t t ev. 2 25 . li enz ,s ob o t a 2o. okt o bra 1 946 leto 2, E ZOPER KOMUKim Angleški ministrski predsednik" Attlee je dne 24. oktobra poveril na 4. seji letnega kongresa angleških delavskih strokovnih društev (sindikatov). Kakor ' poroča angleška uradna agencija Reuter;, j e tako-1e rovo ril j i: Sna. izmed g ali? er v današnjem svetovnem' polo" a ju je tudi ta, da raška vlada namenoma preprečuje občevanje ruskega naroda s drugim svetom. Ruski narod ne sme zvedeti,’ kaj' njihovi soljudje po dramili delih sveta delajo in mislijo. Ruski listi prinašajo stra¬ hotno zmaličena poročila- o svetu zunaj Sovjetske sveže. Red narode postavljajo veliko obzidje, zgrajeno iz same nevednosti in' sumni¬ čenj a" Nato je Attlee nadaljeval: "Mi bomo še naprej storili, vse, kar bomo le morli, da Organizacijo Zdru-enih Karolov privedejo, do “ . ' pofdla- . to . uspešnega cilja. Naš cilj je ta, da bi zgradili mir na .varni ?i, ne smemo pa prezreti, da so v današnjem"svetu znamenja. nase delo moti Dokler zato ne bomo v organizaciji ki nam oij n apr e on- ho¬ je potrebna, de ) nauk, ki :sta :1 debeli imamo sicer :di, ki ob .vsaki p kl¬ in si drzne trditi. n e v s o m o o zlorabljajo. O n; ličnih načel niso nikdar mu- •a tranno __ ...istim ti.komunistično ideologijo. V vsem svojem ravnaj o po tem le veslu s "e je kje na svat a pr i se ravnanju se t komunistična branijo br* osi; na porabljens sreas" •va - prišle na oblast. o o ir eni upre j e~ 1 judj s ' stranka - to Imenuj e demokracija! -Takoj pa so bile osumljene volitve na bile izvršene pod mednarodno kontrolo, ki pa 10 DO" la l e p ro t i.koirumi ~ je v •detelj ,• v' stično večino. Na drnci strani pa ljudsko pla¬ kat eri vladajo komunisti, takoj razglase za "sveti ljudski ?las :l . Nato je Attlee znova prešel ienja" ter tako-le- dejal; "človek bi na"obzidje nevednosti in uEm- mislil da so n ponosni na svoje uspehe v miru in vojski ter da so prepričani. a« j e'njihov sistem najboljši za delavce in da bedo zato pozdravili na- pr vsako priliko za tesnejši stik med delavci. Ampak dodaja se x<: robe! -Tako politiko najgloblje' obžalujem! Nam zdaj ne. kače dl kakor le upanje, da se bo taka politika -spremenila, medtem pa. mo¬ ramo povsod vse storili, da-pospešujemo sporazum!" TEKMA ZA BEGUNCE Avstrijska revija "3er.ich.te und Informationen" od 27.sep¬ tembra prinaša članek o možnosti izseljevanja za tiste s bevunce, ki se ne bodo hoteli ali mocli vrniti v domovino. Ti se zdaj - pravi Str.2. Štev* 225 ---—- Doeači gl&sovi, 25,1.3-946. list,vedno bolj vneto pečaj« z mislijo^ da bi se izselili v čez¬ morske debele. Poročilo se seveda nanaša v prvi vrsti na Avstrijo in na prizadete izseljene Nemce (Volksdeutsche), vendar bi v glav¬ nih stvareh utegnilo veljati tudi za slovenske begunce. Poročilo pravi, da je zavezniški" "meddržavni be-mnski odbor (Internovernmental Ommittee of refuges)" v zvezi ne IS z južno-ameriškimi državami, marveč tudi z dominiji britanskega imperija, da pa uspeh podajanj Še ni znan. Nato pa poročilo tako-le pravi: “ - ' , v "Kačej* pa se če razna prizadevanja, ki bodo ^otovo važna: Južno-ameriŠke države se zelo zanimljejo za priseljevanje drago¬ cenih in odpornih naseljencev, zlasti kmetov. Žele si jih ne le za¬ to, da bi njihova država narastla Prej kakor pa njihove sosede, marveč-si jih "ele tudi z gospodarskih in socioloških vidikov. Zakaj tega, kar naj te debele obogati, to je poljedelstvo, se tamkajšnji ljudje vedno bolj otepljejo. Zdaj že vidimo, da so te dežele že začele tekmovati za naseljence. Medtem ko prejšnji naseljenci tamkaj niso mogli ničesar zahtevati, bodo ti, ki se bodo zdaj odločili za izselitev v ceiirA skupinah, bržkone imeli bistveno boljši položaj. Tamkajšnje de-- 'ele jim že zdaj ponujajo zemljo, kjer in kolikor je žele, fi¬ nančno podporo, ustanavljanje gospodarskih zadrug za gospodarsko okrepitev naseljencev in še mnogo drugih ugodnosti. Kočljivo pa je,"da marsikatera teh skupin hoče svojo narodnost in vero ter druge pridobitve varovati in ohraniti. Večina južno-ameriških dr¬ žav pa želi naglo kulturno in versko spojitev, zato bi nerade videle strnjeno naselitev teh skupin. Pričakovati pa smemo, da bo vechio večji interes za te naseljence tudi v tem vprašanju do¬ segel marsikako popuščanje v korist narodnih skupin." Tako to vprašanje gleda omenjeni avstrijski list, ki ima pred očmi razmere nemških beguncev, med katerimi je mnogo prote¬ stantov, kar je ^aVno najbolj kočljiva, točka pri naseljevanju v jur žni Ameriki. PARIŠKI MISIJON Tako se imenuje v začetku 1944 leta ustanovljena kato- ^ li ška, organizacij a za misijone med pariškim delavstvom. Svoj "sede"" v kolikor ga moremo tako imenovati>ima v okraju Pariš - ‘ ontreuii, ’ kjer je tudi glavni stan francoskega komunizma. Tocasno deluje v tej organizaciji 17 duhovnikov in 40 mladihklajikov, ki'posvečajo svoje življenje izključno nalogama katoliškega apostolata, živijo v popolnem uboštvu, duhovniki se^razlikujejo od delavcev niti v ponašanju niti v obleki, ves prosti čas prebijejo z njimi, iz¬ hajajo povečini iz inteligentnih krogov, eden izmed obeh ustano¬ viteljev je abbd -3-o'din, ki je napisal tudi že več molitvenikov za delavce. V materijalnera oziru se člani prepuščajo v brezpogojnem ' zaupanju edino v božjo Previdnost, ki jim pomaga iz vsake zadrege. Svoje skromno imetje po zgledu prvih kristjanov uporabljajo, skupno, velikodušno pa je na razpolago hudi njihovim katoliškim in komu¬ nističnim delavskim tovarišem. ~eprav se za vsako važnejšo odlo¬ čitev prej sJcupno posvetujejo, ne %ve. v redovni skupnosti, da jih ne bi pravila omejevala pri delu, ih da se ne bi tako od¬ dvojili od delavcev. Vse to podjetje, ki ga.-je cerkvena oblast v celoti odobri¬ la, razveseljivo napreduje« Že nad 100 duhovnikov j e, zaprosilo za sprejem v misijon, a izbira je silno stroga. Prestopi v katoliško (Jerkev se množe, celo duhovniški poklici v tem izrazito komuni- 3tev. 225 -— * Domači klasovi, 26.1,1546. Str. stičnem okolju niso nobena redkost. Ustanovitelji rrade na skušnji, da ima krščanstvo velik uspeh le, ' ako ma radikalno ure-' sničijo in uporabljajo.. Duhovniki, katere okolica pozna in kot take priznava, imajo osebno stike tudi z voditelji komunistične stranke ter se cesto udeležujejo njihovih zborovanj in razprav, teprav odklanjajo marksistične nauke kot nemogoče, so .prepričani o potrebi in ^bodočnosti socijalnih sprememb, katere .hočejo podpi¬ rati in razlagati s popolnim krščanskim'načinom-šivijenja. MOČ STROKOVNIH ORGANIZACIJ V AMERIKI : Pole 0- impozantne palače največjeya avtomobilskega; pod¬ jetja na svetu, ki zaposluje danes okro°- 200.000 delavcev, Gene¬ ral kotors Corperation v Detroitu, stoji neznatno poslopje, na čil ar vratih so samo črke ; UA7/-CI0. V mali hiši je sedeš • Zveze združenih avtomobilskih delavcev (United Automobile Eorkerš >,l:i je del kongresa industrijskih organizacij. .Ameriška žveza avtomobilskih delavcev je naj več j a 'st ro¬ ko va organizacija na svetu, ki je imela med vojsko nad 1 milijon članov, danes-pa jih ima še vedno nad' 500.000. Vzrok _ nazadovanj a je deloma sprememba ob:-, at o v v mirnodobsko poslovanje., deloma so ]oa notranje razprtije, ki pretresajo Zvezo. Je pa tudi, najuspeŠnej sa organizacija tako v Ameriki, kot na vsem svetu, je moč, ki je s štrajkom prisilila na kolena mogočno General notors, dosepla od Chryslerja, da jo. je priznal za polnovredno' po to db eno stranko, in ustrahovala trdovratnega Forda, ki dolro ni trpel v svojih podjetjih nobenih strokovnih organizacij. Zveza avtomobilskih delavcev je pravi tip novih strokov¬ nih organizacij v Ameriki. Stare organizacije je organizirala Ameriška delavska zveza (American'Federation of Labor A.F.of Jš.) in sicer po načelu posebnih, poklicnih združenj za izučene stro¬ kovne delavce, ki j uč avni.,č ar j ey zidarje, električarje, kur jače,.ii*- zarje., "slikarje, Trafičarje itd. Eažvdj industrijske tehnike, ki je omogočil neizučendmu ali samo ' priučenemu delavcu'zamenjati" >- pri stroju izučenega obrtnika in strokovnega"delavca, • je prehitel gornja načela. V jeklarski, avtomobilski in <*tuni-±ndustr-iji so'je razvil čisto nov tip delavstva. V svoji knjiri "Roje. življenje in delo” je 1926 Henry Ford uto tovil, da je v njegovih obratih 34$ takih del, za katera je potreben samo 1 dan, 'da se. jih je mo— moče priučiti, 36A del zahteva učno dobo do ene°-a tedna, 20J do enera leta in samo lfc za kart er eT a se je treba pripravljati več kot 1 leto. Zato se je pokazala potreba, posebej orranizirati povečini nestrokovne delavce v ve Id. kih industrijskih, podjetjih, za katere v A.F.of L. ni bilo prostora. Bila je velika- napaka voditeljev stare,1881 ustanovljene strokovne zveze -A.F.of L., da niso spoznali novega položaja. Si¬ cer so zvezam neizuoenih ali priučenih delavcev začasno, dovolili . vstop v A.F.of.L., a njihov razvoj so ovirali. Ker so radi teaa odnosi znotraj organizacije postali zelo napeti, so jih leta 1938 enostavne vr~li iz zveze. Izključene zveze so se končno združile v novi srrokovm zvezi. 0rzanisations (C10). katero so imenovali 'Con^ress of Industrie!. -adčvs.n: a jx:l s.tce-T i c. ibanja se U e s x em t množično j ekl ar siri. Dl a nova doba. Delavci modernih avsne^a veleindustrij so se >ri clruž evali CIO. Gumi j e vi, avtomobil ski, steki arski, cementni j . konzervni delavci, vsi ti in njihovi tovariši v podobnih industrijah so se trdno združili v vr¬ stah CIO. Delavci in nameščenci'različnih gospodarskih pano^, ki kaj takera, kot so strokovne organizacije, doslej še poznali niso, £tev, 225 - Domači klasovi, 26.X.1946, Str. 4. so pristopali kanovi bojni delavski zvezi: poljedelski delavci, pisarniški nameščenci, tr^jvsko in prodajnt~osebje itd,itd.Strc- kovničarstvo je silne Napredovalo. Od,800.000 jeklarskih delavcev jih je bilo 1. 1935 trganiziranih le 9200, 1937 pa "e pol milijona. Od 500.000 avtomobilskih delavcev je bilo leta 1935 organiziranih še le 35.000, dve leti pozneje pa ~e 375.000 itd. Stara A.F.of L. je v 56 letih svojega obstoja moela zbrati v sv*jih vrstah do le¬ ta 1937 le 3 milijone članov - od skupne 38 milijonov delavcev. Nova CIO pa je po dveletnem obstoju imela leta 1937 že 4 milijone članov. Vsled tolikšnega uspeha pri CIO se je končno zdramila tudi A,.F.of L, ter so njeni voditelji pričeli spoštovati in zbira¬ ti tudi nestrokovne delavce. Med obema Zvezama je nastalo neke' vrste tekmovanje. Vsekakor je silno naraslo tudi'članstvo v A.F. of L., ki šteje danes že okrovlo 7.6 milijonov članov. V tem šte¬ vilu je''"e vštetih 600-000 rudarjev, ki so se pred kratkim pod vodstvom svojevlavneja in omahljivega predsednika Lewisa priklju¬ čili zopet stari strokovni zvezi. V izven navedenih vlavnih dv^ organizacij, so še razne zveze železničarjev in dru°-e manjše Sku¬ pine s skupno 1.7 milj.članov, ker ima CIO trenutno 6 milijonov členov, je danes organiziranih v strokovnih organizacijah skupaj 14.7 milijonov a 'eriških delavcev in delavk t.j, 30^ vse^a^delav- stva. {Do ' še ni veliko, vendar pa v primeri s stanjem pred 10 le¬ ti velikanski napredek."V zvezi s tem so se v zadnjih letih silno izboljšale pla x e in druve delavske razmere. V mnogih slabo plača¬ nih poklicih so se plače podvojile; v industrijah se vedno bolj uveljavlja 40 urni teden, vsa podjetja morajo priznavati plačane dopuste.‘Strokovne organizacije so v življenju Združenih držav moč prvega reda, tudi politično, odkar je bil pri CIO ustanovljen ' političtfL akcijski odbor, ki poler demokratov in republikancev predstavlja že kar tretjo stranico. DANES GOVORI SV.OCE PO RA- s severne ?ofiške postaje (bo- DIU. Vatikanski radio 25.t.m. hinjska propa). Ves materijal je poroča, da bo dne 26.t. . . ob 6 *e izginil iz Gorice. Ko 30 ita- uri zvečer po radiu jovoril sv. lijanske oblasti odpeljale že mn£ Oče 8. narodnemu katehetskemu jo vagonov, so zdaj začeli odvi- kon^resu v Ameriki. Govor bo od- jati železniške tračnice, dajal vatikanski radio na kratkem valu 19.84 m. Priključen pa ba ^ ATENTAT V UNRRA-I&E^ TABO- tudi italijanski radio, ki bo ■ RIŠCU, V UNRRA-inem begunskem te- oddajal na kratkem valu 20.36 m borišču Plombera (anrleška cona v in 15.52 m. Nemčiji) je bil dne 24.t.m. izvr¬ šen atentat na ruske oficirje. 0 ATTLEEJEVEM GOVORU.London,Ko so oficirji - zastopniki voja- 25. okt. Anjleški listi mfio°-o Ške repatriacijske komisije - za¬ pišejo o tem AttleejevenKo-ovoru, puščali taborišče, je nekdo na Najlašajo, da je Attlee jovoril njihov avtp vr°-el ročno granato, "pogumno in modro." ki je eksplodirala nekaj metrov pred vozom. ITALIJANI IZPRAZNJUJEJO GORICO! Ajencija "Tass" poroča: KRZNARJI, ki bi sprejeli do- Radio Lelrrad poroča iz Trsta, bro službo v svoji stroki, naj se da italijanske oblasti nepresta- -takoj priglasijo ^.MajeršiČu v no odvažajo železniški materijal slov.pisarni v lienškem taborišču.