tyrševa) 35.
13657-6
Zidno opeko
staro, več tisoč komadov, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13654-6
Glajenke mlete
200 kg po 8.— lir prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13651-6
Lepe črne škornje
moške, št. 40, prodam. Poizve se: Rudnik 62, to-stran meje.	13665-6
Kodak aparat
ln lisičjo boo, poceni prodam. Rimska cesta 7, vrata 1.	13664-6
Prodam
dobro ohranjen sesalec za prah. Potrebna pojasnila poda iz prijaznosti tvrdka z električnimi aparati Kolar Slavo, Bleiweisova (Tyrševa) c. št. 25.	13544-6
Otroški gugalni
stolček iz trdega lesa ugodno naprodaj. Ljubljana, Jelovškova 26, Trnovo.	13563-6
Prodam
kredenco iz hrastovega lesa, masivno, brušeno steklo za Jedilnico, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13592-6
Pozor!
Imam zalogo vseh vrst rabljenih čevljev. Sprejemam vsa popravila za snežke in galoše. Klavžar, Vošnjakova št. 4.
137:31-6
Prodam
damsko ročno urico, preprosto omaro za obleko, kompletno posteljo, veliko mizo in divan — vse iz trdega lesa. — Strossmayerjeva ul. 4-1., desno.	13624-6
Stare zaboje
večjo množino, različne velikosti, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13612-6
Škornje
št. 43, močne, malo nošene, in težke čevlje, prodam. Tržaška c. 45. pritličje.	13636-6
Dva štedilnika
za vzidati, levi in desni, 2'/s plošči, 21 eol, kompletno ogrodje, pod ceno prodam. — Trnovski pristan 32.	13601-6
Prodam
malo rabljeno železno obzidano peč. — Kavčič Edvard, brivec. Celovška cesta 95.	13608-6
»Leica III. A«
Summar 1:2 s torbo, in povečevalnik. proda »In-terpromet«, Ulica 3. maja 10.	13756-6
Predam
opeko (šifer), ca. 2000 komadov. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13759-6
Instrukcije
lz nemščine daje učiteljica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13621-4
Italijanščino
nemščino, angleščino in francoščino poučujem proti kosilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijateljica otrok«.
13757-4
Italijanščino, nemščino, francoščino
poučujem; tudi začetnike(-ce). Posebne ure za obiskovalce jezikovnih tečajev io privati-ete v vseh srednješolskih predmetih. Vrhovčeva 12, visoko nritličje, levo (pri kavarni Tabor).	13780-4
Poučujem
vse trgovske predmete in Italijanščino. Ponudbe pod »Nizek honorar« na ogl. oddelek Jutra.	13814-4
iT' V
Krznen bel plašček
za 71etno punčko prodam. Lazar, Gledališka ulica 12-n. 13561-6
Prodam
par voz gnoja, dobrega. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13760-6
Prodam
kopalno banjo, starinski obešalnik, šatulo za cigare, špansko steno, stojalo za cvetlice in električni aparat »Panexol«, zdravilno sonce. Polako-va ul. 7.	13754-6
»Kontax«
Tessar 1:2.8, »Lelca« Standart Elmar 1:3.5, ocasion, proda »Inter-promet«, Ulica 3. maja št. 10.	13755-6
Tehtnico
za 500 kg, v dobrem stanju, prodam. Ponudbe na Ofc-rl. odd. Jutra pod »Tehtnica«.	13802-6
Prodam
skladiščni voziček (radi). Skladišče Figovec, dvorišče.	13799-6
Bukove sode
vseh vrst, nove, dobavim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodi«.
13726-6
Ugodno prodam
2 para damskih čevljev št. 38 in 1 par moških št 43. Ogled od 2. do 4. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13741-6
Prodam
poceni otroško železno POSTELJICO. Naslov v vseh posl. Jutra.	13687-6
Električen kuhalnik
nov, na dve plošči, ugodno prodam. — Si-mandl, Kersnikova 11.
13742-6
Srebrno lisico
novo, veliko, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13740-6
Otroške vozičke
globoke in športne, domačega izdelka v veliki Izberi, kakor tudi gramofonske aparate, gramofonske plošče ter drug gramofonski materij al kupite najceneje in najugodneje pri tvrdkl »Tehnik« Josip Banjal dr. z o. z., Ljubljana, Miklošičeva c. 20.
13744-6
Prodamo ugodno:
Pathe reprod. Line elektr.. Pathe reprod. Cine ročni, ple-tilni stroj ročni »Popp«. — Kupujemo FOTOAPARATE in pribor. Fototehnika, Tjrševa cesta 15.	13817-6
Električen kuhalnik
na dve plošče, nov. ugodno prodam. Simandl, Kersnikova ulica 11.	1380SM5
urico
krasno aktovko ln nekaj dobro ohranjene moške obleke, ugodno prodam. Ogled od 1. do 2. ure: Sv. Petra cesta 41-1.	13745-6
Čevljarji, pozor!
lmamc stalna v za.ogi ACETON Xylol Benzol v najboljši kakovosti — PETRONAF-TA, Ljubljana, Tyrševa 35a.
13693-6
Prodam
votlo opeko za zidanje. Vprašati- BIeiweisova, prej TvrSe-va cesta 75.	13787-6
Dva žel. štedilnika
n tnoikrlj po nizki ceni naprodaj. KMPIM rabljene ŠTEDILNIKE. Ravnikarjeva 2.
13790-6
Železen štedilnik in različne peči
ugodno naprodaj. Merkur, Pu-harjeva 6.	13791-6
Stavbni materijal
žico, lantene. tračnice in drugo poceni proda — »Tehna«. Smartinska cesta 64 poleg mitnice.	13733-6
»Hammonia«
parketno čistilo je prispelo — jioskisite, je odlična tekočina, čisti lepo. temeljito, hitro in poceni. HAMMONIA čisti par-kete pohištvo, linoleum. gumi polge. umetna in kamenita tla. — Glavna zaloga »PET-RONAFTAc. Ljubljana. Teševa cesta 35a. 13602-66
Belo železno,
skoro novo otroško posteljico, kompletno s pregrinjalom prodam. — Garantirano čisto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13530-6
Dve diri
na peresa ter 1000 steklenic, 6 decilltrskih, — prodam. Slomškova 27.
13528-6
Prodam
nov ročni plato voz, nosilnost 700 kg. Ogled: Aljaževa c. 5, samo od 14. do 16. ure. 13509-6
Štedilnike, peči,
cement, sesalke, vodovodne cevi, strešno lepenko ln druge stavbne potrebščine nudi po ugodni ceni A. Sušnik, železnlna, — LJubljana, Zaloška cesta. 13482-6
Prodam
pisarniški inventar. 12 komadov, črno pleskano. Ogled pri Oblak, Hrenova ulica 12. 13831-6
Prodam
ročni voziček na dveh kolesih in ročno blaeaj-no. Dolinar, Poljanska cesta 3.	13835-6
Usnjen kovčeg
dobro ohranjen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13772-6
Juridične knjige
narodno gospodarstvo, statistika ln slično, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Knjige«.
13596-8
Kupujemo
suhe gobe in plačujemo po najvišjih cenah. Viš-njevec, Florijanska ulica 37.	13301-7
Stalno kupuje ln prodaja flnejše
fotoaparate
kakor: Conta*. Lelca, Exakta. Rolleiflex ln druge. Foto Tourist — Lojze Šmuc. Ulica 3. maja 8.	12982-7
Kupim
pravo peraljsko preprogo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez posredovalca«.	13536-7
Stare moške obleke
čevlje, perilo, pohištvo itd. stalno kupujem. — Pišite: Drame Alojzija. Ljubljana. Gallusovo nabrežje 29. 13640-7
Ping-pong mizo
brezhibno kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ping-pong«.
13660-7
Manjšo peč
»Lutz« ali »Zephlr« kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Manjšo peč«.	13586-7
Kupim blagajno
manjšo, stoječo, ognja-varno. Tudi najem proti primerni odškodnini in odpovednem roku pride vpoštev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blagajna«.	13628-7
Grozdna zrnca
ln želod kupi vsako množino Franc Vokač, Ljubljana-Vlč, Trsatska ulica 5.	13764-7
Kupim
vsako množino strlžene volne, samo od živih ovc, ter stare čiste volnene Jopice, po dnevni ceni. »Jugovolna«, Teševa cesta 41. 13722-7
Šampanjske
steklenice, večjo količino kupi Fr. Kham. Kongresni trg 8. 13457-7
Sanke
do 300 kg teže, kupi Verbič. Stritarjeva ul.
13721-7
Steklenice:
Cinzano, šampanjske ln vinske buteljke, konja-kove, radenske, Chl&ntl, likerske Itd, več tisoč komadov, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Steklenice«.
13752-7
Pisalno mizo
novejši izielek, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v vseh posl. Jutra.	13607-7
Najboljše plačamo
steklenice vseh vret, bencinske sode in rabljeno bicikclj-gumo. »MetBlis«. Gosposvetska cesta 16.	13695-7
Zavržen denar je
če ne prodate svojib raznih steklenic, bencinskih sodov m stare bicikelj-gume. »Metalia«. Gosposvetska cesta 16. 13696-7
Kupim
prave perle ali slično Naslov v vseh polv. Jutra. 13676-7
Tehtnico
decimalko, v dobrem stanju, nosilnosti 900 kg kupim. R. Markovič, trgovina, Miklošičeva cesta 12.	13672-7
Otroški voziček
globok, kupim. Naslov v vseh posl Jutra	13675-7
Električno peč
in KITHALNIK :er SLAMO REZNICO kupi »Mealia«. Gosposvetska cesta 16. 13694-7
Kupim
manjši ?ian kotel za pralnico. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobro ohranjen 1265«.
13714-7
Pisalne stroje
gramofone ln plošče, dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju, kupuje in plača najvišje dnevne cene EVE-REST, Prešernova ulica št. 44.	J-129-M-7
Seno kupi
Lavrenčič & Co., žaga, Ljubljana, Vošnjakova 16.
13771-7
Avio+ritofo
Tovorni ali
poltovornl avtomobil do 1000 kg nosilnosti kupim ali pa ga vzamem samo v najem, za vožnjo samo dopoldne, preskrblm vsa potrebna dovolila za vožnjo proti dobri odškodnini. Koblarjeva 7.
13524-10
DKW Cabrio
z dobro gumo, pripraven tudi za predelavo v lahko tovornega, ugodno proda DKW zastopstvo Lovše, Celovška c. 95.
13520-10
Motor Puch 200 ccm
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »200«.
13617-10
Motor 350 ccm
do 500 ccm, v odličnem stanju, kupim aH plačam tudi v naravi. — Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Motor 500«. 13594-10
Ročne hišne
brizgalne
po predpisih Gasilskega urada. Izdeluje in dobavlja RUPENA-LUTZ, Ljubljana VII. 13543-10
Auto-motor ,Tatra'
dvocilinderski, 30 tip, brezhiben, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13493-10
Išai®®;
Kupimo stare bicikelj-gume, biciklje.
Merkur, Puharjeva ulica 6.
13792-11
Pohištvo
kompl. spalnico ln Jedilnico, dam v najem boljši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pohištvo«.	13656-12
Elegantno spalnico
jesenovo, proda mizarstvo Josip Goljar, Ger-bičeva 51.	13663-12
Dobro ohranjeno
čisto posteljo in nočno omarico, trd les, prodam za 390 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13662-12
Spalnico
furnirano, orehova korenina, prodam po nizki ceni. Ogleda se lahko tudi v nedeljo dopoldne v mizarstvu Artnak Josip, Jenkova ul. 7.
13635-12
Samsko sobo
lepo, novo, iz trdega lesa, s kaučem ln foteljčki za 2900 lir,
Kauč
tudi posebej naprodaj. Merkur, Puharjeva 6.
13793-12
Prodam
krasno sobno kredenco, (Altdeutsch), damsko pisalno mizo, svilen lestenec, umlvalno porcelanasto garnituro, oljnate slike, zavese in prte (ročno delo). Ugodno prodam. Pred Škofijo 19-H.	13717-12
2enski plašč
(Kamelhaar) in obleke, dobro ohranjene, prodam. Naslov t vseh posl. Jutra. 13786-12
Oblačila
Prodam
črn ženski plašč in moško suknjo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13553-13
Prodam
sivo zimsko suknjo, čevlje. Pri hišniku. Gosposka ul. 6. 13633-13
Moški površnik
nov, siv, predvojno blago, za srednjo postavo, prodam. Kolezljska ulica 17. pritličje, do 12. ure.	13655-13
Damski površnik
usnjen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Ju tra.	13587-13
črn damski	krznen
plašč ugodno	prodam. Naslov: Sever,	Florijanska ul. 3.	13588-13
Zimsko suknjo
površnik in črno salonsko obleko, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13595-13
Posest
Iščem parcelo
približno 1400 do 1500 kv. m. kjerkoli ▼ bližini mesta Ljubljane, '/«km od glavne ceste ali cestne železnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13562-20
Oddam
podprltlično stanovanje, enosobno, trinadstropni-ca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Predplačilo«.
13575-20
Poceni prodam
moško suknjo in ženski plašč. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13620-13
Zimsko suknjo
ln moške obleke prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13622-13
Moške obleke
nošene, poceni naprodaj. Vpraša 6e: Cesta 29. oktobra 9-II., vrata 16.	13603-13
Črn damski plašč
prodam. Pri Pavli ško-bar. Kolodvorska 11-1.
13765-13
Prodam
črn damski plašč za srednjo postavo. Ogled od 9. do 10. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13727-13
Prodam
damski krznen črn plašč (sil), damski volneni kostum, damske črne usnjene čevlje 6t. 39 (novi), svUene obleke. Vse dobro ohranjeno. Ugodno prodam. Pred Škofijo 19-IL 13716-13
Prodam
dobro ohranjen moški zimski plašč. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13749-13
Zimski plašč
za dečke id 14—16 let, predvojno blago :n blago za moško športno jbleko prodam. -Naslov v vseh posl. Jutra.
13673-13
Moško obleko
volneno, za večjo postavo malo nošeno in veliko jekleno ročno kaseto prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 13686-13
Damski kostum
temnosiv. Jesenski, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13834-13
Kostum
temnoplav, črn plaSč s kožuhovino, dobro ohranjeno, rabljeno, la blago, ugodno naprodaj. — Krojač Erjavc, Igriška 3, od 6. do 7. ure zvečer.
13775-13
Kapital
Vse denarne in
trgovske posle
izvršim hitro ln točno Obrnite se na:
RUDOLF ZORE
Gledališka ul. 12. Telefon 38-10.
13055-16
Prosim
za takojšnje posojilo 3600 lir v svrho nujno potrebnega popravila. — Jamstvo v 80kratni vrednosti posestva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj posoJUo«.
13658-16
Proti vknjižbi
ali garanciji Iščem Lir 15.000.— posojila za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost«.	13517-16
Lokal
velik, v sredini mesto, v prometni ulici, nasproti hotela Union, oddam za trgovino ali pisarno. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lokal«.
13667-19
Manjši lokal
primeren za trgovino s sadjem ali mlekarno, takoj oddam. Naslov: Cek, Pokopališka 35-H.
13801-19
Lokal
primeren za obrtnike, na prometnem kraju, oddam. Rebec, Bleiweisova (TyrSeva) c. 71.
13800-19
Trgovino
na zelo prometnem kraju prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovina«. 13522-19
Velik lokal
za skladišče ali obrat, suh, svetel, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13773-19
Lokal
Prodam
dobro ohranjeno visoko večji, cestni, ▼ sredini omaro. Naslov v vseh mesta, iščemo. Naslov ▼ poslovalnicah Jutra. I vseh poslovalnicah Jutra.
13570-121	13774-19
Kupim
eno- ali dvostanovanj-sko hišo, brez posredovalca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 444«.	13598-20
Parcelo
630 m2, na Smartlnski cesti pri šoli, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13629-20
Dvodružinsko hišo
z velikim vrtom prodam. Postojnska ul. 68.
13607-20
Enodružinsko
manjšo hišo z vrtom v bližnji okolici, četrt ure od tramvaja, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Le 80.000«. 13766-20
Trisobno stanovanje
enostanovanjsko hišo ali malo posestvo, iščem v najem. Pavlovčič, Cesta na Loko 4. 13750-20
Lepo parcelo
ugodno prodam. Ponudbe na dgl. odd. Jutra pod »Prilika 666«.	13815-30
Prodam
v sredini mesut večjo trgovsko HISO. Ponudbe pod »Trgovska« na ogl. udd. Jutra.
1S804-20
Lepo parcelo
z enostanovanjsko hišico in delavnico prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »150.000«.
13781-30
Prodam
enonadstropno hišo, vrt, ob Celovški cesti L 800.000. parcelo blizu remize po L 70, vilo v Šiški za L 750.000, razne druge objekte po zmernih cenah.	13811-20
Kupim
enostanovanjsko ViLO v een-trumu, ca 15000 m2 zemljišča v severnem delu mesta. Adamič, Gosposvetska 7. 13811-20
Kupim
večji kompleks ZEMLJIŠČA r notranjosti žične meje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tovarna«.	13812-20
Hišo
všokopritlično, skoraj ob Oe-lovški eesti, štiristanovanjsko, prodam za lir 150.000. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Ni cenejše,.	13698-30
Hišo
tip vfle, komfortno ▼ Rožni dolini, 400 mi. prodam za lir 250.000. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Ree vredna«.
19699-20
Vilo
za Bežigradom, moaeren kom-iort dvostanovanjsko, po bi sobe nujno prodam za lir 500 tisoč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Staničeva«.
xCToo~ao
Hišo
veliko, enonadstropno, štirieta-novanjsko, komfortno, garaža, 1300 m2 vrta — prodam v Rožni dolini u lir 650.000. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Rožna«.	13701-30
Vilo
štinstanovanjsko. komfortno, prodam m lir 460.000. Ponudbe na ool. odd. Jutra pod »Prule«.	13704-20
Hišo
enonadstropno. štiristanovanj-sko z gospodarskimi poslopji v Trnovem, prodam. Cena lir 280.000. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Mal denar«.
1S70S-20
Hiša
vieokopritlična, v Trnovskem okraju, je naprodaj za lir 250 tisoč. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Mivka«. 18702-00
Hišo
v centru, trgovsko-stanoraaj-ska, se proda za 1,150.000. Veliki 'okalu Zgradba sega do Ljubljanice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Magistrat«.	13708-00
Vila
komfortna, f:ir stanovanjska
pri Tivoliju naprodaj za 600 tisoč lir. Ponulbe na ogi. oddelek Jutra pod »Tivoli«.
13707-30
Vila
luksuzna, v centru 3000 m2 vrta, možno odprodati 3 parcele, je na prodaj za l,900j000 lir. Javiti se na ogL odd. Jutra pod »Konzulat«.
13706-30
Hiša ~~~~
gtara, vogalna v strogem centru, dvonadstropna s trgovskimi lokali, sedemstanovanjska, je na prodaj. Pišite m ogl. odd. Jutra pod »L 930.000«.
13705-20
Hišo
enonadstropno v centru, pripravno za veliko delavnico ali industrijo prodam za lir 850 tisoč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Instalater«.
13709-20
Parcelo
za Bežigradom 620 m2 prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bivše strojne«.
13711-20
Vilo
enonadstropno, komfortno, 10 sob, centralna li:-' vi sen vrt, prodam \ si k: za ' 450.000. Ponudi na ^slaJi: odd. Jutra pod mi*.
Kupim
nujno VILO večstioovaajsk^ vsa; dvostanovanjsko do aa>
več 500.000 Mr. Ponudbe ogl. odd. Jvtra pod »Dobr. zidana«.	13679-4
Prodamo
eden najlepših kornjileksoT circa 3500 km», pripravljen & parcelacijo, severni del. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delitev premoženja«.
18680-20
Kupim
dvo6tanovanjsko hi&o z vrtom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maju-ša«.	13826-20
Prodam
stavbno parcelo po ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poč »Strnjeni štetem«.
13827-2C
Kupim
stavbno parcelo kjerkoli — do 80.000 lir. — Bučar Angela, Gerbičeva ul. 28-L	13821-20
Prodam
večstanovanjsko hišo v Jeranovi ulici s ca. 1000 kv. m. vrta za 350.000 lir in dvostanovanjsko hišo v Rožni dolini za 180.000 lir. Poizve se: Atelje »Moda«, Pražako-va ulica 15-1. 13822-20
Prodam
stavbno parcelo za vilo za 70.000 lir. Gramoz, elektrika, vodovod na mestu. Poizve se: Trnovo, Kolezijska 19-11.
13823-20
Prodam hišico
z večjo parcelo. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Ob tramvaju«.	13738-20
Kupim
v bližini -ramvaja vetji kotn-fdek? ZEMLJIŠČA. Ponudbe z navedbo cene in opisa pošljite na ogl. oddelek Jutra pod »Stavbenik«.	1373G-30
Parceol prodam
takoj, 6olneno, mirna lega. poljubne velikosti v Trnovem. Ugodni plačilni pogoji. Cesta na Loko 22, Ljubi ■ena.
1S729 20
Trgovsko hišo
v centru kujišm. Ponudbe pod »Promet« na ogl. odd. Jut-a.
13757-20
Prodam hišo
z manjšimi stanovanji, minuto od tramvaja, za 250.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tik Udmata«. 137G7-20
Hišo z vrtom
sadnim ln zelenjadnim, troje stanovanj, prodam. Cena 180.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lična periferija«.	13768-20
Enosob. stanovanje
odstopim s pogojem za odkup opreme kuhinje ln sobe; vse skoraj novo. Ogled dopoldne. Rozin, Tržaška c. 27-11.
13643-21
Malo dvosobno,
pritlično stanovanje oddam zelo ugodno čistim odraslim osebam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čistoča«.
13576-21
Dvo- do trisobno
stanovanje išče Lebar, Jesenkova 2. 13639-21a
Tri- do štirisobno
mi iščem. Rea Rybaf. Koblarjeva ulica 5. 13730-"21a
Eno- ali dvosobno
opremljeno stanovanje s kopalnico, išče mlad zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažno«.	13492-21a
Opremljeno sobo
sončno, s posebnim vhodom, oddam gospodični ali dijakinji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13637-23
Udobno sobo
prazno ali opremljeno, oddam eni ali dvema osebama na Iliriji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13658-23
Opremljeno sobo
z eno ali dvema posteljama, v centru mesta, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13653-23
Opremljeno sobo
6 souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13669-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, kopalnico, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13747-23
Eno ali dve prazni
sobici, event. s kuhinjo, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cisto-ta«.	13577-23
Skromno in toplo
sobico oddam mirni gospodični s 15. oktobrom. Staničeva 6, Bežigrad.
13591-23
Opremljeno sobo
o "'lom. Naslov v vseh p--, valnicah Jutra.
13590-23
i Orrrr-1**"*** sobo , -onfno. r. n e1? - in vk»-' drm otMam. Načlov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
13589-23
ixnxP3xoxixri na h. iuuuuljulojuulj^
S	□
□
□
Slike za legitimacije najhitreje.Moderna fotografija - povečava §
□
LIUdLJAlU. Ulica 3. maja št. 5.
rt
Ho£ym$iil
Sostanovalko
Bprejmem. Polzve se: Čopova 21, Menart.
13648-23
Lepo opremljeno
nobo s posebnim vhodom, v mirnem kraju, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13610-23
Oddam takoj
lepo opremljeno sobo za eno solidno osebo. Cena nizka. Zeleznikarjeva ul. 10-1., levo.	13614-23
Sobo oddam
dvema solidnima gospodičnama. Strossmayer jeva 4-1., desno. 13623-23
Sostanovalca
sprejmem v preprosto aobo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13638-23
Opremljeno sobo
sončno. komlon.no, s posebnim vhodom, souporabo koralniee, za rire boljši oseb-. o;dam takoj v 1. nadstr. v vili. Levstikova nlica 16. 13734-23
Dve opremljeni sobi
v strogem centru, s prostim vhodom in souporabo kopalnice, oddam. — Luigia Accetto, Tavčarjeva ul. 4-1.
13593-23
Oddam
veliko prazno sobo ln dve manjši, ev. opremljeni, ena kot sprejem-nica, vse skupno. Jurčičev trg 3-1., desno.
13004-23
Opremljeno sobo
lepo. zračno, sončno, za 2 osebi, z dobro domačo hrano, oddam takoj ali 15. okt. Naslov v vseh poslovalnicah J^tm.
13753-23
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice, oddam. Večna pot 10.
13758-23
Sobo
preprosto opremljeno, posebni vhod s hodnika, elektrika, parket, lončena peč, oddam v središču mes+a samo solidnemu gospsdu. Prečna ul. St. 8.	13761-23
Sobo
s posebnim vhodom, souporabo kopalnice, oddam stalnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13661-23
Lepo sobo
z dvema ali eno posteljo oddam. Kopalnica. Isto-tam tudi kabinet. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13777-23
Solidna
gospodična išče kjerkoli prazno sobo s strogo posebnim vhodom takoj ali s 1. novembrom. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica 3333». 13523-23a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zasebnik«.	13583-23a
Čisto sobo
preprosto, z eno ali dvema posteljama v bližini kolodvora iščem. Pomi lb- na o?l. odi. Jutra pod »železničarja 666«.	13783-23a
Klav. harmoniko
na 120 basov, poceni prodam. Naslov: Kitin Ignac. Bleiweisova c. 67 (Tyrševa).	13555-26
Violina
cela, nova, s škatlo vred za 300 lir naprodaj. Staničeva 37.
13584-26
Za stalno iščem
manjšo opremljeno sobo v bližini gor. kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Železničar«.
13613-23a
Prazno sobico
s posebnim vhodom oddam gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13763-23
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice oddam takoj enemu ali dvema boljšima gospodoma. Bleiweisova c. 69a, III. nadstr., desno.
13795-23
Dve sobi
veliki, pripravni za pisarno, ordinacijo ali stanovanje oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogi center«.
13751-23
Lepo opremljeno
sobico oddam boljšemu gospodu. Križevniška 7, I. nadstropje. 13776-23
Veliko, opremljeno
sobo oddam takoj s souporabo kopalnice. — Pred jamska 25-1.
13746-23
Sobo oddam
dvema dijakoma ali gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13743-23
Na stanovanje
in brano spre.meni gospodično. Vprašati: ?tiška ulica 1, H. natfctr., Lušin. 1308S-23
Prazno sobo
s štedilnikom ali sobico s kuhinjo, išče dvočlanska družina drž. uradnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odsotna«.	13796-23a
Gosli
dobro doigrane, z etui-jem, ugodno prodam. — Kopač, Čopova 1-1.
13585-26
Radio
Kupim
RADIO APARAT, dovolilnico preskrbim sam. ako je pod plombo Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Radio«.
13810-9
INSESUSIAJ
Kozo mlekarico
ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13650-27
Srebrko in orjakinjo
s senom prodam. Naslov v vseh poslovalni-
cah Jutra.
13565-27
Kozo mlekarico
ugodno prodam. Kode-ljevo, Ob dol. žel. 5.
13560-27
Prodam
dobro ohranjen planino, primeren za vaje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13615-26
Prodam
dobro ohranjen planino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13616-26
Kupim kitaro.
Vydra, Tabor 5.
13631-26
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cela oskrba«.	13770-23a
Sobo
v centra, s posebnim vhodom, išče ev. s hrano stalni uradnik. V sobo želi postaviti klavir. Ponu !be na ogl. odd. Jutra pod »Prostorna«.
13548-33a
Lepo opremljeno
SOBO, zračno, s posebnim vhodom, po možnosti blizu justične palače — iščem. Plačam dobro. Ponudbe pod značko »Ljubljanski trgovec« m ogl. odd. Jntra. 13685-33a
Sobo
s prostim vhodom, opremljeno, solneno in mirne, ev. s hrano, iščem s 1. novembrom. Plačam po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. november«.	136S2-23-a
Gospodična
išče POBO kot sostanovalka. Ponudbe pod »Mirna« na ogl. odd. Jutra.	13732-23a
Lepo nagrado
da starejši gospod v stalni službi onemu, ki mu odstopi enosobno stanovanje, garsonjero ali vsaj prazno sobo. četudi preprosto, nedaleč od sredine mesta. Plača za dalj časa vnaprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sam«.
13546-23a
Opremljeno sobico
oddam s 15. oktobrom. Tržaška c. 14, levo.
13828-23
Lepo opremljeno
sobo za dve osebi, event. samo eni osebi, od iam s souporabo kopalnice. Istotam se odda oprem!;en KABINET ženski osebi. Naslov v vseh posl. Jutra.	13671-23
Sobo
e posebnim vhodom oddam. — Bonač, Vidovdan^ka cesta 1.
137390-23
Sostanovalca
sprejmem. Ulica na Grad St. 2-1.	13833-23
Opremljeno sobo
išče državna vpokojen-ka, s hrano. Tudi na periferiji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Državna vpokojenka«.
13552-23a
Prazno sebo
iščem za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuhinja«.
13559-23a
Prazno sobo
s strogo posebnim vhodom ,iščem v mestu. — Eventuelno tudi garsonjero ali sobo s kuhinjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam dobro in točno«.
13808-23a
Opremljeno sobo
za dve osebi, s souporabo kuhinje, po možnosti plin, v centru, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidni«.	13779-23a
Pianino
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe s ceno ogl. odd. Jutra pod »Boljši«.
13626-26
Prodam
ugodno kratek KLAVIR in PIANINO znamke »Ftster«. -Naslov v vseh poslov. Jutra.
13678-26
Koncertni klavir
najboljše znamke, orehova korenina, prodam. Potrč Any, Zvezna 5 (Zelena jama). Ogled od 1. do 3. ure. 13820-26
Kupim
malo rabljeno klavirsko ali kromatično harmoniko. Karlovska c. 9-II., Travnik.	13836-26
Najboljše
šivalne stroje
dobite pri znani tvrdki Ivan Jax ;n sin, Via Bleiweisova 36 (Tyrševa).
J-148-M-29
Zajce
belgijske orjake, različne velikosti, ln dve moderni kunčnici, prodam. Dolenjska cesta 48c pri hišniku.	13681-27
Psa
6 mesecev starega, lz dobre pasme, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13803-27
Prašiča za rejo
ca. 80 kg, kupim. Miš-velj, Ljubljanska 37.
13718-27
Prašič se je zatekel.
Naslov v vseh poslov. Jutra.
13690-27
Knjige
Vse vrste antlkvarnlh knjig, revij in časopisov kakor tudi separatnih odtisov kupuje Knjigarna Janez Dolžan v LJubljani, Stritarjeva 6. Telefon 44-24. J-134-M
Hinko Sevar,
knjigarna nasproti šentjakobske šole, kupi Zvon 1880, 79, 78, Ljubljanski Zvon 1916, 1934, 1938, Via mala, V vrtincu, in vse druge slovenske knjige.	13818-8
Filaielifc
Filatelisti, pozor!
Poizkusite in uverill se boste, da najugodneje vnovčite ali kupite znam ke vseh držav kakor tudi »JOL« albume ln vse fi-latelistične potrebščine v Knjigarni Janez Dolžan v Ljubljani, Stritarjeva ul. 6. Tel. 44-24.
J-135-M
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG Frizer za dame in gospode
• Sedej- Strnad
LJUBLJANA — PREŠERNOVA 3
Salon z damskimi klobuki - Zadnji modeli -
Parcelo
ob Celovški cesti 5S0 m2 prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu mitnice«.
13712-20
Cercasi cuoca tutto-fare, 25-33 anni, per piccola famiglia te-desca Trieste, paril tedesco, buon salario. Offerte certificati a dott. Walter Kufferle, vla Galattl 6, Trieste.
Iščem kuharico za vse, ki govori nemško. 25-33 let, za malo nemško družino v Triestu, dobra plača. Ponudbe spričevala nasloviti: Dr. Walter Kufferle, vla Galattl 6. Trieste.
Collegi maschili Moški kolegiji
»B. DI ROPvAI« . Vla Silvestri 9, — ROVIGO »G. PASCOLI« - Viale Fllopantl 10, BOLOGNA
Ogni ordine scuola
di Za
vse vrste šol
Kislo zelje
novo, prvovrstno. po dnevni ceni. se dobi po zaželjeni količini pri: Erklavec Gustav. Ljubljana. Povšetova 47.
J-151-M-33
Seno prodam
vsako količino. Vodnikova cesta 99. 13725-33
Kupim
»univerzalni teodolit« ln računski stroj »Pačit«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjena«.	13619-29
Kupim
kolarsko stružnico, ev. samo dele. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kolarska stružnica«.
13720-29
Šivalni stroj
pogrezljiv, šiva naprej in nazaj ,skoro nov, naprodaj. — Adamič, Pred škofijo 19.
13786-39
Dvnamo
istosmerni 30—60 V 2.4 KW prodam — in kupim manjšo STRUŽNICO. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »3000 B«.
13491-29
Izgubil se je
poročni prstan, vgravi-rano ima »Rado 1. XII. 38«. Zerin, Vodovodna cesta 1.	13634-28
Vzeta mi je bila
na trgu črna torbica, z važnimi listinami in naočniki. Prosim poštenega najditelja naj jo odda v ogl. odd. Jutra.
13724-28
in perje prodaja
| R. SEVER, Marijin trg 2
Wgmtrm
Vdova
511etna, z lastnim stanovanjem. želi resnega znanja z dobrosrčnim gospodom v stalni službi ali upokojencem, v svrho ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra gospodinja«.
13825-25
Pozor, gospodinje!
Ne trudite se s čiščenjem par-ketov, ko vam pa to delo lepo in počen: izvrši — in stanovanje bo spet novo — Josip Brleč, Kolodvorska ulica št. 38.	136S7-30
Dijaki (-inje)!
Pohitite, šola se Je začela. Vaše slike za legitimacije naredi najhitreje, najlepše, najceneje -za 6 fotografij ln 1 povečava luksus samo 20 lir. Fotografira prejšnji operater Foto-Tourista. Izkoristite priliko! Foto Kocmur, Prešernova 9.
13830-30
Krznar
ki modernizira, čisti, popravlja kožuhovino in izdeluje prinešene kože. Proti garanciji! Stari trg 21-11., Kovačič.
13769-30
2 9 5 1
ISTITUTO CONVITTO »G. MARCONI«
VENEZIA Campo S. M. Formosa 5SS8, tel. 23051
Ricevonsi iserizioni anno scolastico 1942-43 Ginna-sio (4.o e 5.0), Liceo classico e scientifico -Istituto tecnico inferio-re (4.o) e superiore per ragionieri e geometri -Istituto magistrale infe-riore (4.o) e superiore. Preparazione licenza Scuola Media. Possibilita guadagnare anno.
Convitto - Scmiconvitto Esternato - Dopo-scuola - Accolgonsi an-che študenti di Scuole Kegie - Programma a richiesta.
Sprejemajo se vpisi za šolsko leto 1942-43 za gimnazijo (4. in 5.). klasični in znanstveni licej
-	nižjo (4.) in višjo realko za trgovsko in zemljemersko izobrazbo nižje (4.) in višje učiteljišče. - Priprava za maturo srednje šole.
Možnost preskočiti šolsko leto.
Konvikt - polkonvikt -eksternat - nadzor po pouku - sprejemajo se tudi dijaVj Kraljevih šol
-	na zahtevo program.

INSEMRAJTE V ,;JUl£SU"!

TAJNA USODE
Pota usode so spremenljiva ali si jih znate tudi vi spremeniti, z nesrečo se okoristiti, izogniti se vsem neugodnostim, ki stoje na poti vašega življenja. Zboljšajte si svoj položaj, zagrabite srečo, katera se vam ponuja.
SvetsvsMsimasti psihsgsraSalsg S.Pofei2i*cssi
s svojo večletno prakso, vam je na razpolago. Karakter in vaš značaj vam bo odkrila analiza vašega rokopisa, ogovarja na vsa vprašanja: v ljubezni, zakonu, loteriji, potovanju
in kupčijsklh poslih. Poslati rokopis, leto, mesec in dan vašega rojstva in Lit. 20. Rešuje tudi anonimna pisma. — Diskrecija zajamčena. — Poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tajna Usode«.
in Frančiškanska 10
V italijanščino
prevaja
prošnje, dopise trgovske ln tehniške stroke Tehnična pisarna. Cesta 29. oktobra 13. 13545-37
Del prodigio della Lampada Osram
Risparmiare correnfe non signiflca sempre dovert ridurre la luce. - Infatti la lampada OSRAM-D che ha il filamčnlo a doppia spirale trasforma molto vantaggiosamenle la correnfe in luc«.
Risultatoi
Risparmio di energia elettrica senza pertfila <fl loee.
Percid si ottiene con le IAMPADE OSRAM-D molta loče • poco consvmo
v
Sledili s lokom ne pomeni vedno poslabšati razsvetljavo.
In res, žarnica OSRAM-D d cjno vijgčnico spreminja zeno popolno lok v luč.
Rezultat:
Prihranek električne energije brez poslabšanja razsvetljave.
Zato dosežemo z
O S RAM-D ŽARNICE
mnogo svetlobe in majhna porabe.
GJ2>
IUIIi:ili!lill)Hl!;!:;i!|i!ll!::i!iilll|!ili;ii:il!l!lliKIIIII!llllill;il:>.
!L:f(!i!lll!tli!!tillUI!liJUltiiiUi>
Prošnje zf triciklje
za dovolilnice, kakor tudi prevode v italijanščino oskrbuje pisarna Volčič. Knafljeva iprej Dvo-fakova) 13 tel 36-96
8966-37
KGRESPONDENTKO
za slovenski in italijanski strojepis — išče tehnično podjetje v Ljubljani. Utemeljene ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »STROJNA«.	J-1024-I
................mtiMw.iynui ':4ri<'fiuprnmw^!Ht;mHm(mmnmm(!<HniHnmwiMnnnni'MinttH>(ii>:i
n	ss
Viški mlin
na Viču sprejema žito in izdaja izdelke vsak delavnik samo od 7. do 12. in od 13. do 17. ure.
13642-37
Prevode
v italijanščino in nemščino izvršuje zapriseženi sodni tolmač Pintar, Cigaletova 1 (poleg sodišča).	13798-37
eCeg %a\ot
Ljubljana Pleteiaiise — bombažni Izdelki
D A M S K O , MOŠKO □ IN OTROŠKO PERILO □

Zahvala
Vsem, ki so počastili spomin moje pokojne soproge
EHNESTINE OSANA
ali izrazili svoje sožalje ob njeni smrti, se najiskreneje zahvalim
Ljubljana, dne 10. oktobra 1942.
Inž. M. OSANA, univ. profesor
	%	M	
			
••' ..." ■'- -	v- «5.	-s*' ■■•
-I-
Umrla nam je naša mama, stara rnama, teta, itd., gospa
PESNIK m™

ti1*
S
po kratiti bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Nepozabno pokojnieo spremimo na njeni zadnji poti na pokopališče k Sv. Juriju iz hiše žalosti, Stcžice 47, v nedeljo popoldne cb 5.
Ljubljana, Stcžice, Kranj, 10. oktobra 1942.
Žalujoči: ALOJZIJ, AVGUST, sinova; IVANKA, hčerka in ostalo sorodstvo
V neizmerni boli naznanjam, da je umrl v vojnem ujetništvu moj nadvse
ljubljeni, predobri, nenadomestljivi mož
ALFONZ KONČAN
računski kontrolor pri Finančni direkciji in rezervni poručnik
Maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 13. oktobra t. L ob 7. url ▼
cerkvi sv. Frančiška v Spodnji šiški. Prosim tihega sožalja.
Ljubljana, dne 11. oktobra 1942.
» ' ■
t.	Neutolažljiva žena PAVLA KONČAN
M—
t .
de Vere Stacpoole
Roman
»Vrstila se bova,« je rekel Cardon: »eden bo stal pri okencu, drugi pa sedel na ognjišču, da se ne shiadi. Vsakih deset minut se bova menjala. Če vam je prav, nastopim jaz prvi.«
Floyd ni oporekal; sedel je na rob ognjišča ter vlekel na uho in oprezal v temo, med tem ko je stal Cardon na straži. Ladja je bila polna glasov. Paluba jp bila videti vsa pogreznjena v mrtvaški molk, a njima, ki sta tu doli stražila in prisluškovala, je udarjalo na uho in v domišljijo nič koliko drobnih šumov.
Vnanje morje je poživljalo laguno z nedoločnim, komaj opaznim valovanjem, in ladja se je škripaje, mrmraje in stokaje zibala pod pritiskom vode. Krmilo se je zdaj pa zdaj vzdignilo, in krmilna veriga je požvenketavala.
Minila je ura; v tem času sta se Floyd in Cardon nekajkrat zamenila drug drugega na straži. Čez nadaljnjih dvajset minut, ko je bil baš Cardon na vrsti, se je zgodilo.
Mahoma se je začul glas, ki ni nastajal na ladji. Rahel prasket in za njim šum, ki ga ni bilo moči zamenjati z nobenim drugim: nekdo je vzdignil veslo iz vode in ga oprezno položil na sedeže v čolnu. Najbrže je bilo zdrknilo veslaču iz roke.
Floyd, ki je takisto slišal ta glas, se je s koncem stopala dotaknil Cardonove noge, in Cardon je iztegnil peto, v znamenje, da razume.
še nekaj sekund je prešlo, nato je Cardon zagledal senco, ki je lezla čez ograjo. Bil je Van Houten. Cardon ga ni bil nikoli videl, a po Floydovem opisu je uganil, da to ne more biti 0'Connor. Nato se je pokazal 0'Connor v vsej svoii zajetnosti.
Ne ta ne oni ni imel čevljev ali nogavic; noge, mokre od vode, ki je pljuskala na dnu čolna, so se jima lesketale pri luči zvezd. Te lesketajoče se noge so priklenile Cardonovo pozornost, kajti zdelo se mu je, da je v njih izražena vsa tragičnost položaja. Moža sta se pomudila samo trenutek. Tiho kakor dve senci sta krenila proti kajutni loputnici, in Cardon, misleč, da je prišel trenutek dejanja, se je nehote zganil, da bi zapustil svoje mesto.
Nato je mahoma obmrl.
Namesto da bi krenila dol, sta se Van Houten in njegov pajdaš sklanjala nad loputnico. Zapahovala sta jo.
Cardon je zadržal sapo.
Takoj je spoznal, kaj kanita. Namesto da bi šla dol in ubila moža, ki sta mislila, da je spodaj, sta ga hotela zapreti v past. Nihče, pa naj bi bil še tako močan, ni mogel od spodaj odpreti te loputnice, kakor hitro je bila zapahnjena.
Spet je začutil pritisk Floydovega stopala, kakor bi ga vpraševal, ali gre vse v redu, in spet je v odgovor iztegnil nogo.
Cardon je kakor prikovan strmel na zločinca, ki sta bila zdaj pri trupni loputnici in sta pravkar
odgrinjala smol no platno Nato sta jo odpahnila in tiho vzdignila kvišku Van Houten je nekaj izvlekel: bila je svetilka Prižgala sta jo, Van Houten jo je vzel ter izginil skozi odprtino v trup. Minuto ali kaj je ostal spodaj, nato se je spet prikazal; zaprla sta loputnico, a ne da bi pogrnila platno nazaj,, in odšla. Van Houten s svetilko v roki, 0'Connor za njim. Zavila sta mimo kuhinje, in izginila za njo.
»Zdaj je čas,« je šepnil Cardon ter obrnil okencu hrbet. »Imava ju spredaj, na tesnem prostoru; nap-nite samokres in za menoj.«
Odprl je vrata kuhinje in našel palubo prazno.
Izprva je mislil, da sta ona dva zapustila ladjo, šele nato je uganil resnico: spustila sta se bila v prednji grad. Floyd in Cardon sta oba hkratu spoznalo ugodnost položaja in po bliskovo planila k loputnici, ki je vodila v prednji grad, ter jo z vso silo zaprla in zapahnila.
Moža, ki sta mislila, da sta ujela Flovda v past, sta bila zdaj sama v pasti. Tega sta se takoj zavedela, sodeč po glasovih, ki so prihajali od spodaj.
Loputnica prednjega gradu je imela proti stopnicam takšno lego, da z razbijanjem od spodaj ni bilo moči povzročiti kdo ve kakšnega ropota; vpitje ujetnikov, ki se je le pridušeno slišalo na vrh, čeprav sta kričala na vse grlo, je najbolje pričalo o njeni debelosti.
»Zdaj imata, kar sta iskala,« je rekel Cardon. »Stavim, da se Van Houten ta mah kesa, zakaj je poslal posadko na kopno. Pojdiva, minute so dragocene.«
Jadrno sta planila k ograji.
Čoln, s katerim sta bila priveslala Van Houten in 0'Connor, je ležal še vedno vzdolž ladje. Vsi načrti, ki sta jih bila zasnovala, in vse priprave, ki sta jih bila izvršila, so zdaj služili njuni pogubi in uspehu nasprotnikov. Ta misel je šinila Floydu po glavi, ko je skočil za Cardonom v čoln; toda premišljevati ni utegnil. Hitro je sedel v zadnji konec, med tem ko je Cardon prijel za vesla in odrinil.
Ko sta potegnila čoln na suho, je Floyd stekel po bregu navkreber. Še hipec, in Izabela je stopila iz gozdiča. Floyd ni šel za Cardonom, ki je stopil v hišo, ampak je prijel deklico za roko in ji v naglici povedal, kaj se je zgodilo. Komaj je bil končal, se je Cardon znova pokazal na pragu; v roki je držal gorečo vžigalico.
»Železne blagajne ni več,«» je rekel.
Prižgal je drugo vžigalico, in mlada človeka sta planila za njim skozi glavni prostor v notranjo izbo.
Ničesar ni bilo videti razen postelje, v kateri je spal Van Houten. Železna blagajna je bila izginila.
»»Za nos sta naju speljala,« je rekel Floyd. »Mislil sem, da so biseri zame postranska stvar in da je edino, za kar gre, Izabela. Zdaj pa čutim, da brez biserov in brez denarja, ki ga zanje lahko dobim, nič ne pomenim: tako sem zgolj preprost mornar, ki zasluži bore nekaj šilingov na teden in ki ga ladjarjeva volja premetava križem sveta.«
Ob misli, da je zaklad izgubljen, je za nekaj minut strahotno čutil svoje uboštvo; kdor ljubi, ga zlepa ne more kaj huje prestrašiti od takega odkritja.
s?
NSERIRAJTE V „JUTRUU
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »»Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeraa — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani